GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXI. Naš svobodni dom upravljamo sami naš Tito je z nami tako kot nekoč, ko šli so junaki z ramo ob rami z njim v boj za svobodo v julijsko noč. Borcem NOV in delovnim ljudem čestitamo in želimo prijetno praznovanje dneva borca HMEZAD Dobrovlje danes —jutri Povezava višinskih kmetij z dolino V občini Žalec se že sicer več let uspešno uresničuje povezava višinskih kmetij z dolino z gradnjo gozdnih cest v okviru programa in sredstev, katerega nosilec je v glavnem gozdno gospodarstvo v občini skupaj s krajevnimi skupnostmi in prizadetimi domačijami. S skromnimi sredstvi, ki so za reševanje te problematike namenjena ni možno v bližnji prihodnosti hitrejšega koraka za povezavo višinskih kmetij s cestami, saj še vedno okrog 170 kmetij nima niti najenostavnejše cestne povezave. V cilju, da bi uresničili v srednjeročnem programu razvoja občine Žalec do leta 1980 zastavljeno nalogo, da ne sme ostati nobena višinska kmetija nepovezana s cestno komunikacijo, pričakujemo V občini širšo solidarnostno akcijo zbiranja sredstev, v katero bi bili vključeni vsi delovni ljudje in občani občine Žalec. Za uresničitev te naloge bo potrebno do leta 1980 zbrati približno 16 milijonov dinarjev. Zadana naloga nedvomno izhaja po eni strani iz sklepov in stališč o socialnem razlikovanju, ki smo jih sprejeli v občini pred nekaj leti, po drugi strani pa gre tu za domačije, ki so bile domala vse opora narodnoosvobodilnemu boju in bodo to tudi v bodoče v pogojih splošnega ljudskega odpora. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da gre pri tem tudi za kmetije, ki imajo svojo pomembno vlogo v organiziranju kmetijske proizvodnje. V solidarnostno akcijo zbiranja sredstev naj bi bili vključeni vsi delovni ljudje in občani Z enodnevnim zaslužkom v letih 1977, 1978, 1979 in 1980, prav tako pa bodo s svojimi sredstvi sodelovali še: Gozdno gospodarstvo občine, komunalna interesna skupnost, krajevne skupnosti, prizadete domačije in po možnosti še drugi. Vsa dela na povezavi višinskih kmetij z dolino bodo potekala po posebnem programu, ki ga je v začetku junija sprejela skupščina komunalne interesne skupnosti. Politično koordinacijo te akcije bo vodil poseben 17. članski štab pri Občinski konferenci SZDL. Pričakujemo, da bodo delovni ljudje in občani tudi ob tej priložnosti izkazali polno mero solidarnosti, o čemer pa glede na uspehe drugih ustreznih akcij ne kaže dvomiti. Predstavnik štaba za povezavo višinskih kmetij z dolino Venčeslav Satler Na hribovju Dobrovelj ležijo na višini 600 metrov nadmorske višine raztresene hribovske kmetije, ki sestavljajo vasico Dobrovlje. Pot do nje pelje iz Letuša ca. 10 km po vijugasti slabi makadamski — partizanski cesti in naprej proti Greti in desno navzdol proti Nazar-ju. Vas Dobrovlje še naprej sameva in čaka kot zgodovinski primerek trdnih in dobrosrčnih partizanskih kmetij, ki ne najdejo prave poti prihodnosti. Veliko je bilo že obljubljenega, veliko govorjenega, storjenega pa še bore malo. Na pobudo krajanov, Zadružne enote Braslovče in Krajevne skupnosti Braslovče ter z razumevanjem predstavnikov Skupščine občine Žalec je le prišlo dne 13. maja 1977 do zbora krajanov na Dobrovljah, kjer smo se odločno pogovorili in začrtali perspektivni razvoj partizanskih Dobrovelj. Krajani so nakazali pereče probleme, ki jih težijo že vsa leta in jim preprečujejo nadaljnji obstoj in razvoj: 1. neurejena cesta, 3. pomanjkanje pitne vode, 3. večnamenski prostor (kot planinska postojanka, trgovina, bife, zbiralnica mleka itd.). Precej je bilo govora tudi o preusmerjanju njihovih kmetij. Skoraj vsi so si bili edini, da je najboljša rešitev usmeritev v mlečno proizvodnjo in pozneje tudi v kmečki turizem. Za realizacijo takšne preusmeritve kmetij pa je nujno primarno rešiti navedene komunikacije. Nadalje so nakazali probleme neusklajene kooperacijske kmetijske in gozdarske proizvodnje. Glavni dohodek dobroveljskega kmeta predstavlja prodaja lesa, ki pa ne daje osnove za razvoj individualne kmetijske proizvodnje, kakor tudi ne prispeva k razvoju kraja samega. Kmet danes ne ve, h kateri organizaciji pripada, h Gozdnemu gospodarstvu Vransko ali Kooperaciji Žalec, ker je pri obeh polovi-(Nadaljevanje na 3. strani) 22. julija vsi na zbor kolektiva Zbor bo v letnem gledališču »Limberk« v Grižah ob 15. uri. Kratek uvodni, kulturni in športni program. Za jedačo, pijačo in godbo je poskrbljeno. Dobro voljo prinesite s seboj! PROGRAM PRAZNOVANJ OBČINSKEGA PRAZNIKA V TRNAVI OD 1. DO 10. JULIJA 1917 PETEK, 1. julija ob 20. uri — taborniški ilegalec in ognjemet v TRNAVI SOBOTA, 2. julija ob 9. uri — turnir v malem nogometu na igrišču v TRNAVI ob 10. uri — otvoritev avtobusne postaje v ŽALCU NEDELJA, S. julija ob S.30 — položitev temeljnega kamna za dom borcev NOV na Dobrovljah ob 9. uri — streljanje z zračno puško za Hmeljarskim domom v TRNAVI ob 9.30 — lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Žalec pri lovski koči na DOBROVLJAH ob 10. uri — otvoritev vrtca in razstave v šoli ORLA VAS ob 15. uri H| gasilska prireditev v TRNAVI PONEDELJEK, 4. julija ob 11. uri — pohod mladine po partizanskih poteh izpred spomenika Prebold, Smiglova zidanica itd; ob 17. uri — partizansko srečanje z odkritjem spominskega obeležja NOV pred Hmeljarskim domom v TRNAVI ob 18.30 .— družabni večer TOREK, 5. julija ob 16. uri — šahovski turnir v Hmeljarskem domu v TRNAVI SREDA, 6. julija ob 16. uri — sindikalno prvenstvo v plavanju v PREBOLDU" Četrtek, 7. julija ob 15.30 — otvoritev rokometnega igrišča ob šoli v ORLI VASI ob 15.30 — rokometni turnir za člane — zvečer — kurjenje kresov po obronkih, občine Žalec PETEK, 8. julija ob 10. uri — svečani prevzem stanovanjskih blokov v Žalcu ob 20. uri — kulturna prireditev v Hmeljarskem domu v TRNAVI SOBOTA, 9. julija od 6. ure dalje — trim hoja občanov do planinskih domov (Hom, Zabukovica, Marija Reka, Creta) od 9. do 17. ure —trim plavanje v bazenu PREBOLD ob 16. Uri — otvoritev steze' za pouk kandidatov za voznike amaterje motornih vozil v ŠEMPETRU (ob grobelskem mostu) NEDELJA, 10. julija ob 6. uri — igranje budnice ob 8.30 — promenadni koncert godbe na pihala v krajevnem središču TRNAVE ob 9. uri — svečana seja zborov skupščine občine Žaleč s kulturnim programom v dvorani Hmeljarskega doma TRNAVA ob 10.30 — otvoritev komunalnih objektov v krajevni skupnosti TRNAVA POPOLDNE — ZABAVNA' 'PRIREDITEV'S PLESOM! Dom dragi Moj rodni' dom dragi iu: sredi poljan, z vencem hmeljišč inčžita ¿obdan,: zelenih planin, ~prelepih gora— ni lepšega kraja; kot :kjer- sem doma. Na trati pred hišo-.lipa dehti, nje deblo dokaz je stoletne rasti. Poleti nam s senco vročino:blaži, pozimi1 ji veje le: sneg šteo krasi. . Ob vasi Trnovca prijetno šilrm;:r a vrače- poletje, jo vso osuši: . Pričara jo zopet mokrotna jesen, jo zima oklene v objem trd, leden. Ko zopet nastopi čas lepe pomladi, je cvetja vse polno povsod po livadi, iz gozda zasliši se glasni ku-ku, vsi: ptički, vse cvetke in mi smo spet tul Bom rožic nabrala, metuljčke lovila, in pikapolonico z roke spustila, da v zrak bo vzletela visoko prek trav, da mamici moji bo nesla pozdravi Tilčka Turk Šentrupertu je bilo pred zadnjo vojno precej obrtnikov: pek, krojač, zidar in tri šivilje; bil je tudi stavbenik, kovač, pa gostilna, medtem ko čevljarja ni bilo, pač pa sta bila dva v Trnavi. Pavla Vučkovič, upokojena profesorica, ki je nekaj časa stanovala v Šentrupertu in je napisala pesem, pa ni omenila v nji trgovca. Bil je to Mihael Žolnir, trgovec z lesom, živino in deželnimi pri- Veliki trgovec delfci. Tako je pisalo na majhni tabli, ki je bila pritrjen^ na koncu gospodarskega poslopja; še danes se drži nekdanje Mihove hiše. Mihov stric, tako smo mu. rekli,, je šel po trikrat na teden s kljusetom v. Nazarje ali na kako drugo žago in pripeljal poln voz krajcev. V visečem predalniku pod! vozom je imel hrano zase in za konja. Naslednji dan je krajce Odpeljal v Liboje ali v Zabukovico, kjer jih je prodal rudniku. Tudhkljuseta je pogosto menjal, To je bila vsa trgovina Mihovega strica, od katere je skromno živel. Enako trgovino je imel tudi Franc. Plaskan. v. Orli vasi, le da je ta imel. svojo klavnico, ker je trgoval s teleti, . Niti eden niti .drugi: ni Več'živel,: ko je' konec leta 1945 prišel od Okrajnega ljudskega odbora Celje v pisarno KLO Trnava dopis, da se Mihaelu Žolnirju iz Šentruperta ter Francu Plaskanu iz Orle vasi prepoveduje nadaljnje opravljanje trgovine1 z. lesom, živino in deželnimi pridelki, ker obrti nista- ponovno' registrirala. Milka Povše Trnava — to je moja rojstna vas, V tej vasi je sedež krajevne skupnosti, v kateri so zajete tri vasi. Med vojno je bila vas zavedna, saj je dala tudi krvni davek za svobodo. Nikdar ne smemo pozabiti imen borcev, ki so padli za domovino. Niso se več vrnili na svoje lepe domove, Ostale so družine brez gospodarjev, matere brez sinov, otroci brez očetov. Nikdar ne smemo pozabiti imen: Ivan Virant, Jože Malis, brata Alojza in Ivana Cizej, Maks Kovča, Pavle Rovšnik, Franc Žilnik in Dragica Prislan, Tudi Marija Petrove ne bo nikdar pozabila grozote vojne, ker je ostala invalid za vse življenje in okusila pekel »starega piskra«, Vaščani so trpeli in upali, da bo tudi zanje prišla svoboda. Naša vas Svoboda! — Ljudje'so se oddahnili. Začeli so obnavljati vsak svoj dom. V vasi živijo kmetje in delavci, ki šo spoznali, da je v slogi moč. Uvideli so, da morajo dobiti prostor, kjer se bodo sestajali, kjenbado,prireditve in igre vriepem materinskem jeziku. Sezidali so Hmeljarski dom, v katerem se razvija kulturno življenje vasi. Na zboru volivcev j.e padel predlog za ureditev vodovoda. S kak-šnirrrveseljem so vaščani predlog sprejeli! Skupno so kopali jarke, polagali cevi in kako so bili srečni, ko je: prvič po teh ceveh' iz pip pritekla dobra pitna voda. Ni se še poleglo prvo veselje, spet nova akcija za asfaltiranje .cest. Spet je tekel Snoj po licih pridnih vaščanov^ ki so pripravljali traso za cesto. In lepa črna vroča snov-asfalt se je zasvetila'po Vasi in odprla pot v svet. Vse lepo do tod- Kot črna mora je: legla na vas — zaprli bodo šolo, kjer so otroci črpali prvo,učenost..Takrat pa je vas postala vsi kot eden. Sklicali so sestanka.in. mnogokrat:pozno; tudi do jutranje ure zatrjevali, da šole ne dajo. Zmagali so vaščani. Šolo so obnovili in nepozabni so bili trenutki otvoritve šole. Ni ostalo Suho nobeno oko ob pogledu na stare učitelje in ob njih besedah, ki so nekoč vlivali učenost sedaj že osivelim vaščanom. Kot pri vseh akcijah so se vaščani lepo odrekali tudi pri referendumu in takrat je občina določila, naj bo občinski praznik v Trnavi leta 1977, to je letos. Tudi sedaj obnavljamo vas. Ceste, ki še niso asfaltirane, bodo za občinski praznik. Vsak se trudi po svojih močeh, da bo praznih čim lepše uspel. - Mojca Brdnik JULIJ 1977 — ŠT. 7 — STRAN g Mladi spoznavajo ff Hmezad rr ■ Letni program konference OO ZSMS Hmezad je bil zelo širok. Mladi niso ostali samo ' pri načrtovanju nalog, temveč so program tudi realizirali. Poleg ostalih realiziranih nalog je bil tudi kviz na temo »DO HMEZAD-«, ki je bil dne 28. 5. 1977 v veliki dvorani Hmezada v Žalcu. Kviz je bil organiziran v počastitev pomemb-5 nih jubilejev ter 15-letnice delovne organizacije kot osrednja prireditev mladih v . mesecu mladosti. To je' bila prva tovrstna prireditev mladih ..v delovni „organizaciji. Sodelovalo je ,7 ekip, od tega kar dve ekipi Rudarskega šolskega centra iz Velenja. OO ZSMS Hmezad je pred letom dni navezala prijateljske stike z mladinci RŠC Velenje in lahko rečemb, da je sodelovanje dobro in prvi vidni rezultati so na dlani. Tema kviza je bila obširna in zahtevna. Tekmovalci so se dobro pripravili, tako da strokovna komisija pri ocenjevanju ni imela posebnih težav. Največ točk je zbrala' ekipa-TOZD Mesnine Celje in s tem osvojila prvo mesto. Drugo in tretje mesto sta osvojili I. in II. ekipa RŠC-Velenja, Vse tri ekipe so preje-[ le v trajno last pokal. Poleg, teh ekip so v kvi-l zu sodelovale še ekipe TOZD Mlekarna, Vrtnarstvo, Notranja trgovina in DS. Skupnih služb. Te ekipe so prejele spominske nagrade, katere so prispevale TOZD delovne organizacije. - Kviz so obogatili s kulturnim programom tamburaški orkester osnovne šole Griže in humoristka Olga Markovičeva. Po končanem kvizu pa je bil še zabavni večer s plesom. Prvi mladinski kviz OZD Hmezad je bil uspešen in je s tem. dosegel svoj namen. Štefka Lešar Na podlagi sklepa DS TOZD Kmetijstvo Šmarje razpisuje prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: kom. 1. Traktor Zetor 35 KS 1 2. Brane krožne * 3 3. Traktorska pobiralna preša za seno 1 C. Mulčer (nekompleten) 1 5® Ogrodnik hmeljski (ozki -nasad) i 1 6. Dodatni- sod za Myers i 1 7. Koklje na butan 8. Vodna črpalka (neuporabna) 1 9. Motorna nahrbtna škropilnica 1 10. Rigolni plug - 1 11. Teodolit wild 1 Javna licitacija bo v soboto, 9. 7. 1977 ob 9; uri V Jelšingradu. Interesenti; ki še želijo udeležiti: licitacije morajo pokožiti 10 % varščino od izklicne cene. Vsa osnovna sredstva bodo na vpo- ¿¡i' gled dtte 9. 7.‘1977 od 7. ure dalje. HMEZAD ŽALEC » TOZD Kmetijstvo Šmarje Po sklepu zbora delovne skupnosti TOZD Sadjarstvo »Mirosan« razpisuje javno licitacijo naslednjih vabljenih osnovnih sredstev: izklicna cena 1. .Mini Mayers 7.000 2. Škropilnica-: Jessernig 7.000 3. Plug dvobrazdni 500 “4. Plug dvobrazdni 1 500 5. Plug diskovni 700 6. Krožna brana 1.500 7. Mulčer HUMUS i 10.000 8. Pisalni stroj 300 9. Vodotesni elektromotor 3.000 Javna licitaci ja bo v soboto 9. julija 1977 ob 8. uri na sedežu TOZD Sadjarstvo »Mirosan«. Interesenti, ki se želijo udeležiti - javne licitacije, morajo položiti 10% varščino od izklicne cene. Vsa osnovna sredstva bodo na vpogled en dan pred licitacijo na sedežu TOZD. TOZD Sadjarstvo »Mirosan« (Nadaljevanje s 1. strani) čar. Predlagajo združeno delo, ki bi naj orno- gočilo boljše pogoje za dobroveljskega kmeta. Predstavniki SO Žalec so pokazali veliko prizadevnost za čim hitrejše reševanje navedenih- problemov. Že v letošnjem letu naj bi za-čeli graditi dobroveljski dom (večnamenski prostor), pripravili načrt za gradnjo vodovoda in temeljito nasuti in utrdili partizansko cesto in ostale odcepe na Dobrovljah. V srednjeročnem programu pa bi etapno asfaltirali celotno partizansko cesto. ZE Braslovče pa že pripravlja načrt in kredite- za preusmeritev kmetij. Danes znaša dnevni odkup mleka iz Dobrovelj ca. 309 litrov, do leta 1980 pa predvidevamo prek 1.000 litrov dnevno. Razprava je nakazala vsesplošni zaostanek Dobrovelj v gospodarskem, kakor-tudi družbenem življenju. Krajani Dobrovelj zahtevajo, da mora biti v srednjeročnem planu občine poudarjeno pospešeno vlaganje sredstev v razvoj hribovskih predelov, kar je v preteklih obdobjih bilo pozabljeno. Področje Dobrovelj je bilo samo rezervat lesa, ki pa Dobrovljam ni vrnil ustvarjenega dohodka. Rudolf Trobiš, ing. agr. tiimiimmiiiiimHiiiiiMiiHMiimiiiHuimMuiuiiimniiimimiiiiiiniiHiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiim Prvega in drugega junija je bil v dvorani Skupščine občine Velenje četrti simpozij jugoslovanskih hmeljarjev. Nad 130 udeležencev iž Makedonije, Bačke in Slovenije je poslušalo številna in zanimiva predavanja in sodelovalo v razpravah. Več o delu na simpoziju berite v prihodnji prilogi za hmeljarstvo. -llllllllllUIHIIIII1l!lini!lll!!liUlI!iUl!l!U:¡i¡llHllillliIlIllll¡Ul¡ll!llllllll!!ilIllU!HliililHlinilllllilinil!!Illl¡ji!!¡imii:illll!tUI¡inii¡!llIlimHIIIllUIUllI! Nastopajoče mlade na kvizu je nagovoril tudi glavni direktor Hmezada dipl. inž. Zvone Pelikan. Foto: Tone Tavčar Zadružna enota Trnava v obdobju 1969-1976 Po reorganizaciji kmetijskih obratov v začetku leta 1969 se je dotedanji obrat Trnava razdelil. Lastna proizvodnja je pripadla Kmetijstvu I Latkova vas, na področju KS Trnava in KS Gomilsko pa se je osnovala kooperacijska enota s sedežem v Trnavi. Obrat Trnava ni razpolagal z večjimi proizvodnimi površinami in objekti, imel pa je na Gomilskem opremljeno mehanično delavnico in strojno enoto, ki je zaposlovala 10 traktoristov. Enota je bila- namenjena skoraj izključno za usluge kmetom, saj je takrat le 7 kooperantov imelo lastne traktorje. Tudi opremljenost s priključki je bila slaba, saj ni bilo v začetku leta 1969 na enoti niti ene pobiralne prikolice, obračalnika ali dosuševalne naprave, izjema so bili le priključki za obdelavo hmelja in košnjo. ^ V tem času je na enoti hmeljarilo 125 kmetov s skupno 120 ha površin. Le 29 ha od tega je bilo žičnic, ostalo so bile še hmeljevke. Velika razparceliranost in pa dejstvo, da je bilo vedno težje kupiti hmeljevke, sta povzročila zmanjševanje hmeljških površin in hmeljarjev. Leta 1969 je bilo pridelano na enoti 156 ton hmelja. Vedno dražje in zaradi pomanjkanja obiralcev težje je postajalo tudi obiranje hmelja. Potrebno je bilo misliti na spremembo načina obiranja. Dobra letina v letu 1971 je skoraj prisilila kooperante na Gomilskem, da so se odločili za nabavo skupnega obiralnega stroja. Ustanovili so strojno skupnost in združili v njej 30 kmetov iz Gomilskega, Grajske vasi in Tabora z 29 ha hmelja. Skupnost je imela svoje vodstvo, ki je odločalo o delu, Po številu združenih kooperantov je bila to v tem času največja skupnost v Jugoslaviji. Nabavili so obiralni stroj SIP — Bruff 1200, s kapaciteto obiranja 700 trt na uro. V letih 1973 in 1974 je bilo osnovanih še več manjših strojnih skupnosti v Trnavi, Orli vasi in Grajski vasi. Združevale so po 5 ali 6 hmeljarjev, s približno 8 ha površin. Opremljene so bile s stroji znamke WOLF 220 in 280. Nekateri kmetje so tudi sami nabavali manjše rabljene stroje. Tako v letu 1974 na enoti skorajda ni bilo več ročnega obiranja. Vzporedno z opremljanjem, je pospešeno potekala tudi obnova hmeljišč in v letu 1975 že beležimo 100 ha žičnic. Zasajenih je bilo tudi 32 ha novih sort, ki so se v tem času začele uvajati, predvsem Aurora, Atlas in Apolon. Število hmeljarjev se je zmanjšalo na 87, le-ti pa so svoje površine združili v večje komplekse. Med hmeljarji Trnave se je v letu 1972 začela uveljavljati. strojna rez hmelja. Hitro si je utrdila pot in do leta 1975 že zajela 90 ?/o površin. Podobno je bilo tudi z novo metodo kemič-. nega čiščenja zalistnikov in uporabo herbicidov. Z gotovostjo lahko trdimo, da so kooperanti v petih letih povzeli povsem novo tehnologijo pridelovanja hmelja. Z vgraditvijo ogrevalca WOLF v sušilnico na Gomilskem, je prišla enota na zeleni prevzem hmelja. S tem je bilo omogočeno kvalitetno spravilo pridelka tudi hmeljarjem, ki niso imeli-svojih sušilnic in dovolj delovne sile. Z razvojem hmeljarstva se je istočasno razvijala tudi živinoreja. Nove cene mleka, organizirana selekcijska služba in dobra pasemska čreda, je bila osnova za dvig proizvodnje mleka v Trnavi, Orli vasi in Gomilskem, medtem ko so vasi Šmatevž, Zakl, Grajska vas in Šentrupert povečale vzrejo pitancev. K hitrejšemu razvoju mlekarske proizvodnje je pripomogla tudi večja nabava in montaža molznih strojev, kar je pomagalo že tako obremenjeni kmečki ženi in gospodinji. Proizvodnja mleka je v tem času narastla od 160.000 litrov na 450.000 litrov mleka na leto. Organizirane so bile tudi hlajene zbiralnice mleka in je tako šla zanesljivo v prodajo tudi poletna proizvodnja. Pred tem se je večkrat dogajalo, da je bila tudi polovica količin zavrnjena zaradi kislosti. Svet kooperantov je že leta 1969 sklenil, da mora biti osnova za proizvodnjo mleka pasemska čreda, kar je imelo za posledico nabavo prek 100 komadov glav plemenske, sivorjave živine. Žetev je v polnem teku. Novi kombajni žanjejo hitro in dobro. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno Stane Marovt (Nadaljevanje iz 4. številke in konec) - Farmam je bilo tako priključenih okrog 150 ha travnatih površin y neposredni bližini, ki so z nadaljnjimi agromelioracijami postali intenzivni pašniki, osnova za poletno prehrano krav s pašo in prilastom. Ostalo voluminozno krmo pridelujejo in z njo oskrbujejo farme sosednje hmeljarsko-poljedelske delovne enote na Svojih njivskih in travniških površinah. Tak koncept narekuje predvsem racionalno koriščenje strojev, na farmah pa čim ožjo specializirano proizvodnjo. Velik korak naprej v pridelovanju mrve je storjen leta 1975, ko so se na farmah (Zalog 3, Podlog 2, Zovnek 1) dvignili visoko proti nebu novi stolpi za sušenje mrve na topel zrak. Polsuho seno ali otavo je moč hitro uskladiščiti in nato zanesljivo dosušitd s toplim zrakom. S stolpi po 1000 m3 še je bistveno povečala skladiščna kapaciteta, pridobivanje mrve je manj odvisno od vremenskih neprilik, pride- » lane krme je več in zlasti boljše kvalitete. Vemo pa, da je kakovostna mrva, posebno če jo je dovolj, osnova Za veliko in cenejšo prirejo mleka. Osnovna čreda V novo zgrajene hleve na farmah so naselili krave rjave pasme z ostanki uvoženih krav ono-bele pasme. Krave so bile iz številnih hlevov,- v katerih so kmetijska gospodarstva vodila družbeno proizvodnjo mleka.. Heterogen in neraziskan genetski, potencial krav ni pod novimi farmskimi, še vedno neurejenimi rejskimi pogoji obetal nič dobrega. Nezasedena sto- K povečani vzreji je veliko pripomoglo tudi hitro uvajanje dosuševalnih naprav za seno v letu 1971. V kratkem času je bilo kom-pletiranih prek 50 linij za spravilo sena. Za bolj enakomerno in kvalitetnejšo prehrano živali je bilo storjenega največ v letu 1973 — s pričetkom gradnje silosov. V dveh letih je bilo zgrajenih 26 stolpnih in koritastih silosov, s kapaciteto 1400 m3. Tako intenzivno gradnjo je omogočilo ugodno kreditiranje. Zadružna enota je z zastavljeno kreditno politiko v vseh možnih merah podpirala dvig proizvodnje. Hranilne vloge so se v tem času podvojile, s tem pa je bilo možno koristiti tudi več republiških in bančnih sredstev. Veliko lastnih sredstev je bilo porabljeno za nabavo mehanizacije, saj je konec leta 1975 bilo na področju enote že 98 traktorjev. V navedenem obdobju sta na obratu delovala dva aktiva mladih zadružnikov in pa odbor za živinorejo in mehanizacijo. Aktiva mladih zadružnikov sta vključevala vaško 'mladino in dosegala tudi lepe uspehe na raznih tekmovanjih. V zadnjih letih še je interes mladih za kmetovanje povečal in več fantov in deklet se je odločilo, da bo ostalo na kmetiji. Sodobnejša tehnologija in boljša opremljenost pa sta kmetom-kooperantom zagotovilo za lažjo in bolj ekonomično proizvodnjo in s tem. boljše življenjske pogoje. Lojze Kampuš jišča so farme napolnile z nakupom plemenic na Primorskem. Kljub določeni selekciji in izboljšanim rejskim pogojem je bila mlečnost črede nizka, Z uvozom plemenskih telic črno-bele pasme in uspešno vzrejo podmladka se je kakovost črede hitro zboljševala. S pospešenim izločanjem nizko proizvodnih in ostarelih krav rjave pasme in vedno večjim remontom z doma vzrejenimi prvesndcami črno-bele pasme je uspela ustalitev črede z visoko genetsko osnovo za proizvodnjo mleka. V letu 1972 je v vsej čredi ostalo le še 40 krav rjave pasme,. ostale plemenice pa So selekcionirane z visokimi proizvodnimi Sposobnostmi. Proizvodnja mleka na farmah je stekla leta 1964 v zelo neugodnih pogojih: tehnično še .farme niso bile opremljene, neizkušeni strokovni kader in neposredni delavci niso bili hos zahtevni, specializirani proizvodnji. Tehnologijo reje so šele ustvarjali z vsemi spremljajočimi težavami in napakami. Posebno vprašanje je bila osnovna krma in ne nazadnje zdravstveno stanje živali, ki ni bilo zadovoljivo. Temu primemo je bila mlečnost krav; nizka, proizvodnja pa nerentabilna. Z načrtnim in sistematičnim delom so postopoma padale ovire in proizvodnja se je pričela dvigati. Vrsta tehničnih, tehnoloških, zdravstvenih in organizacijskih problemov je bila od začetka farmske proizvodnje mleka do danes rešenih. Njihova uspešna rešitev se odraža v izredni povečani mlečnosti krav- in ren-tabjlnejši proizvodnji. Pregled skupne proizvodnje mleka in mlečnosti krav od 1965—1976 (glej tabelo 1) Kot'pomembne preobrate v razvoju proizvodnje mleka na farmah moramo omeniti: zgodnja odločitev za uvoz plemenic črno-bele pasme, rekonstrukcija in modernizacija strojne molže, uspešna: selekcija in očitno izboljšanje. zdravstvenega stanja živali. Tako je na primer veterinarska in tehnološka služba z zdravljenjem, in načrtno preventivo rešila parazitov še leta 1965 močno invadirane živali. / Rezultati tega sistematičnega dela so pregled-: ni v. tabeli 2. Proizvodnja mleka in mesa v družbenem sektorju v Savinjski dolini (Nadaljevanje s 4. strani) Primer poginov telet: leta 1965 je bil odstotek poginov živorojenih! telet 14,6, od leta 1970 pa se giblje med 2—3 %. S tem je proizvodnja mleka v družbenem sektorju ,z zgraditvijo farm izpolnila nalogo, zagotoviti tržišču več mleka in njegovih proizvodov. Prireja mesa v družbenega sektorju ' Prireja mesa v družbenem sektorju je vzporedna dejavnost V govedoreji zaradi omejenih hlevskih kapacitet in proizvodnje osnovne krme. Do leta 1964 se družbeni sektor ni ukvarjal s pitanjem govedi. Šele po preselitvi krav na farmi so kmetijski obrati napolnili izpraznje- ne hleve s teleti za pitanje.. Kot pri proizvodnji mleka so bile pri pitanju velike začetne težave, a rezultati skromni. Dnevni prirasti so bili nizki in zaradi neeoknomičndh odkupnih ceh proizvodnja mesa nerentabilna. Kljub temu se je obseg pitanja govedi v letih 1965 in 1966 zelo razširil, Letno je družbeni sektor oddal preko 1.000 spitanih živali. Zaradi vedno bolj neekonomskih odkupnih cen je lastna proizvodnja v letu 1968 omejila pitanje na polovico in s tem zmanjšala izgube iz te dejavnosti. Ustreznejši hlevi, ki so bili določeni še za pitanje, So bili preurejeni; izboljšana tehnologija pitanja in zvišanje odkupnih cen sta povzročili, da se je pitanje v letu 1970 končno ustalilo na kapaciteti od 500 do 600 živali. Povečanje števila krav,, dobra plodnost in uspešna zreja mladih teličk pa je nadaljnja zre j a vsako leto večjega števila plemenskih telic povzročila izpodrivanje pitancev iz hlevov. Pitanje govedi smo zamenjali z bolj ekonomično zrejo plemenskih živali. Ta proces je šel tako daleč, da smo v 1. 1976 zasedli zadnja razpoložljiva stojišča z plemenskimi telicami. Tako- je praktično v lastili' proizvodnji trenutno ugasnilo pitanje mladih govedi. Vedeli pa bomo, da dobi pitanje mladih g;oVidi v srednjeročnem programu razvoja govedoreje ponovno svoje mesto. V obdobju vedno večjega pomanjkanja mesa na tržišču,.je taka orientacija v govedorejski proizvodnji pravilna in potrebna. Tabela 1 Rast proizvodnje mleka in mlečnosti krav 1965 1966 1967 1968 1969 'štev. krav na kir, litr. skuipna kol. ml. štev. krav lili I m tí -i 'p »tí skupna' kol. ml... štev. krav na kr. Utr. 1; : . skupna kol. ml. štev. krav na kr. . litr. skupna, kol. mil. štev. , krav na kr. litr. skupna kol. ml.: 920 2.696 2,475.000 - 947 , 2.893 2,657.000 826 3.540 2,940.000 887 3.515 3,120.000 826 3.986 3,294.000 1970 1971 1972 1965—1972 proizvodnja ’ .tí r-f. - d H tí 1 M . i-i - tí -g tí g g| M O M ‘ tí ^ tí .tí -tí ' tí ;tí tí ;tí ' tí rr-4 --. tí tí ¡¡Sli m m tí tírtí tí g tí 1 H S* - % m §§i tí lil Mm Mm tí m tí m tí tí g Di g ms fg 837 4.274 3,581.000 833 4,376 • 3,644.000 832 4.709 3,922.768 2.696 2,475.000 4.709 3,922.768 Indeksi povečanja proizvodnje mleka in mlečnosti krav 66 : 65 67 : : 65 69 : 68 68 : 67 70 : 60 71 :70 72 : 71 72 :65 - na nask. na na sk. na nask.. na nask. na nask. ! na na sk. ; na na sk. ha na skupno kravo kol. ml. kravo kol. ml. kravo. kol/ ml. kravo kol. ml. kravo kol. ml. kravo kol. ml. kravo kol. mi. kravo količino mleka ; 107,3 107,4 122,4 110,7 99,3 106,1 113,4 105,6 107,2 108,7 102,4 101,8 107,6 107,8 174,7 158,5 Tabela 2 Gibanje metljavosti in ostalih parazitov v čredi krav Pregled - -______ Ugotovljeno Leto vzorcev . blata Fasciola hep. Parami istom. Trihostionglidi - .Kokeidicza, | Mohiezia št. vzorca' . % št. vzorca št. vzorca % - št. vzorca g ü g št. vzorca WBSSmmSk 1965 695 403. 57,9 ' ' 246 I 35,4 26 - 3,7 46 6,7 1966 1.195 565 S 47,3 -■68 5,7 481 40,3 95 7.9 90 'vv- 7,6 i-i 1967. : 704 .. 205 29.2 64 9,1 131 ^ 18,6 27 3,8 22 3,21 1968 878 ' I 155 . 17.7 11 1,4 11 1,2 2 — 29 3,3 1969 754 1 112' 14,9 18 - 2,4 20 2,8 mm 7 s 1 0,9 53 7,1 1970 . 821 178 21,7 24 2.9 18 2,2 0 40 ' 4.4- ' 1971 760 42 " 5,5 29 ' 3,9 0 ' ' 0 — 16 2,2 1972 765 36 4,7 16 2,9 0 ; - _ 0 16 2,1 Povečanje mlečnosti krav in skupne količine namolzenega mleka-1965—1976 loftc 1 Indeks povečanja- Indeks povečanja io7n Indeks- povečanja 1965 1966 - ■ . ' 66 :65 19fi!i ' 68: 66 ; . lJ'u 70 :68 m I > p S fe’ p ^ I g- >W3 rtí ' rtí tí M ' : § tí ■ - Km ... i ■ j . -tí • -g •tí ... g %r-4 S ' - o tí Ifcp! tí ^ fell tí > . O 5 >. ■tí tí u ítí G "M I :tí.: a) ■ r—j I 1 WSmm M O tí Iñ M tí- O > tí. s tí M «9 g .tí ' ’rk! >Ü • §£?§ © tí ó'p tí M tí O' tí tí tí M I®1 tí tí tí Wm M O tí a . tí . tí >u tí.O '(—). tí s g tí; tí, A tí r- O . -! tí\&; tí ,tí Č) r tí 920 2696 2,475.000 947 2893 2,657.000 107,3 107,4 887 3515 3,1-20.000 121,5 117,4 837 4274 3,581.000 j 121,6 114,8 1972 indeks povečanja 72 :70 1974 - Indeks . 74 povečanja : : 72 1976 -Ocenjeno povečanja Indeks povečanja m il. 76 : 74 76 ; 75 ll >M Ji' - litrov . na kravo skupna ■ količ. mleka . na kravo litrov na skup. količino mleka • štev. 1■ krav. I litrov. na kravo skupna . količ. j mleka 'I na kravo na skupno količ. mleka - štev. litrov i krav ' -‘;na.v-\- kraVo skupna kpEč. mleka : na ' kravo na skupno količ. mleka na kravo _ : n a s kupn o količ. I mleka' 832 4409 3,922.700 104,3 109,5 938 4778 4,484.000 108,4 114.3 972 5100 4,957.200 106,7 110,6 189,2 200,3 USMERJENO OSEMENJEVANJE -POGOJ ZA USPEŠNO REJSKO DELO V spomladanskih mesecih 'je selekcijska Služba ŽVZ Celje organizirala po vseh organizacijah na svojem področju razgovore o delu selekcijske službe, reprodukciji in o povezovanju dela teh služb. Na razgovore so bili vabljeni poleg rejcev, tudi predstavniki veterinarskih postaj, kmetijske in veterinarske inšpekcije in odgovorni za govedorejo v posameznih organizacijah. Tak sestanek je bil tudi v Hmezadu — TOZD Ko- operacija Žalec. Na tem sestanku je bila iznesena vrsta problemov, tako o selekcijskem delu, kot problemov v reprodukciji. Delo v govedoreji se je v zadnjem Času na tem področju zelo dvignilo. Obstaja že Cela vrsta specializiranih rejcev za mleko ali za meso. Pasemsko rede rejci rjave, lisaste in črno-bele živali. Zaradi tega je potrebno izvajati programe selekcije za lisasto, rjavo, in črno-belo pasmo. Najtežje je vsekakor speljati pro- grame selekcije in osemenjevanje pri rjavem:. govedu, ki je postalo z vnosom ameriških dednih osnov vse zahtevnejše; Z namenom, da se izdela program osemenjevanja z.a področje OZD Hmezad — TOZD j Kooperacija, je na tem sestanku bila imenovana strokovna komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov veterinarske postaje Žalec, ko-' operacijske službe in Živinorejsko-veterinar-skega zavoda Celje, BIKI ZA OSEMENJEVANJE IZ OSEMENJEVALNEGA SREDIŠČA PRESKA PO PREGLEDU — 27. MAJA 1977 Program, test: . — a RPV* ™ Ime in št. h iM d W> 4^ a 2 C9 t« CS ' d. v Sl • s*",. £ u . w O, d O d d . Opomba «ec >N « g d ' 6S . Q) ÖJ _ 0) -2 W v . 0) • N ppi es H OaS ZÍ ■ - 02. a,S H;-, p 2 U s ■ • O 1. Živko 262 — 2.3. 69 965 17.423 73,17 141 41,9 342 104 102 i. Dober kombiniran tip 3. Ali 100041 50 9.2.71 1.001 8.085 71,82 136 39,2 46 97 100 il Večji okvir 3. Nol 100035 50 10.3.71 858 11.442 71,08 112 35,7 87 109 106 I.a Manjši okvir 4. Jodan 100105 75 23. 8. 72 998 8.324 71,73 103 36,2 12 102 — II. Nima še testa na mlečnost 5. Aktiv 100106 75 9.10. 72 1.015 8.599 72,12 128 36,4 10 106 — H. Nima še testa na mlečnost 6. Lerd 100107 50 23.11. 72 1.139 10.446 76,45 146 37,3 27 — •— II. V postopku test za mleko in meso 7. Bric 100111 — 28.12. 72 1.013 5.730 70,75 70 § 36,6 2 ima lasten —\ I. V postopku za test na mleko 8. Nor vik 100141 50 28.12. 72 906 6.986 74,76 66 36,7 Ivot ___ II. Bik v testu 9. Mera 100108 100 21.1. 73 ; 1.020 7.858 66,22 222 36,5 23 101 1—i I. • Velik okvir, telice rano zrele 10. Simbol 100140 100 1.12. 73 1.015 3.626 69,14 129 36,5 ■— v postopku . — . II. Čaka do nadaljnjih ocen 11. Romo 100158 — 30. 4. 74 919 2.169 72,47 — — — — II. Za kombinirano rejo 13. Car 100164 — 10. 7. 74 750 1.990 77,33. — — ■ — .. — —; . II. Čaka do nadaljnjih ocen 13. Patos 100160 12,5 8.9. 74 845 1.859 71,70 — .... — — — II. Dolg in skladnih oblik 14. Nono 100169 43,5 22. 9. 74 920 — — — - — - — — — II. Se vključi v osemenjevanje la. Roni 100162 50 26.10. 74 879 1.294 70,17 — — — — • — II. Velik in obsežen 16. Norman 100161 50 17.11. 74 785 1.772 75,16 — — • — — II. Nekoliko ozek 17. Siriš 100170 50 25.11. 74 845 1.730 73,64 — . —. — — II. - Srednji okvir 18. Murn- 100171 75 26.11.74 j 744 1.835 73,18 — — — Z — — II. : Visok, in bolj ozek 19. Strel 100163 50 13.12. 74 731 1.016 69.58 — •— — — — II. Srednji okvir 20. Mako 100187 50 1. 8. 75 665 — — — . — ’ — — • — II. Se vključi v osemenjevanje 21. Cer 100190 50 23.10.75 610 — — — — - — • — — II. Se vključi v osemenjevanje 22. Atlet 100194 50 14.11. 75 562 — — ■ — —- — — — II. Se vključi v osemenjevanje 23. Cedron 100191 50 18.11. 75 600 — — ] — — • — — — ¡¡j Se vključi v osemenjevanje 24. Navip 100195 50 19.Tl. 75 565 — — — — — — — II. Se vključi v osemenjevanje 25. Forest , 100193 25 28.11. 75 557 — — — — — — — II. Se vključi v osemenjevanje 26. Emon 100201 50 10.2.76 512 — — — — — — — II. Se vključi v osemenjevanje 27. Ceh 100199 50 23. 2. 76 572 — — — — — — ... — II. Se vključi v osemenjevanje 28. D aro 100197 50 2. 3. 76 436 — - — — - — — — — II. Se vključi v osemenjevanje 29. Cevek 100200 50 25. 3. 76 512 — — — «a P-B II. Se vključi v osemenjevanje PODATKI O NEŽIVEČIH BIKIH, KATERIH SEME SE IAHKO UPORABLJA 30. Beno 223 • 29.6. 66 1.015 29.475 69,49 254 39,6 300 101 117 E Za mleko in meso 31. Frido 256 — 18.10. 68 1.040 13.537 73,56 100 41,6 262 100 104 I. Bolj kombiniran tip 32. Rolf 263 — 28. 2. 69 1.110 5.425 .75,00 111 36,70 197 100 100 II. Za kombinirano proizvodnjo 33. črt 268 - 10.10. 69 1.075 9.773 74,61 102 40,10 110 109 103 ii. Za kombinirano proizvodnjo 34. Fritz 274 — 12. 3. 70 962 793 100,00 101 40,30 31 108 97 II. Za pitovno proizvodnjo 35. Tihi 100004 — 22. 8. 70 1.078 10.976 72,41 118 38,8 102 102 116 I.a Za mleko in meso 36. Nilan 100037 — 1.3.71 924- Ü 4.485: 72,64 107 39,2 355 106 99 II. Za kombinirano proizvodnjo 37. Nejko 100038 50 19. 3. 71 986 10.429 71,77 101 35,3 207 96 101 H. čaka do popolnejših rezultatov na mleč. ČRNO-BELA — HOLSTEIN FRIZIJSKA PASMA Iggll 38. Rekord 100148 100 HF 25. 3. 74 951 1.823 63,51 39 37,1 — — — II. Obsežen v trupu, malo razprti parklji 39. Siren 100153 100 HF 10. 7. 74 819 752 65,90 37 38,0 — —. — TI. Primeren za osemenjevanje 40. Efekt 100155 100 HF 8. 9. 74 790 1.585 60,61 50 38,3 — • — ' — II. Obstoja sum daljše brejosti 41. Ris , 100184 100 HF 28. 3. 75 648 223 — — — . — — — I. Uporaben za osemenjevanje 42. Pal 100198 75 HF 9.3. 76 464 — — • — — — — • — II. Kaže, da bo dovolj obsežen in velik LIMOUSINE IN CHAROLAIS PASMA 43. Indien 100143 LM 18. 2. 73 883 2.959 77,02 87 39,0 __ II. Daje težja teleta, zato ne osemenjevati z njim ozke krave in telice 44. Indigo 100142 LM 23. 4. 73 956 6.055 77,02 106 37*0 — — —. I. Primeren tudi za osemenjevanje lažjih krav in telic 45. Faks 100204 CH 7.2. 76 665 ‘ — — — — ■ — — — II. Za osemenjevanje težjih krav, križanje 46. Unek 100204 CH 7.2. 76 540 -— — — ■ — — — " —‘. II. Za osemenjevanje težjih krav, križanje 47. Flego 100202 CH 13. 2. 76 587 — - — — — — . — — II. Za osemenjevanje težjih krav, križanje RPV* = pomeni relativno plemensko vrednost in to je odstopanje od povprečja ||1 sovrstnikov ali sovrstnic. če je podatek pod 109 pomeni, da je bik za neko lastnost pod povpre čjem, če pa je nad 100 pa je v riadpovprečju. V tej tabeli skušam prikazati število in kvaliteto bikov rjave (z deležem BSW .krvi), črno-belein mesnih pasem. V tabeli so prikazani najvažnejši pokazatelji o številu osemenitev, NR v letu 1976, biološki test — ocene telet, povprečne teže ocenjenih telet, podatki o premiranih telicah, progenem testu na rastnost, progenem testu na mlečnost in ocenami s pripombo. Pri izdelavi programa, osemenjevanja smo upoštevali: 1. Rajonizacija: območje za rejo. rjavega goveda je Savinjska dolina. Lisasta pasma zajema . področji, ZE-Celje in Vojnik. Ni pa rečeno, če je na lisastem območju kakšen rejec, ki redi dobre krave rjave pasme, da jih mora zato takoj zamenjati ali obratno. Želimo v hlevih rejcev pasemsko čistost ene ali druge kombinirane pasme, ki sta v Sloveniji priznani. ’ Črno-bela pasma naj bo prisotna le pri tistih rejcih, ki so že »izkoristili« genetske sposobnosti pri reji rjavih ali lisastih krav. Prepričani pa smo, da je rejcev, ki- šo izključno usmerjeni v visoko mlečno proizvodnjo in so tudi v prehrambenem pogledu sposobnosti zadostiti tej zahtevni pasmi, zelo malo. 2. Osemenjevanje — programi po pasmah Potomec prinaša na svet polovico lastnosti po materi in polovico po očetu. Te lastnosti se sestavljajo in kombinirajo. Dobro kravo osemeniti s semenom dobrega bika pomeni prinesti^ naslednjo generacijo velik napredek. Vsi plemenjaki, ki stoje v osemenjevalnih središčih Slovenije pa niso sposobni določene lastnosti ‘enako prenesti na potomstvo.- Eni so boljši za meso, drug) za mleko ali obratno. Usmerjenost rčjca je tista, ki narekuje službam kakšno seme in od katerih bikov ga naj uporabljajo, • Osemenjevanje rjave pasme Pred leti se je na široko govorilo, da je rjava pasma v krizi. Da bi stanje izboljšali, se je ta začela oplemenjevati z ameriškim rjavim gOvedom. S tem; smo povečali rjavim kravam okvir, težo, 'dosegli boljšo pripetost vimena, boljši iztok mleka, trše parklje itd. ; •Rjavo govedo želimo oplemeniti do 50% USA krvi. Vendar te živali niso za vsako Stalo, ker so malo bolj zahtevnejše. Da bi uspelo službam vnos : ameriške krvi kontrolirati, je komisija izdelala. poseben seznam rejcev, pri katerih bo: semenila z BSW biki. Gre tu za mlečne proizvajalce, ki pričakujejo povečan dohodek od mleka, telet za pitanje pa ne. rede. Pri teh.rejcih bomo krave semenili s 100% BSW biki,. Teličke bodo tako imele 50 % USA krvi. Rejec mora pri tej mladi generaciji paziti, ko jih bo osemenjeval, da semeni zopet s 50 % BSW biki. Tako bo ostal delež ameriške krvi v populaciji na 50 %. , Ce hočemo kontrolirano osemnjevati po zastavljenih programih, je nujno sodelovanje rejca. Rejec mora v svojem hleVu poznati kvaliteto svojih krav. Pr) mlajših kravah, ki imajo v sebi že delež ameriške krvi, je nujno, da rejec prinese na osemenjevanje s seboj tetovirni listek za žival, ki jo hoče osemeniti. Če tega nima, pa . pripustni list matere.' Rjavo pasmo v Sloveniji setnenimo s čistimi rjavimi biki, z biki* ki imajo do 50 % ameriške krvi in biki, ki so 100 % Amerikanci. . Rejcem, ki so usmerjeni v močnejšo mlečno proizvodnjo in telet nimajo za pitanje, priporočamo osemenjevanje s 75—100 % BSW biki. Pričakujemo., pri potomkah po teh bikih velik napr edek v mlečnosti, vendar imamo do-slej domačih informacij še malo. Te nam povedo, da so hčerke teh očetov v povprečju boljše bd sovrstnic za nad dva litra mleka na dant Dohodka je več od mleka kot od meša. ' BIKI ZA OSEMENJEVANJE IZ OSEMENJEVALNEGA SREDIŠČA PTUJ IN M. SOBOTA PO PREGLEDU 24. IN 25. MAJA 1977 OSEMENJEVALNI CENTER PTUJ — Lisasta pasma Programmtest: Zap. št. Ime in št. Rojen Teža kg Osem. plemenic skupaj CD t— v- ti o Ocenjeno tele,t Prem. telic RPV* 43 Ul O . O -fl M S 2 ' §| S 1 Ocena Opomba v i. Komet R—187 25.12. 66 1.180 20.707 70,00 146 119 101 101 i. Skladnih oblik 2. Kolo R—193 17.2. 68 1.180 10.106 79,08 96 174 109 I.a Nima testa na rastnost. Za osem. večjih krav 3. Brin R—197 20.12.68 1.205 11.050 73,18 105 99 106 111 E Leva zadnja noga malo strma 4. Silen R—010 27. 2.70 1.110 18.350 71,98 105 206 98 110 I. Manjši okvir, uporaben za mleko 5. Pirat R—012 4. 4. 70 1.110 10.890 - 69,66 82 165 110 102 II. Skladen ih lep, uporaben za meso 6. Sok R—013 27.1. 70 1.210 13.272 76,32 74 90 102 111 I.a Manjši okvir 7. Sever R—048 14. 3. 71 1.180 9.110 67,09 101 170 92 124 II. Osemenjevati z njim, kjer tržna prod. mleka 8. Neon R—050 25.1. 71 1.130 11.877 72,99 109 184 108 110 I.a Nadpovprečen za mleko in meso 9. Poreč R—051 20. 3. 71 1.110 5.826 70,80 100 47 102 115 I. Šibak v nogah 10, Hum R—086 8.12.71 1.190 8.766 70,12 100 40 104 — I. Nima še ocen o mlečnosti hčera 11. Bego R—123 8.3. 73 1.100 6.165 69,97 127 — 114 — II. Daje dobra teleta za pitanje 12. Super R—127 15. 3. 73 1.280 7.528 70,84 131 . 103 — I. Velik, dolg, obširen in za osem. telic i 13. Saldo R—128 6.11. 72 1.250 4.649 64,89 127 v— 105 — II. Razprti parklji 14. Reksi R—130 16.4.73 1.110 4.276 67,52 101 —. — ■ I. Dolg in skladen 15. Runo R—131 4. 4. 73 1.210 5.272 66,80 100 — — — I. Dober v tipu 16. Savin R—174 5. 8. 74 970 2.135 68,06 — —) — — II. Izgleda, da bo obsežen in velik 17. Disk R—177 10. 2. 75 995 1.681 65,56 — — . — II. Velik okvir in hitro rasten 18. Solin R—179 2. 2. 75 820 1.934 68,57 ■ — — — II. Malo večji okvir 19. Hasan R—209 7.11.75 670 — — — — — — II. Se vključi v osem. za progeni test 20. Pat R—210 30.10. 75 610 — — — • — — — II. Se vključi v osem. za progeni test 21. Eskim R—211 29.11. 75 640 — -T“ — — ■ — — II. Se vključi v osem. za progeni test 22. Hvar R—212 29.11. 75 6&5 — — — — ■- — II. Se vključi v osem. za progeni test 23. Grm R—213 20.12.75 650 — — — — PODATKI O NEŽIVEČIH BIKIH, KATERIH SEME SE LAHKO UPORABLJA II. Se vključi v osem. za progeni test 24. Perun R—186 1.12.66 1.100 OSEMENJEVALNI CENTER M. SOBOTA 29.253 74,56 195 174 106 . 105 I. Primeren za mleko in meso 25. Kazimir R—1126 3. 7. 68 1.270 17.417 72,40 179 151 112 106 ■ E. Uporaben za široko populacijo, ne več za načrtna parjenja 26. Col R—093 12. 2. 72 1.230 6.490 68,70 112 29 103 — II. Strme zadnje noge 27. Hiti R—094 21. 5. 72 1.160 5.737 68,80 104 51 109 . — I. Srednji okvir, poln in skladen 28. Homer R—118 1. 2. 73 1.190 1.617 67,20 ' 23 94 — II. Dovoli se osemeniti 1.000 plemenic 29. Gol R—120 2.2.73 1.240 1.891 \ ~ — 96 — II. Dovoli se osemeniti 1.000 telic, nato čaka 30. Sorir R—121 29.7.72 1.250 2.889 69,50 20 š — . — I. Nima še testov 31. Roman R—133 19. 3. 73 1.150 2.195 69,30 — , — 1 . — I. Obsežen in skladen, nima še testov 32. Fakin R—151 22.1. 74 1.140 2.876 65,00 ' — i . — . . ü§ I. Obsežen in skladen, nima še testov 33. Borko R—156 5. 4. 74 1.100 1.114 R 59,70 — — —: . II. Ima slabše reprodukcijske podatke 34. Mato R—157 28.5. 74 1.040 2.191 63,90 — — — — I. Dovolj velik okvir in ima dobro poreklo 35. Purman R—168 20.10.74 900 1.429 64,20 — — — , — ... II. Čaka do popolnih ocen zaroda 36. Nino R—166 9.12. 74 1.000 1.591 66,90 — — — — - I. : Večjega okvirja in lepe rasti 37. Niki R—167 5.12. 74 960 1.712 67,80 i — - — — — II. Hitre rasti, močen in obsežen 38. Hoger R—176 1. 3. 75 840 1.365 65,70 — — . II. Srednji okvir 39. Negro R—175 8. 3.75 900 1.363 68,30 . — —\ . — I. Srednji do večji okvir 40. Helzi R—185 24. 5. 75 770 809 67,40 — , — — — ■. II. Manjši okvir 41. Rado R—182 21. 5. 75 850 851 67,10 — ■ — • — — I. Hitre rasti 42. Suš R—188 11.11.75 630 II. Se vključi v osemenjevanje.' Ima v sebi 37,5 % rdečega Holštanjca. Popravljalec vimen. 43. Husgen R—205 11. 2. 76 553 — __ II. Še vključi v osem. za progeni test 44. Zuber R—206 26. 3. 76 572 — — __ II. Se vključi v osem. za progeni test 45. Roland R—207 15. 4. 76 539 — \ — __ II. Se vključi v osem. za progeni test 46. Vito R—208 31.3. 76 505 — — , — — 3g II. Se vključi v osem. za progeni test, ima v sebi 50 % rdeče holštanjske krvi (Nadaljevanje s 6. strani) Rejcem, ki so usmerjeni v mlečno proizvodnjo in delno pitanje, priporočamo, da se-mene svoje plemenice z biki, ki imajo 50 % USA krvi. Preizkusi na mlečnost ob urejeni prehrani so pokazali, da je pri potomkah, ki boljša mlečnost 1,6—2,0 1/dan v celi laktaciji. Testi na rastnost sinov pa so pokazali, da so v povprečju priraščali toliko kot čisto rjavi, s tem, da so bili klani in obračunani v teži nad 500 kg. Dohodek je od mleka in mesa. Rejcem, ki žele rejo v čisti rjavi pasmi — meso in mleko — pa priporočamo osemenjevanje z rjavimi biki (brez deleža USA krvi), Ti pričakujejo dohodek od mesa in mleka. V poštev za to osemenjevanje pridejo obrobni predeli doline, kjer žele doseči pasemsko čistost, kjer rejci žele teleta za pitanje, odkup mleka pa je šele v povojih in so rejski pogoji tudi na splošno slabši. Pri programu osemenjevanja z rjavimi biki moramo upoštevati, da je globalna razdelitev semena napravljena po številu osemenjenih plemenic. V povprečju na področju OZD imajo 25 % USA krvi m Hmezad — TOZD Kooperacija v času rutinskega osemenjevanja semenimo približno 1/3 plemenic s semenom 75—100 % BSW bikov, 1/3 plemenic s semenom 25—50 % BSW bikov, 1/3 plemenic s semenom čisto rjavih bikov. V jeseni teče osemenjevanje okoli tri mesece po programu osemenjevanja z mladimi biki. Teh vključimo letno okoli 12. V tem času semenimo vse živali s semenom mladih bikov, razen bikovskih mater, ki jih semene načrtno z uvoženim semenom. Na področju OZD Hmezad — TOZD Kooperacija se je lani uporabljalo seme 19 plemenjakov rjave pasme. Rejci, ki žele teleta za pitanje* lahko kakšno slabšo živa! ali križanko v Svojem hlevu osemene tudi s semenom bikov mesnih pasem. Na razpolago je seme bikov Charoláis ih Limousine pasem. Potomci Charoláis bikov so znani po hitri rasti, potomci po Limousine bikih pa po dobrih klavnih izkoristkih. V nadaljevanju prikazujemo tabelo ocenjenih plemenjakov v osemenjevalnem središču-Preska. Rejci lahko o njih dobe precej informacij, ki so pomembne pri njihovem delu. Nujno je torej,- da ima osemenjevalec vedno pri sebi seme več bikov glede na lastnosti ih delež ameriške krvi. AMERIŠKA BSW KRI Rejci —-kooperanti.—: TOZD Kooperacija vnesti v njihovo čredo do 50 % ameriške rjave Hmezad, pri katerih predlagamo osemenitev krvi. krav s 100 % BSW biki. ZE VRANSKO Pri teh rejcih želimo 22. Pestotnik Vinko . Orla vas 1. Brišnik Franc Prekopa . 23. Šketa Albin ■- Orla vas 2. Pistotnik Stanko .Ločica Y ZE PREBOLD , 3. Zupan Ludvik Ločica 24. Zagožen Peter Matke 4, Vranič Ivan Prekopa - 25. Žgank Rado ■ Šešč.e. č 5. Ocvirk Vinko Prekopa | ' 26. Sopotnik Franc Sešče 6. Šporin Janko Prekopa 27. Jurak Jože . Šešče ,7. Karničncik Fani Prekopa ZE ŠEMPETER • 8.-Rovan Alojz 9. Rotar Statiko Brode Prekopa . 28. Voh Boris , Dobrleša vas •• 10 Kladnik Alenka Čeplje - ■ - 29. Cetina Andrej - Dobrteša vas ; 30. Rojnik Franc Sp. Grušovlje ZE TABOR Tabor 31. Cetina Ivan Sp: Grušovlje 11. Širše Ivan . 32. Cetina' Jožo Sp. Grušovlje Sp. Grušovlje 12. Rak Martin ~ Miklavž . 33. Jan Ivan 13 Drobež Jože Kapla 34. Ocvirk Anton Sp. Grušovlje 14. Vranic Anton Prekopa > . - ' 35. Serdoner Ivan Zg. Grušovlje ZE TRNAVA 36. Črepinšek Jože . Zg. Grušovlje 15. Praprotnik Franc Gomilsko •- 37. Uranjek Alojz Podlog 16. Jelen Viktor : Gomilsko - 38. Toman Franc ' Podlog- .17. Stepišnik; Albin Trnava ; 39. Kunst Ferdo - Sp. Grušovlje 18. Turk Franc Trnava 40. Napotnik Viktor Podlog; ; 19. Rovšnik Frane Trnava 41. Cetina Vinko Podlog' 20. Juhart Ivan ;’.- Orla vas . 42, Cetina Franc . Podlog 21. Grenko Martin Orla. vas - 43. Breznik Franc. - Podlog Odraz načrtovanega osemenjevanja in dobre prehrane je dobra mlečnost Osemenjevanje lisaste pasme: Tudi za lisasto pasmo je narejen program osemenjevanja, ki pa ni tako kompliciran in to zaradi tega, ker pri tej pasmi še hi prišlo . do kakšnega oplemenjevanja in križanja v široki praksi. Program osemenjevanja pri lisa- % sti pasmi se sestoji iz programa za rutinsko osemenjevanje in programa za osemenjevanje z mladimi biki. Vsako področje dobi seme vseh kategorij bikov v določenem odstotku, ki ga izračunamo po številu osemnjenih plemenic. Program osemenjevanja z mladimi biki teče v jeseni 2 do 3 mesece. V tem času osemenimo vse plemenice lisaste pasme s semenom teh bikov, razen bikovskih mater. Letno se vključi okoli 15 mladih bikov. Sortiman bikov za lisasto pasmo je tako po številu in kvaliteti bikov zadovoljiv. Na območju OZD Hmezad -^;J| TOZD Kooperacija smo lani. uporabljali seme ■ 12 SL bikov. Kvalitete in lastnosti bikov so nanizane v tabelarnih pregledih osemenjevalnih središč Ptuj in Murska Sobota. Ivan Kuder, dipl. ing. agr. Živinorejsko-veterinarski zavod Celje 44. Kač Peter Roje 45. Ribič Ivan Roje ■ 46. Lesjak Alojz Roje 47. Žgank Ivan Roje 48. Piki Jože .. Roje 49. Bobič Leopold Roje 50. Hrastnik Branko Roje 51. Cokan Vinko Roje - ZE BRASLOVČE 52. Šketa Franc 'Topo vi j e 53. Marovt- Ivah S Tcpovlje - 54. O rti Fran'c Top ovij e , 55. Pristen; Viljem Parižlje. 56. Mahov Franc Parižlje 57. Cizej Ivan Poljče ■ 58. Cizej Anton Poljče '59. Pristen Blaž M. Braslovče 60. Marovt Franc Zg. Gorce 61, Turnšek Alojz Žg. Gorce 62, . Turnšek Slavko Zg. Gorce 63, Marovt Alojz . Pcdvrh . 64. Laznik Terezija . • Pc-dvrh 65. Korber Franc I.otuš 66. Stopar Vida Letuš 67. Marovt Anton Pddvrh 68. Puncer Jože . - Sp. Gorce 69. Rojnik- Ivan .Sp.. Gorce 70. Rojnik Jože Podvrh 71. Rojnik Ivan Glinje .72. . Rojnik- Tilka Sp. Gorce 73; Rojnik Jože .'. Poljče 74. Sordoner. Peter Parižlje . ZE POLZELA 75. Bizjak, Franc Polzela , 76. Mešič Anton ! Polzela ■ - 77. Cajhen Ivan Polzela 78. Cizej Ludvik Podvin 79. Žolnir Tvan Podvin 80. Zagoričnik Vinko Podvin ' 81. Cimperman Janko Podvin 82. Rakun Cvetko. Založd 83. Ceršak Maks , Založe, . 84, Jezernik Andrej Založe ; 85. Satler Alojz Založe 86, Satler Miha , Zaiože. 87. Vasle. Milan Založe 88. Kolenc Vlado Ločica 89. Hojnik Alojz Ločica - ZE GOTÖVLJE , 90. Šitaiar Anton Gotovi j e 91. Zupanc Jože' Gotovi j e 92. Bizjak 'Ivan Gotovljc 93. Bcsnar Jože Gotovl j e : 94. Trobiš Jaka. Gotovlje ;. 95. Hclobar Anton Migojnice. ZE PETROVČE 96. Strenčan Viktor Leveč 97. Kuder; Jože : Levec 98. Gajšek Erika; M. Pirešica 99. Sitar Anton M. Pirešica 100. Podpečan Martin Galicija : ioi. Grobelnik Anton Galicija - SVINJEREJA UVAJANJE SODOBNIH POSTOPKOV ZA DETEKCIJO ESTRUSA IN RANO DIAGNOSTIKO BREJOSTI DETEKCIJA ESTRUSA Najbolj zanesljivo ugotovi pri svinji bu-kanje merjasec. To je možno ob osemenjevanju edinole na farmi. V kmečki reji namreč z uvedbo osemenjevanja merjasci odpadejo. Zaradi tega postane vsaj v začetku subjektivna detekcija estrusa velik problem, ki lahko močno vpliva na rezultate osemenjevanja. Zato je tako pomembno da rejci dobro poznajo znake bukanja pri svinjah, da bi lahko čim bolj uspešno in pravočasno odkrili živali, ki so v estrusu. Detekcija estrusa bo pri svinjah tudi pri nas mnogo boljša in osemenjevanje uspešnejše tam, kjer bodo rejci preusmerjeni v prašičerejo in s tem življenjsko zainteresirani za čimboljšo plodnost svinj. kot jalove izločimo. S tem prihranimo pri hrani in zmanjšamo proizvodne stroške. Isti aparat v novejši izvedbi služi tudi za merjenje debeline hrbtne slanine pri prašičih. Z njim je torej mogoče tudi na terenu spremljati selekcijske dosežke pri živalih v kooperacijski proizvodnji. Prav s pomočjo osemenjevanja s semenom kvalitetnih izbranih merjascev bomo lahko najhitreje širili želene genetske lastnosti in s tem načrtno vplivali na kvaliteto prašičev v kmečki reji. NAVODILA REJCEM ZA DETEKCIJO ESTRUSA Mnogo' bolj kot pri govedu je uspeh osemenjevanja svinj odvisen od sodelovanja rejcev s strokovnjaki, ki osemenjujejo. Kvalitetno merjaščevo seme bo zagotovila veterinarska postaja oz. farma, to, da bo svinja osemenjena o pravem času, pa je odvisno predvsem od rejcev. Najprimernejši čas za osemenitev mladic je pri tretjem zaporednem bukanju. Tedaj so mladice stare okoli 8 mesecev. Morajo biti Ob pomanjkanju svinjskega mesa je lep pogled na tako zdrave in izenačene repe Za detekcijo estrusa pri svinjah sta na voljo dva priročnika, aparat Detest ter sintetični merjaščev vonj v obliki spre j a (SOA, CRESTAX). Zlasti primeren in obenem zelo dober stimulator bukanja je zadnji. Dokazano je, da je pri približno 80 % svinj v estrusu prav merjaščev vonj tisti, na katerega živali tako značilno reagirajo. Doza spreja je sorazmerno poceni, zadostuje pa za testiranje 50 svinj. Pripravek je že postal nepogrešljiv osemenjevalcev, pripomoček pri terenskem osemenjevanju svinj, ponekod pa ga že uporabljajo tudi rejci, ki imajo več plemenskih : svinj. RANA DIAGNOSTIKA BREJOSTI PRI SVINJAH Gospodarnost reje plemenskih živali zahteva,, da čimprej po osemenitvi zanesljivo vemo, če je žival breja. Nezanesljivost postavljanja diagnoze brejosti pri svinjah na osnovi izostanka bukanja čez tri tedne po pripustu (osemenitvi), je bila povod za preizkus številnih metod za ugotavljanje brejosti, med katerimi sta za prakso primerni zlasti dve: hormonska in metoda s pomočjo ultrazvoka. Metoda rane diagnostike brejosti s pomočjo ultrazvoka, M smo jo pričeli , uvajati na prašičerejskih farmah v letu 1975, v letu 1976 pa tudi na terenu, postaja v zvezi š terenskim osemenjevanjem svinj vse bolj interesantna tako za rejce kot tudi za veterinarske postaje, ki se ukvarjajo z osemenjevanjem. Dosedanji rezultati kažejo, da je tudi pri terenskih pogojih zelo zanesljiva ter omogoča hitro odkrivanje živali, ki se niso obrejile. že mesec dni po osemenitvi zanesljivo vemo, če je svinja breja. Z aparatom ILIS PREG-ČHEK namreč ugotavljamo brejost na osnovi povečane količine tekočine v maternici breje živali. Najbolj zanesljivo ugotovimo brejost med 30. in 65. dnem po osemenitvi. Nebreje živali lahko'ponovno osemenimo ali pa jih tudi primerno odraščene in zdrave. Pri prvi osemenitvi naj bi tehtale od 90 do 100 kg. Nikakor ne smejo biti starejše od enega leta in težje od 120 kg. Zaželeno je, da dajo prvo gnezdo, ko so stare eno leto. Stare svinje, ki so že prašile, naj bodo osemenjene pri prvem bukanju po odstavitvi. Bukanje se navadno pojavi 4. do 7. dan po odstavitvi, živali, ki so osemenjene tedaj, se tudi najbolj zanesljivo obrejijo. Da ne bi bilo' treba ugotavljati bukanja ob sobotah in nedeljah, odstavljajte svinje ob četrtkih. S tem boste dosegli, da se bo večina živali bukala v prvih dneh naslednjega tedna. Tako rejci sebi olajšajo delo pri ugotavljanju bukanja, obenem pa omogočijo racionalnejše izkoriščanje kvalitetnih merjascev. Čeprav se bukajo, ne smemo semeniti svinj, ki so očitno bolne ali preveč izčrpane po odstavitvi. V takih primerih je treba počakati, da živali ozdravijo in da pridejo v normalno kondicijo, šele potem jih damo osemeniti. V nasprotnem primeru bo več pre-gonitev, brejost slabša, gnezda manjša in nasploh več dela in več stroškov. Znake bukanja pri svinjah spoznamo po temle: zdrave, nebreje živali se bukajo V pravilnih presledkih vsake tri tedne. Od tega odpade na pripravo bukanja 2 do 5 dni, na pravo bukanje pa 2 do 3 dni. Včasih se svinja buka lahko celo samo en dan. Pri svinji, ki se pripravlja na bukanje, se pojavijo značilne spremembe na zunanjih delih spolovil ih v obnašanju. Žival je vedno bolj nemirna in izgublja apetit, njena sram-nica pa postaja vse. bolj otečena in rdeča. Včasih se pojavi tudi redko-tekoča pojatvena sluz. Kadar je v kotcu več živali skupaj, tedaj tista, ki Se bilka, stoji in je nemirna, medtem ko druge ležijo. Ker jih vznemirja in skače nanje, cvilijo. Priprava preide v pravo bukanje tedaj, ko svinja dovoli, da jo zaskoči merjasec. Pri tem odreveni, hrbet ukrivi in dvigne uhlje. Enako reagira, če jo pritisnemo z roko na hrbet ali če se nanjo vsedemo. Temu pravimo, da svinja stoji. To je obenem najbolj zanesljiv znak, da se žival buka. Nekako istočasno začne plahneti sramnica, ki postaja vse bolj nagubana. Tudi njena barva ni več rožnatordeča, ampak rjavkasta ali modrikasta. Pojatvena sluz postane gosta in lepljiva, žival nima apetita. Ob koncu bukanja opisane spremembe kmalu izginejo in žival ne stoji več. . kukanje ugotavljamo tako, da se svinji, ki. kaze znake estrusa oziroma priprave, približamo tako, da je ne vznemirimo. Bukanje ne smemo ugotavljati, kadar žival je ali kadar žival pričakuje hrano. Svinje najprej umirimo. Nato pritiskamo s konicami prstov ali s pestjo v njene Iakotnice in na hrbet. Preko hrbta z eno roko poprimemo kolensko gubo na drugi strani živali in jo privzdignemo. Pritisk z občutkom povečujemo, ko se upremo z obema- rokama Živah na hrbet. Nazadnje se poskusimo na žival vsesti. če svinja pri tem odreveni (stoji), je to znak, da se buka. Včasih je treba žival umirjati tudi več kot pet minut. Približno 20 do 30% mladic pa se sploh ne umiri popolnoma, pa čeprav se bukajp. Na to ne smemo pozabiti zlasti tedaj, ko ugotavljamo bukanje pri boječih ali hervoznih živalih. . Najprimernejši čas za osemenitev je 24 do 30 ur (približno en dan) po tem, ko je začela svinja stati. Zato je tako važno, da rejec ugotovi, od kdaj svinja stoji. To lahko ugotovimo precej natančno, če kontroliramo žival na zgoraj opisani način trikrat dnevno. Za vsak pregled živali potrebujemo največ 10 minut. Ta trud -se bo bogato povrnil z uspešno osemenitvijo. . H. J. TOZD Kooperacija NOVA DELIKATESA Najmanj reprezentančna naših prodajaln mesa v Celju je bila prav gotovo Gnjat v Prešernovi ulici. Majhen lokal, s premalo svetlobe ... Pa tudi po novi ureditvi je že prav ponižno prosila. Pri Mesninah so se dela lotili že pred časom in zastavili malce drugače kot običajno. Predvsem so prodajalno namenih izključno prodaji delikates in jo ustrezno tudi uredili. Lokal sicer ni večji kot je bil, vendar bo za dobro ponudbo specialitet za hladne zakuske zadoščal. Kot kaže bo tudi ponudba za Celje nekaj novega; precej pripravljenih hladnih jedi, bogata izbira- sirov, torej hladen obrok za marsikatero priložnost in tudi zahtevnejši okus. Zadnjo besedo bodo seveda imeli potrošniki — sladokusci. Zadnje priprave so mimo in delikatesa je odprta. Želimo, da bi nova delikatesa opravila svoje poslanstvo specializirane trgovine in ustregla mnogim, ki so težko pričakovali njen začetek poslovanja. Eva Orač POSKUSITE Prav prikupna je nova embalaža za skuto Celeia. Pravzaprav na belo-zeleno-črnem pokrovčku piše Sveži sir, vendar je važnejša vsebino bot naziv. Nekoč je veljalo, da, kar pride iž naše Mlekarne, je tudi dobro, celo odlično. Upamo, da tega slovesa ne bo izneveril niti sveži sir v novi embalaži (pravijo, da z manj kalorijami!). Prve pošiljke so že naprodaj, zato je najbolje, če poskusite sami. EO Nizka stopnja varnosti v naših TOZD VARSTVO PRI DELU JE TISTA ŠIROKA IN VSESTRANSKA DEJAVNOST, KI NAJ BI O-MOGOČILA VARNOST PRAV VSAKEMU DELAVCU PRI NJEGOVEM DELU NA DELOVNEM MESTU. TO JE PREDVSEM IN V PRVI VRSTI VARNO, ZDRAVO IN UDOBNO DELO BREZ NEVARNOSTI ZA ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE, SE PRAVI, BREZ NEVARNOSTI ZA NEZGODE, TELESNE POŠKODBE IN ZDRAVSTVENE OKVARE PRI DELU. Varstvo pri delu je ustavna in osnovna pravica delovnega človeka v naši družbi, ki ne dopušča tveganja za življenje in zdravje človeka pri njegovem delu. To in takšno varstvo pri delu morajo uresničevati tudi naše TOZD z . vsemi oblikami dejavnosti; skratka, povsod pri vsakem delovnem «postopku in ustvarjanju. To sočasno pomeni, da mora biti varstvo pri delu sestavni in neločljivi del prav vsakega dela. Cilj naših letnih proizvodnih načrtov, ki so predvsem in .v prvi vrsti učinkovitost in uspešnost gospodarjenja v vsaki naši TOZD, je torej moč doseči v najvišji meri le, če bo-mo zagotovili vsakemu delavcu pri delu zdravo, varno in udobno delo. Delavec z občutkom varnosti pri delu, lahko v celoti posveti vse svojefizične in umske sposobnosti delu, ki ga opravlja in tudi dosega najvišjo storilnost. V naših TOZD je še vedno veliko število «delovnih nezgod, telesnih poškodb in zdravstvenih okvar delavcev pri delu, kar dokazuje, da je prisotna prenizka-stopnja, varnosti in zato slaba, organizacija dela. Temu primerna pa je .tudi nizka stopnja učinkovitosti proizvodnje in majhna delovna storilnost. S splošnim pravilnikom o varstvu pri delu Hmezad smo sprejeli in dobili pravno osebo Za izvajanje varstva pri delu v podjetju. Pravilnik je najpomembnejši v določilih, v katerih določa, da je varnost sestavni in neločljivi del vsakega procesa za pridobivanje dobrin: — da vsi delavci, ki vodijo dela, so vsak osebno na svojem delovnem mestu odgovorni za izvajanje varstva pri delu, — da morajo biti vsi delavci deležni varnostne vzgoje itd. ter —. da posamezne TOZD zlasti os specifičnimi procesi proizvodnje ali dejavnosti ali za dela š posebnimi pogoji, izdelajo, potrdijo in sprejmejo posebni pravilnik o ukrepih in normativih za varno delo za specifično področje dela. Naloga nas .vseh je, da zakonski .predpisi kot interni pravilniki, ne bodo ostali le popisan papir, ampak, da bodo. v celoti zaživeli tako, da bo vsakemu delavcu zagotovljeno boljše delo, naloga službe varstva pri delu pa je predvsem strokovno delo na področju tega varstva. Delovno področje ter pooblastila za delo in ukrepe službi varstva pri delu pri Hmezadu je usklajeno z določili VI. poglavja pravilnika o varstvu pri delu Hmezad ter določili pravilnika o pooblastilih in organiziranju Službe varstva pri delu v OZD (Ur. 1. SRS, št. 16/75). Zahtevane naloge služba izpolnjuje zlasti pri rednih in izrednih sistematičnih pregledih urejenosti posameznih TOZD, oziroma dejavnosti. Obdobni sistematični pregledi bi se po programu dela naj opravili vsaj dvakrat letno, vendar fizično, zaradi obsega dela, to ni mogoče. Vsebina dela splošnih nalog izhaja iz zahtev, določenih v splošnih ukrepih varstva pri delu internega pravilnika. Posebne naloge službe varstva pri delu pa se opravljajo na podlagi posebnih zahtev inšpekcijskih organov, zakonskih ali drugih družbenih zahtev, direktorija, pristojnih samoupravnih organov, itd. ter so pri trenutni zasedbi prezahtevna in preobsežna. Vsebina dela posebnih nalog izhaja tudi iz dela in potreb ostalih strokovnih služb podjetja ali TOZD do storitev SVD in niso sestavni del programa dela. V lanskem letu je služba za varstvo pri delu opravila 137 pregledov delovnih mest, prostorov, strojev, naprav in primerov težjih delovnih nezgod. Delavci, ki delajo pri težjem delu in pri zdravju škodljivem delu, so bili pregledani na specialnih periodičnih zdravni- ških pregledih, na osnovi katerih so pozneje bili tudi zaposleni oziroma razporejeni. Teh pregledov se je udeležilo 218 delavcev, od katerih jih je moralo le 16 na ponovni oziroma kontrolni .pregled, 32 pregledanih delavcev pa ni dobilo ustreznega, zdravniškega mnenja za opravljanje.nadaljnjega poklicnega dela ali dela z zdravju škodljivimi .vplivi. ...Za vodstvene in strokovne , delavce v , pod: jetju so bili.organizirani in izvedeni seminarji izključno iz teme s področja varstva pri delu ter en seminar iz varstva pri delu, ki sta bila kot sestavni del strokovnega programa izobraževanja delavcev ih dva seminarja za izvršilne delavce. Tako je bilo na seminarjih in tečajih prisotnih skupaj 276 delavcev, od teh. pa je uspešno opravilo preizkus znanja iz varstva pri delu 171. Vodilnih in strokovnih delavcev, 62i traktoristov ih 23 delavcev z IKV kvalifikacijo,: torej skupaj 256 delavcev. Stanje varstva pri delu . v podjetju oziro-. ma v posameznih TOZD je razvidno iz spodaj : navedenih podatkov, dobljenih iz tekočih trimesečnih in letnih analiz, število nezgod z ozirom na število zaposlenih rahlo upada, kar je razvidno iz odstotka poškodovanih, to dokazuje tudi indeks pogostosti. Tako je bil v 1976. letu poškodovan vsak 11,3 delavec. Težavnost oziroma resnost poškodb je v porastu, kar je z ozirom na sorodna podjetja, ki izkazujejo tovrstno vrednost z indeksom 12,6 zelo visoka, če vemo, da je bilo za nesreče izgubljenih kar 14,8 delovnih dni. Za izgubo delovnega čaša je podjetje utrpelo samo pri neto: izplačilu nadomestilo OD za, 3.229 izgubljenih delovnih dni, kar čez 254.000 din. Zaradi-nesreč. pri delu je bilo čez 13 skozi vse leto izločenih delavcev iz dela. Občutni porast nesreč pri delu je v TOZD Kmetijstvo Žalec in Ilirska Bistrica, medtem ko je tudi resnost nešreč največja v TOZD Kmetijstvo Žalec, ki je skoraj dvakrat večja od podjetniške vrednosti. Kot pretekla leta, je bilo tudi tokrat največ nesreč zaradi kršitve osnovnih načel var--- nega in smotrnega načina dela ter zaradi uporabe neustreznih delovnih pripomočkov pri delu. Zanimivo je dejstvo, da sta se pripetili samo dve nezgodi zgolj zaradi nepoučenosti . pri delu. Pri nezgodah so bile največkrat udeležene roke, nato noge, trup in glava. Zaradi nezgod je devet delavcev postalo invalidi, trije so se v prometu smrtno ponesrečili. Za najnevarnejši mesec veljata februar in avgust, za dan ponedeljek in v dnevu čas od 12. do 14. ure. .Na splošno še vedno velja, da moški delajo manj varno in previdno od žensk. Od zaposlenih se je v odstotkih pri delu poškodovalo delavcev še vedno v starosti od 18. do 30. leta .(skoraj polovica od ponesrečenih). Potreba po uspešnejšem urejanju splošnega in normativnega varstva je iz leta v leto večja in zahtevnejša, zlasti pri zagotavljanju predhodnega varstva, ki pa se mora razširiti tudi na proizvodna, tehnološka, organizacijska in druga področja združenega dela. Kršitev zahtev varstva pri delu je opaziti kar v osnovah. Pri razpisih ali objavah prostih delovnih mest, se ne uveljavlja pogoj oziroma zahteva o obvladanju zahteve znanja iz tvarine varstva pri delu za DM, za katero to predvideva akt o sistemizaciji. Iste napake se opažajo pri zaposlovanju ostalih delavcev, zlasti za zasedbo na nevarnejših in zdravju škodljivih mestih. Pri slednjih se zanemarjajo tudi obvezni prehodni zdravniški pregledi. Pri nabavah strojev, naprav in ostalih delovnih sredstev se še vedno načelno zanemarjajo stališča in vrednosti pomena do varnostnih potreb. Posledice takšnega odnosa se v poznejšem času odražajo kot nepotrebni strošek zaradi nepotrebnih dodatnih del in opreme. Tudi pri naročanju raznih načrtov in izdelavi objektov pri zunanjih kot domačih projektantov in izvajalcev, se zanemarjajo I določila 5. člena zakona o varstvu pri delu. I Tudi naknadno pridobljeno soglasje od po- I oblaščene institucije o upoštevanju osnovnih I varnostnih zahtev, vedno niso dovolj popolni, j ker se več ali manj nanašajo le na določeno oziroma naročeno mnenje ali oceno (elek- | trični del, gradbeni del), medtem ko se kom- j pleksno varstvo v projektih ne rešuje, po- [ sebno ne interne zahteve. Takšno sekundarno | reševanje varstvenih problemov je vedno dražje od primarnega. Izvajanje sanacijskih in ureditvenih ukrepov, zahtevanih od RID, službe 'VD v podjetju ali drugih činiteljev, ne potekajo sočasno v zahtevanih rokih ali pa se sploh ne realizirajo. Z ozirom- na število zaposlenih in raznolikost dejavnosti podjetja ter število ponesrečenih ob upoštevanju stopnje nevarnosti, zlasti še ob širitvi dejavnosti in večanju podjetja na eni strani ter zahtevke dela po programu in obvezi republiškega pravilnika o delu službe varstva pri delu, je delo službe zelo raznoliko, prezahtevno in preobremenjeno, pa čeprav so v TOZD Strojna, Mesnine in Kmetijstvo Ilirska Bistrica določili poblašče-nega delavca. , > Neprimernost delovnega prostora in < okolja, če je: v delo vključeno tudi: študijsko! delo, ki ga proučevanje strokovnosti in -postopkov posameznih tehnologij še kako: zahteva. Intenzivno in pogosto študijsko in ^kreativno delo je zlasti potrebno ob vsakokratni -izdaji navodil, normativov ali izdelavi drugih osnutkov in načrtov za posamezne ukrepe. « Neprimerna povezava, koordinacija in delitev: dela. ' 1 Do nekaterih že naštetih problemov pride zaradi; neprimernega odnosa nekaterih «strokovnih služb do upoštevanja zahtev varstva pri delu. Ti problemi pa bi bili v večji meri ublaženi ali do njih sploh ne bi prišlo, če bi bila koordinacija od strani strokovnih služb do službe varstva pri delu boljša. V . samoupravnih aktih (pravilniku o VD, pravilu o zasnovi in izvedbi investicij) je sicer določena primerna koordinacija, toda žal le na papirju. Služba je večkrat obremenjena z nenamenskim delom z raznim administrativnim delom. Ažurnost dela te je večkrat odvisna tudi od odnosov znotraj skupnih služb in celo sekretariata. Vrednotenje in ocenitev dela službe var- j stva je z ozirom na zahteve in obseg dela, h v primerjavi z razmerami vrednotenja dela | v podjetju neprimerna in v nasprotju s pra- | . vili. Značilno je, da se pri vsakokratnem vrednotenju tega dela, to delo ne vrednoti po L zahtevah narave dela že iz preprostega razloga, ker to delo nihče ne pozna. Dogaja se tudi, da ponekod vodstveni delavci preočitno zapostavljajo varnost. Zdi se jim škoda minimalnih sredstev za zavarovanje delovnega mesta ali vzgojo delavcev za potrebno strokovnost delavcev. Pri takšni tehnokratski miselnosti služba varstva pač ne more uspeti, zlasti če so hkrati ti še delavci na vplivnih položajih. V takšnih primerih či-nitelji varstva celo neodgovorno ščitijo določene delavce, ki odločajo na posameznih področjih brez posluha za varstvene probleme. Neodgovorno in površno je poročanje v zvezi z delovnimi nezgodami (izpolnjevanje in pošiljanje prijav o nesrečah pri delu, izpolnjevanje in pošiljanje poročil v zvezi z odsotnostjo z dela zaradi nesreč ali boleznine). Tudi o pričetku del s povečano nevarnost-1 jo največkrat nihče ne poroča ter se prepo- K gosto varnostni ukrepi prepuščajo naključju. S Nekatere TOZD ne rešujejo problemov [ varstva sistematično, organizirano in stro-1 kovno. S samoupravnim sporazumom o zdru- ,| žitvi dela in sredstev v podjetje Hmezad so P sicer TOZD poverile skupno službo za varstvo p pri delu, da za podjetje kot celoto in vse | TOZD opravlja splošne in posebne naloge v S zvezi z varstvom pri delu v smislu določil | internega pravilnika, vendar primeri kažejo stremljenje po svojstveni tovrstni dejavnosti. Zaradi tega nekatera stališča drobimo, čeprav bi morala biti enotna že zaradi možnosti j porušitve skupnih razmerij do drugih strokovnih služb. J. 2.’. | športne igre Hmezada Poletne VLEČENJE VRVI Vrstni red 1. I.. ekipa Mlekarna 2. II. ekipa Mlekarna 3. III. ekipa. Kooperacija 4. IV. : ekipa Mlekarna KROS 1. Pavlič Tomislav, Mlekarna 2. Dimič Dušana Kmetijstvo 3. Hriberšek Franc, Mlekarna 4. Duras Zvonko, Mlekarna 5. Kralj Vlado, Kooperacija 6. Žolnir Milan, Kooperacija Ekipno: 1. Mlekarna 2. Kooperacija ODBOJKA Notranja trgovina.: Strojna 2:1 Kooperacija : Notranja 2:0 Kooperacija :: Strojna 2:1 KEGLJANJE 1. Kačič Ludvik’ (Gostinstvo) kegljev 423 2. Jager Vlado (Gostinstvo) 392 . 3. Ivačič' Frane. (Mesnine) 382 4. Zidar Tone (Hmezad) 379 5. Bukovnik Branko, (Notranja trgovina) 367 6. Semprimožnik (Notranja trgovina) 361 f 7. Stropnik (Strojna);' 355 8. Cmok. (Notranja trgovina) 353 9.—10. Vaši (Strojna)5 352 9;—10. Birsa (Hmezad exp. — imp.) 352 Ekipno r moški s kegljev 1. Gostinstvo 815 2. Hmezad 731 3. Notranja trgovina 728 4. Mesnine 714 5. Strojna 707 6. Mlekarna 677 7. Kooperacija ' 629 8. Skupne službe 620 Ženske:. 1. Gostinstvo 658 iEZULTATI STRELJANJA ; zračno puško 1. Cižmišija Ivo, TOZD Mesnine krogov 14S 2. Žolnir Milan, DS Skupne službe 147 3. Jurak Jože, TOZD Notranja trg. 146 4. Založnik Marjan, TOZD Mesnine 133 5. in 6. Vidmar Jonez TOZD Mlekarna 128 Hribaršek Franc, TOZD Mlekarna 128 7. Štraus Marjan, TOZD Mesnina 125 8. in 9. Rak Jože, TOZD Mesnine 123 Založnik Franc, TOZD Mesnine 123 27. Sabjan Jože, TOZD' Kooperacija 72 Ekipno 1. TOZD Mesnine 281 (Cišmišija, Založnik) g 2. TOZD Notr. trg. 263 (Jurak, Semprimožnik) 3. DS Skupne službe 257 (Žolnir, Zupanek). 4. TOZD Mlekarna 256 (Vidmar, Hribaršek) 5. TOZD Kooperacija 237 (Sredovšek, Pekošak) 6. TOZD Strojna- 219 (Veskovič, Svetko); Ženske 1. Gerčar Zvonka 106 krogov. NAMIZNI TENIS Rezultati: 1. Dronjak (Mesnine) 2. Tekavc (Strojna) 3. Jurak (Notranja trgovina) 4. Žibret (Strojna) 5. Marinček (Mesnine) 6. Breznik (Strojna) 7. Cmer (Kooperacija) 8. Cizej (Mesnine): sj 9. Burkeljc (Strojna) 10. Jager (Strojna) Ekipno: 1.—2. Mesnine Kg—2. Strojna, 3. Notranja trgovina 4. —5. Gostinstvo 4.—5. Kooperacija KOČNI VRSTNI RED točk 1. Kooperacija 62 2. Notranja trgovina 55 3. Mlekarna 44 4. Strojna 40 5. Mesnine 36 6. DS Skupne službe 24 7. Gostinstvo 16 8. —9. Kmetijstvo 8 8.—9. Export-Import 8 V ečnantenska dvorana Golovec je spet do-. kazala, da je bil takšen, objekt; v Celju'nadvse potreben in da ga'lahko , za večje prireditve tudi prav smotrno uporabijo. V zgornjih prostorih so se pomerili , šahisti, v dvorani sprva hkrati po: tri ekipe košarkašev in nato: odboj-: kar jev, v spodnjih prostorih, so. se hkrati me-; rili strelci in strelke, medtem ko je bila etaža v srednjem delu bojišče namiznoteniških igralcev .in igralk. Le rokometaši in nogometaši so bili na igrašču rta Skalili kleti, medtem ko so morali kegljači pač na »Svoje«. Kegljaških steza Golovec še nimai - V takšnem vsešportnem vzdušju so. se srečali živilci Slovenije v najrazličnejših šport- Šport in rekreacija skozi celo leto rtih srečanjih na igrah živilčev. 'Rezultati povedo, kako'so tekli dvoboji,-ne morejo pa :pri-povedovati o vročih'željah za uspeh, o uspešnem Merau v .več panogah,, n bučnem navija-■ n ju, o požrtvovalnih tekmovalcih, ki so še komaj stali, na nogah po celodnevnih tekmah, pa so vseeno vztrajali in se borili, o tekmovalcih, ki’ so igrali dopoldne rokomet pri Skalni kleti in prišli v popoldanski- finale: (Kainz — Strojna., in J.urak — Notranja trgovina), pa vmes igrali odbojko in divjali z enega igrišča na drugega, da. sb, okrepili, jn pomagali, obema ekipama... :Ne,_jo .tem: rezultati ne povedo nič. Bil je nepozaben dan za športnike Hmezada, ki so takrat prišli, med živilce bolje pripravljeni'in opremljeni, čeprav so ekipe lovili skupaj5 še:,zadnje':jutro.'-:Toda dokler bomo šport in rekreacijo uganjali le dan pred tekmo, bodo takšni rezultati' briljantni, saj pošiljamo neuigrane ..ekipe,, ljudje se, med seboj komaj’, ■poznajo, celo vikajo se, ga- so v isti ekipi z ramo ob rami. Ne le, da je potrebno končno tudi pri nas zagotoviti rekreaciji stalno prisotnost, • če hočemo-doseči zdravo rekreacijo, takšna športna srečanja sploh- niso primerna, kajti ljudje precenijo in preveč5 napnejo: svoje sposobnosti. Imamo dobre športnike in dobre igralce, to so dokazali, zagotoviti pa jim moramo rekreacijb skozi vse leto, Več srečanj med TOZD, celo med delovnimi skupinami. Prostori? Niso vprašanje! Potrebujemo človeka, ki bo za našo, nekreacijo rtioral poskrbeti in bo to tudi z veseljem opravljal! EO IV. poletne športne igre živilčev SR Slovenije Igre so bile v Celju 18. junija 1977 REZULTATI TEKMOVANJ Moški — 1500 m KROS 1. DINOVIC Ferit (Fructal-Alko) — 4:06,7 2. ŠTOR - Branko (Fructal-Alko) — 4:08,4 3. PAVLIC Tomislav (Hmezad) — 4:11,4 4. NABRGOJ Juri (Fructal-Alko) — 4:13,6 EKIPNI VRSTNI RED točk 1. FRUCAL-ALKO 19 2. MLINOTEST 15 5. VELADIC Mustafa (Žito) — 4:15,6 6. MUHA Franc (Etol) — 4:17-8 14. TIGENGRUBER Alojz (Hmezad) 17. HRIBOVŠEK Franc (Hmezad) 29. DJURAS Zvonko (Hmezad) Tekmovalo je 35 tekačev. 3. HMEZAD 12 4. INTES 10 5. ŽITO 9 6. etol 8 7. EMONA 7 8. KOLINSKA 6 9. MERX 5 Ženske — 800 m 1. URANKAR Marija (Sav. mag.) — 2:13,7 2. PANN Marija (Merx) — 2:21,4 3. KOCUNIK Dragica (Intes) — 2:24,2 4. SVET Cvetka (Sav. mag.) — 2:24,6 5. BELE Marija (Merx) — 2:26,2 , 6. PUŠNIK Vera (Merx) — 2:27,1 9. VOLK Jelka (Hmezad) 20. VOGA Helenca (Hmezad) 22. SlMEK Katja (Hmezad) Teklo 30 tekmovalk. EKIPNI VRSTNI RED točk 1. SAV. MAGAZIN 19 2. MERX 15 3. INTES: 12 4. EMONA 10 5. KOLINSKA 9 6. HMEZAD 8 7. FRUCTAL-ALKO 7 8. MLINOTEST 6 9. ŽITO 5 KRAS — na cilj prispeli samo dve tekmovalki VLEČENJE VRVI INTES : HMEZAD 2:0 HMEZAD : UNION 0:2 UVRSTITEV . točke 1. UNION 19 2. ŽITO 15 3. KOLINSKA 12 4. INTES. 10 5. EMONA 9 6. MLINOTEST 8 7. HMEZAD 7 8. MERX 6 9. FRUCTAL-ALKO 5 SAH točk točk 1. INTES 39 23 2. AGROKOMBINAT 37,5 19 3. MERX 37,5 16 4. KOLINSKA 32 14 pran ii — julij 1977 — st. 7 (Nadaljevanje z 11. strani) 5. HMEZAD 25,5 13 6. MLINOTEST 24 12 7. ŽITO 23,5 11 8. LJUBLJ. MLEKARNE 22 10 9. ETOL 18 9 10. SLOVIN 16,5 8 11. JELŠA 15 7 12. PIVOVARNA Laško 13,5 6 13. FRUCTAL 6 5 KOŠARKA Pivovarna : Hmezad 50:32 Merx : Hmezad 41:19 Hmezad : Kolinska 50:22 UVRSTITEV točk 1. MERX 17 2. UNION 13 3. FRUCTAL-ALKO 10 4. PIVOVARNA Laško 8 5. HMEZAD 7 6. ŽITO 6 7. KOLINSKA 5 NAMIZNI TENIS — moški Center : Hmezad 0:2 Hmezad : Kolinska 0:2 UVRSTITEV točk 1. KOLINSKA 26 2. ETOL 22 3. SLOVIN 19 9. HMEZAD 12 Sodelovalo 16 ekip. KEGLJANJE MOŠKI — ekipno keglji točk 1. MLINOTEST 282 + 256 = 538 28 . 2. INTES 261+276=537 24 3. EMONA 262 + 264=526 21 8. HMEZAD 247+248=495 15 Za Hmezad so nastopali: Čehovin, Birsa, Zidar, Cmok, Kačič, Bukovnik. Sodelovalo 20 ekip. STRELJANJE ŽENSKE — ekipno krogi točk 1. KOLINSKA 424 25 2. MERX 412 21 3. FRUCTAL-ALKO 392 19 15. HMEZAD 160 5 Sodelovalo 15 ekip. STRELJANJE MOŠKI — ekipno krogi točk 1. INTES 790 29 2. PIVOVARNA Laško 788 25 3. MERX 777 22 13. HMEZAD 664 11 Tekmovalo 19 ekip. NAMIZNI TENIS — ženske Hmezad : Emona 0:2 UVRSTITEV točk 1. MERX 21 2. EMONA 17 3. KOLINSKA 14 8. HMEZAD 8 Tekmovalo 12 ekip. NOGOMET Žito : Hmezad 2:1 Droga : Hmezad 2:2 UVRSTITEV točk 1. LJUBLJ. MLEKARNE 25 2. INTES 21 3. ŽITO 18 4. MERX 16 5. FRUCTAL-ALKO 15 8. HMEZAD 12 Tekmovalo 15 ekip. ROKOMET Fructal : Hmezad 9:15 Hmezad : Žito 15:10 FINALE Merx : Hmezad 20:14 Hmezad : Intes 11:19 UVRSTITEV točk 1. MERX 19 2. INTES 15 3. HMEZAD 12 Sodelovalo 9 ekip. ODBOJKA Fructal : Hmezad 0:2 Hmezad : Ljublj. mlekarne 1:2 FINALE 1.—2. Merx : Ljublj. mlekarne 2:0 3.—4. Hmezad : Kolinska 2:0 UVRSTITEV točk 1. MERX 17 2. LJUBLJ. MLEKARNE 13 3. HMEZAD 10 Tekmovalo 7 ekip. KONČNI VRSTNI RED točk 1. Merx Celje 211 2. Intes Maribor 199 3. Kolinska Ljubljana 182 4. Fructal-Alko Ajdovščina 161 5. Žito Ljubljana 159 6. Mlinotest Ajdovščina 153 7. Hmezad Žalec 150 8. Emona Ljubljana 119 9. Ljubljanske mlekarne 107 10. Slovenija vino Ljubljana 97 Nastopilo je 24 organizacij i združe- nega dela. KEGLJANJE ŽENSKE — borbeno Keglji Točke 1. INTES (Okreša, Dolenc, Novak, Šešerko) 83+125=208 25 2. MLINOTEST (Peljhan, Brecelj, Stegovec, Bajc) 111+ 93=204 21 3. HMEZAD (Hlupič, Štampar, Košar, Cilenšek) 100+ 91=191 18 Sodelovalo 17 ekip. VREMENSKI PREGOVORI Drugi dan malega srpna lepo, še štirideset dni bo tako; drugi dan malega srpna grdo, tako še štirideset dni bo. če na Magdalene dan dežuje, dolgo slabo vreme oznanjuje. Idealizem je sposobnost videti ljudi takšne, kakršni bi bili, če ne bi bili takšni, kakršni so. Nikar ne verjemite joku starca, otrok in žena. Kdor se brani z upanjem, umira lačen. KADILSKA — Mi kadilci smo najbolj potrpežljivi. Še nikoli se ni nihče pritoževal zaradi nekadilcev. Velik človek se drži jedra, ne pa lupine. če bi narava imela toliko zakonov, kot jih ima: država, ji še sam bog ne bi mogel vladati. Elektronsko - računski oddelek se je preselil Elektronško-računski oddelek ali ERO, ka-kor ga na kratko označujemo, je do sredine j majá delal v zelo utesnejenih prostorih. V eni pisarni so delali na primer kar štirje organi- j zatorji in programerji. To je glede na značaj ! njihovega dela (umsko delo, razgovori s korist niki obdelav) neugodno vplivalo na delovno učinkovitost. Poleg tega šo bili delovni prostori tega oddelka razporejeni od pritličja pa do II. nadstropja v stavbi DS Skupnib služb Hme-zada. Prostorskega problema pa ni bilo mogoče rešiti tako enostavno. Na investicijo v nove prostore ni bilo misliti, saj oddelku primanjkuje denarja celo za najnujnejšo nabavo opreme. Šele z izpraznitvijo stavbe skupnih služb \ TOZD Notranja trgovina, ki pa je last TOZD Hmezad export-import, je nastala možnost za. preselitev. Ta TOZD nam je prostore res dala v najem. Tako smo v stavbo, ki stoji neposredno ob Mešalnici krmil v Žalcu, preselili : ves oddelek, razen računalnikov. V novi stavbi deluje torej sprejem dokumentacije, luknjal-nica in strokovni delavci skupaj z vodstvom oddelka. S tem smo rešili prostorsko stisko. Obstaja pa še problem odmaknjenosti računalnikov od organizatorjev in programerjev, posebno ob reševanju zastojev. Izgleda, da bomo uredili tudi to, saj je že dogovorjeno, da bodo izpraz- ; nili prostor sedanje mizarske delavnice in ga j preuredili v sistemski prostor. S tem bodo iz- ¡ polnjeni vsi prostorski pogoji za nadaljnji razvoj elektronsko-računskega oddelka. V večji meri kot doslej pa bomo morali začeti misliti in delati na področju tehnične posodobitve delovnih priprav, saj prostori brez ustrezne opreme ne omogočajo višjega nivoja organizaeije obdelave podatkov. T. G. Suša Junija je bilo zelo toplo in skoraj cel mesec brez padavin. Zemlja se je zelo izsušila. Suša se pozna na hmelju, najbolj prizadeti pa so travniki, ki po obilni prvi košnji obetajo zelo slabo. Ječmenu ni škodilo, zelo prizadeta je pšenica. Na obronkih je zemlja tako razpokana, da ponekod lahko v razpoke porinemo celo roko. Vodnjaki po obronkih presahujejo in zmanjkuje kapnice, pa tudi Ložnica se komaj še vleče. Hmeljišča namakamo. Ljudje zrejo v večje oblake in vsak dan pričakujejo odrešilno močnejše deževje. Vy Za vse enako Za malice pa tudi kosila je po našita TOZD in DE poskrbljeno. Ljudje so s hrano pove- I čini zadovoljni. Vsem tako ali tako nikdar ne, j moremo ustreči. Lahko pa smo do vseh pra- j vični. Za kaj gre? Za malice dobivamo regresirane bloke. Za te bloke dobimo malico vsak delovni dan. So pa ljudje, ki so bolni ali malic jz kakršnegakoli vzroka ne jedo, ali jedo le delno, drugi so pa kakšen dan odsotni, so na sejah izven svoje enote ali kako drugače j onemogočeni priti na malico; so tudi taki, ki ; jedo doma ali si malico prinesejo s seboj. Naj j bo že kakor hoče, bloki jim ostanejo. Za te bloke na koncu meseca nakupijo razna živila. Tako delajo po drugih OZD pa tudi pri nas, toda ne povsod. V TOZD Kmetijstvo Žalec v Šempetru imajo za bloke dvojno merilo. Za večino abonen- ; tov velja pravilo, če be ješ, si si sam kriv in j za neizkoriščene bloke ne dobiš nič. Zadnje j čase pa so odkrili, da nekateri za neizkoriščene bloke na koncu meseca le dobijo živila v protivrednosti, in upravičeno negodujejo. Urednik Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek, dipl inž. in člani: Janez Luževič, dipl. inž. Bogdan Pugelj, dipl. inž., Lamut Franc, dipl. vet., Eva Orač m Miljeva Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž: Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.500 izvodih. —- IV. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ ZA HMELJARSTVO 1977/5 PRILOGA. HMELJARJA Jože BREŽNIK, dipl. ing. agr. Polj-opri vredni: fakultet OOUR Institut za ratarstvo i povrtarstvo Novi ' Sad, Zavod za hmelj i tehnički sirak Bački Petrovac in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec sta. v dneh 1. in 2. junija 1977 pod pokroviteljstvom Pri vredne komore Jugoslavije —' grupacije za hmelj, organizirala v Velenju IV. jugdslovan-ski simpozij za hmeljarstvo. Simpozija, ki je po mnenju udeležencev zelo uspel, se je udeležilo prek 130 hmeljarskih strokovnjakov in predstavnikov jugoslovanske industrije piva in slada. Kot gost še je simpozija udeležil tudi Udeleženci simpozija si ogledujejo hmeljišča v Lokah pri Drešinji vasi Ar.' -Peter Pavhčf generalni sekretar Mednarodnega'hmeljarskega biroja. ■ Referatom, -ki so jih pripravili in na sim-poziju prezentirali strokovnjaki Poljoprivred-ne fakultete NoviSad, Zavoda za hmelj i tehnički sirak Bački Petrovac, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo-Žalec in strokovnjaki iz proizvodnje s področja Vojvodine ter Makedonije, so vsi prisotni z zanimanjem sledili. PrezOntiraniv'-referati' sh zajeli - Celotno hmeljsko problematiko:' žlahtnjenje, agrotehniko,"'fertilizaci jo, 'namakanje,- varstvo, kemi-zem, Izkoriščanje' hmeljne rastline (odpadkov pri strojnem obiranju) za živinsko-krmo in proučevanje svetovne bilance hmelja. Referati in -diskusij e po posameznih .referatih sb- pokazali1-visok nivo- strokovnosti in znanstveni. pristop 'k: reševanju posameznih problemov. V popoldanskem programu so si 1,- junija udeleženci simpozija ogledali hmeljišča v Savinjski dolini (Loke pri Drešinji vasi),-»hmeljsko mehanizacijo« (KH, TOZD Notranja trgovina) in naprave za briketirarije hmelja (KH, TOZD Hmezad export-import). Ob 18. uri .jfe udeležence simpozija sprejel (v NAMI) predsednik Skupščine občine Žalec tov. Vlado Gorišek, predsednik izvršnega sveta SO Žalec tov. Jože Jan pa je prisotnim podal-izčrpno informacijo o občini Žalec -in njenem nadaljnjem razvoju. Obema.se zaspredem :in- pogostit