18
THE CREATIVE TEACHING OF BASKETBALL
Abstract
The successful teaching of basketball with young players should be based on the creative work of trainers and on the player's mo-
tivation. Exercises about using space such as circle, are very adequate ways of teaching the technical and tactical elements with 
young players, because we can create better working conditions and players can repeat certain technical and tactical elements 
frequently. The players can also improve their rhythm, timing and precision realistically. We can mediate this form of organized 
basketball training inparallel with teaching 1 : 1 to 5 : 5. This practice provides an opportunity for better cooperation and com-
munication between players. In this way of drilling the younger player can improve the technical and tactical elements faster and 
better, they can better adapt themselves to teamwork. In this way, the trainer can create a well- trained team. 
Key words: basketball, the youth, technical and tactic elements, rhythm, timing, teaching.
Lovro Beranič
USTVARj ALNO POUČEVANj E 
KOšARKE z VAj AMI V OBLIKI 
KROgA
Izvleček
Poučevanje mladih igralcev in igralk naj bo predvsem 
ustvarjalno za trenerja in motivirajoče za košarkar-
je. Vaje v prostoru v obliki kroga so primerna oblika 
poučevanja košarkarske tehnike in taktike pri mladih 
igralcih, saj v olajšanih okoliščinah izvajanja in ob ve-
likem številu ponovitev elementov tehnike in taktike 
omogočajo dober ritem, pravočasnost in natančnost 
izvedbe. To organizacijsko obliko vadbe posredujemo 
vzporedno s posredovanjem igre 1 : 1 do 5 : 5. Vadba 
omogoča, da je sodelovanje med igralci kakovostnej-
še, saj izboljšujemo verbalno in neverbalno komunika-
cijo med njimi. Mlajši lahko tako hitreje osvajajo košar-
karsko znanje, se hitreje prilagodijo igri soigralcev, kar 
omogoča razmeroma hitro uigranost moštva.
Ključne besede: mladi, košarka, tehnika, 
taktika, ritem, timing, poučevanje.

iz prakse za prakso
19
Slika 3: Osnovni način izvajanja.
Vodenje v sredino, zaustavljanje, obračanje in skok 
za žogo, podaja ven in tek na začelje.
Timing: Igralci ob skoku za žogo vzkliknejo »hop«, 
zaustavljanje, skok za žogo in podajo izvedejo 
hkrati.
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a/ vodenje v sredino, sledi 
skok za žogo, obračanje, vodenje ven in podaj iz 
vodenja ali po zaustavljanju. 
Načini: a/ različne enoročne in soročne podaje.
Slika 1:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
zaustavljanje, obračanje, podaja ven in tek na 
začelje.
Timing: Igralci ob zaustavljanju v sredino vzkliknejo 
»hop«, zaustavljanje in podajo izvedejo hkrati.
Načini: a) možne so različne soročne in enoročne 
podaje. 
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledijo 
menjava in vodenje ven in podaja iz vodenja. 
Načini: a) različne menjave v sredini in podaje žoge.
Ritem: Počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
nadaljevanje.
Slika 1: Vodenje, podaje, menjava mest itd.
Slika 2:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
zaustavljanje, podaja v nasprotno stran in tek na 
začelje. Najprej prva dva igralca, nato druga dva.
Timing: Igralca ob zaustavljanju vzklikneta »hop«, 
elemente izvedeta hkrati.
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledijo 
menjava in vodenje ven in podaja iz vodenja. 
Načini: a) različne menjave v sredini in podaje 
žoge.
Ritem: Počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
nadaljevanje.
Slika 2: Vodenje, podaje v nasprotno stran
Slika 3: Vodenje, zaustavljanje, skok za žogo
Slika 4:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
zaustavljanje, obračanje in podaja igralcu, ki se 
odkrije, elemente naj igralci izvedejo hkrati.
Timing: Igralci pri odkrivanju vzkliknejo »hop« ali 
»žoga«.
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledijo 
menjava, vodenje ven in podaja iz vodenja ali po 
zaustavljanju. 
Načini: a) možne različne enoročne in soročne 
podaje.
Ritem: Počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
nadaljevanje.
Slika 4: Vodenje, odkrivanje, podaja itd.
IZHODIŠč A „
Košarkarska igra je glede na število ele-
mentov tehnike in taktike, posebej pa 
glede njihovih sestav
1
 oziroma povezav, 
ki se pojavljajo v mnogoterih igralnih si-
tuacijah, izjemno bogata. Prav to boga-
stvo omogoča košarkarskim trenerjem in 
športnim pedagogom izjemno ustvar-
jalnost pri prepoznavanju, osmišljanju 
in načrtovanju težavnostnih stopenj, 
po katerih podajajo učno snov. Pri tem 
upoštevamo temeljna didaktična načela 
poučevanja, kot je načelo postopnosti 
(od lažjega k težjemu, od znanega k ne-
znanemu, od manj sestavljenega k bolj 
sestavljenemu idr.). Poučevanje, ki te-
melji na teh zakonitostih, je smiselno, saj 
omogoča ob primernem metodičnem 
postopku, metodah posredovanja in pri-
mernih organizacijskih oblikah optimalno 
napredovanje vadečih pri pridobivanju 
košarkarskega znanja. Uspeh in učinkovi-
tost vadbe sta torej odvisna od sposob-
nosti trenerja, ki, glede na vse okoliščine 
vadbe (materialne razmere, sposobnosti 
in predznanje vadečih, čas idr.), omogoči 
vadečim optimalen napredek pri osva-
janju košarkarskega znanja. Z uvajanjem 
težavnostnih stopenj uvajamo tudi pri-
rejena taktična načela, ki ne smejo biti v 
nasprotju z veljavnimi pravili košarkarske 
igre
2
. Vadeče s tem usmerjamo k uresni-
čitvi načrtovanih ciljev, različne težavno-
stne stopnje in taktična načela, ki jih na 
posamezni stopnji upoštevamo, pa so 
ključnega pomena.
Soodvisnost tehnike  „
in taktike pri osva-
janju košarkarskega 
znanja
Pri učenju in osvajanju košarkarske tehni-
ke in taktike gre za med seboj prepletena 
procesa – kognitivnega in motoričnega. 
Igralno situacijo najprej prepoznamo in 
jo rešimo na kognitivni ravni, nato sle-
di motorični odgovor oziroma izvedba 
1
 Tehnična sestava pomeni povezanost različ-
nih elementov tehnike v ustreznem zapored-
ju v prostoru in času.
 Taktične sestave lahko zajamejo delovanje 
manjšega ali večjega števila igralcev znotraj 
taktičnega sistema. Poznamo zaporedne in 
vzporedne taktične sestave; zaporedno in 
vzporedno izvajanje taktičnih elementov. 
(Dežman, 2005)
2
 V določenih primerih to zavestno kršimo (na 
primer: igra v napadu lahko traja več od do-
voljenih 24 sekund ipd.).

20
Slika 7:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
menjava, vodenje ven za eno mesto v levo in 
križanje z vročenjem.
Timing: Igralci pri vzročenju vzkliknejo »hop«. 
Načini: a) različne menjave v sredini, vodenje ven 
v levo ali v desno in nadaljevanje.
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledita 
menjava in vodenje naravnost (v nasprotno stran), 
nato križanje z vročenjem. 
Načini: a) možna enoročna ali soročna vročitev.
Ritem: Počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
vodenje ven.
Slika 5:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
menjava in podaja igralcu, ki se odkrije na levi 
strani. Gibanja igralci izvedejo hkrati.
Timing: Igralci pri odkrivanju vzkliknejo »hop« ali 
»žoga«.
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledijo 
menjava, vodenje ven in podaja iz vodenja ali po 
zaustavljanju. 
Načini: a) možne različne enoročne in soročne 
podaje.
Ritem: Počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
nadaljevanje.
Slika 5: Vodenje, odkrivanje, podaja itd.
Slika 6:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
zaustavljanje, obračanje, prehod v vodenje in 
križanje z vročenjem.
Timing: Igralci pri vzročenju vzkliknejo »hop«. 
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledijo 
menjava, vodenje ven in križanje z vročenje. 
Načini: a) možna enoročna ali soročna vročitev.
Ritem: Počasnejše vodenje v sredino, hitra 
menjava in hitrejše vodenje ven.
Slika 6: Vodenje, križanje z vročenjem itd.
Slika 7: Križanje z vročenjem za eno mesto
Slika 8:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
menjava, podaja odkritemu igralcu in blokada 
temu igralcu. Postavitev blokade naj bo izvedena 
hkrati.
Timing: igralci pri blokadi vzkliknejo »blok«. 
Načini: a) različne menjave pri vodenju in različni 
prehodi po blokadi v vodenje.
Možne izpeljave: a) vodenje v sredino, sledijo 
menjava in vodenje ven in podaja iz vodenja in 
blokada. 
Načini: a) različne enoročne ali soročne podaje.
Ritem: počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
vodenje ven ali hitra podaja.
Slika 8: Blokade igralcu z žogo itd.
gibanja. Tako se pri izvajanju gibanja na 
začetku v fazi učenja pojavlja več napak, 
prihaja do napačnih motoričnih odgovo-
rov kot pozneje, ko gre za utrjevanje ali 
izpopolnjevanje košarkarskega znanja. 
S stopnjo napredovanja je napak zme-
raj manj, reševanje gibalnih nalog pa je 
hitrejše in učinkovitejše. Razumevanje 
teh soodvisnih procesov (motoričnih in 
kognitivnih) je za uspešno poučevanje 
izredno pomembno. 
Zakaj? Igralci in igralke so velikokrat mi-
selno preobremenjeni s pravilno izved-
bo gibanja, posebno še, ko gre za izvaja-
nje taktičnih nalog. Posledica je porušen 
poprej že osvojen motorični odgovor. 
Ker je učinkovitost gibanja odvisna od 
stopnje naučenega oziroma osvojenega 
gibanja (največja je na ravni avtomatiza-
cije), je pomembno, da elemente tehni-
ke in taktike kot tudi različne oblike igre 
osvajamo tako, da jih ponavljamo najprej 
v poenostavljeni obliki (»elementarno« 
ali s prirejenimi taktičnimi načeli), nato pa 
tehnično ali taktično nalogo izvedemo v 
celoti oziroma situacijsko.
Ritem in timing   „
v košarkarski igri
Za košarkarsko igro je značilen ritem
3
, ki je 
prisoten pri posamični tehniki in taktiki in 
tudi pri skupinski in moštveni taktiki v na-
padu (hitreje in počasneje, odkrivanje od 
žoge, k žogi, ritem igranja protinapadov, 
ritem pri preigravanju in prodiranju ipd.), 
aktivnosti v obrambi pa sledijo gibanjem 
v napadu. Značilno gibanje v ritmu, ki se 
pogosto pojavlja v napadu proti osebni 
obrambi, je gibanje v trapez in iz njega 
(na primer vtekanje ali odkrivanje v tra-
pez in iz njega). Za dobre igralce je zna-
čilno, da izvajajo posamezne tehnične in 
taktične elemente v dobrem ali optimal-
nem ritmu. Zato je smiselno izpopolnje-
vati in utrjevati tehnične in taktične ele-
mente pri mladih igralcih tako, da vadeči 
osvajajo zahtevani ritem in timing
4
 giba-
nja (pravočasnost) v lažjih okoliščinah v 
prostoru. Vzporedno izvajamo vadbo v 
3
 Ritem je enakomerno gibanje, ponavljanje 
določenih elementov, pomeni pa tudi ubra-
nost, umerjenost, enakomerno ponavljanje 
daljših ali krajših vsebinsko enakih ali podob-
nih intervalov. (Pavlovič, M., Erčulj, F., 1994) 
4
 Timing je časovna presoja, časovno uskla-
jevanje ali časovno uravnavanje motorične 
aktivnosti tako, da je gibanje učinkovito. (Pa-
vlovič, 2006) 

iz prakse za prakso
21
Slika 11: Osnovni način izvajanja.
Podaja odkritemu igralcu v sredino, ta poda nazaj, 
od koder je vtekel, in postavi blokado igralcu na 
levi itd. Enako se izvaja križanje.
Timing: Igralca hkrati podata in menjata mesto oz. 
postavita blokado. 
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) postavljanje blokade za eno 
mesto v desno ali v levo smer. 
Načini: 
Ritem: počasnejše odkrivanje v sredino, sledita 
hitrejša podaja in menjava igralnega mesta 
oziroma postavljanje blokade. 
Slika 9:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
menjava, podaja odkritemu igralcu in postavitev v 
diagonalno prežo pred igralca, ki je sprejel podajo.
Timing: igralci hkrati pritečejo v prežo.
Načini: a) različne menjave v sredini, različni 
prehodi v prodor mimo obrambne postavitve.
Možne izpeljave: a) podaja iz vodenja. 
Načini: a) različne enoročne ali soročne podaje.
Ritem: počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
vodenje ven, sledijo podaja in preža, hiter prehod 
mimo obrambne postavitve.
Slika 9: Podaja in prehod v prodor itd.
Slika 10:
Osnovni način izvajanja. Vodenje v sredino, 
menjava, podaja odkritemu igralcu na levi strani 
in postavitev v diagonalno prežo pred igralca, ki 
sprejme žogo.
Timing: igralci hkrati pritečejo v prežo, vzkliknejo 
»hop«.
Načini: a) različne menjave v sredini, različni 
prehodi mimo obrambne postavitve.
Možne izpeljave: a) podaja iz vodenja. 
Načini: a) različne enoročne ali soročne podaje.
Ritem: počasi v sredino, hitra menjava in hitrejše 
vodenje ven, sledijo podaja in preža ter hiter 
prehod mimo obrambne postavitve.
Slika 10: Podaja in prehod v prodor itd.
Slika 11: Blokade igralcu brez žoge itd.
Slika 12:
Osnovni način izvajanja.
Podaja in blokada igralcu brez žoge. Na enak način 
se lahko izvaja križanje brez žoge.
Timing: Igralci hkrati podajo in postavijo blokado. 
Pri odkrivanju vzkliknejo »žoga« ali »hop«.
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) podaja iz vodenja. 
Načini: a) podaja v desno in blokada (ali križanje) v 
levo ali obrnjeno.
Ritem: počasnejše odkrivanje, hitrejša podaja in 
postavitev blokade.
Slika 12: Blokada igralcu brez žoge itd.
igralnih situacijah
5
 v zaporedju stopenj 
igre 1 : 1 do 5 : 5, torej v okoliščinah, ki 
najbolj ustrezajo njihovemu košarkarske-
mu znanju. Učinkovitost gibanja je odvi-
sna od dobrega ritma in timinga ter od 
natančnosti
6
 izvedbe. Ker so omenjeni 
elementi (ritem, timing in natančnost) 
tako oblikovani, da so del osvojenega 
gibalnega programa, moramo upošte-
vati pri osvajanju košarkarske tehnike in 
taktike, ob biomehaničnih zakonitostih 
tehnične izvedbe določenega gibalnega 
zaporedja ali posameznega elementa, 
tudi ustrezen ritem, pravočasnost in na-
tančnost izvajanja. Za kakovostno vadbo, 
pri kateri vadeči osvajajo potreben ritem 
in timing, je značilno, da moramo pona-
vljati vadbeno nalogo dovolj dolgo, pri 
tem spreminjamo pogoje vadbe (hitrost, 
prostor, čas izvedbe ipd.). 
Igralci lahko izboljšujejo ritem in timing 
gibanja tudi z glasom oziroma z medse-
bojno komunikacijo. Praktične izkušnje 
pri delu z mlajšimi košarkarji potrjujejo, 
da naj košarkarski trening poteka tudi 
v obliki spontane igre, kjer vadeče pri-
merno motiviramo za vadbo. Trenerjevo 
podajanje vadbenih vsebin naj temelji 
na sloganu »košarka je enostavna igra«, 
kar pomeni, da poskušamo zapletenost 
košarkarske igre podati na enostaven in 
razumljiv način. Na vsaki ravni učenja oz. 
osvajanja znanja moramo znati vadečim 
približati »kompleksnost« košarke kot 
enostavno igralno situacijo. To je pravza-
prav umetnost posredovanja vadbenih 
vsebin!
Taktično reševanje situacij v igri je odvi-
sno od usklajene aktivnosti manjšega ali 
večjega števila igralcev oziroma moštva. 
Za takšno gibanje sta značilna optimalen 
ritem in pravočasno gibanje igralcev, ki 
sta rezultat kakovostne, načrtovane in 
sistematične vadbe v daljšem časovnem 
obdobju. Pri mlajših ekipah je lahko re-
ševanje taktičnih nalog
7
 pomanjkljivo 
oziroma še ni povsem optimalno. Zaradi 
različnega biološkega dozorevanja (večja 
moč, boljša koordinacija idr.), kasnejše 
vključitve posameznikov v proces vadbe 
idr. lahko pride do izrazitega nesorazmer-
ja v tehničnem in taktičnem znanju med 
posameznimi igralci, posledično mora-
5
 Igralne situacije so situacije, ki se pojavljajo v 
igri.
6
 Avtorji govorijo tudi o trajektoriji gibanja, s 
čimer je mišljen potek gibanja na določeni 
poti.
7
 Gre za posamezno, skupno ali moštveno tak-
tiko.

22
Slika 13:
Osnovni način izvajanja.
Prva igralca vodita v sredino, podata naravnost, 
postavita blokado igralcu brez žoge v desno, ki 
po blokadi priteče v sredino, sprejme žogo, poda 
naravnost in postavi blokado igralcu v desno itd.
Timing: igralci hkrati podajo in postavijo blokado. 
Med izvajanjem komunicirajo z vzklikom »žoga« ali 
»hop«, »blokada«.
Načini: a) različne soročne in enoročne podaje.
Možne izpeljave: a) izvajanje v desno ali v levo.
Ritem: počasnejše odkrivanje, hitra podaja in 
hitrejša postavitev blokade. 
Slika 13: Podaja in nasprotna blokada itd.
Slika 14:
Osnovni način izvajanja.
Igralci, ki so postavljeni znotraj kroga, vodijo v eno 
smer, igralci na obodu pa v drugo. Po zaustavitvi 
uskladijo postavitev.
Timing: Igralci se hkrati ustavijo za eno, dve ali več 
mest. Pri zaustavljanju vzkliknejo »hop« ali »zdaj«.
Načini: a) različne oblike vodenja, v levo ali v 
desno smer.
Možne izpeljave: a) vodenje z levo ali desno roko, 
različne menjave med vodenjem 
Ritem: počasnejše – hitrejše vodenje, vodenje 
hitreje naprej in počasneje nazaj ipd.
Slika 14: Vodenje v različne smeri itd.
jo boljši igralci prilagoditi igro slabšim. 
Lahko je tudi obrnjeno, v tem primeru so 
slabši igralci v podrejenem položaju ozi-
roma so igralno manj aktivni.
Košarkarsko taktiko
8
 lahko posredujemo, 
osvajamo in treniramo:
a) S situacijskimi vajami: to je vadba 
enostavnih taktičnih kombinacij oziro-
ma taktičnih sestav z manjšim številom 
igralcev v manjšem prostoru, lahko tudi 
v krajšem časovnem intervalu (na primer 
postavljanje blokade, odcepitev, podaja 
in met na koš ipd.). 
b) S situacijskimi vajami: to je vadba 
sestavljenih taktičnih kombinacij, kot 
so taktične sestave z večjim številom 
igralcev v večjem prostoru, lahko tudi v 
daljšem časovnem intervalu (igranje pro-
tinapada, organizacija vračanja v obram-
bo ipd.). 
c) Z metodo igre: z igro na en ali dva 
koša utrjujemo posamezno košarkarsko 
taktiko (na primer igra proti M-M obram-
8
 Ob učenju in treniranju taktike hkrati utrju-
jemo, izpopolnjujemo ali osvajamo tehniko 
igre (na primer podaje, vodenje, skok za žogo, 
tehniko postavljanja blokade idr.).
bi na polovici igrišča, igra na dva koša ob 
upoštevanju taktičnih pravil v obrambi in 
v napadu ipd.).
d) Z vajami v prostoru: gre za vadbene 
naloge, kjer so igralci postavljeni v obliki 
trikotnika, kvadrata, kroga ipd. (na primer 
vadba igre proti conski obrambi, kjer si 
trije igralci hitro podajajo žogo, ali po-
daje štirih igralcev v obliki kvadrata, kjer 
se obramba postavlja glede na položaj 
žoge ipd.).
V pričujočem sestavku želimo posredo-
vati obliko vadbe, primerno za mlade 
igralce in igralke, kjer igralci/-ke zapored 
izvajajo tehnične in taktične naloge v 
sredino kroga in iz njega (slike od 1 do 
14). Osnovna ideja je, da vadeči nepre-
kinjeno ohranjajo širino, globino in tudi 
ravnotežje v prostoru (v igri). Pri tem 
lahko izvedejo veliko ponovitev enakih 
elementov. 
Značilnosti te vadbene oblike:
a) Vadbo organiziramo tako, da se igralci, 
ki so razdeljeni v dvojice (trojice), postavi-
jo na krožnico, katere velikost določimo 
vnaprej. Gibanje ponavljajo neprekinje-
no tako, da prvi v dvojici (trojici) prične 
z gibanjem, po izvedbi se vrne na začelje 
svoje ali katere druge dvojice. 
b) Dvojice izvajajo posamezne vadbene 
naloge hkrati ob ustreznem ritmu (poča-
sneje – hitreje, notri – ven), enakomerno 
v različnih časovnih intervalih (dalj časa 
– krajši čas), bolj ali manj intenzivno v 
odvisnosti od cilja in organizacije vadbe 
(velikosti osnovne postavitve, zahtevane 
hitrosti izvajanja idr.). 
c) Obseg kroga, ki ga vnaprej določimo 
in poljubno spreminjamo (s tem spre-
minjamo vadbene razmere), predstavlja 
polovico košarkarskega igrišča, krog na 
vrhu trapeza ali drugače označeno polje 
v sredini pa namišljen trapez košarkar-
skega igrišča. 
d) Ritem in timing lahko spreminjamo s 
hitrostjo izvedbe, s številom igralcev, z 
izbiro elementov, z načinom izvedbe, z 
intenzivnostjo vadbe, s postavljenimi re-
kviziti ipd. 
e) Vadbene naloge si sledijo v zapored-
ju zahtevnosti posameznih elementov 
vadbe. Najprej izvajamo elemente in-
dividualne tehnike in taktike (vodenja, 
podaje, obračanje, skok za žogo, prei-
gravanje …), nato dodajamo elemente 
skupinske taktike (odkrivanje, križanje, 
vtekanje in blokade). Igralcem natančno 
razložimo pravilno izvajanje tehničnih in 
taktičnih elementov!
f) Med vadbo spodbudimo igralce k 
medsebojnemu komuniciranju. Pozorni 
smo, da elemente izvajajo tehnično pra-
vilno. Takšna vadba je bolj spontana, kar 
je primerno pri vključevanju in uigrava-
nju mlajših igralcev, ki premorejo manj 
košarkarskega znanja.
g) S to obliko vadbe lahko rešujemo ne-
katere specifične težave, ki se pojavljajo 
pri mladih igralcih, kot sta pregled nad 
igro in sodelovanje igralca, ki se odkrije 
na mestu zgornjega centra, z zunanjimi 
igralci (na primer podaja centra igralcu, ki 
vteka v trapez ipd.). 
h) Vadbo izvajamo daljše časovno obdo-
bje, vsebino in njene značilnosti pa pri-
lagajamo napredku posameznih igralcev 
in moštva. Na posameznem treningu naj 
vadba traja do 10 minut ali po trenerjevi 
presoji.
i) Tak način vadbe popestri košarkarski 
trening, dodatno motivira igralce, samo 

iz prakse za prakso
23
izvajanje pa lahko poteka tudi v obliki 
štafetnega tekmovanja (na primer: hitro 
vodenje ali preigravanje v sredino in iz 
nje, število skokov za žogo ipd.), pri tem 
natančno določimo pravila izvajanja.
j) Združevanje igralcev v dvojice, trojice 
omogoča boljšo uigranost in komunika-
cijo. Po potrebi zamenjamo sestave dvo-
jic, trojic. 
k) Vaje lahko oblikujemo tako, da z njimi 
vplivamo na pridobivanje taktičnega 
znanja (na primer prepoznavanje igralne 
situacije, pravilna taktična odzivnost na 
situacijo ipd.). 
Sklep „
Prikazani način vadbe izvajamo vzpore-
dno z osvajanjem igre 1 : 1 do 5 : 5. Vaje 
so primerne za mlade igralce in igralke, 
saj so motivirajoče, navajajo vadeče na 
hkratno gibanje (kar je pomembno pri 
vzporednih taktičnih sestavah), na ob-
čutek za pravilen ritem in pravočasnost 
pri izvajanju posameznih tehničnih in 
taktičnih elementov, na medsebojno 
sodelovanje ter na občutek pripadnosti 
moštvu, kar je pogoj za uspeh moštva. 
Vadeči pridobivajo občutek za širino, glo-
bino in ravnotežje v prostoru oziroma v 
igri, pri tem niso obremenjeni z nekateri-
mi pravili igre (primer »3 sekund«), kar je 
primerno v zgodnejši etapi vadbenega 
procesa oziroma na nižji stopnji košarkar-
skega znanja. Vadba prav tako omogoča 
dober pregled nad delom, kjer trener z 
glasom spodbuja in opozarja vadeče 
na napake (na primer slab ritem ipd.). 
Uspeh moštva je odvisen od prizadeva-
nja vsakega posameznika, od njegovega 
znanja, individualnih sposobnosti in zna-
čilnosti. Tovrstna vadba omogoča, da je 
sodelovanje med igralci kakovostnejše 
in učinkovitejše, z njo lahko vplivamo na 
verbalno in neverbalno komunikacijo 
med igralci. 
Omenjena vadbena oblika zagotavlja ve-
liko gostoto vadbe (veliko ponovitev ena-
kih elementov) in posredno, zaradi lažjih 
pogojev, tudi učinkovitejše osvajanje 
posameznih elementov tehnike in tak-
tike igre (prenos znanja). Mlajši igralci, ki 
trenirajo manj časa, lahko hitreje osvajajo 
košarkarsko znanje, se hitreje prilagodijo 
igri soigralcev, kar omogoča razmeroma 
hitro uigranost moštva. Prikazana oblika 
vadbe omogoča trenerjem in športnim 
pedagogom veliko mero ustvarjalnosti 
in številne nove izpeljave. 
Literatura „
Dežman, B., (1999). 1. Osnove košarkarske taktike 
v napadu in obrambi. Ljubljana: Fakulteta za 
šport.
Dežman, B. (2000a). 2. Metodika učenja košarke 
v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Zavod ŠKL.
Dežman, B. (2000b). 3. Košarka za mlade igralce 
in igralke. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fa-
kulteta za šport. Inštitut za šport.
Dežman, B. (2005). 4. Osnove teorije treniranja v 
izbranih moštvenih igrah. Ljubljana: Fakulteta 
za šport. Inštitut za šport.
Horga, S. (1993). 5. Psihologija sporta. Zagreb: 
Fakultet za fizičku kulturu. 
Krause, J., Meyer, D., Meyer, J. (2008). 6. Basket-
ball. Skills & Drills. Human Kinetics. Champa-
ign.
Pavlovič, M., Erčulj, F. (1994). 7. Košarkarski slo-
var. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za šport.
Pavlovič, M. (2006). 8. Košarka. Teorija in meto-
dika treniranja. Ljubljana: Bonus Pavlovič.
Trninič, S. (1996). 9. Analiza i učenje košarkarske 
igre. Pula: Vikta.
Dr. Lovro Beranič, prof. šp. vzg.
Gimnazija Ptuj
e-naslov: lovro.beranic@guest.arnes.si