0W„  MAiKgDMinULM, ŠKOT HN MA.IRnPIBiRKIIIIK „
H5(Q.$žIAIK. . D 3552 tEILiIEd

piacrt &VM(D- mi ub!

BLAŽE i\o NEŽICA

tramu šiMii


Učit elani ino učencam

za

pokusilo spisal

MMwmw  8&#nis&

*

nekdanji Vozeniški fajmošter.

QDrugi natis.')

V €®M t§48»

Na prodaj v nemških šolali.

63649



W~ O10tMozqt(


le nemI

r

ime.

J'toče  d ti dr uje učiti , ino

Siti ko dlerSeti ucitel .

/no

lir i di

Solj modt

f

en

rt 1

moaer
od liu-

plan , Ju da v d h učila, ti  no Sranim • Z Lči

hal

or ra

d j naj le doSro 4er

deme na doUro zemlio

Uo

J em 7

pade, imej di v rolah devho alj devavml.

dPer delvi mora dcnce djati , de de da lepo

orati ; tudi per nauh Sodi vedel  - dobre

volje , Sar je prav. dPovedal dim ti torej
mnoejotero ja dmeh.  - jVaj tudi detvo po

hleven dežel liomoči, de

So hitro o jeleni la. Mo-

CjjjCri j

doviten dej na rajlojen naul do dolje ij jtnjenicja
derca. ^/Stidhm , de Si te tudi vmed podihle.

IV

odi!  - Jo jeli

prijatel tvoj

Jlnton oflomael ,
nekdanji Vojeni&ki j ajmodter.

v

Ogle d.

Stran.

I. Dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida

zvučijo .......  1

II. Blaže ino Nežica v nedelsko šolo pojdeta . 2

III. Kako je v šoli veselo! .... 4

A Pisanja perva vaja  ....  7

IV. Pervošolci dobre volje ....  8

a. Pcrvo vaja v številstvi  . . . 10

V. Pridna šolarja, doma kregana . . . 12

B. Pisanja druga vaja  . . . . 14

VI. Sveti božični prazniki. Kako se otroška

spoved obhaja  . . . . . i5

Vil. Dvoje šolarjev gre služit. Nauki za dru¬
žino  . . . . • • 19

D. Pisanja tretja vaja  . . . . 24

b. Druga vaja v številstvi  . . . 2 5

VIII. Sola pošteniga zaderžanja. Kako se per

pisanji sedi  . . . . . • 2  5

Zaderžanje v pričo Boga . . 26'

Vpričogosposke . , • • • 28

V pričo ljudi svojiga stanu . • 29

Kako se v družbi pošteno govori . 3 i

VI

Stran.

32

IX. Huda zima, de drevje poka

K a j j e storiti, k e d a r človek z m e r z-
ne —- kedar ga zaduši

E. Pisanja šterta vaja  ....

d. Tretja vaja v številstvi  .

X. Poštena gostija, lepa reč .

F. Pisanja peta vaja  .

e. Šterta vaja v številstvi  .

N a u k i z a d o b r o v o 1 j o

Alj se sme rajati?

XI. Kratek pust, pa veliko ust .

Pustne šege ino krivovere

XII. Snaga, lepa draga reč . . . .

Gr. Slovenski pravopis  . . . .

Nauki za domačo snažnost

XIII. Boljše v hišo žalosti, kakor v hišo veselja

f. Peta vaja v številstvi

H. Letopis  ......

Kako se bolniki objišejo  .

XIV. Ogenj, potrebna pa nevarna reč

y. Došleva .

Kako ognja var vati .

Kaj je storiti, kedar gori?

XV. Zdravo telo, nar boljši blago

h. Odšteva  ......

Kako se za zdravje s k er bi

— z a k r a t e k č a s i n o p o č i t e k .

— za zdravo jed ino pjačo

32

34

35

36
36
38

3  9

4i

4 2
43

45

45

4 7

5 o
5o

52

53

54

55

56

5 7

S 9
5  9
61
62
62

VII

Stran.

XVI. Zdravje gor po niti — dol po curki . 64

i. P ošteva at j Množitev .  . . 64

Nauki za bolnike  . . . . 67

XVII. Doma imaš, pa ne poznaš . . . 69

j. Razšteva .70

Domače zdravila ....  73

XVIII. Mera ino vaga v nebesa pomaga . . 76

k. Menitev .76

l. Vaga  .......  78

m. Mera .78

v

XIX. Človek ne pozna, kaj ima . . . 81

n. Število drobiša  . . . . 81

Človeško telo . . . . . 85

Človeška duša .87

XX. Vesela aleluja.89

Šolarje poskusijo.  Kako na božji pot

hoditi .90

XXI. V starim gradi dnarji cvetijo . . . g3

o. Razdelba  ......  94

Sadja reja  . . . . . . 9®

XXII. Boljši kratka sprava, kakor dolga pravda.

Za vozarje alj furmane nauki  . 99

p. Vganka po tri .102

XXIII. Ljubo doma, kdor ga ima, . . . io5

Gospodarno popisilo  . . . • 1CJ ®

a. Popis sveta . 1Q 8

XXIV. Koljkor jezikov kdor zna, toljko človekov

velja . . . • • • .1x2

VIII

IX

Stran.

XXXIII. Ilud žold.173

Prid javke  . .  . . . .174

Predloge .i 7 5

Od žoldnirjev ino tobakarjev . . 176

XXXIV. Tudi na gobah smert sedi . . .179

Vezavke .179

Klicavke .179

Od strupnih gob ino zeli . . . 180

XXXV. Jelovca so klobase vjedle . . ,183

Stavo nemških besedi  , . . .184

Smert en strup na mizi . . . i 85

Pomoč v strupni nevaršini . . 187

XXXVI. Tudi prazna pukša pokne . . .188

Nemški pravopis  . . . . .188

Kako se strela varvati . . . 191

XXXVII. Štirje elementi . . . .* .19?

Kako se zlogi razdelijo ino skrajšajo  . ig 3

Vaja navadnih pesem  . . . . 194

Konto a/j izpisek  . . . . . ig 5

I. Zrak alj podnebna sapa . . 197

II. Zemlj a.199

III.  Ogenj ......  200

IV. Voda.200

XXXVIII. Po Dolenskim grižo imajo  . . 202

Kakosegriževarvati . . . 202

Dolino pismo . 2 °3

Kvitenga ..

Stempel . .

Cesarske oblastnije ino pravice . 206

X

XI

Čudne Itesede.

Iferžava, ber ©fant.
Desetinke, bi e 3efmer.
Djanke, bie 3eitroorter.
Dobitek, ber Dmotient.
Dostavka, cine JpiUfdfpfbr.
Došteva, bie SIbbition.
Doštevk, ber Uebertrng.
Doštevne, bie SIbbitiondpojten.
Drobic, cine SOftnufe.
Drobiček, einc ©cfimbe.

$5dinka, bie @inf>eit.

Enota, bie @leicl}!/eit.

©lagol, (djanska beseda),
bnd 3f' r w° rf -

Glavina, (besedna), bie 25 or,-
ftjlbe.

Mazavka, bnd ©efc&lecbtdroort.
Klicavka, bnd Grmpftnbungd;
m o rt.

Kneštvo, bie ©rnffcbnft.
Korenina (besedna), bie 2Bnr=
jelfplbe.

Kočnik, ein fhibifmnf.

Krog, ber ftreid.

Krogla, bie $ugc[.

Ijetopis, bie 3«fuedjnt)l.

Lična vganka, bie gcrnbe Dfe^
gel be tri.

Lika (pismena), ber fpnnrjlricl;.
Množitev, bie 2MtipIicntion,

Mamestnica, boš giimort.

— zaimenska, bnd perfoniic^e.

— kazavna, bnd nn^cigenbe.

— lastivna, bnd jtteignenbe.

— nazajna, bnd gurucffu^renbe.

— prašavna, bnd frngenbe.
Naštevk, bie ©imune.

'Ilbsega, ber 23ejirf.

Obrest, bnd S^tereffe.

Odaja, bie Slndgnbe.

Odšteva, bie ©nbtrnction.
Odštevk, ber ©nbtrnljenbud.
Oplotek, ein Uugtucf.

Oprava, bie gornt.

— storivna, bie tbdtige.

— terpivna, bie leibeitbe.
Ostajk, ber Dfejl.

J*adež, bie Grnbung.
Padivnica, bie Slbdnberungdnrf.
Peča popirja, ein Sogeit )bnpier.
Pismenka, ber 23ucbf}nbe.
Poglavka, bnd Jprniptmert.
Poskusik, bie )brobe.

Pošteva, b.ie 5){n(tiplicntion.
Poštevanka, bnd Grinntnbl @ind.
Pošte vina, ber SOiultiplicnnbud.
Poštevc, ber fDMtiplicnfer.
Potega (besedna), bie 23efo?
nnng.

Potrojka, bie SHegcf be tri,
Potrošek, bie Sludlngc.
Pravopis, bie 5>iecbtfcf)reibmig.
Predloga, bnd SSorrcevt.

XII

Pridjavka, baž 9?e6cinvorf.
Prijemina, bie Grinnalpne.
Priložje, baž 51tittelroort.
Priložnica, bač 93eht>ort.
Prištevk, ber giirtrcig,

Razdelba, bcr 93rud) im 9iecf)*
n en.

Razdelc, ber 9?eitner.
Razlika, cin 23ejfrinbt&eil.
Razšteva, bie ©inijton.
Razštevanka, baž @inč in @in6.
Razštevina, ber Sisibeitbuč.
Razštevc, ber Ssioifor.

Repina (besedna}, bie 9?<ul>-
fplbe.

Zavihana vganka, bie Derfefn te
9iegel be tri.

Zlog, bie ©plbe.

Znesik, bač jprobnct.

Sežen, bie ^lafter.

Sipa, bcr ©treufanb.

Skaza, ravna, bie anjcigenbe
21rt.

— kriva, bie »erbinbcnbc.

— velivna, bie gebietfjenbe.

— nekončavna, bie unbejlimmte.

Slavno iinc, ber Stitef.

Stop (zob}, cin @rcib.

Stopa (djanska}, bie Slbmnnb*
liing.

Stotinka, ber čmnberter.
Šparovka, bie ©parfaffe.
Štertinka, cin SSiertef.

Številka (števka}, bie
Števnica, bnč 3 fl f)lwort.
Števc, ber 3^1^*

Štirjak, bie □ fafter.

Tehtnica, bie 2Bage.
Pristavka, bie Diege! be tri.

Vaja, bie llcbung.

Vitestvo, bož gurjlent^nm.

Voj vodi ja, bač iperjogt^um.
Veljava, ber ®ertt).

Vezavka, bož 23inbei»ort.
Vganka po tri, bie [Hegel be tri,
Vogon, ber SOfegen.

Učitel, ber ?cl)rer.

V

fljerta, bie £inic.

Čerček, ber 931eijlift.

XIII


©citc

@omtnnmott<2nireben . . is

SoiltO (ber).195

©♦

Datum Cu>te ju fc&rei&eu) • 52
DecanafČj33if?faHon. . . 229
Deutfc&e ©pradte (Uitfer*
rid)f in berfelbeu) . . 112
Dienilbotljen (?ebreu fiir bie*

fc(beii). 20

Dipibireit (ba$) .... 70

(Sfemcitte (bie »ier) . . 193

©mpftnbungčroorter (bie) . 179
@utla|3fd>ein (ber) . . . 209

@rbbefd)reibnng (bie) . . 108
— — . . 116

(Srbe (bie). 199

Srfrorne (roic gu retteu) •
Grrljdngte (bereit 23ef;anb-- 32

Iung).  . 214

Grtrunfene (roie ju retten) 2

gdijhiacbtS* @ebrdud;e . . 43

geuer (bct$). 200

fjeuer (n>te ju bcttutbren) . 56
ffetter*S3erfi(bming&2lnjWt 5 8

XIV

gubrfeute (fcftvcit fiir). .
giirroorter (bie) . . . .

©♦

©eiftergefebicbten (bie) . .

©elbforten (UBeebfetn ber
»erfcbiebenen) . . . .

©eograpbie.

©efcbieebtčiuorfer (bie) . .

©efunbbeitsrebren . . .

©etrdnfe Crote befcbojfen) •
©eroebre (bie gefeibrlicben)
©rabrebe (bie) . . . .

Jpagef (ber).

Jpauptmorfer (bie) . . .

fiančniittef fiir j?r«nfe. .

Jpererei (bie).

^iirfšjeitroorter (bie bent*

feb en).

4jimmel$jeieben (bie) . .

^ocbjeiteit 0»ie bnbei jicb

311 benebmen).

^uinbbiniitb (bie)....

3 'inpfen (bae).

3oiivnn[ fiir bie ipaužroirtb--

febnft.

3ungfraueti--Smtb . . .

M.

tfneebfe (©ittenporfcbriften

fiir f?e).

.Sforper (bet- menfcblicbe) .

kornet (ber).

ifopfrecl)iien, erffe Uebting

©eite

j?rntife (?ebre fiir) ... 67

.ftrnufeiibefucbe (roie ju u>a?

eben).. .53

ižrnnfbeifeit (auftecfenbe) . 68
3 trippe euit @brijtcibcnbe . 15

?llft (bie).19 7

Ctifferfcbeinungen, . . . 126

m.

fKagb (?ebenčregefn fiir f?e) 20
SIBeifj, ffebre »on ben fUJnfSeu 78
9)?eer (bnS) Sefcbreibting . 117
9Reiifcbenfeticbc (bie) . . 213
fOiilebjbrape (bie) ....  128
OJione.tbe (bie jroolf) . . 52

fOicnb, beffeit SBerdnberitng 121

©eite

100

167

160

76

108

116

149

61

62

191

120

171

1 49

73

169

139

127

39

227

153

106

129

23

85

128

10

©eite

9?ecbiuntg3 * Untcvricl;f.

'©cbufgefege fiir ©oiintagš*

fcfjiil cr.6

©dmlpriifuitg (offeittHcbe) . 281
— (prioate) . . 90

©cbroatnme (giftige) . . iso
©cele (bie meitfcj>ric|)e). . 87

©eite

©etidje (bie).212

©olbnteuftnnb (bcv) . . 176

©oitiieiiftitfternig ....  123
©omitagšfclnUer ($erf;af»
tuitgSregefn fiir fte) . . 5

©oiintagšfcfiufe (dinvict).-

tiutg).9

©parfnffe (bie) . . . . 91

©peifett (bie). 62

©pracfdebr * ?Wetbobe . . 412
©telleit (bie bffeiitlicben) . 206
©tempeforbutnig (bie) . . 205

©terne (bie).120

©ternfcbtnippeit ....  127
©iibtrafmen (bn$) ... 59

X.

£abaffc&t»drjierei (bie) . .4 78

£nnjen (ob eč rčitfdicf)) . 41

£cftnmcnt (bač) ....  216
S£bierqnd(erei (bie) . . . 144
£ifcfy (23cvt»a[tcn babei) . 40
£itiifaturen (bie) . . . 224

£rinfeit (gonitit gefd(;riicfy) 63

It.

Ungeroifter (baž Serfiaffeit

bnbei).164

lluterbaltiing (33erl)n(titiigč;

reci elit bnbei) ....  39

Unterimltintg (ge[a(;rlicl)e). 62

$».

SSSergiffitttgcit.185

9)?itte( bngegeit 187

SSieDfettdje. 212

Siebjncbt (bie) ....  144

SSogel (bie).—

SSonoorfer (bie) .... 175

XVI

©eite

m

2Srtge C?c6re oov berfefben) 78
2Bai(faf>rten (boš) ... 92

SBaffer (bae). 200

2Binb (ber).198

2 Birt^frf;aftg* 3 oiirnaf . . 106
2BortfoIge (bie) ....  isi
2Burjle (giftige) . . . . 187

©eite

3 -

3a()(i»orter (bie) ....  162
3an6?rei (bie) ....  164
3ciHiu'rfcr (bie betiffcbeti) . 124
3niguifj (bae>) . . . -. 209
3ufniiimenjci|)feti (ba6) . . 55

1 .

Dobro za mlade ljudi,

ki se v šoli kaj prida zvucijo.

Loki  na Dolenskim je bilo kmetov pet, pa dva
bajtlarja. Za Lokoj na Bistrici je bil Mlakarjev mlin.
Nad mlinam je stala zidarjeva bajta, ki mu je bilo To¬
maž ime. Njegovimu očetu Matevžu  je svoje dni po-
vodnja mlin odnesla. Sromak ga ni imel za čem posta¬
viti; selo bogatimu Mlakarju preda, bajtico pa Tomažu,
svojimu sinu, zapusti; za to mu Mlinarič pravijo. Zvu-
čil se je po leti zidariti, po zimi pa stole, mize, omare
ino take ropotije delati. Prav radi so ga imeli.

Tomaž  se oženi po Anco,  Mlakarjevo deklo. Bo¬
gata ni bila, pa pridna, zastopna ino poštena. Dvanajst
let sta že v zakoni. Bog njima je dal dvoje otrok. Blaže
je bil ravno v ednajstim, Nežika  pa v desetim leti.
Ker premoženja ni bilo, sta nju toljko bolj skerbno učila
zvesto Bogu služiti, pridno delati ino se greha varvati.
To je pravo blago!

Na Tomaževo,  neko sredo večer, ženeta Blaže
ino Nežica  kravco na vodo, grede pa materi vode iz
pod mlina nosita. Nekaj šolarjev memo perhiti; med njimi
Lojze,  Kamenskiga gospoda sin. Dekline gredo po¬
hlevno svoj pot, dečki pa naglo na led planejo, ter po
steski derkajo. Ko bi trenil, se led vdere. Lojze  v
vodo pade, ki ga ravno na žleb nese. Tovarši bežijo.
Blaže  vidi, ino hitro vodo zapre. Nežika  pa po očeta
leti. Mlinsko kolo ravno Lojzeta  prime in zastoji, ker
vode ni imelo. Mlinarič perdirjajo, mladenčeta iz pod
kolesa potegnejo, ki ni več dihal. Voda od nja teče.

Vešani na krič perletijo, in hočejo sroče na glavo po¬
staviti. „Nikarte 1“ zaupije  Florjanova Bariča. „Ravno
preteklo nedelo smo v šoli slišali, vtoplenih ne na glavo
postavljati, h e v bajto ga zanesmo, pa varno na klop
položimo. Lepo rahlo ga na trebuh denimo. Mlina-
rička! čedno mu ledeno obleko is/ečite , jez mu bom
glavo nekoljko k zemli nagnila , pa čelo povzdignila,
naj se voda iz nja izcedi. Zdaj pa v postel z njim.
Le malo mu glavco podložite. Oterite ga prav dobro,
ino pa suknine zagrejte. Dajte mi rorč; bom skoz
nos v njega pihala, pa moram drugo nosnico zatisniti.
Možje ! prav zvesto mu serčno jamico pa podplate z
kertačo terite, tudi po vsim životi ga z toplim suknam
dergnite. Dom poskusila mu skoz usta zdrave sape
vpihati. Primi ga nekdo čedno za nos.  — — Hvala
Bogu ! še je živ. Le pridno delajte; že se žilice mezijo!
— Zdi se mi, de rahlo diha  /••—*) Lojzeta  ravno
toplo odenejo, ki zopet živi, ko zdravnik iz Kamnika per-
sopejo, bolničeka oskerbet. Barico  pohvalijo, deje  ve-
šanam tako modro svetvala. Neumni ljudje iz ene ne¬
sreče dve naredijo, ako modriga človeka blizo ni. Pred¬
lanskim so v Verbniin otroka iz vode potegnili. Hitro
ga dva za noge zgrabita, ino na glavo terčita. Kasta
v njem pokne — po njem je bilo. — „Kako dobro za
mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo!“

IL

Blaže in o Mežica

v nedelsko šolo pojdeta.

Lojze  ostane per Mlinarcih, dokler prav ne okreva.
Na eni rami se mu je prav poznalo, kako ga je kolo

Vidi: Nauk za ljudi. V Celi 1817, stran 10.

3

prijelo. Sreča, de je po zimi malo vode bilo, in pa de
je Blaže  hitro zapernico zatisnil. Sam Bog ga je ovarval.

V nedelo po večernicah pridejo gospod kaplan ino
solni učitel iz Slavine, kjer je fara, Lojzeta  objiskat.
Blaže  se ravno k bolničetu vsede ino iz bukvie za kra¬
tek čas bere, Nežica  pa za mizoj žoke plete. Hitro
vstaneta ino gospodu roko poljubita, po tem pa tiho h
peči stopita.

Gospoda Lojzeta  prijazno pozdravita, ki se jima
je že pomuzal. ,,Vidiš, Lojze!  kdo ne sluša, si sam
nesrečo poskuša, katira mu za petami gre — pravijo go¬
spod kaplan. Boga zahvali, de nisi vtonil; pa tudi ta
dva pridna otroka, ki sta tebe smerti otela . 44

Zdaj Blaž  e ta  pobarajo: „Kaži, kake bukvice imaš ? 44
Blaže  jim Navod za nedelske šole  poda. ,,Mlakarjeva
kuma ([botra., gotica} so jih nama za pisanko kupili, Flor¬
janova Bariča  naj  je ob nedelah brati naučila. Saj k
vam v šolo hodi 66  — Nežica  zgovorno pripoveduje.
,,Prav je tako ! 44  pravijo gospod kaplan. ,,Poskusi brati
od oblačila nedolžnosti . 46  Deklice koj gladko bere.
,,Zdaj pa ti, Blaže,  od Boštjančeta . 44  Fantič prav
zastopno celo povest prebere. Pohvalijo nju,  ter velijo:
„Kaj pa de v šolo ne hodita ? 44  — „Ne vtegneva , 44  od¬
govori Nežica.  „Po zimi pomagam jez mami, Blaže
pa ateju. Po leti paseva veško živino, de si obleke za¬
služiva . 44  ,,Prav tako , 44  rečejo gospod kaplan; ,,š v koda
bi pa vaj vender bilo, de bi se bolj ne zvučila. Česar
se v mladosti zvučiš, z tem se za starost oskerbiš. Ob
nedelah nimata kaj zamuditi. O božiči lehko med dru¬
gošolce stopita. Vaj hočem v šolo ! 44

„Kamo sta pa oče ino mati ? 44  ,,Mati so šli bolno
Milejco  objiskat, ki ste jo v tork previdili; po očeta
so pa Ramenski gospod poslali . 44  pravi Blaže.

Sonce se ravno po hribih ozira; bilo je toplo za po
zimi. Ramenski gospod pridejo ino Mlinarič z njimi, tudi
dva hlapca po Lojzeta.  Mlinarička tudi k domu doj-

Vidi: Navod, stran 56. Vidi: Navod, stran 63.

1 «

4

dejo. „MIinariča!“ začnejo gospod kaplan, „ dajta Bla-
žeta ino Nežico  v nedelsko šolo!“ — „Pač, pač, u
prigovarjajo grajski gospo'd. ,,Iz pridnih otrok še kdaj
kaj bo. Od nog do glave jit bom oblekel, pa jima vsiga
omiflil, česar za šolo potrebujeta. Bi vajnih otrok ne
bilo, ne bilo bi tudi mojiga Lojzeta  več. Bog daj srečo!
V šolo pojdeta  /‘ 4

Mlinariča se gospodam zahvalita, Blaže in Nežica
jim per odhodu zopet roke poljubita in od veselja skakata.
„Glejte si! u  rečejo Mlinarič. „Vsaka nesreča gotovo
srečo prinese. Dober Bog iz žalosti veselje naredi. Bodi
mu čast ino hvala.“

III.

Kako je v soli veselo!

V sabolo ob treh popoldne začne v Slavini večernice
zvoniti. Lepo je bilo zvonov slišati. Blaže tu ino Ne¬
žici  od veselja serce trepeče. Grajski sluga jima na
večer novo obleko prinese. Na ravnost se preoblečeta 5
ino ker se jima prav čedno prileže, gresta z hlapcam v
Kamnik se milostivi gospodi zahvalit. Lojze  jima že
naproti pride, potem prinese šolskih bukvic, popirja, pe¬
res ino drugih reči, več, ko je bilo potreba. Veselo k
domu perdirjata ino ne moreta nedele dočakati, de bi le
skoraj v šolo šla.

V nedelo jutro zgodaj vstaneta ino kleče odmolita,
kakor so ju mati naučili. Oče grejo k ranima opravilu,
mati pa doma kosilo kuhajo ino živinco opravljajo. Blaže
ino Nežica  jim pridno pomoreta.

Oče od perviga opravila pridejo, miza je pokrita ino
kosilo se na okni hladi. V koti za mizoj imajo britko
martro; pred njo se vstopijo ino na glas molitvo pred
jedjo opravijo. Per mizi jim oče perpovedujejo, kaj so
gospod Jakob  (tako je bilo kaplanu ime) od fvetiga Jo-

5

ana kerstnika povedali, in kaj se naj vsako od njega uči.
Po kosili zopet odmolijo, in otroka vse čedno iz mize
pospravita. Vmijeta se, preoblečeta, in preden gresta,
očetu pa materi roko poljubita. Oče ju lepo podučijo, re¬
koč: „V šolo bot a hodila, ne, de bi se gerdih reči na¬
učila. Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo zadev -
zali  — glave prebrisane, serca pa gerdiga biti  —
znati pisati ino brati , vsakima odgovor dati, moliti
pa ne!  — A ko bi kdaj od vaj kaj takiga včakal, sto¬
piti bi vatna v šolo ne dal. Zatorej vama naročim:

1. Pozdravita vsakiga gredoč: Hvalen bodi Jezus Kri¬
stus!  Blaže,  per teh besedah klobuk prevzdigni.
Znanja z nikomur ne delajta, preden očeta alj pa
mater ne pobarata.

2. V šoli bodita pametna, iz bukvic skerbno berita,
dokler učenika v šolo ni. Vsili norcov se varjta ,
ki jih šolarci znajo.

3. Zahvalita Boga per sveti maši za to , kar sta se na¬
učila. Več ko znata ino bolj ko vaj hvalijo, ponizejši
bodita. Bog nas bo za toljko ojstreji sodil, za
koljkor več znamo, ako dobriga ne storimo. Moj
oče me scer niso v šolo dali, kar je meni škoda;
naučil sim se pa teh naukov per neki šolski pri¬
digi, ko so njo rajni gospod fajmošter imeli. Zdaj
so ravno vama prav. Naj od vaj kaj slabiga ču-
jem, mi viši v šolo ne pojdeta.“

Iz Loke v farno cerkvo je nekaj nad pol ure hoda.
Ravno k drugima opravilu vabi, ko memo cerkvenih vrat
prideta, ter se globoko prikloneta. V  šoli jima gospod
učitel (solmajster) kraj odkažejo. Ko odzvoni, gospod
kaplan v šolo pridejo. Kar jih je v šoli, vstanejo, ter
jih pozdravijo. Gospod vsakiga po imeni zakličejo, de
jih bolj spoznajo. Vsaktero vstane, ino se pohlevno oglasi,
ter reče: „Jaz.“ Potem jih prijazno nagovorijo, rekoč:

,,Vsako nedelo se vas je nekoliko več nabralo. V
prihodno za letaš med drugošolce nobeniga več ne vze-
mem. Odlagal sim torej za dones, kar vam povedati imam. u

6

„V šolo hoditi — med poštene šolarje zapisani biti
— je velika sreča ino čast. Hočete pridni šolarji biti,
posebno trojno dolžnost na skerbi imejte: Bogu prav lepo
sluziti  — Se pridno učiti  — Starejše ino naprejpo-
stavlene skerbno ubogati.  Kdor teh dolžnost ne dopolni,
šole vreden ni, in bo odveržen. Verh tiga vam je vedeti
dvanajst postav za nedelsko šolo.

1. Vsako jutro ino vsak večer molitvico opraviti iz
glave alj iz bukvic.

2. Vsako mlado nedelo, saj vsake kvatre, k spovedi
ino k svetimu obhajilu jiti.

3. P er svetim opravili ste dolžni v cerkvi peti, alto
se poje; če ne, iz molitvinih bukvic  — alj pa ro-
ženkranc moliti. Brez pridige ne ostati, ino če
le mogoče , tudi keršanski nauk zaslišati.

4. Ob nedelah ino praznikah ne postopati, ne z dru¬
gim spolam kvantati. Kedar utegnete, se za šolo
učite , pervošolcam kaj več dobriga storite.

5. Na božje pote , alj po cerkvanji (z-hodih ) 7ioben
ne sme, razen de mene alj gospod učite/a poprosi.
Kdor v šolo ne pride, mora prihodno nedelo po¬
vedati, zakaj ga ni bilo.

6. Ob delavnikih pridno delati, ino se z šolskimi
rečmi ne muditi. Besedvati, prazne izgovore iskati
je prepovedano.

7. V šolo alj iz šole mladenči z mladenčami, dekliči
z dekličami pametno naj hodijo. Samo brat ino
sestra slobodno skupej gresta. Noreti po poti je
ojstro prepovedano.

8. Po poti se ne mudite, v kerčmo (litoš ali ošte-
rijoj ne hodile - na ples alj raj še gledati ne.

9. Mladenčam je prepovedano tobak kaditi-, lule tud
v roke jemati ne. Dekleta ne smejo perstanov
jemati, ne dajati. Oblačite se čedno le po svo¬
jim stani.

10. Prepovedano je nespodobne pesme peti  — ne¬
sramno govoriti. Po noči okolj laziti, voglariti,

7

vesovati, juckati (ukati ) Bog ovarji! Vsaka noč
ima svojo moč.

11. Vsi šolarji ino šolarce so si kakor bratje ino se¬
stre; za poštenje eden drugima so dolini sker-
beti, greha varvati ino ljubeznivo posvariti.

12. Ako se kaj hudobniga zgodi ino zve, je dolžnost
pred šolo gospod kaplanu po resnici povedati; za
pričo pa eniga ali eno iz tiste vesi vzeti. Kdor
priden ni, de kaj nespodobniga stori, bo odver-
zen. Tudi tovdrš ali tovaršica, ki hudobne za¬
kriva, v šoli ne bo. Sola more poštena biti.
Preljubi vi! zavupam vas vse nedolžne ino poštene.

Ohranite svojo nedolžnost ino poštenje. Brez poštenja bi
bili cvetlice brez žlahtniga duha. Greh je mladine dušen
smrad. Rastite kakor Jezus, ne le na starosti, temuč
tudi v modrosti ino ljubeznivosti per Bogu ino per pošte¬
nih ljudeh. Vse vas bo rado imelo.

Poglejte, Ramenski žlahtnile so vam tablic ino pa
krajde kupili, naj bi se vi, ki ste se branja že gladko
lotiii, tudi po malim pisanja ino rajting za potrebo priva¬
dili. „Skerbno torej pazite, kar vam bojo gospod učitel
pokazali. u  — Gospod kaplan se v spovednico povernejo.

A. Pihanja pena vaja.

Gospod učitel vsakimu černo tablico pa kerhel krajde
podajo, se k veliki černi tabli vstopijo, rekoč: „Lepa reč
je pisati — popir po kurje razpraskati pa ni lepo. Z
krajdo poprej na tablice poskusite. —Vsaki  primi svoj
kerhel z tremi perstami desnice. Z levo svojo tablico
spodej poprimi, de se ne premika.

Tabla ima po dolgim ravne zarise (čerte alj li¬
nije j kakor po znori, de se roka prave mere privadi.
lJones bomo prav lehko med dve sredni zarisi pisali.

Pismenke imajo tenke niti alj like ko las  (.jjctttrs
fčrief)/);**} pa debele ko steber  (CScf)atfC!iftt’tcf) /)j pa
krive locne  (£3ogen), ki so sgorej (1), alj spodej (f),

*)  @ief>e I. Snteltc £ftr. 1 .

8

pa tudi vsgor ino vspod usločeni (%). Se tudi na pol
okrogli {iifot tttig ( 7 )  5  P a  * e V( >zel skonci imajo  (@d)fin*
m  m Nar huj narediti so pete ( r //)■  Vsako na
tablico poskušaj. Kar mu ne steče , pomaži ino popravi,
de bo prav.

Iz tih razlik narejamo perve pismenke : i , u n,

m  / * > v  >  J > d  > J; c > č , e , o , a.

Iz pismenk se slovi ino besede zistavljajo; to de se
mor jo vse pismenke ene besede med sebo dotikati. Po¬
stavim: in, ni, um, vir,  cun.

Locni se na vsakim konci poojstrijo, za to pa per
sredi nekoljko bolj tolsto potegnejo. Tako storimo:

e, o, a, ne, on , vam.

1. Vsaka pismenka mora po svoji postavi ravno vi¬
soka, ne pretolsta biti, de se čedno prileze.

2. Stebri morjo stati, kakor bi veter sveče od leve
na desno pripognil.

3. Locni se morjo prav čedno zviti, de jih bo gorše
videti.

Šolarji poskušajo, kakor so jim pokazali. Marskte-
rimu roka spoderkne, in gerdo kavko naredi, pa jo tudi
nagloma izbriše ino popravi. Vse tiho dela — kar začne
k drugimu opravilu zvoniti. Poz-hranijo tablice ino krajdo
v šolsko omarico, za odhodno pa vsi skupej zapojo' od
neveste Jezusove, *j) ktire so se lani naučili.

IV.

Pervošolei dobre volje.

Šola za novince se je pervo nedelo po vsih Svetih
začela. Gospod kaplan so jo sami imeli. Na cente je

*) Vidi: Divištvo, »Iran 169.

9

bilo šolarjev ino šolarc. Tudi nekoljko zakonskih je pri¬
šlo se branja učit. V začetki jim je bila šola pretesna;
po malim so jih pa nekaj odpravili, ki niso dobro sloveli,
alj pa se slabo učili. Izvolili so izmed drugošolcev prav
pridnih ino pametnih fantov ino deklic, ter so vsakimu
stolu mladenčev oskerbnika, oskerbnico pa dekletam dali.
Oskerbniki  so imeli:

1. Učence v svojim stoli pred šolo izprašati.

2. Per nauki jim v bukvicah pokazati,  če je bilo potreba.

3. Ako koga v tistim stoli v šolo ni bilo, v svoj za-

znamik ('katalogJ postaviti ino gospodu odrajtati.

Blaže ino Nežica  sta per neki teti blizo cerkve

ob nedelah keršanskiga nauka čakala. Mati so jima za
južno kruha dali, pa tudi per teti sta o poldne zajela.
Slišati, de se pervošolci pred keršanskim naukam jako
lepih pesem učijo, bi rada tudi po poldne v šolo šla.
Pi •osita gospo'd kaplana. ,,Ravno prav!“ jima rečejo. „0
božiči pojdeta oskerbnik ino oskerbnica služit. Ako se
čedno privadita, lehko na njuno mesto stopita. Le koj
dones pridita.“

Vsa dobre volje per teti čakata, ki ju prijazno ohra¬
nijo. Tudi drugih šolarjev, ino prav pametnih ženk se
je per teti zbralo. Teta so imeli koristnih bukvic, ino
Blaže  jim je dosti lepiga iz njih povedal. Tudi kako
čedno pesem zravno zapojejo, de jim je prav kratek čas.

O pol ene so šolo odperli, ino oskerbniki začno svoje
učence izprašovati; pa jim tudi pokažejo, kar še dosti ne
vejo. Ko začne ob enej h keršanskimu nauku vabiti, go¬
spod kaplan v šolo pridejo. Kratko z njimi pred naukam
odmolijo, reko'č: ..Sveti Duh! ti božja luč, razsvetli
našo pamet  — požlahni nam serce, de bomo znali,
kar je prav, pa tudi tak ravnali , kakor tebi, o Bog,
dopade. Amen.“

Po molitvi nekoliko izprašujejo, zdaj po samim, zdaj
po enim stoli, pa še vso šolo skupej, kakor se jim vidi.
Koj dobro so zlagali, pa deklice skoraj bolj gladko, ka¬
kor fantje. „Mladenči! — pravijo gospod — glejte, de
vas dekleta ne prehitijo; bilo bi vam gerdd. rt

10

Zdaj začno prav smešne besede na tablo pisati, ki
jih je vsa šola zlagala, ino po malim prav zastopno iz¬
rekala. Po vsakim izreki so jim kak lep nauk povedali.

Nekoljko takih izrekov bilo je: Za-ja.  Veste, kaj to

veli? Kristus je rekel: „Vaša beseda naj bo ja, ja, ne,
ne (i  — to se pravi, vselej resnične. Lažnive usta dušo
vmorijo.

jtj-jci.  Kdo aj-ja? Dete, ki mu ljuba mati

poje: A joj , ajaj dete moje!  — Oh, koljko mati z otro-
kam terpi, kako slabo pa otroci materi vračujejo.

Jia-ja na-ja pa-ja.  Kaša je otroška paša,
posebno mlečna. Pa vrele kaše ne jesti!

Ati u de-no me- ta-ti.  Ali se stene pri¬
me? Tako tudi nauk otro'k, ki so svojoylavni. Take

učiti ino pa prazno slamo mlatiti.

Zdrav  -je dr a - (j o Ida-po.  Zdravje po curki
zgine, po niti raste; potreba gajev  mladih letih varvati,
£onc Ion - čar -pa diva -h j  — kedar lepo zvoni.
Tako hvali vsako delo svojga delavca.

Zdi rt ion ta - la.  Tako nemškutarje govorijo.

Pi ■av po slovenje se reče: Gospodar plačuje.

Vsa šola je bila eno oko na tablo, pa eno uho na
gospoda. Pervošolci so bili prav dobre volje. Zdaj za
gospod kaplanam iz bukvic po malim izrekajo, ter lepo z
perstam po versti kažejo. Poslednič jim še napovejo,
koljko se naj do prihodne nedele naučijo.

a) Perva vaja v številstvi.

Bilo je še nekaj časa. Gospod kaplan novo pesem
na tablo pišejo, gospod učitel pa pervenc.e rajtati vadijo,
rekoč: V sedajnih časih znajo ljudje dobro^ rajtati; de
vas kdo podrajtal ne bo; vam je iz glave šteti na vse
kraje potreba.

li

8 imej! preštej mi od  1 do  100. — Zdaj pa ti,
Janezek! od  100 do  1 ritansko:  100, 99, 98, 97
i. t. d.:  M i Ii a! ti pa zdaj eno prestopaj:  1, 3, 5,
7 i. t, d.; pa še nazaj eno preskakuj:  100, 98; 96,
94 i. t. d.  Ton ej! ti mi pa po dve izpusti:  1,4,
7 i, t. d.  Jaka! ti si bolj moder; mi pa krizam do¬
dajaj ino oddajaj, kakor ti bom pravil: Ko/jko je  4
ino  5? Je 9. — 4 od  9? ostane 5;  — 5 od  9? = 4
i. t. d.  — Ti mesarjev  Luka! bova križam poštevala,
pa še razštevala ; to mor jo mesarje dobro znati. Ko/jko
je  2 krat po  4? Je  8. ■— 4 ino  8? Je  12. — 3 krat
po  4? Je  12. Koljkokrat je Jv  12? = 3 krat. Raz-
štej  12 med  3, ko/jko  1 dobi?  = 4. Ko/jko je  2
krat 5? =  10. Ko/jko je poZ  10? = 5. Ko/jko je
4 t[  de/ od  8? = 2. Zakaj? Ker  2 krat po  4 je  8
i. t. d.  — Kolarjev  Peter! ti iz lesu kolesa ino kolca
narediš; mi boš iz vecih števil pa majnši povedal,
ki jih v sebi imajo. Postavim! Ktire številke  9 v
sebi ima?  — 8 ino  1, — 7 ino  2, — 6 ino  3 i. t. d.
Zdaj pa  13 razdeli:  — 12 ino  1, — 11 ino  2, —
10 ino  3, — 9 ino  4 i. t. d. Kako pa veš, de  6
ima  4 ino  2 v sebi? Odgovor: Ker  4 mo  2 da  6. —
Prav tako!

Vsi v učenika gledajo ino so v rajtinge tako zami-
šleni, de še vedli niso, kaj so gospod kaplan na tablo
zapisali. Bila je pesem po keršanskim nauki. Dokler še
sami niso brati znali, jim gospod kaplan po 2 versti po¬
vejo ino gospod učitel zapojejo. Šolarji za njim potegnejo
ino se hitro privadijo, ker jo oskerbniki ino oskerbnice
lehko iz table bero'. Zdaj v cerkev pozvoni; vsi grejo
na svoj odkazan kraj k keršanskim nauku.

Gospod fajmošter so ravno šterto zapoved božjo raz¬
lagali, ter prav čisto povedali; kako imajo stariši otroke
rediti, jim posebno za potreben nauk skerbeti; ker jim
le tiga blaga nihčer vzel ne bo. — Pa tudi otrokam
ojstro zaterdijo starejše lepo imeti. Po razkladanji iz-
prašujeju. Vsa zerkev jim odgovarja; de je veselje sli¬
šati. Ob konci jim kratko povest povedo, kako sta se

Vi

oče ino sin tepla. Hudoben sin zgrabi očeta ino ga do
praga pervleče. ,,Stoj, hudoba! — nesrečen oče zavpije.
— Ravno do tod sim bil tudi jez svojga očeta zavlekel.^
Sin pa svojga očeta ni poslušal, ter je dopolnil, kar stra¬
šen pregovor pove: „Kdor očeta do praga pervleče,
nja bojo otroci črez prag sunili."

Po keršanskim nauki še nekaj potrebnih resnic mo¬
lijo, ljudje pa za njimi. Končaje pesem po kerzanskim
nauki  zaglasijo, rekoč: „Srečen, srečen, kdor ohrani u
i. t. d .*) Šolarji, ki so pesem že znali, per svojih stranskih
altarjih prav glasno pojo. Per večernicah je vsa cerkev
le eno gerlo, ker začno: ,,Perpognijmo se kristjani^
i. t. d. Po večernicah se je daleč krog čulo, kako
si domo grede novih pesem vberajo, ino se jih od šolar¬
jev učijo. V  dveh ali treh nedelah je novo pesem že
vsa fara pela. — V taki fari je veselje!

V.

Pridna šolarja,

doma krčgana.

Blaže ino Nežica  na večer k domu pripdjeta, ter
dopovedati ne moreta, kako je bilo v šoli veselo. Oče
vkažejo Nežici,  naj  materi per kuhni pripomore, Blaže
pa kravco oskerbi. Po večerji vsili čvetero poklekne.
Svet roženkrane molijo, ter po vsakim odstavku po stari
šegi zapojo: „Sveti, sveti, sveti, sveti črez vse sveti Bog
Oče, Sin in sveti Duh,  tri peršone, en sam Bog.“

Po molitvi se oče ino mati za mizo vsedeta, otroka
pa pripovedujeta, kaj sta v šoli slišala ino videla. Ne¬
žica  pove nekaj keršanskiga nauka. Blaže pa ža-

Xauki za žensko mladost, stran 165.
Molitvice za mladenče, stran 807.

13

lostno prigodbo, kako sta se oče ino sin tepla. K sled¬
nimi] še pesem po keršanskim nauku poskusijo. Kar ni
Blaže  vedel, mu Nežica  pomore. Tudi oče ino mati
sta se pesme hitro lotila. Preden se ležat spravijo, jo
vsi prav gladko zapojejo.

Kedar večerno molitvico opravijo, Blaže ino Ne¬
žica  poklekneta. Oče obdva pokrižajo, ter blagoslovijo,
rekoč: „Bog vaj ohrani , dokler bedita , ino ovarvaj ,
kedar zaspita, de bo ta z Kristusam bedela, ino mirno
počivala, v imeni Boga j- Očeta ino j- Sina ino sve-
tiga j- Buha. Amen. Božji Angel bodi z vama! u
Mati nju z žegnano vodo poškropijo ino čedno spat od¬
pravijo.

V pondelik nju zgodaj izbudijo. Po juterni molitvi
mati ino Nežica  predete, oče treske cepijo, Blaže  pa
sveti, ter z ogorkam na treske pismenke čerka, ki so jih
v šoli učili. Ko se dan zazna, grejo mati kosilce kuhat,
oče zBlažetam  v hlev opravljat, Nežica  pa hišo po¬
meta, ter ogorke skerbno poz-hrani.

Po kosilci grejo oče v Planino lesu kupit. Otroka
ženeta živinco na vodo,  ter gresta z vedrico za mater
po vode. Per mlini vedro na tla postavita, začneta z
vogljam po mlini, ki je zidan bil, čerčkati ino se sku¬
šati, kteri bi lepši čerke naredil. Predolgo nju k domu
ni bilo, ino mati nju zakličejo. Domača hišica je bila
lesena, samo kuhna ino zapečnica zidana zavolj ognja.
Kedarkolj Nežica  v kuhno gre, vogel vzeme ino grede
po lopi čerka, kjer je kaj beliga bilo. Blaže  pa vse
nove deske popiše, ki so jih oče obrezali. Vse okrog
je bilo marogasto.

Oče pozno k domu pridejo, ino ko drugo jutro vse
počerkano najdejo, se močno kregajo, rekoč: „Sta poza¬
bila, kar sta uni večer pravila, de so gospod kaplan šo-
larjam prepovedali namesto domačiga posla šolske reči v
čoke jemati? Za kmete so delavniki za delo, nedele ino
prazniki pa za nauk. Stene morjo biti bele, dile tudi
čedne. Hiše, ki snažna ni, se pošten človek boji. Kaj
Mlakarjevi porečejo, ki mlin ves očerkan najdejo? Bota

14

jih za zamero prosila, jez pa bom vaj n o eerkarijo pobe¬
lil. Tepel vaj za zdaj ne bom; pa se zanesem, de mi
tega višej storila ne bota. a

Po poldne pridejo Mlakar v mlin gledat. Blaže
ino Nežica  hitro tečeta, botru roko poljubita ino jih
lepo za odpušanje prosita. „Vidim veliko veselje, ki ga
k pisanju imata. Sten mi pa vender ne čemita. Krajde
vama bom dal; oče vama pa Černe tablice naredijo, de
lehko doma poskušata, kedar vtegneta.“ Napravili so
jima table: kakor jih kerčmarji imajo. Ko so na večer
že vse pospravili, so jima nali poskušati, de nista poza¬
bila, kar sta se v šoli naučila.

11. Pisanja druga vaja.

Prihodno nedelo v šoli vsak svojo tablico zopet dobi,
ter začnejo pismenke delati, ki so na veliki tabli stale.
Gospo'd učitel grejo od eniga k drugimu popravljat, kar
ni bilo prav, ter jim kažejo, kako se lika potegne, pa
steber za pismenko naredi. Tudi roko enimu pa drugimu
peljajo. Potem k tabli stopijo, ino vučiti začno:

„Dones poglejte novih pismenk, ki svoje verhe
imajo, ino se do zg orne rise potegnejo. Naredijo se

iz tih le stebrov ino lik: *) (j j  /, j S J Iz njih se
napravijo pismenke: l t S d h h. el f  te , ie , de f

de, ha, la , led, tek , Soh. Spomniti si morte:

1. Vsaka pismenka mora ver h ravno visok imeti, za
to se od zgorne rise do spodne srednice tikama
potegne.

2. Vsak steber naj bo raven, ko sveča gladek , ne
polaman, ne roglat.

3. Stebri naj bojo od leve na desno naklonjeni , ka¬
kor bi jih veter nagnil.

4. Locni morjo biti gladko vsločeni, obroči pa okrogli,
kakor velikonočen kolač.

*) 0ief>e I. Sa&elle 9ir. 2.

15

Prav pridno šolarji delajo, kar gospod kaplan iz
spovednice v šolo pridejo, ter mladenčam na Hentjanževo,
dekletam pa na tepešenco spoved oznanijo. „Svete praz¬
nike — so djali — je potreba sveto obhajati. Zanesem
se, de se bote pošteno zaderžali.“ K polnočnicam , kdor
pojde, naj pošteno hodi, mladenči posebej, dekleta pose¬
bej. Ognja varjte, če bo svetiti potreba. — Kako se k
spovedi prav pripravile, v svojih molitvinih bukvicah naj¬
dete. Kdor jih nima, jih na posodo dobi. — Vsaki očeta
ino mater za odpušenje poprosi, preden se k spovedi od¬
pravi. Ako ste koga domačih razžalili, mu roko podajte
ino se spravite z njim. — Per spovednici se vstopijo
možki na desno, ženske na levo stran. Po spovedi poj-
dete vsi skupej per deveti maši k svetimu obhajilu, ter
bote mašno pesem peli, ino za meno za sveto obhajilo
molili. — Sveti dan bo za vas dan svete spovedi ino ob¬
hajila; skerbite ga vredno posvečovati. — Zdaj pa zapojmo:
„Mladenča perve in poslednje želje.“ Pesem odpojo,
ino ravno k velikimu opravilu odzvoni.

Sveti božični praznik!«

Ves adventen čas sta se Blaže ino Nežica  sve¬
tih božičnih dni veselila ino za jaselce pripravljala. Blaže
dobi brezove gobe, ino Nežica  po nedelah zvečer go-
lobce in zvezdice rezki. Na božično bilo jima oče v koti
nad mizo polico naredijo. Blaže  čeden hlevec ali šta-
jico postavi, ki je bila z slamico prav fletno pokrita. V
šlalico napravi podobe božjiga deteta, Marije ino svetiga
Jožefa, iz papirja izrezlane, pa na les prilimane. Nad
hlevcam je pozlačena zvezda plavala. Krog je vse ze¬
leno beršelna, ki ga je iz stariga grada prinesil. Med

Srečen pot, stran 320.

16

zelenjam so bile ovčke ino pastirci 5 tudi volk je v koti
stal. Od stropa so beli golobci, pa pozlačeni orehi vi¬
seli. Nad mizo je nar veči golobec na žimi plaval, in
kedar kdo vrata odpre, se golobec na mizo spusti. Prav
lepo je bilo jaselc videti. Tudi vešani jih pridejo gledat.
Do desetih na svet večer je bilo vse nareto, ino k rožen-
krancu tudi majhino lampico v koti prižgejo, de je bilo še
bolj veselo.

Po roženkranci se okolj mize vsedejo, ino oče Zgodbe
svetiga pisma perneso’, ki so jih iz farniga bukviša na
posodo dobili, naj jim Blaže  bere, kako seje  per rojstvi
Jezusovim godilo. Blaže  luč vterne, ino prav zastopno
začne: Jezusovo rojstvo.  Kar se je z Marijo godilo
i. t. d.*)

,,Zdaj, otroka, lehko vesta, kaj pomenijo jaselce —
začnejo oče. — Nas spomniti vsako leto tiste srečne noči,
v kateri nam je vsmileni Jezus zgublen raj zopet na zem¬
ljo prinesel, se otrokam jaselce, alj kakor tudi pravijo,
paradiž naredi. Lepo zelenje po zimi nam kaže vert, v
katerim sta Adam in Eva pred greham živela. Še lepši
nam kaže sveti raj v nebesih, kjer mraza in zime ne bo.
Beli golobci nam kažejo ljubo nedolžnost, kako pohlevni
ino čisti naj bojo,.ki želijo biti ljubeji novorojeniga Je¬
zusa. Pozlačeni orehi ino jabelke nam kažejo srečo, ki
jo bodo vsi imeli kteri, po nauki Jezusovim živijo. Pastirci,
ovčike ino jagneta nam velijo, naj se tudi mi rojstva Je-
zusoviga razveselimo. Zapojmo le staro božično pesem:
Eno dete je rojeno , oj rojeno  i. t. d. **) Mati grejo
poslušat, alj že k polnočnicam vabi? Ob ednajstih k du-
hovskim molitvam pozvanjajo. Otroka se z materjo v
cerkev odpravita5 oče, doma za varlia, po tem k zorni-
cam grejo.

V božičnih svetkih se Blaže ino Nežica  doma
pridno ličita, pa tudi k spovedi ino k svelimu obhajilu
vredno pripravljata. Na Šentjanževo Blaže  zgodaj vstane,

Vidi: Zgodbe II. del, stran 23.

Vidi: Vsakdajni kruh. V Celi 1840, stran 204.

17

se čedno vmije, belo preobleče, po tem očeta ino mater
za roko prime, rekoč: „Preljubi moj atej ino mama! od¬
pustite mi, ker sim vas dostikrat razžalil, de mi bo usmi-
leni Oče nebeški tudi odpustil. Saj ne bom več tako. u
— Očeta ino mater solze polijejo, ki mu odgovorita:
„Ljubi Blaže!  Bog naj vsim odpusti, kakor ma tebi
rada odpustiva. Pojdi k ljubimu Jezusu ino moli za naj.“
Blaže  si solze oterne, očetu ino materi roko poljubi, in
ves zamišlen v cerkev gre.

V cerkvi že spovedujejo. Tudi drugih ljudi je tisti
dan k spovedi prišlo ; pa poprej alj pa poznej so v versto
stopili, de so šolarji prav lep prostor imeli.

Kedar so vsi spoved opravili, gospod kaplan šolarje
z zvoncam h kerstnimu kamnu zakličejo, ter jih prav lepo
ogovorijo, rekoč:

Preljubi!

„Kako srečni ste bili tisti dan,  ko so vas per tim
kamni kerstili. — Belo oblačilo svete nedolžnosti in po¬
svečujoče milosti božje ste imeli. Bili ste izvoleni otroci
Očeta nebeškiga, bratje ino sestre Jezusa Kristusa, tem-
pelui svetiga Duha, veselje angelov in serčne želje vsih
pravičnih ljudi. Oh, to je bilo lepo ino veselo!

Po svojih botrih ste obljubili Bogu lepo služiti, se
greha zvesto varvati, de bi svoje angelske sreče ne zgu¬
bili. — Ali ste to svojo kerstno obljubo terdno dopolnili?

-Oh, nesrečni greh, ki ste ga storili, vam je lepo

nedolžnost vzel. Niste bili višej ljubeji Jezusovi, kakor
poprej. Angelci so za vas žalovali.

Poglejte, skoz zakrament svete pokore vam je vsmi-
leni Bog vaše grehe odpuftil, zopet ste ovčice Jezusove;
božji angeli se vas dones veselijo. ,,V zahvalo ponovimo
tukaj kerstno obljubo,  dejo  bote v prihodno bolj skerbno
dopolnili ino ne prelomili več. u  Vsi pokleknejo ino na
ves glas za gospodam molijo.

Deveta ura vdari, gospod fajmošter pristopijo. So¬
larji grejo k velikimu altarju, ino do povzdigovanja po-
jejo, potem pa za gospod kaplanam molijo do obhajila.
Pred obhajilam se gospod fajmošter obernejo,^rekoč:

SJ

18

„Vučenci Jezusovi! Preljubi moji!  Per božji mizi
ste; Jezus vaš dober pastir, vi njegove ovčice. Toljko
za vas skerbi, de vam svoje presveto Telo deli vašim
dušicam v živež. Tako močno vas ljubi, de hoče per
vas prebivati, naj bi on z vami, vi pa z njim vekomaj
živeli. Oh ljubezen prevelika vsmileniga Jezusa! Ali ga
ne bote tudi vi ljubili? — Jezusa z veseljam pod svojo
streho vzeli ?“

„Pa čisto mora biti serce, ki nar svefejšiga pod svojo
streho vzeme. Lepa mora biti duša, ki Gospoda nebes
ino zemlje sprime, kateri je svelleji od sonca ino lepši ko
luna. — Oh, kdor ga po nevrednim prejme, stori božji
rop, ino si sam svoje pogublenje vžije. De se nobenimu
vas kaj toljko strašiliga ne pergodi, molite prav pobožno
očitno spoved.“

Po obhajili zopet glasno za gospo'd kaplanam molijo.
Kedar po sveti maši vse potrebne molitve z mladenči go¬
spod kaplan opravijo, vzemejo lepo od njih slovo, rekoč:

,,Srečno jutro, vi preljubi! je bilo dones za vas.
Jezus je zdaj z vami, vi pa z njim. On je vaša vinska
terta, vi njegove mladike. Imate v serci svojim Njega,
ki je veselje angelov. Oh, deržite ga zvesto — ne pu¬
stite ga iz pod vaše strehe. Kar je juterna rosa žlaht¬
nim rožam, kar je nedolžnim jagničam mlado zelenje, oh
veliko — neizrečeno veliko več je vam Jezusovo presveto
režnje Telo. Oživela je zopet vaša duša, omladilo se
vaše serce. Rastili bote v vsim dobrim, kakor žlahtne
oljke v verti božjim. Oh, to je veselje, ki vam ga svet
ne more dati, ki vam ga vsmileni Jezus per svetim ob¬
hajili da. u

„Bi •ateci ino sestre moje, zopet ste angelov tovarši
ino tovaršice; ne zapravite več te svoje sreče! Jezusovo
veselje med vami prebivati je, ne dajte mu z kakim gre-
ham slovo. Poslušajte njegov glas, kedar vas skoz vašo
vest svari. K Jezusu pribežite, kedar vas skušnjava v
greh lovi. Kličite ga v pomoč, in vslišal vas bo. An¬
gel božji bo vas branil, dokler ste ljubeji Kristusovi. Lepo
ostanite v Jezusovi ljubezni, dokler po vas pride, vas k

19

sebi vzame, kjer ga bote gledali ino se per njem veko-
mej veselili. Božja milost ino pomoč ostani vselej per
vas. Amen!“

Drugi den, na nedolžnih otročičev, so imele dekleta
svojo spoved in sveto obhajilo. Čedno oblečene pridejo
v cerkev, pa imajo majhen venec (krancel) zeleniga rož¬
marina na glavi. Bavno tak lepo so z deklicami oprav¬
ljali; to de so gospod fajmošter z njimi molili, gospod
kaplan jih pa med sveto mašo obhajali. Vse polno je
bilo per svetim opravili ljudi, ki se učijo, kako se naj
spoved ino sveto obhajilo vredno opravlja. Jlarskteri se
posolzi, ter obljubi, Bogu bolj zvesto služiti, kakor po¬
prej. Tako besede mičejo, lepi izgledi pa vlečejo.

VIL

Dvoje šolarjev gre služit«

Posledne dni stariga leta se je družina selila. Vse
križam so omare in skrinje vozili. V tistim kraji je
šega; de vsakteri, ki iz ptujiga v faro pride, se z svojim
gospodarjam gospod fajmoštru zglasi, se v farne bukve
zapisat. Kdor se iz fare preseli, se pride zahvalit, ino
pove, kamo, faro zapustivši, pojde. „Pastirji morjo svoje
ovčice poznati ino za nje vedeti — so gospod fajmošter
djali. — Vsak pošten gospodar naj svoje pripelja, ki jih
iz ptuje fare dobi! u  Ako se pa kdo domačih mladenčev
ali ktera deklet iz farne obsege drugam služit odpravi,
gre poprej v svoji domači cerkvi k spovedi ino k svetimu
obhajilu, potem se gospodu fajmoštru (kar jih je šolar¬
jev, tudi gospod kaplanu ino učitelu) oglasi, ter se jim
spodobno zahvali.

Ravno se nedelskih šolarjev dvoje v službo odpravlja.
Florjanova Marica  iz Loke gre na Polane za hišno k
neki veliki ošteriji; Simenov Tonej iz vesele Breze za
kočjaža k Novograjskimu gospodu, den hoda daleč. Iz

2 v

20

cerkve prideta v šolo ino od svojih tovaršev in tovaršic
slovo A^zemeta. Po opravili Marica  k gospod fajmoštru
gre, ter jim roko poljubi, rekoč:

„VMo cedtivredni cpodpod -^aprnoiter ! lepo

<se pim p ahvahm pa vde nauke ;  ki dim p ih

dhiala  - ?ja vde dodrote ;  Ju dim ptl pre¬

dela, podedno pa pa ocetno dlerd, It er o do pa
me imeli, de do mi nah od nedelah ino prapnilih
v j^aroj^ priti, kper dim de v kukm potred-
mcpa naučila ;  pa tudi videla , lalo de po
pidpi per podpodi vde poravna in pcopravlpa .
Jfj im Ivalo vem  /  de dim pdap v dodro dlupdo
priilci . dPodedno pik predercno pahvahm , de
do dali dodlep mop doder dpovednik. (Dk, to
me nar v ec dler ti, i ako de mi do Cfodllo f
ker v nrikovi dlerdi  ^

ier v np
dom molila vde dvore

ne dom :
žive di

ni

2ja nrik

d L

do pa dddc™ t' l<

°r

^ , povernit pim

Per teh besedah se je prav
milo razjokala". Tudi gospod so se posolzili.

Zdaj pa oni besedo primejo, rekoč:

„Preljuba moja Marica!  Zapustivši našo faro, Je¬
zusa ino njegoviga nauka nikar ne zapusti; Izveličar tvoj
pojde z teboj on te bo varval, on za tebe skerbel. Vse¬
lej si me rada vbogala, zaupam, de tudi poslednih nau¬
kov ne boš pozabila, ki ti jih za slovo dam.

1. Poštena bodi ino pametno se nosi  — prijazna

21

v sim ljudem, posebno domačim, naj te bojo po
pravici radi imeli.

2. Gospodarja in gospodinjo spoštuj, rada jih vbo-
gaj in urno stori, kar ti vkažejo brez vsiga jezla-
nja. Naj bo delo še toljko težavno, radovoljno
ga stori. Jezusu služiš, on bo tvoj plačnik.

3. Rada vstreži svojim domačim, in kedar moreš kaj
za nje storiti, ne opusti, de se jimperkupiš. Roka
roko vmije, lice pa obdve. Kjer je med družino j
lepa zastopnost v pravičnih rečeh, tam je veselje.

4. Lepo čedno hišo imej, posodbo čisto, vse v lepim
redi, kar bo tebi zročeniga. Ne čakaj, naj bi
tebi za vsako reč vkazovali. Sama si vrajtuj,
kaj je potrebniga; kar pa ne veš, pobaraj ino
poprosi, naj ti pokažejo. Pridna ino zvesta bodi,
de bo tebe Rog vesel ino vsi pošteni ljudje.

5. Kar pošteno zaslužiš, za drage oblačila ne izda¬
jaj. Po svojim stani se čedno oblači, gizdost pa
noroglavkam prepusti. Prihrani si krajcar za
stare dni, ker ga boš kervavo potrebovala, pa za¬
služiti ne mogla.

6. Imela boš veliko popotnim ljudem postreči. Dosti
poštenih boš spoznala, pa malovrednih še več.
Varji se jih! Ne pogovarjaj se z takim, ki se
tebi prilizujejo ; le potreben odgovor jim daj. Ne
verjemi sladkunam, ki velike obljube delajo, ne
poslušaj jih. Reži gerdune, ki začno nesramne
reči počenjati; kliči v pomoč, ako se nesramnežev
sama vbraniti ne moreš. Pijancov ino ponočnih
prijatlov se zogibaj. Nevaršine boš velike pre¬
stala, pa tvoj angel varh te bo ovarval, de le či¬
sto ine nedolžno serce ohraniš, kakor do zdaj.

'7. Ne delaj znanja z moškimi, ki se tebi ponujajo ,
ne jemli perstanov alj drugih takih sleparskih
reči. Vse morjo tvoj spovednik vedeti ino pa
tvoji dobri stariši. Rrez njih dovolenja nič ne
obljubi, brez njih vedenja kaj ne dovoli, de ne¬
srečna ne boš.

8. Hitro ko v službo stopiš, si v tistim kraji dobriga
spovednika zberi. Vsakiga m,esenca jidi k spo¬
vedi mo k svetimu obhajilu. Per pervi spovedi
se jim priporoči, naj bojo tvoj spovednik. Ne
zapušaj jih, ako bi v velik greh padla', hitro k
njim teci ino obtoži se, de se ne pogubiš.

9. Škerbi, de boš vsako nedelo per celi službi božji
— tudi per božji besedi. Ako bi mogoče ne bilo,
vzemi svoje bukvice, ino beri, kedar vtegneš, kaj
božjiga, de ne pozabiš svojiga Boga, in tvoja
duša oslabela ne bo.

10. Vsako jutro, ko vstaneš, pokrižaj se, ino Bogu
priporoči, rekoč: Lepo te zahvalim, Oče nebeški,
de si me ovarval nicoj to noč', varvaj me še de-
našen dan , in daj mi pomoč , de bom vse k tvoji
časti storila.  — Kedar več moliti ne vtegneš, saj
to grede pomoli.  — Kedar boš zvečer trudna,
veliko moliti ne mogla, pred postelo poklekni , re¬
koč  : Lepo te zahvalim, Oče nebeški, za vse mi¬
losti ino dobrote tvoje, ki sim jih dones od tebe
prijela. Prosim te, odpusti mi grehe moje , z
katerim sim tebe razžalila. Daj mi ljubo lehko
noč.  — Potem se Mariji ino angelu varim pri¬
poroči, križ črez postelo stori, ino v imeni bož¬
jim zaspi. Tako boš vsaki dan z Bogam začela,
z Bogam končala, ino Bog te zapustil ne bo.

Teh desetero naukov tebi, moja Marica, za slovo
izročim. Glej, nedolžna si še — draga, čista Jezusova
nevesta. Oh, naj bi nikdar kaj slabiga od tebe slišati
ne bilo! Raj bi zvedel, de si vmerla, kakor pa slišal,
de si zapeljana — zgublena ovčica; to bi bila moja nar
veči žalost; pa ne le moja, ampak tudi angelov božjih.
Drugiga tebi dati nimam, bukvice polne lepili naukov za
tebe tukaj na! — Kolikokrat njih vidiš, spomni se mojih
poslednih naukov ino moli za me!“

Marica  poklekne in oni jo blagoslovijo, rekoč:
„Vsigamogočni Bog! Oče , Siti ino sveti Duh naj te

23

blagoslovi. Jezus mo Marija bodita povsodi tvoja to-
varsija, in božji angel te naj spremlja. Amen. u

Po keršanskim nauki gre tudi Simenov To ne j slovo
jemat. Ravno tih lepili naukov so tudi njemu povedali 5
ino so še djali: ,,Moj Ton e j! ti v imenitno službo pri¬
deš. Boga zahvali, pa nikar se ne prevzemi. Bodi zvest
svojimu žlahtnimu gospodu, varji njihove škode kakor sam
svoje. Ne daj se slabim tovaršam zapeljati, de bi z
njimi igral, pit hodil, alj pa svojiga gospoda goljufal.
Vsi taki pajdaši so dereči volki, naj se tebi še tak pri¬
jazni delajo. — Priden bodi; kar dones lehko storiš, na
jutre ne odlagaj — kar sam lehko narediš, se na dru-
giga ne zanašaj. Rajši stori več, ko premalo. — Ne
zapravljaj svojiga zaslužka, prihrani si kaj za stare dni,
ino tudi svojih bornih staršev ne pozabi. u

,,Vem, de si nagle jeze ino te rado prime. Varji
se, de se v jezi prenaglil ne boš. Roja se zogibaj ka¬
kor smerti, tudi živina naj se ti vsmili. Roš kaj neker-
šanskiga videl ali slišal, hudobnežev ne obrajtaj, naj si
ravno gosposko sukno nosijo. Peklenski sovražnik v
vsakim stani svoje najemnike ima. Ne daj se jim lajhati.
Kedar bi imel kaj hudobniga storiti, imej Roga pred
očmi, kakor Egiptovski Jožef, rekoč: Kako bi kaj tako
hudiga storil, in zoper svojiga Roga grešil! — Izprašuj
svojo vest sledno nedelo, de boš vedel, ali si na poti
pekla, al na stezi svetih nebes. Hodi ob svojim časi k
spovedi ino k svetimu obhajilu, kakor si dozdaj šolar va¬
jen bil. Oh, če to opustiš — bo tudi Rog tebe zapustil.

Dozdaj si bil moje farno dete; zdaj greš med ptuje
ljudi. Oče ino mati ne bojo višej za tebo gledali, bo pa
gledal večni Rog. Njega se boj! — Dva pota se tebi
za naprej odpreta —- na pravo alj na levo stran, steza pra¬
vičnosti ali pa cesta pregrešniga živlenja. Oh, ljubi Tonej.
varji, de si ne zajdeš. Ako bom v kratkim slišal, de si
vmerl, pa lepo nedolžen, nebom žalosten, saj bom prijatela
imel v nehesah; če pa zvem, de si se zmotil ino ispridil, bom
jokal za tebe, naj bi si bil še tak imeniten gospod. Ni-
kolj reči ne smeš, de si bil moj učene — moj priden

Tonej.“ — Tako pošteno so ga odpravili, rnu tudi čedne
bukvice dali, naj bi jih večkrat bral, ino pomnil njihove
nauke.

Radi so jih prišli objiskat, ki so po drugih farah
služili alj svoj kose kruha imeli; in naj so ravno bili oj-
ster gospod in hud učenik, so jih vender vsi pravični
ljudje veliko obrajtali, rekoč: ,,Gospod fajmošter so ven¬
der le naš skerben oče.“

D. Pisanja tretja vaja.

Ob devetih šolarji zopet pišejo. Tistim prav gladko
od rok gre, ki so se v praznikih pridno doma vadili.
Gospod učitel jih pohvalijo, ino rečejo:

„Dones bomo male pismenke dogotovili. Kar je
srednic ino zgornic, že koj čedno pišete. Zidaj pa
spodnice dobro poglejte .“

„S p o dnice  imajo steber, ki se prav rahlo z tenko
liko od spodne sredne rise do zgorne začne , od zgorne

sredne rise do nar spodne pa gladko potegne (j J.*)

Tako se: p naredi. ■— Druge imajo sloko spodtiico,
kakor napeto zanko, ki se na zdol debelo, na vzgor
pa tenje potegne (jj,  iz katere se p ino p naredi¬
ta.  — Poslednič še eno pismenko imamo: p. Tako za¬
pišemo: pe , je , epe, ep, pot, p ep , pad, punt.

— Pismenke se mor jo lepo likati in kakor ločje gladke
biti. l \

Sli so šolarjam popravljat, ter so marskterimu roko
potegnili, naj bi se raj privadila. Poznej pridejo tudi
gospod kaplan pomagat.

„Za te nedele se že zajde, kar ste se pisati priva¬
dili — rečejo gospod učitel. Vsako se naj z gosjim pe-
ram preskerbi, popir v šoli prejmete — premožni za pla¬
čilo, vbogim ga bojo grajski gospod preskerbeli. Kar

*)  I. SaMle 91r. 3.

25

vas je bolj vajenih, bote prihodno nedelo na popir posku¬
sili, ki so še nerodnej, bojo nekaj časa na dilce poskušali. 44

b. Druga vaja v številstvi.

„Potreba vam je tudi številke (jštevke alj cifre} po¬
znati, de bote saj vedli, koljko je per vas hišna numera,
ki doma na podvojih stoji, ino jo znali zapisati. 44

To je za vas prav lehko, ki že male pismenke za¬
pišete. Ravno iz tistih lik ino stebrov se naredijo; pa
jih ni več, ko deset. Nate jih eno za drugo: 1, 2,  3,
4, 5, 6, 7, 8, 9, 0. Nekoljko viši se potegnejo, ko
srednice. Le poskušajte jih! Kedar v cerkev odzvoni,
zapojejo Juternico, ino se pametno k božji službi od¬
pravijo.

Vili.

Šola pošteniga zaderžanja.

Blaže ino Nežica sta se pervo nedelo, ko sta v
šolo šla, z peresami oskerbela. Mlakarjevi so gosi re¬
dili, ino jima peres dajo za celo leto dovolj. Ko pervo
nedelo po novim leti v šolo prideta, so gospod učitel že
pera pripravljali. „Poglejte,  so rekli, pero, znotraj vo¬
tlo, se mora pred vsim ostergati. Po tem se varno
z peresnikam (peresnim nozekamj, prereze, nekoljko
Ojstrica razkole, naj tinta po razkoli teče; poslednič
se pa gladko priseka ino popravi. Vsak dober pisar
si sam pero vreze, tudi vi se morte naučiti

Nekteri so tudi purmanovih (dcolovračovih) peres pri¬
nesli, pa jih gospod niso hotli vrezati, ter so djali: 55 P UI ' -
manove pera so preterde; kdor z njimi piše, preteško
roko dobi, ki ga od pisanja huj boli, kakor bi dreva se¬
kal. 44  Blaže ino Nežisa  šolarjem z veseljam pomo-

' :: 0 Pegme Matija Ahacelna. Drugi natis, stran 6.

26

reta, kteri peres niso imeli kupiti za čem. Po molitvi
jih gospod vučiti začno, kako se per pisanji sedi. „Mora
se mirno sedeti, so rekli , ino noy ne križam devati.
Truplo se nekoljko k mizi alj k stoli nakloni, pa pers
ne naslanjati, ker po tem rade bolijo. Roke naj na
mizi do laketa slonijo. Persti levice se na popir po¬
ložijo , naj terdno leži , k levici nagnen.  Z tremi
perstami desnice se pero prime mo rahlo derži, tako,
de se sredine peresu podloži, pave od strani priloži,
kazavec pa ver h položi. Pero sc to/jko po strani
derži, de, kedar se od leve na desno vzgor potegne,
tenko liko kakor las naredi; naj se pa na vdol po¬
tegne, debel steber stori. Le po malim se v tintnik
pomoči, de se ne zaliva ino na popir pisarske svinje
ne napravljajo ; zakaj take prašiče se ne dajo prodati.“
Zapižejo jim pismenske like, stebre ino locne na
tablo, naj jih na popir delati poskušajo. Tudi gospod
kaplan pridejo pomagat, ino mladenčam kažejo, kako se
pero derži, pa jim še za roko primejo, ter kako pismenko
potegnejo, ki ni prav nareta. Gospod učitel dekletam
pomorejo, in pravijo: ,,Kako Jehka stvar je pero, pa ga
vender tako težavno vodite! Ge pa Bog da, vam pojde
pisanje o veliki noči bolj gladko izpod rok, ko preja pre-
dicam, ki dremlejo.“

Po pisanji gospod kaplan začnejo, rekoč: „Kakor
vidim vas pisarija veseli, alj pisati lepo, gerdo se pa
zaderžati, bi ne bilo prav. Vsaka reč se po svojim lici
pozna, človek pa po svojim zaderžanji. Podvučiti vas
tedaj moram; kako se pošteno vede. u

Zaderžanje v pričo Boga.

1. Nar imenitnej hiša je sveta veža božja; sam Bog v
tisti prebiva. Sveta groza naj te objide, kedar v
cerkev stopiš. Poškropi se, prikloni Jezusu v pre¬
svetim rešnim Telesi do tal, poklekni na svoj kraj
ino ga ponižno pozdravi.

2.  Klobuki morjo pred cerkvenim pragam iz glave, pa

27

jih v cerkvi na altar ne polagali alj pa svetnikam
na glavo. Ce se v kakim stoli ne dajo obesti, jih
je pod levo pasuho imeti.

3. Vsaki spol naj gre na svojo stran, ne moški med
ženske, vsako na svoj odkazan kraj. Per cerkvenih
vratah ostajati, alj se clo zunaj cerkve prislanjati ni
pošteno. Veliki očitni grešniki so svoje dni zunaj
stali in še stojijo. Le blato se pred pragam otrebi
ino pusti.

4. Imaš svoj stol, v njega poklekni; pride pa imenitneji
od tebe, odmekni se mu. Tudi starim ino boletnim
S3 mora prostor narediti, če ravno ti stojiš. To za¬
pove keršanska ljubezen.

5. Kedar mašnik po cerkvi grejo, vsi verni vstanejo,
ter se jim z glavo priklonejo.

6. Med opravilam se stoji alj kleči, kakor šega prinese.
V rokah se imej molek alj molitvine bukvice. Kdor
nima per službi božji svetih reči v rokah, po navadi
tudi v serci pobožnosti nima.

7.  Per službi božji se ne smejati, ne ozirati, ne šep-
tati; pa tudi na glas žebrati ne, de ne bomo druge
v molitvi motili, ker nismo sami.

8. O pravim časi se v cerkvo pride, kakor hitro od¬
zvoni, ino po skončani celi službi iz cerkve gre.
Pred cerkvijo tobak žgati alj pa po drugim spoli zi¬
jati je gerdo ino greli.

9. Na poti se pozdravi: Hvalen bodi Jezus Kristus!
Možki se k timu odkrijejo, ženske z glavo priklo¬
nejo, ter odgovorijo: Amen na vekomaj.

10. Kedar k molitvi zvoni, se hitro vsaki prekrižaj, in
moli brez vsiga odloga, naj bo na poti alj doma,
na deli alj per mizi. Kar se odlaga, se rado za¬
mudi. — Cel svet je hiša božja, Bog je povsodi
doma; ne sme se storiti, kar bi njega žalilo, ne
opustiti, kar smo njemu dolžni. Bogu služiti nas m-
kolj ne bodi sram! „Kdor se mene pred ljudmi sra¬
muje, govori Jezus, njega se tudi jez sramoval bom.

28

V pričo gosposke.

Bog na sveti svoje namestnike ima, duhovske ino
deželske. Njih spoštovati on zapove. Kaj je v pričo
gospode storiti?

1. Kedar gospo'da na poti srečaš ino tako blizo njih
prideš, de jih govoriti čuješ, se odkrij, klobuk pod
pasuho deni, ter posvečenimu mašniku desno roko
poljubi. — Ptujim gospodam, ki jih ne poznaš, ino
pa deželskim se samo odkrij. Zenske se takim sa¬
mo nekoljko priklonejo, ter jih pozdravijo, rekoč:
Bog vas sprhni!  alj še lepši: Hvalen bodi Jezus
Kristus !

2. Ako h kakimu gospodu prideš, si pred pragam obu-
telo osnaži. Poprašaj koga, alj so doma, ino če
noter smeš?

Rahlo na vrata poterkaj. Ako se nihčer ne oglasi,
še drugo - ino tretjokrat nekoliko bolj poklukaj. Se
še ne oglasijo, odstopi ino počakaj. Per vratih na
uhe vleči je gerdo, per oknih noter gledati še gerši.
Kedar pa rečejo po nemško ^erčitt I Le noter! vrata
po malim odpri ino jih pametno zapri.

3. Postdj per dvorih, dokler te ne pogledajo — ne
pozdravijo, alj ne pobarajo. Na to se jim prijazno
prikloni, ter zastopno povej, kaj želiš. Klobuk ino
kaj takiga se ne sme na mizo alj na stol polagati,
tudi ne vsesti se, dokler ne rečejo. Ako sediš, ne
gugaj se, kakor bi zole imel. Roke v hlače vtikati
ni le gerdo, je tudi leliko velik greh. Se čohati ino
kebrati vušivci navado imajo. Na steno prislanja se
le meglenjak. Cerstev korenjak na obema nogama
ravno stoji, ino ima per seji roke na krili.

4. Gospodi se mora v lice gledati, pa ne preblizo. Po
jispi se ne oziraj, kakor bi kaj svojiga jiskal. Ne
trebi si zob ne nosa; ako se ti zeha alj kiha, z
robcam alj z haderco usta zakrij, de se ne bi kdo
vstrašil, kakor bi ga požerl. Se komu kihne, reci

29

mu: Bog pomagaj!  pa se mu tudi prikloni, ako je
imenitnej ko ti.

5. Ne pluvaj po tleh, temuč pluvavnik pojiši. Se v
roko alj po tleli vsekovati, po tem pa z nogo raz-
teptati, je po svinsko; za to svojo haderco imej.
Tudi otrokam je gerdo, ki vse rokave ološane imajo.

6. Kedar opraviš, se priporoči kakor poprej. Tudi de¬
želski gospodi se roka poljubi, kteri smo dolžni po¬
sebno hvalo alj čast.

7.  Per gospodi se predolgo ne mudi. Ne jemli v roke
reči, ki so po jispi. Kedar vstaneš, stol v kraj
postavi, kjer je poprej bil.

8. Si k obedi povablen, le posledniga mesta se derži,
dokler ti višej ne odkažejo. Ne segaj pred imenit-
nejim v skledo. Roke čedno na mizo derži. Kosti
pod mizo ne lučaj. Ne bodi prevolči, pa se tudi
ponujati preveč ne daj.

9. Ce gospod k hiši pridejo, stopi jim pred hišo na¬
proti, ter jim povej, de se sreče veseliš, jih na svo¬
jim domi videti. Odpri jim vrata in stopi za njimi.
Ako se odkrijejo, jim primi za klobuk, ter ga na
čeden kraj položi, jim sedež za mizo ponudi, sam
pa pred njimi stoj, dokler ti ne rečejo, de se vsedeš.

10 .  Kedar se zopet odpravljajo, jim klobuk podaj, jih za¬
hvali za objiskovanje, ino jih nekoliko pospremi. Veči
ko so gospod, dalej jih spremljaj, niže se jim prikloni.

11. Greš z kakim gospodam, daj jim desnico, ti pa na levi
pojdi. Herbta jim nikolj ne obračaj, tudi naprej ne vhajaj.
Govoriš z kakim imenitnim gospodam, se ne pokrij,

dokler ti ne rečejo. — Se gospodu skrivati, ki k hramu
pride, je po divjaško; zogiblejo se le dolžniki, ne pa
pošteni podložni svoje gosposke. „Kdor vas zaničuje,
govori Kristus, mene zaničuje.“

V pričo ljudi svojiga stanu.

Vsi smo otroci Očeta nebeškiga; kakor bratje ino
sestre si mormo biti prijazni. Kako se to zgodi?

30

1. Po poti ne letaj pa tudi ne lazi 5  hodi, kar je prav.
Ne govori sam v z seho, ne krili z rokami, kakor bi
svet bil tvoj. Škodo grede delati, se na voz obe¬
šati, živino vdarjati, se varji. Pjancov ino prepi-
ravcov se moraš z senenim vozam zogniti.

2.  Prijazno povej, če te kdo kaj pobaraj prašati: Kdo
je  — kamo gre?  se le rotarjam (rihtarjam) spodobi.
Pomozi rad, kar premoreš, pa za vsako malo reč ne
jemli plačila. Bog poplati  (donaj)! veliko velja.

3. Srečaš znanca, prijazno mu roko podaj, reko'č: Bog
daj srečo!  ter ga pobaraj, kako se mu godi? Ptu-
jih ljudi pa ne oponašaj, kako govorijo alj hodijo,
z kako mero meriš, se bo tebi merilo.

4. Prideš v ptujo hišo, klobuk iz glave, kjer po hiši
ne deži. Pozdravi domače rekoč: Hvalen bodi Je¬
zus Kristus! Dobro jutro! Dober dan! Dober
večer vam Bog daj!  i. t. d.

5. Zastopno povej, v po kaj prideš, ino po tem se vsedi,
ako ti rečejo. Če ravno k obedi prideš — kar ni
lepo — reci jim: Bog žegnaj!  Žlice šteti se ne spo¬
dobi, pa tudi ne brani se, ako te povabijo, de z
njimi zajmeš. Kdor se k mizi siliti da, visoko glavo
— trebuh pa prazen ima.

6. Per odhodu se poslovi rekoč: Ne zamerite! Srečno !
Bog vas ovarji! Le/iko noč! Hvalen bodi Jezus
Kristus !

7.  Tebe kdo dalnih znancov objiše, na proti mu stopi
in roko podaj, sedež ponudi, ter mu pokaži veselje,
de te objiše. Ako predolgo ne pove, kaj bi rad, ga
čedno pobaraj, z čem bi mu vstregel. Kislo repo
prodajati, v mes pa legati, in hude čase tožvati, ni
po keršansko. Dober človek rad druge razveseli j
le neprijazen se kisel dela, kakor bi ga grizlo.

8 . V ptuji hiši z mizo brado podpirati ni lepo, tobak
kuriti je gerdo že doma, v ptuji bajti se clo ne spo¬
dobi. Kdor pa tobak žge, mora lulo iz zob vzeti,
kedar se komu odkrije, alj z kom govori. — Po¬
treba vam je še vediti:

31

Rako sc v družbi pošteno govori.

Vesela družba je velik dar božji, varvati je pa, de
se v pogovorih Bog ne žali ino bližen ne pohujša.

1. Pomisli vselej poprej ko zineš. Božje reči zasmehvati
drugim za kratek čas, druga zapoved božja prepove.

2 .  Rad govori, pa drugim v besedo ne vhajaj. Klo¬
potec veliko klopoče, pameten malo pove, pa tisto
prav. v  „Veliko govorjenja brez greha ni,“ uči sveti
Duh. Čenče Marinke nima nobeden rad.

3. Ne govori od drugih slabiga, tudi ne sam od sebe
dobriga. Druge opravljati boli '3  sam sebe hvaliti
smerdi. Če dobriga v tovaršiji praviti ne veš, pa
molči; tudi beseda človeka vbije.

4. Klafati, za kratek čas kvasati, drugi spol v smeh
pripravljati, nesramno masne besede legati, je v pe¬
kel v mlin nositi. Od takih mleveov Kristus pravi,
de bi jim bilo boljši si mlinski kamen na vrat obe¬
siti. — Ako pa kaj nespodobniga kvantati slišiš,
mani na kaj boljiga oberni, kaj poprosi, povej alj
pobaraj ino hudoben guč vstanovi; imel boš veliko
dobro delo.

5. Kleti, se po mesarsko rotiti, je velik greh; pa tudi legati,
naj bo za jok alj za smeh, za dobiček alj zastonj —
vse je hudobno. „Lažnive usta dušo vmorijo.“

6 . Druge z besedo pikati alj pa srote dražiti je zoper
keršansko ljubezen. Se prepirati je gerdo, koga
razžaliti še gerši, razjeziti pa hudo. Ako ti kaj
zamerzi, tiho 10 odštej, prej ko kaj rečeš. Tako
se jeza ohladi in sovraštvo vgasne.

7 .  Brez potrebe ne baraj, kako se drugi nosijo, kako
živijo, opravlivcam uh ne nastavljaj. Kdor za dru¬
gimi preveč pozveduje, rad sam sebe pozabi.

8 . Od tega, kar si slišal, dobro razloči, kaj boš po¬
vedal, kaj pa zamolčal. Naj si ravno beseda ni
konj, je pa kamen, ki ga težko odvališ. Lehko se
verže, pa težko pobere, še težej rana ozdravi, ki
jo bližnimu z eno besedo narediš.

33

9. Skrivnosti so skriti, prijaznosti pa ohraniti, vredni
jih mormo biti ino ne razodeti, ako ni viši dolžnost.
10. V pogovorih preveč zijati alj se preglasno smejati
nikar! Tudi kašel z haderco zastavi, de koga oka-
šlal ne boš. — Ravnaj se po čednih — ne po ro-
bastili ljudeh, ino kar si enkrat vgrešiš — drugokrat
popravi, tako se boš poštene šege privadil.

Vselej me serce zaboli, kedar se per gosposkih lju¬
deh govori: to je po paversko! Nikarte, de bi se tudi od
vas tako rekalo! Vadite se vsiga čedniga — pošteniga,
ino rastite v ljubeznivosti per Bogu ino per ljudeh.

IX.

Huda zima, de drevje poka«

Pervo nedelo po svetih treh kralili je bila tako huda
zima, de je drevje pokalo. Gospod učitel so pred čašam
šolo odperli in rekli dobro zanetiti. Pervi so v šoli, in
hitro iz zime blizo vroče peči stopiti ne dajo, reko'č:
„Kdor iz zime na toplo hiti, ga rada glava boli, lehko
na rokah ino nogah ozebe. Boljši je nekoljko v jispi po¬
stopati pa si roke meti, dokler se vgrejejo. — Vidim,
de so vam roke premerle; prej ko pišemo, naj vam
povem:

Raj storiti, kedar človek zmerzne?

1. De po zimi ne ozebeš, zmetno hodi  ino ne nosi pre¬
tesne obutele. Bolji je pešec hoditi kakor voziti se.

2.  Ako pa ozebeš, hitro ozeblino z snegam prav čer-
stvo dergni,  dokler de prejde. Te začne od juga
serbeti, rudečiti ino skleti, vzemi škaf ledene vode,
derži okoli 1 ure ozeblino v vodi, ino če se zagreje,
ledu dodaj. Hudo je obstati, pa dobro ozdraviti.

3. Po zimi zganja ne pij,  kedar se na pot podaš; žga-

33

nje daja smertno spanje na stezi. Ne posedaj, naj
se ti ravno počivati ljubi; ako zadremleš zmerzneš.

4. Zmerznjen človek se mora rahlo prenesti;  lehko
mu perst, tudi roko ali nogo vlomiš, ker je vse kerhko,
kakor cengel.

5. Obleko mo obutel hitro iz njega izreži, mo ga v
sneg položi, pa dobro z snegam za šoln na debelo
zakiclaj, listam ino nosu pa lukne za dihanje na¬
pravi.  Zmerznjeniga prehitro na toplo djati vmori,
če ravno še živi.

6. Ako snega nimaš, pod kako po jato, alj na skeden
ga zanesi, perte v ledeno vodo pomoči ino ga v
tajisle zavij.

7. V eni uri, če je mogoče , sod ledene vode nalij,
ino zmerzlo truplo do brade namoči. Nekaj časa
po tem topleje vode dolij, de se udje gibati začno.

8. Po tem ga iz vode potegni, v hladno poste/o po¬
loži , dergni z suknam ino kertačami, kakor take,
ki jih iz vode potegnejo.  Z božjo pomočjo tvoje
delo ne bo zastonj.

Po zimi je tudi zlo nevarno žerjavko v merzlo
čumnato nositi, ino se per njej greti.  Vogeln sopuh člo¬
veka zaduši. — V Pariži sta dva stergarska fanta zve¬
čer v svojo čumnato voglja nesla, si zakurila, se grela
ino zaspala. Drugo jutro mertva najdejo. Hitro jih v
bližno bolnišnico na zdravo sapo zaneso (jpo leti je do¬
bro pod milim Bogam zunej) in ju vživljati začno.

1. Izslečejo nju, ino tako položijo , de zglavje viši
imata.

2. V lice ju z merzlo vodo škropijo, glavo , vrat ino
zatonek, posebno za uliami ju z merzlim jesiham
zmivajo.

3. Po tem so jima glavo v perte zavili , v hladno
vodo namočene. Tudi na persi ino na sercno zil-
čico so jima mokre rute polagali,

4. Med tem so ju neprenehama z suknam, ki so ga
v jesih pomočili ino oželi, tudi z ker tacami po
vsim životi dergnili.

34

5. Pihali so jima z rorčekam (z cevkoj zdravo sapo
skoz usta v plučc , de bi se zmezife, pod nos so
jima pa hudiga jelenovca dajali. Tudi v lice so
ju pihali.  — V devetih urah začneta dihati ino gibati.
To je bilo veselje!

Tako se mora tudi z takim ravnati, ki v kaki kleti
ali drugi dumpli  od slabe sape onemore. Lozej je pa
vselej se nesreče ovarvati, kakor vbraniti. Huda zima
je: varjte se, de vas muhe ne vjedo; — take muhe, ki
nekterim po zimi kakor po leti po glavi letajo.

JK. Pisanja, sterta vaja.

Zagreli ste sej —- zdaj pa le pisarijo v roke. Vučili ste
se malih pismenk; in znate že sredince, zgornice in spod-
nice delati; dones bomo poglavne , velike čerke  začeli.#)
Nekoljko težej so; za to pa prav dobro po- glejte, kako

se vsaka začne ino konča. Perva naj lota veliko '(j ino
veliko O. ki se ravno tako delata, ko malo c ino malo
o. Velike pismenke se z malimi lepo sklenejo, kakor p:
'(jele  , Oče f  GdaU  i. t. d. — Tretja velika cerka bodi
S, ktera ima dvalocna, ki se v sredi zvijeta, p: Sva.
— Sterta je pa ii , ki ima dva stebra, kakor u , na pervim

stebri pa Muko, p: ''lir ja.  — Peta pismenka naj bo of ,
z podolgalim togam , ki se spodaj zavozla.  — Tak
fe naredi fP, ki nad togam streho ima. jp ima po

sredi log, za streho pa locna dva trojki podobna.

Velike pismenke večidel spodaj svoj log v vozel
zvijejo, ki se rad zalije; pa je lepši , a ko se zanka tako
naredi, de se skoz vidi. Pokazali so jim naredili:

J, Jt, PC, JC, P, S Š Pl.  Nekte. 'i si niso

*) 0ie(;e I. £at>et(e 9ir.

35

upali na popir poskusiti ; dali so jim zopet tablico ino pa
krajdo, de se je roka potegniti privadila.

Zapomniti si mor te  — so djali  — de se pero na
vzgor rahlo potegne  — na vzdol pa nekoljko pertisne.
— Locni ino logi so v sredi debeli, skoncama se pa
zojstrijo. Ojstri so tudi, kjer se sprimejo,  — Velike
so vse zgornice, ki dosegajo zg orno riso pa spodno
srednico.  — Poglavitne pismenke so vogelni kamen;
prav čedno jih mor te delati.

Gospod kaplan pridejo pomagat, de mlade pisarje
nekoljko velikih cerk privadijo. Poslednič jim vkažejo
številke zapisati, ki so bile na tabli. Po tem zapišejo
10, 11 do 100.

d. Tretja vaja v številstvi.

1. De vas ne bojo roke bolele, hočemo z glavo raj-
tati. Vem, de vsak vas  1 rajnis glešta; saj pra¬
vijo, de tudi kokos brez dnarja ni. Ko/jko dnarja
pa 1 goldinar v sebi ima?  — ne bole vsi vedili.
Povej mi, Likebova  An ca: Koljko polgoldinarc
ima  1 cel goldinar? Odgovor: 2 polgoldinarci.  —
Koljko krajcarjev za '/ 2  goldinar c dobiš?  — 30 kr.
Koljko je  y. goldinarja?  — 1 dvajsetim, a/j 20 kr.
Koljko ima  1 goldinar dvajsetič? —  3; koljko pe¬
tič?  = 4; koljko desetk?  = 6; koljko petk? =  12;
koljko pa grošev?  = 20. Tako ze glava čajma
ino brilita. Pa še ni zadosti. Povej mi ti , Ko¬
larjev  Lenče: Koljko krajcarjev moreš imeli, de
bo  1 goldinar? Odgovor:  60; koljko pa dvakraj-
cark?  — 30; koljko pa grošnikov?  —- 20; koljko
pa dvagrošnikov?  — 10; i. t. d.

2. Privaditi vas moram drobiš na goldinarje vreči. Po¬
vej mi, Kebrov  T o n ej! Koljko da 5 polgoldinarc ?
= 2 goldinarja ino pol, to je 2 gl. ino  30 kr.
Zakaj?  — 4 polgoldinarce ver žejo dva goldinarja  ;

1 polgold. da  30 kr. Koljko da 7 dvajsetič? =

2 gl. ino  20 kr. — Koljko da  11 petič?^ — 2 gl.

36

45 kr. Koljko znese pa  20 pelk ? — 1 gl.  40 kr.;
a/j pa  5 dvajsetič, alj pa  10 desetk  i. t. d.

3. Morte mi še število razkladati ino dnarje v glavi
premeniti , dokler jih v žepi nimate. Izrajtaj mi,
Pritnekov  Tonej! če imam od 17 kr.  10 kr. v
desnici, koljko jih bo v levici?  — 7.  — V levici
15, koljko v desnici?  = 2 kr. Koljko našteješ
iz 17 kr. grošev? —  5 gr. ino 2 kr. Imam  36
grošev; koljko bo goldinarjev? —  1 gl. ino  16 gro¬
šev; alj pa  3 polrajnišnice ino  6 gr.  — Koljko
je pa  75 krajcarjev?  = 1 gl. ino  5 gr.; tudi 25 gr.
Postavim, kovač ima  5 poličev vina , polič po  8 gr.;
koljko je dolžen? = 2 go/d.  — Zdaj pa  1 gol d.
ino  15 gr. odšteje; koljko še na dolg ostane?  =
5 gr. alj  15 krajcarjev.

Tako se ti ne bojo v rajtingah krave smejale, pa te
tudi ne babce goljfale, kedar pridejo medice pit. — Za
dones, mislim, znamo dovolj.

X.

Poštena gostija, lepa reč.

Bila je kratka sreda pa vina tisto leto dosti; torej
tudi veliko gostij. Nekteri nedelskih šolarjev so bili pro¬
šeni za družbane (jdružejej ino družice; pa si obljubiti
upali niso, dokler gospod kaplana ne poprosijo, naj jim
v svatovšino dovolijo.

F. Pisanja peta vaja.

Drugo nedelo po svetih treh kralih gospod kaplana
ni bilo v šolo; spovedvali so za popolnama odpustke o
sladkim imenu Jezusovim. Gospod ačitel so jim pokazali
druge velike pismenke, ki so jim prejno nedelo ostale,

namreč : 'tlj. f  U, ;  JV f  *£> r  2)/ Z. Vse te

37

pismenke  — so djali  — imajo po dva, tudi po tri
loke, kteri se v zgor alj pa v spod stikajo. Nektere
delamo tenke , druge zopet bolj košate; pa tolstih
svinj ne na popirl

jDe se pisanje leliko bere ino besede razločijo,
morte zastopno pisati', alj kako?

1. Besede imajo  zloge (@p(6cil), zlogi pismenke.

Vse pismenke ene besede se mor jo derzati , p:

vir,  lab ud,  llajCdlou.

2 . Med eno in drugo"besedo mora biti tofjko prostora ,
de bi n v mes lehko zapisali.

3. Več besedinekaj pove ino  p o v e d ik (©cilj) naredi', p:

dolarji lejio pičeno. Povedki se med sebo ločijo

po  10 znamnjih, katere ste že v Navodi spoznali,
de veste, koljko ino kako se per enim alj drugim
v branji pohenja.

4. Več povedkov napravi  govor, kedar z kom mar-

njamo, alj mu pišemo. V pismi se za vsakim po¬
vedkom  p r e n e h 1  e j naredi, pol govora se z

podpičjam 5  ) zaznaminje. Za besedo j, z ka¬
tero poprašamo,  vprašaj (j?) postavimo. Besede,
z katerimi zakličemo, imajo znaminje  klizaj ( ! ).
Je govor cel , kar komu zastopno povemo , ga z
p i k o (j. 3 končamo. Hočemo besede , ki jih je kdo
drugi govoril, zaznamniti,  nastoplej alj dve
piki ( : J pred nje postavimo. Je potreba besede
nekoljko pomisliti, se  p o mi s lik (j — ) naredi. Se
beseda med govor postavi, de nje ne pozabimo, se

vklene.

lam

Smo be-

■ ,p: (Sva j alj pa  I jida
sede, ki jih pišemo, od koga drujga slišali, de
niso naše , jih z  u š e s c i fr) zaznamujemo. Je
ver sta prekratka celo besedo spisati, se beseda na
konci  razdeli, kar znaminje - alj ^ pokaže.
Bazdelijo se pa besede po zlogih. Vse te znami-
nja poskušajte delati, pa si tudi zapomnite, de
jih bote pisdje slaviti znali.

38

5. Kjer za besedoj  prenehlej ( , ) stoji, se mora
prostora za n do druge besede pustili', po drugih
ločnikih nekoljko več , po piki (.  ) pa za m na
dolgo. Tako se stavijo besede zastopno  — z jezi¬
kam za slikanje , z peram za videnje. Kdor jezik
ino pero prav pel ja, tak mož kaj velja.

v

ej lSterta vaja v številstvi.

De se nam številke (numerej v glavi ne posušijo,
jih mormo zopet ponoviti  — rečejo gospod učitel, ter
jim na tablo pišejo od  20 do  100; po tem 121 , 199
do  200, modo  1000, kijih mor jo šolarji izrekati,
ino za njimi na svoje tablice pisati.

Pa slab rajtar bi bil  — so djali  — ki bi za vsa-
kiga pivca kr ajde jiskal; iz glave rajtingo storiti je
veliko boljši kup.

1. Imate v glavi mnogoterih števil zrajtati,  viši po¬
prej —- nižej število pa šlej zložite , koljko po
sto  — po deset, koljko po enim? p: Koljko je  3
krat po  123? Odgovor:  300; pa  3 krat  20, to je
60; pa  3 krat po  3, kar je  9. V siga kup je  369.
Prač je po 1 gl. ino  26 kr.  — Koljko veljajo  3
vatli?  — Odgovor:  3 gl.  3 dvajsetke ino  3 še-
stake: to je  4 gl. ino  18 kr.

2. Račun si zlajšamo, ako prašanje ob er nemo, po¬
sebno če se bara po  3,6, 10, 20, 30. P:  1
libra olj funt je po  10 kr.; koljko velja  13 fun¬
tov? Rajši rokavo zavihamo rekoč: Ako  I funt
po desetici, koljko znese  13 funtov? Odgov:  13 de¬
setic , to je  3 gl. ino  10 kr.  — Polič vina je po
28 kr.; koljko bo  20 poličev? Obernimo črevo, re¬
koč: Ce  1 polič  20 kr. velja, bo  28 poličev veljalo
28 dvasetk; to je  9 gl. ino 1 cvancgarco.

3. Obrdjt polajšamo, ako ga na dvoje prenaredimo.
P: 1 dan zaslužiš  19 kr.; lcoljlco v 7 dneh? Nar-
prej vrajtaš  6 dni z šestakami, rekoč: ako  1 dan
19 kr. zaslužim, bom imel v  6 dneh  19 šesta kov,
to je: 1 gl.  9 šestakov alj 1 gl. ino  54 kr. Po

39

tem pa spet  1 dan  19 kr. k pervim dodam, tako
1 gl. 73 kr.  — prav za prav 2 gl. ino  13 kr.
imam.  — Golobov  1 par je po  15 gr., kaj bo ve¬
ljalo jih  19 parov? Zrajtamo pervič  20 parov po
15 groš., da  15 gl.; zdaj pa za en par manj
15 gr. od  15 gl, štejmo , bo za  19 parov  14 gl.
ino  5 gr. ostalo.

Take rajtinge glavo belijo, kdor pa rajtat ne zna,
sam sebe goljfa.

Nauki za dobro voljo.

Tretjo nedelo gospod kaplan v šolo pridejo, ino šo-
larjarn, ki so jih prejno nedelo prosili, rečejo, naj le v
svatovšino grejo. ,,Baral sim gospod fajmoštra — so
djali — oni vam kar ne branijo, ako je starejšain po
volji. u  Enim so pa vender prepovedali zavolj ne dosti
poštene hiše, in neki deklici tudi, ker družban namenjen
ni dobro slovel.

„Ravno preteklo nedelo — so djali — je bil sveti
evangel od svatovšine v Kani Galilejski. Jezus nam v
tej veseli prigodbi pokaže, kako naj tudi mi z prijatli ra-
dujmo ino žalujmo, ako nas povabijo na gostijo alj re-
šitvo, na botrino alj sedmino. Dobro delo je, ako se le
brez greha zgodi. Per vaših gostijah in dobrih voljah
je veliko hvalevrednih šeg, pa tudi nespodobniga dovolj.
Moram vam nekaj za kratek čas povedati.

1. Te povabijo, ne daj se predolgo prositi.  Ge mi¬
sliš, na pervo besedo obljubi, ako ne moreš alj ne
smeš, naj te še toljka prošnja ne preprosi.

2. Sini ino hčere naj prosijo stariše, družina go¬
spodarja in gospodinjo;  brez njih dovolenja v do¬
bro voljo obljubiti ne smeš. Se vkrasti je prepovedano.

3. Kedar na svatbo (ohcet) greš, se moraš po svojim
stani in premoženji obleči.  Se preštimano nositi
je prevzetija, prelozno ali vmazano — vohernija alj
pa zanikarnost. Kdor spodobniga oblačila ne glesta,
naj bo doma. Kmetskimu človeku gosposka sukna

40

tako stoji’ kakor prašiči sedlo; oblačilo na posodvo
jemati, pa se z njim bahati, je ravno kakor bi se
pura s pavovim perjain lišpala. „Človeška noša,
njegov smeh ino njega hoja pokaže, kaj velja u  —
govori sveti Duh.

4. Prazno oblečen ne nosi glave previsoko , de ne boš
štimanc, pa tudi glave ne obešaj  kakor hinavc. Grede
nosi glavo ravno, persi naprej, trebuh nazaj, roke
po strani. Se z rokami podslanjati alj pa ročke de¬
lati, posebno ženskim, ni lepo.

5. Per ženskim spoli naj bojo persi pošteno skrite,  le
bolj v žalosten pert, kakor v prevesel zavite. Ki
mesnice po sveti nosi, pregreho za prijaznost prosi;

— iz pankelcov bojo plenice. —

6. Pošteno se derži, ino vsakiga ravno poglej,  kakor
pošten mladenč — deklica. Iz pod brega alj po
strani gledajo, ki pošteno ne mislijo.

7. O pravim časi dojdi,  ne de bi tebe čakali; le slabi
delavci se dajo k mizi klicati. Pa tudi se predolgo
ne mudi, kakor bi bil k domu pozabil; takiga se
radi naveličajo.

8. Prej de se k mizi gre, si je potreba roke vrniti,
tudi preobleči, kdor je vmazan.

9. Ne strezi po pervim mesti,  ino poterpi, naj se
vsedejo tisti, ki so več ko ti. Ne segaj po nar
boljših kosih alj piselcah, pa se ponujati tudi ne daj.
Dobra reč se sama ponuja.

10. Ako so mizne rutice  pripravlene, razgerni svojo na
krilo, de si obleke ne pokablaš, ter si perste in usta
z njo briši. Glej de iz sklede ceste ne narediš, ino
mizniga perta ne oberzdaš. Preveč pihati ni lepo;
raj počaj, de se ti ohladi. Tudi srebati ni lepa šega

— ne usta mašiti — ne predolgo čvekati.

11. Si per kaki gospodi na obedi, dobro glej, kako se
gospoda vede,  kako jed zavživa, ki nje še ne po¬
znaš, de ne boš polžev z lahlam tolkel, kakor bi
bili orehi.

12. Kosti na kraj talirja položi.  — V skledo nazaj

41

devati je nerodno. Najdeš muho alj kaj takiga, ne
pokaži, ampak v stran zakri, de tovaršiji živeža ne
vgabiš. Si hočeš zobe trebiti, vilic ne med zobe.

13. Jedi ne grajaj  (ne tadlaj), de se ženskim poslani
ne zameriš 5  še blizo hrama bi več ne smel. Kar
ti ne diši, pa pusti. Varvaj se preveč piti — jesti
— preveliko trušati; na dobri volji se človek nar
ložej .spozna in preda, pa večdel le v svojo zgubo.

14. Per darovanji ali plač vanji odrajtaj z vesel jam,
kar je šega;  ne oponosi tudi beraču, kar mu daš.
Se bahati, pa z duarji okolj metati, varji sej dobre
volje rado mošne kole ino streho predere.

Alj se ne smč rajati?

Ples alj raj je nevarna reč; nar boljši de ga ni. Pa
koljko je ljudi, ki brez plesa biti ne morejo.

1. Kdor plesati ne zna, naj se tiga dela nikar ne vadi;
lehko bo brez njega srečen. Ako pa le plešeš, ni-
kolj med ptujimi ljudmi, ki jih ne poznaš; hitro bo
zamera, boj in morija. Le na kaki domači dobri
volj se zasukaj vpričo starišev ino poštenih ljudi.

2. Ne pleši predolgo , ne cele noči, ne ženi se preveč;
zadosti je eno  alj dve uri plesa, kar je preveč ni
zdravo.

3. Ne hodi iz plesiša prehitro na hlad,  ne pit; po
malim se prehodi in vhladi, če nočeš neduhe ino sušice.

4. Vsake nesramne besede, noše in šege varji se,  de
ne zgubiš divištva ino prijaznosti božje. Verh vsiga
tega je ples malokdaj brez greha.

Lepe šege so po enih krajih, kedar nevesta slovo
jemle , kedar na svoje novo pohištvo pride, kedar njo
razpletajo i. t. d. Kdo bi se ne razjokal tudi na dobri
volji! Čedno je, de svatje zapojo ino godci vmes zago¬
dejo, od svetiga zakona, od večne luči; naj tudi kako
smešno kdo v mes zakroži. Kvasati po muzikantarsko
je pošteni svatovšini gerdo, in takim kvantam smejati se,
je greh. Tudi godci imajo včasi komedje, ki jih je pra-

v

viti gerdo ino slišati strah. Se ni dolgo, kar so v ne¬
kim kraji godci volja klali. Nekdo se je v volovsko kožo
ogernil, ter so mu na glavo pod roge pisk er kervi djali.
Njega tovarš po mesarsko oblečen ga z sekiro po glavi
maha. Lonc se podmuzne ino on godca po glavi lopi,
de per priči obleži. Takih divjačen nas Bog ovarji! —-
Zdaj pa zapojmo pesem od razvujzdaniga sveta.

XI.

Kratek pu$t 9  pa veliko ust.

Do pustne nedele je večidel šolarjev že za silo pi¬
salo ; veči skerh ko so imeli na šolo, manj jim je bilo
za pustne bedarije mar. Gospod učitel jim vse imenitnejše
kraje ino mesta na tablo zapišejo, ter jim od vsakiga po¬
vedo, kako daleč je, ino kaj se tam vidi. —

Začno jih tudi po eni sami zarisi pisati vaditi 5  za¬
kaj na 4 bi bila preveč zamuda. — „Dobro povančajte u
— so djali; —

1. De bo vsaka pismenka ravno visoka , naj bo zgor-
nica a/j spodnica.

2. Srednice ne smejo viši bili kakor bi  3 stebre z
peram poprek naredil  EE-

3. Zgornice naj bojo  2 krat tako visoke, spodnice
ravno te mere globoke, do/golnc pa zgorne in spodne
dosežejo. Vajenima pisarju ris ni potreba; po¬
treba je pa:

1. De se viši pismenke na ravno kakor po znori
delajo.

2. De čedno narazen pismenke ino besede stoje, de
se ne dotikajo.

3. De ravno po versti pišeš, ne v pekel ne v ne¬
besa, kakor velijo.

Ahacel. Pegme, stran 39.

43

Postne šege ino krivovčre.

■ Gospod kaplan se v šolo persmeje, rekoč, de so
smešno pripoved te dni slišali od nekiga Kurenta, kte-
riga bedasti ljudje za svetnika imajo, ino pustne dni če-
stijo, pa le z norzami. Pravijo de si je na gosli godil,
pa tako sakrožiti znal, de je plesati moral kdor ga je
zaslišal. Tudi zlodej, ki ga je motit prišel, je sačel
tako po ternji skakati, de se je ves razplazil. To so
gole kvante j pa resnica, de je Kurent bil malik nekdaj-
nih hajdov, ki ga še zdaj v pratike z rogami stavijo.
Kurenta čestiti potreba ni, pa tudi pošteno razveseliti se,
ni prepovedano, dokler sam sveti Pavl veli! „Veselite
se, zopet vam rečem, razveselite se, to de vaša pošte¬
nost naj bo znana vsem ljudem. u

Kako se ima to zgoditi, vam bom povedal:

1 . Domači ljudje si brez greha kako veselje napra¬
vijo  — za kratek čas kak nedolžen smeli. Kakor se
pa otroci potepati ne smejo, tudi mladenči ino deklice
ne v ves hoditi. Potepuhi ino potepenke pridni ne bojo.

2.  Šeme delati —  v maškorah po hiših hoditi prida ni;
veliko gerdiga ino hudobniga se zgodi. Se po dru¬
gim spoli oblačiti je Bog prepovedal. Če pa kdo kako
košuto naredi, mislim ne bo hudiga; samo otroci se
plašiti alj prestrašiti ne smejo, kakor se na Miklav¬
ževo  pogosto godi. To otrokam za vse žive dni škodi.

3. Blizniga dobro ime  se za dobro voljo žaliti ne sme;
p: de bi deklino persilili ploh vleči,  ki se ni omožila.

4. Svetih reči ne v smeh pripravljati , p: de bi se kak
noroglavc prederznil na spoved jiti, alj pa kak godec
iz peči pridgval, alj de bi z konduktam pust pokopa¬
vali. Take vlačarije so zoper drugo zapoved božjo.
Svete reči so za svete ljudi, ne za norce.

5. Nesramnih reči  v pričo ljudi počenjati je vbijavsko.
Takim se ne daj Bog smejati; le oberni se ino beži.
Oh pustnjaki dopernasajo, kar se ziniti ne sme.

Pa tudi dosti krivih ver,  babjih vraž ino škodlivih šeg
je v pusti. Tako basajo:

44

V • v r

1. Ce se pusten dan mele,  rado nad tisto niso germi;
če se prede , kače krog hiše lazijo. Ta je babja.
Kjer v žermih melejo, res germi, pa le v koči, ka¬
kor po Hrovaškiin. Kače po zimi okolj hiše ne le¬
zejo, po leti že vedle ne bojo, kdaj ženske predejo.

2.  Naj kdo pusten dan pest kurnikov  na njivo zanese,
bo celo polje rodovito. Pa le tistokrat, če vse polje
z njim pognojiš.

3. Kotlar na pusten dan megla stoji,  tisto leto toča po¬
bije. Kaj pa megla ve, kodi jo veter potegne?

4. Če na pepelnico žegnaniga pepela  po repi potrosiš,
nje ne bojo gosance jedle. Pepel se blagoslovi za
ljudi, ne pa za gosance.

5. Kdo se na pust do sitiga ne naje,  bo celo leto gla-
doval, pravijo. Res je, če ne bo imel kaj jesti.

Cel roš bi vam takih vraž naštel ; pa jih sami za¬
dosti poznate; le varjte se jih. Veliko praznih šeg ino
babjih vraž je nevarnih ino škodlivih.

V nekim kraji, kjer sim poprej služil, pride mož po
mene, naj grem njegove žene tolažit, ki hoče obupati.
Grede ga prašam, kako ji je to napadlo ?  »Oh — je
djal — te nesreče so same babje vraže krive. Ko je
pred nekimi letmi moja pervokrat povila, pernesd zvečer
dete od kersta in ga ji v znožje položijo, ter mu kerstno
svečo na noge denejo, rekoč: de mora pervo noč mu
goreti, de bo bolj srečno. Možki gremo spat, pa tudi
babe za nami, ter jo samo pustijo, Ona še slaba, saspi,
kerstna sveča pa v znožji gori. V spanji se ji zdi, ka¬
kor bi bela žena njo budila, rekoč: Kaj spiš? poglej, kaj
se godi! Na to iz spanja plane, sliši dete vpiti, vidi polno
hišo dima in skoči po vedro vode, de pogasi. Detetu so
noge do kolena zgorele; v treh dneh je vmerlo. Na mesti
mater tolažiti, jo strašijo, de ne bo zveličana, ker ni
deteta varvala. Od te dobe se ji vsako leto pamet nioti. a
— Tak žalosten sad prinesejo prazne šege ino babje vere.

45

XII.

Snaga, lepa draga rec.

Nekaj za dekleta.

Pervo postno nedelo je večidel šolarjev že znalo
svoje ime podpisati, tudi den postaviti, kdaj je pisano.
„Ne bo se vam potreba per gosposki podkrižati — so
gospod učitel djali — kedar bote na pričo pozvani. Do-
nes vam bom povedal, kako se besede prav pišejo, alj
kaj je:

G. Slovenski pravopis.

Velike pismenke se storijo, kakor v bukvicah naj¬
dete : 1. V začetki vsakiga govora, kedar se ver sta
začne.  — 2. Po vsaki govorni piki, kjer se nova be¬
seda pove.  — 3. Za nastoplejam: ako se besede pi¬
šejo, ki jih je kdor drugi govoril’, p: sv. Pavl veli:

n  Mer ne delct, naj ne je.“  — 4. V pesmih se

vsaka versta z veliko pismenko začne.  — 5. Imena
ljudi po kersti mo po rodi se z poglavitno pismenko

zapišejo; p: dJur r  i. t. d. — Tudi imena

dežel, mest , vesi, krajev.  — G. V /istih , ki jih ime-
nitnejim od nas pišemo, se pišejo imenske namestnice:

l)a4 f  jVph, ofvo j  i. t. d. z poglavitnimi pismen¬
kami.

De se prav piše, je potreba povančati: 1. Vsaka
beseda se tako zapiše, kakor se bere, ne kakor se

po nekterih krajih gerdo zavija. Ne piši: vaj d,
j raj , cjrama, Šdnieh^ cjvala, ampak: ved, tjred f

treva ,

r> 2

lava  i. t. d. — 2. Z končam glago¬

lov alj djanskih besed se piše: -al, -el> -ll, -ul ;

46

kedar besedo nategneš, ino -ali, -eh, -ih ;  uh
dobiš', p: dal, dah  , pel }  peh t  i. t. d. Ako besedo
nategneš, ino -vi dobiš, besedo po sluhi zapiši; p:

P

rav

'P

ravi, rev - revi  i. t. d. — 3. Kako ste

se per branji pismenke ločiti učili, tako jih zdaj pi-
saje ločite; p: ho-ja ;  looa  ■ -. ' —

cjodpoda ;  cjodpoda  i. t. d.

7

IV

01V

r

Med pisanjam gospod kaplan v šolo pridejo, in po¬
hvalijo šolarje, rekoč: „Po vsi pravici čedno pišete; pa
vam povem, de bi ne bilo prav, lepo pisati, per doma¬
čiji pa vse nesnažno imeti, in če bi dekleta raj za pero
prijele kakor za metlo. Dones bom posebno dekletam
eno  povedal.

Ko sim študent iz šol črez hribe domu hodil, pridem
v neko bajto blizo Nemškiga. Vsa vkajena dimnica je
bila, černa ino temna ko noč. V enim koti so prasci
jedli, v drugim so kure zobale. Dvoje otrok na ogniši
(jkameni) sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha. Bilo
je okolj devetih zjutraj; lačen sim že bil in rad za ko¬
silca prosil, kar mi gospodinja reče na kosilo počakat;
pa kaj de se mi začne gabiti, ko njo pogledam. Bila
je vsa vmazana ino kuštrova; — otroci marogasti, muh
po hiši vse živo. Ko je bilo vse pripravleno, veči de¬
kle gospodarja ino družino k mizi pokliče. Tudi mene
prisilijo, de z njimi zajmem; pa ni se mi veliko poljubilo,
kjer sim vidi], kako so žlice, namesto v usta — le pod
mizo metali. Zdaj hlapec grila zajme ino se začne na
glas kregati. Gospodinja skledo šterklavke popade, njo
v pominje verže, in bulanke (nudelce ali štrukle) na mizo
postavi. Prav želno vsi po njih sežejo, pa meni so jele
hitro sline lesti, ko je gospodar prač dolgi las iz bule
potegnil in pred gospodinjo položil.

Takih negiid se najde po sveti veliko, kjer so žen-

47

ske nesnažne. Preden črez hišen prag stopim, lehko
vem, kaj ženske veljajo. Per enih je pred vratmi v T se
polno človečnikov, de človek hlizo hiše ne more. Spo¬
dobi se, de vsaka bajta na dvoriši svoj odpad za ljudi
ima. — Po drugih jispah je toljko smeti ino kurnikov,
de se pošten človek vsesti ne more; pa vender zanemar-
nih keršenc ni sram, kakor če svatje pridejo ino hiše po¬
metene ne najdejo. — Postele so po navadi veliko gerši
kakor gnezdo v svinjaki. Stenic, grilov in takiga mar-
česa je toljko, de bi ptujiga človeka vjedle, ako bi v
taki čumnati prenočil. Pertiči ino krušence, če jih imajo,
so gerši od kuhenske cunje. Ni se torej čuditi, de per
takih hišah po 7  let garje imajo ino otroci vsi krastovi,
bledi ko smert okolj lazijo. — Vse drugači je, kjer so
skerbne gospodinje ino snažne dekle. Take hočete tudi
ve biti; kaj ne?

Nauki za domačo snažnost.

1. Kuretine , svinj ino druge živine v hiši ne redi;
tudi v kuhinjo alj pred prag nje vaditi ne. Korito
naj bo pred svinjakam. Mačke naj miši lovijo ino
po mizi ne skačejo.

2. Prebivalnica za ljudi naj bo snažna,  lepo svetla.
Po H rovaškim imajo svoje lesene kuče vse čedno
zametane ino bele kakor bi zidane bile. Vsake svetke
jih pridne devojke in skerbne žene lepo zamažejo,
ino pobelijo, kakor berglezi gnezdo. Z veseljam se
v take bajtice gre, naj bojo še tako borne. Tudi
dimnice se lekko na dimnik alj ror napravijo, z ome¬
lam stropnice ino stene ometejo, špranje zamažejo,
de se živina ne zaredi. Zidane jispe se morjo vsako
leto pobeliti.

3. Kjer per hiši grile ino stenice  že od stariga imajo,
se mora marčes pogoje pokončati, postele ino klopi
popariti. Po malim se vse odpravi.

4. Vsako soboto večer  pridne ženske mize ino klopi

48

omijejo, okne ino stole očedijo, de je vse belo ko
prazna ruta.

5. Dobre gospodinje oskerbijo domačim po dvoje srajc
alj hitel  za preobleko, ter jih privadijo vsako nedelo
jutro preobleči se, posebno otroke, kteri se lehko
vmažejo. Tudi krušenca alj mizen pert se ob nede-
lah po perili na mizo pogerne, pa tudi kedar kdor
ptujih pride.

6. Vsakiga mesenca se pertiči, plahte alj arjuhe iz
pastele pob er 6,  ino v pranje denejo. Skerbeti je pa,
de je dvoje arjuh po perili k redi, ako bi kdo ptujih
prišel, de se mu pogerne. Brez plahte še berača
na slami ne pusti. Za to po zimi bolj zgodaj vstani
ino predi, de si domačiga platna perpraviš; to je
gospodinje pervo blago. Stariga, ponošeniga obla¬
čila, postel, suknine in take robe po mestih ne kupuj.

7.  Brez vse postele po goli klopi  valjati — alj po terdi
peči pariti se, dobra gospodinja svojim ne da. Iz
debeliga platna naredi plevnike,  alj jih z kožuhovino
(jturščovim perjam) nadeva, ter vsakimu svojo po¬
stel da. Tudi iz hostniga maha, ki se med gospod-
nicam nabere, očedi ino v senci posuši, se napravijo
postele, na katerih se po gosposko spi.

8. Vsako jutro zenske postele popravijo, čedno  po-
gernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize,
klopi ino stolov pobrišejo, ter vsako stvar v kraj
postavijo, de vsakdor, ki k hiši pride, lehko spozna,
de so ženske kaj vredne.

9. Po obedi skled, talirjev, pisk?'ov ino žlic ober-
zdanih  ne pušati, muham pašo, ampak brez odloga
posodvo pomiti, ter njo v sklednike ino žličnike po¬
spraviti. Kuprasti piskri, tudi kositarske ponve, ako
jih dobro ne čediš, dobijo zelenat smerten strup.
Tudi sklednike in leseno posodbo pridno na potoki
omivaj.

10. Hišne priprave ne pasti po prebivalnici križam le¬
žati ; vsako reč se navadi na svoj kraj djati, de ti
na poti ne bo.

49

Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne
hodijo razgalene, ne razkodrane, grejo posledne spat, in
morjo perve vstati, de se jim ni v pričo moških vmivati
ino opletati. Svetlih uhan nobena pametna kmetiška ne
nosi, tobaka ne šnofa, še manj kadi ;  ne bila bi taka
snaga za kuho. Nesnažna ženska per hiši, še tako bo¬
gata, ino pa svinja z slatimi uhani. v Nič pa zalšiga
m’, u  sveti Duh govori, v kakor čedna duša. Kar je svetlo
sonce na svetlim nebi celimu svetu , je dobra zenska
svoji hiši  — svetla luč ino zlati steber. u  —- Po resnici
ljudje pravijo: Gospodinja tri vogle  hiše derži.

Take, moje deklice, morte ve biti, se snage iz mla-
diga učiti, na vse povančati, kar vidite. Za to sim go¬
spod fajmoštra naprosil, naj pridnejši iz med vas, ki na
keršanski nauk čakajo, smejo v farož priti, de vam bo ku-
harca, dobra prijazna duša, vsako nedelo kaj pokazala,
zdaj po kuhni, zdaj po jispi, kako se miza pokrije, po-
stela popravi, kako ena alj druga reč postavi, kar je
vam vediti potreba.

Tudi vam, mladenči ,  moram povedati, de vse po
vašim ni prav. Gerdo vam je, če se po klopeh valjate
ali iz peči zjale prodajate, sosebno po zimi. Pridno
moštvo nikolj brez dela ni; ako drujiga ne ve, iz slame
pletarja dela. Gerdo je tudi možakam, ki svoje lule tre¬
bijo, ino srnerdliv pepel po hiši trosijo. Za hišno snago
skerbeti je tudi moških dolžnost.

1 . Vrniti se morte,  kedarkolj ste blatni ali vmazani,
posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak večer si
zobe iztrebite ino usta izplahnite; zjutraj usta ino ušesa;
kdor pa šnofa, tudi nos.

2.  Počesati se je večkrat potreba ,  pa ne na mizo alj
na okne, temuč na kak širok popir. Se v pričo ljudi
oberati, je po cigansko.

3. Nohtov ne gristi ampak porezati, kakor hitro začno
čemeti. To se v kakim koti z škarjami zgodi.

4. Kterim moška brada  raste, naj se saj vsako saboto
obrije, in kedar v cerkvo alj h kaki gospodi gre.

30

5. Moških skerb naj bo, de se po prebivalnici hitro po¬
pravi,  kar se potere, p: stoli, klopi i. t. d.

6. Gnojna jama se pred Imen prag  ne sme naprav¬
ljati, ampak za hlev v kak senčen kraj; gnojnica je
zdravju škodliva, in kjer je smrad, ne gre pošten člo¬
vek blizo rad. Pa tudi knalo  alj kraj za dreva se
mora pridno pospravljati ino večkrat poravnati.

7. Oblačilo moškiga spola naj bo čedno, obutel osna-
žena, naj že bojo  škorni alj čevli, opanke alj cokle.
Raztergani hodijo lenuhi, okerpani pošteni možje: le
potepuham pave iz škorna gleda. Od prekošatih čamrov
rada glava boli — od nove šege pa oči, ako ni pa¬
metna. Za to nam sv. Pavl priporoči: ..Moji bratje!
karkolj je resničniga  — pošteniga  — pravičniga
svetiga  — ljubezniviga  — dobriga imena  — alj
čednostniga, alj hvale vredniga, to si prizadenite

XIII.

Boljši v hišo žalosti,

kakor v hišo veselja.

Ko je južno vreme bilo, je v Slavini dosti ljudi zbo¬
lelo; tudi gospod učitela je pertisnilo. Namesto njih go¬
spod kaplan v šolo pridejo, ter jim začno kazati, kako
se števila pišejo ino izrekajo, rekoč:

f. Peta vaja v številstvi.

„Veliko stvari je na sveti od maliga červa do
z/atiga sonca: vsih prešteti nam ni mogoče; le Bog
njih število ve. Mi eno reč za drugo štejemo, ter
pravimo , de je ena reč po samim  enota  ((žrittfjeif);
p:  1 perst,  1 roka , 1 človek.  — Kedar več enot
Cenakih reči j dodenemo , število  (3a(jl) dobimo; p:
5 perstov,  10 dni,  100 goldinarjev.  —Le same enojne

51

reci, eniga imena alj eniga pleha zištevamo ino v
enim števili povemo; p: roka ima pave, kazavec, sre¬
dine, perstrne, mezinc: z vsim  5 perstov. Ne de bi
rekel , človek ima  1 glavo,  2 nogi,  2 roki: vsiga vkup
5 perstov; to bi bila zmešana štrena. Tako se štejejo
krajcarji, groši ino goldinarji posebej. Števke (ci¬
fre) po samim poznale, tudi po dve in tri že izreče¬
te; jih veliko izreči alj brati vam bom dones pokazal.

Številke veljajo ino se berejo:

1. Po  znam n ji alj po svoji podobi, kakor so  1, 2,
3, 4, 5, 6, 7 , 8, 9, O. Nula alj ničla ne šteje
sama , pa druge števila podpora.

2. Po svojim  perimki, ki se perpiše; p:  5 gl. — pet
goldinarjev;  3 kr. — tri krajcarje; 7  (£f.  = se¬
dem centov:  9 <tt. — devet funtov.

3.  Po svojim  mesti, na katerim stojijo, in od desne
roke na levo rastejo. Na pervim mesti so  edinke,
ki štejejo , kar pokažejo; p:  1 ena , 2 dve,  9 de¬
vet.  — Na drugim mesti so  desetinke (desetkej,
ki desetkrat po toljko veljajo , kar pokažejo; p:
10 deset,  20 dvajset,  30 trideset.  — Na tretjim
mesti so  stotinke alj stotine , ki stokrat, po toljko
veljajo , kar pokažejo, p:  100 en slo,  200 dve
sto,  300 tri sto,  i. t. d,

Na štertim mesti so zopet  edinke, na petim  d e-
setke, na šestim  stotinke, to de po  tavžent ( ti-
suč) toljko; p:  1000 en tavšent;  10000 deset tav¬
žent;  100000 en sto tavžent alj jezerov. Številke,
ki tavžente pomenijo , se vspod od desne zarežejo, alj
se jim vzgor pika naredi; p: kar svet stoji, je ze
6,000 let;  1848  let je, kar je bil Kristus rojen,
kakor imate doma na hišnih vratah leta zapisane.

Na sedmim mesti so spet  edinke, na osmim  de¬
setinke, na devetim  stotinke, pa po  milj oni Ji, ki
se jim vzgor zaresca naredi.  — Zdaj za meno šte¬
vila pišite ino izrekajte.

Na zemli živi blizo  1,000000,000 ljudi; v Ev¬
ropi  150000,000; v Azji  500000,000; v Afriki

> 7 J  4  $

52

160000,000 ; v novim sveti  300000,000. — Zdaj
so cele ver ste številk napisali, ter so djali: „Kedar
število, ki ima veliko števk, izr eku ješ, razdeli jih od
desne na levo po tri, naredi za pervoj trojkoj zarezo
vspod alj piko zgoraj, po drugi trojki zarezo zgoraj,
po tem jih beri od leve na desno in reci per gorni
zarezi mi/jon, per spodni tavžent. Nule od desne
števile povzdignejo, od leve kaj ne veljajo, ino se ne
zapišejo.

Pokažejo jim tudi Rimske števke, ktere Slovenci
še po starim znajo.

Rimci so imeli 7 pismenk, ki so jim števila ka¬
zale. 1=1,  F = 5, X=10,  L  = 50, C =  100,
D alj 10 = 500, M alj CIO = 1000.  — Ako se ma¬
fiji veci pred postavi, za toljko več velja, p: VI =
G, VII  =± 7, XI  =11;  — ako se zadej postavi,
za toljko manj veča velja; p: IV  = 4, IX =  9,
XL  40, XC =  90, *. t. d. Tako se piše XI =
11, XII  = 12, XIII  = 13, XIV  = 14, XIX  =
19 i. t. d. Letašno leto se zapiše MDCCCXLV1I1
= 1848.

H. letopis.

Po vsakim pisanji, ktero kaj priča, se z končam
leto, mesene ino dan postavi, de se ve, kdaj je bilo.
Leta kristjani štejemo po rojstvi Kristusovim. Ve
imamo mescov 12 v enim leti, že veste; kako se pa
imenujejo, vas malo ve. Hočem vam vsili 12 na tablo
zapisati; tudi vi jih za meno pišite.  — 1. Prosinec
(Samter), ki se z novim letam začne. 2.  Svečan
($e6ruar), » katerim Svečincapade.  3. Sušeč
v katerim hudi vetri divjajo in ceste sušijo.  4. Bre¬
zen (2(pril), v katerim že breza teče; alj pa mali
traven , kedar ježe  malo trave.  5. Velki traven
v katerim je že trave veliko.  6. Rožnik
(3ut1t)/ v katerim rože nar lepši cvetd. 7.  Mali
ser pan (Stili), v katerim začnejo šerp rabiti.  8. V e-
liki  s er  pan  (3(ugufi), ko že doženjejo,  9. Kirnove

53

(@epfetttbef) , v katerim drevje sadja polno kima itio
vabi poberat.  10. Kozapersk  (,£5fto6ct’) , v katerim
so koze debele.  11. Listognoj,  listopad a/j gnivc
(^ooember) , v katerim listje opade in začne gniti.
12. Gruden  (S5e^m6ci’) r  kateriga so božični svetki.
— Tako se današno pisanje zapise: V Slavini  10.
Suše  a 1848.

Zdaj bi se vam spodobilo jiti bolniga gospod učitela
objiskat, ki so vam toljko dobri ; pa bi se vas lehko
vstrašili, tudi bi vsi prostora v njihovi sobi (cimri) ne
imeli. Le nekoljko troje ali čvetero vas naj po opravili
v imeni vsili gre, jim vošit spet ljubo zdravje. De se
bote pa per bolnikih prav vedli, vam bom kratko povedal:

Kako se bolniki objišejo.

Bolnike objiskati je dobro delo, ki ga bo Kristus
tako zarajtal, kakor bi njega objiskali. Kedar pa bolne
‘ljudi objišemo, pozabiti ne smemo, de so rahli ino po¬
gosto sami na sebi režijo. Potreba je vsiga varvati, kar
bi jih dražilo.

1. Zveš, de je sosed alj soseda, prijatel alj znane sbo-
lel, ne odlagaj nju objiskati.  Preden k njemu sto¬
piš, si odehni ino ohladi, de se ne boš potil, tudi do¬
mače pobaraj, kako je?

2. Lepo je, če bolniku kaj prinesti  imaš, kar lehko
zavžije, pa morebiti nima; na kmetih beliga kruha,
suhih -sliv alj črešenj. Je bolnik vbožic in zapušen,
ne hodi brez postrežbe.

3. Prideš v hišo, ne prestraši se ga,  ne derži se, ka¬
kor bi mu hitro smert oznanil; prijazno ga pobaraj,
kako mu je!

4. Ima nalezlivo bolezen  — ognenco alj Iegar, gnzo
alj kaj takiga, ne vsedi se mu preblizo  — ne v . v
njegovo sapo, ampak k zglavju tako, de v znozje
gledaš.

5. Bolnika, ki je na persih bolen, ne izprašuj pre¬
dolgo;  veliko govoriti mu škodi; le ti mu kaj vese-

54

liga povej, p: kako je eden alj drugi v ravno tej
bolezni ozdravil, ki mu je še huje bilo.

6. Ne govori preveč od smertne nevarnosti , veliko več
v Boga njegovo zaupanje oberni, ki je gospod zdravja
ino bolezni, življenja ino smerti. Zatorej se naj z
svetimi zakramenti previdi, pa tudi zdravnika pridno
vboga, ki ga je sam Bog priporočil.

7. Preveč ljudi v sobo ni dobro  na enkrat jiti, sopuh
prevelik je škodliv, in bolnik mora tudi počivati, brez
vsiga truša.

8. Predolgo se per bolniku ne mudi , de mu boš le za
kratek čas, obljubi mu raj, ga v kratkim spet obji—
skati, in kar obljubiš, dopolni.

Veliko se jih bolnikov boji, ki pozabijo, de tudi na
nje versta pride; dober kristjan objiše sosebno ob nedelah
sosedne bolnike, ter pomni, kar sveti Duh govori: „Boljše
je jiti v hišo žalosti, kakor v hišo veselja. 44

XIV.

©gen j ? potrebna pa nevarna

reč«

Gospod učitel srečno ozdravijo, ino prihodno nedelo
zopet v šolo pridejo. Razveselijo se jih šolarji; bili so
zgovorn mož, zmiraj Židane volje. „Preteklo nedelo —
začno' — so vam častivredni gospod kaplan številke šteti
pokazali; rad bi vedel, kaj jih še znate? 44  Pišejo jim od
edink do milijonov na tablo, ter jih izprašujejo, kaj šte¬
vilke veljajo. Mladenči so bolj gladko izrekali ko de¬
klice, kar jim je tudi potrebnej. „Gospodarji morjo v
sedajnih časih rajtenge dobro poznati, — so djali — de
se goljfati ne dajo; pa tudi gospodinjam ne škodje, če
zrajtati vejo, koljko so masla naredile, kak težek je boh,
koljko dajo preje tkavcu. Kdor si prerajtati ne zna, ga
lehko vsak cigan goljfa. 44

55

Veliko ljudi si per štetvi glavo beli, na perste šteje,
zareza dela i. t. d. Kdor z števkam številiti zna, se
jim lehko smeji. Zatorej dobro vančajte. — Mi po na¬
vadi štejemo, če kaj dobimo alj pa odamo. Kar dobimo,
k starimu doštejemo,  za tega del se veli pervi štetvi:

g. Došteva.

1. Kdor hoče doštevati, mora več števil imeti; p: v
roki  5 gr., v žepi 5; ako jih do štejem, imam  10
gr.  — Števila, ki jih doštevamo, se velijo doštevne.

2.  Doštevne mor jo enojne , eniga imena alj plemena
hiti, če jih doštevamo; p: Jaka ima  3 kr., Ljuta
2 kr., Miha pa  6 kr.  — Koljko vsili troje? Imajo
11 kr.  — Rečem pa: Tomaž  3 gr., Mica 2 gl.,
Katra  6 kr.  — jih ne morem došteti, ker niso
dnarji vsi eniga imena.

3. Našt  e v k,  ki ga naštejemo, mora biti doštevnam,
ki jih doštevamo, po imeni ino veljavi enak; p:
Težak

zasluži v pondelik  6 gr.

,, „ tork o  „

„ „ sredo 4  „

Koljko v  3 dneh? Odgovor  15 gr.

4. Doštevne se imajo tako podpisovati, de edinke pod
edinke, desetke pod desetinke, stotine pod stotinke
pridejo i. t. d. P odreži jih, in začni od desne na
levo doštevati. P: Minka dobi za očetam  1213 gl.,
za materjo  1104 gl., za bralam  602 gl. Koljko
bo imela?

Doštevne . . . .  1213

1104

602

Znesik alj naštevk  2919 gl.

Reci: 2 pa 4 je  6, pa  3 je  9 i. t • d.

5. Našteješ po eni versli dve številke, p  •' ! 1 1  1<^?
24 i, t. d., manji (jki je od desne) podpisi, drugo

56

6 .

k drugi versti poslej, k slednimu pa vse podpisi ;
p: Luke j nabere

v tork  865 polžev

„ sredo  496

četertek  843

n

n

v

„ petek  371 „

Koljko jih ima? Naštevk  2575 polžev

ima Lukej.

Je več števil po imeni raznih, p: goldinarji, groši,
krajcarji, penezi i. t. d., vsake posebej podpiši ino
doštej. P: Gospodinja izredi petero pitank, ki vagajo

Koljko je slanine ino mesa ?

Naštevk  8  centov  90 funtov.

De se ne všteješ, poskusi od zgorej na vdol;  a k o
ravno toljko znese,  je prav.

,,Dobra gospodinja biti mora, ki toljko slanine izredi

— gospod kaplan v rajtingo sežejo. — Ako pa fancute
poba in ogenj vstane, ker ji maša skoz dimnik v streho
zleti, kakor v Čehovci na pustno nedelo, koljko ji bo
ostalo ?“ ,,Betva ne“ — odgovori Andrejova Jerka. —
Tudi desetero plemenskih svinj je zgorelo, ki so v hlev
nazaj všle.“ — Potreba je torej ognja kovariti, kako?

— me dones poslušajte.^

Kako ognja varvati.

1 . Ženske! varjte zatrosti  med derva, treske alj pre¬
divo. Ktera veliko z lučjo okolj krili, v kratkim po-
gorevka cvili ino prosi vbogajme.

2. Ako se maslo vžge, ne gasi z vodo,  de v streho
ne zleti 5  hitro poknj alj pa v pepel izlij. Pohaj le
per tihim ognji.

57

4.

o.

Pod streho alj na dile z freskami ne sveti.  Že
neka avša je gorečo tresko v škopnato streho vteknila,
de se je streha vnela in hiša pogorela. Vroč pepel
se ne sme v nevarn kraj izsuti, živo vogelje se lesu prime.
Tresek na jistanji ne suši ; rade planejo. Dimnice
morjo dimnik zidan imetij leseni dimniki so prepovedani.
Tetice naj na svoje sušivnice dobro gledajo, saj
100 stopinj od hramov naj sablajo. Po navadi imajo
hud jezik, pa še hujši nevaršino pred ognjam.

Tudi moški pogosto zakurijo. Ne smejo:

Lule alj fajfe na skeden, pod  alj parno nikdar je¬
mati. Kdor per kermi kadi, se mora po cesarski po¬
stavi v ječo zapreti, ino bo tepen. Pjanca z gorečo
Iulo v zobeh rajši v lužo kakor na slamo. — Kočjaži
ino hlapci pogosto zapalijo, ki z žerečim fajfami ži¬
vini strežejo.

Luči brez svetilnice ali laterne v hlev  ne nosi, go¬
reče treske že celo ne, de bi jo v steno vtikal alj pa
svečo na slamo poftavljal. Slama, ki od zgor visi
alj vspod leži, se prime, in celo pohištvo zgori.

Per luči mlatiti je prepovedano:  veči je nevaršina
kakor dobiček. — Tudi mokra kerma, ki se na kupi
pari, se vžge.

Streljati  o veliki noči in po gostijah je prepovedano.
Že mnogi ferkovec je rudečiga petelina na streho
vstrelil.

Ako per kmetih Stergarjev ni, naj moški dimnike z
košato smreko ometejo , po zimi vsakiga mesenca,
po leti vsakih 6 tednov. — Ženske naj jistanje, okolj
dimnika in tudi celo kuhinjo pogosto ostergajo. — Leh-
kej je ognja varvati, kakor vbraniti, ako vjide.

Kaj je storiti, kedar gori?

1. Kriči, kakor hitro ogenj v strehi zagledaš: Ogenj!
ogenj! gori! gori!  in teci sosedu v pomoč. V turni
naj hitro v plat zvona bije (jkolej).

2. Moški naj hitro nad streho z sekirami  — cepinami

58

— haklami, de ogenj poderejo, ženske po vodo z ve-
drami; kar jih vtegne, naj vgibajo!

3. Mlaka  je boljši ko čista voda, blato še boljši , tudi
sneg, če ga imaš posuti. Škropiti se mora po celim;
ako ogenj škropiš, ga le dražiš.

4. Sosedi naj streho z pertičami , kočami, ki jih dobro
v vodo pomočijo, pokrivajo, de jih žerečina, ki jo
veter nosi, ne vneme. Kar je že blizo ognja lesu,
le hitro po njem, de se ognju pot prekosi.

5. Ako v kuhni, v kleti, alj v kaki čumnati gori, hitro
okne zatisni, vrata zakidaj ino zamaši,  de ogenj
zadušiš; na dimnik mokro kočo pogerni.

6. Živini , ki se plaha rada v goreče hleve poverne,
oci zaveži.

Dobro je med stanovjam košato drevje  saditi, ki
ognja brani, še boljši ogneno pripravo: brizgalce, osmo-
lene pletarje, dolge lojtre i. t. d. per redi imeti. Ker pa
vse to vselej ne pomaga, je potreba posebno teržanam
ino vešanam v bratovšino sv. Florjana stopiti,  de jim
beračiti sila ne bo, če pogorijo. Kdor v to bratovšino
želi, naj se komisarju, ki je za to postavlen, zglasi, ter
ceno svojiga stanu pove. Stan se popiše ino preceni,
po tem pa tudi plačuje za pristop bratovšine 3 kr. od
100 gl. cenitne — po 20 kr. od 100 gl.

postavne vrednosti (MaffcntPertf)) ; tudi 6 kr. za buk-
vice. Vsako leto sušca vložijo tovarši te bratovšine za
pogorelce pretekliga leta vbogajime toljko, koljkor pogo-
revšina znese; to de nikolj več, ko 20 kr. od 100 gl.
— svoje postavne cene. Kdor pogori, mu škodo bra-
tovsina plača — pervo polovico cene kmalo, drugo po¬
lovico kakor hitro stan postavi. To je za pogorelce ve¬
lika pomoč. Bog daja za vsako silo posebno pomoč;
kdor se pa za silo ne preskerbi — v keršansko bratov¬
šino ne gre, je ravno tak zanikarnik, ko tisti, ki križam
roke derži in od daleč gleda, kako sosed gori, tako dolgo,
de mu lastna hiša plane. Tak ni vsmiljenja vreden.

59

XV.

Zdravo telo. nar boljši blago«

Veliko veselja so šolarji do rajting imeli. Vsako
hišno nurnero so grede prešteli. Ko v šolo pridejo, in
polno tablo zapisanih števil najdejo, začno števila brati,
fantje na glas, dekleta pa tiho. Gospod učitel pridejo,
ino Belakoviga Primuža, ki je nar huj kričal, k tabli za¬
kličejo, rekoč: „Ljudje velijo, de kjer je veliko truša,
je malo prida; bom videl, alj še kaj doštevati znaš. Za¬
piši! — Gornik ima 5 sodov vina.

35 veder

40
25
18
29

n

n

n

n

Pervi derži
drugi
tretji
šterti
peti

Koljko veder ima? Naštevk 147 veder vina.

Zdaj pa proda 136 veder; koljko mu še za kopače
ostane? — Bomo predane vedre doštevali ali odštevali?
Kaj se tebi zdi, Tomaž? — „Odšteti bomo morli, kar
jih je predal. a  Taka je; kar dobimo, nam došteva po¬
kaže, kar nam po odaji še ostane, nam pove:

h. Odšteva.

Skerbimo naj, de več imamo, kakor odamo; tako
nam bo kaj dobriga še ostalo. Per odštevi bomo trojno
število imeli:  naštevk, ki je nar veči ino nar zgorni;
odštevk, ki je manjši, de se odšteje ino v sredo
zapiše. Kar izrajtamo, de nam ostane, je  ostajk,
ki ga pod podreza zapišemo. P.

Gornik je dobil vina  147 veder: to je naštevk ,

predal . .  136 „ „ „ odštevk,

za kopače mu ostane  11 „ „ » ostajk.

Hočeš prav odštevati:

1. Podpiši manjši števila (odštevk) tako pod veci
(naštevk), de bojo edinke pod edinkami, desetinke
pod desetinkami i. t. d. stale.

60

2. Podvezi števila, in začni od desne na levo, spodne
od zgornih odštevati; p:  6 od 7 , ostane v  1. Ostajk
ravno podpiši od perve do posledne. Če per po¬
sl edni kaj ne ostane, z zarescama (jO zaznanim'.

3. Je spodila vedi ko zgorna, naj soseda  1 posodi,
ino njej piko naredi, de boš poznal za  1 manj.
Una zdaj  10 več šteje; p:

Oče imajo pšenice . . 2- 15 mernikov;

pa jo prodajo . .  1 65 „

Koljko ostane? Ostajk .  z 50 mernikov.

4. Je pa soseda nula, per drugi sosedi  1 posodi, nuli
( 0) 10 daj, ino od te zopet  1 naprej posodi. Če
je več nul , per vsaki tako stori. Nule po tem v
sredi  9 veljajo.

P: Ziglar ožge cigla . .  12-008,

ino ga za neko cerkuv proda .  115 6 9.

Koljko mu še cigla ostane?

Ostajk .  ; z 4 3 9 ciglov.

5. Poskusi ostajk k odštevku došteti , a ko naštevk do¬
biš, je rajtinga prav.

Naštevk  . 12008

Odšlevk  . 11569

Ostajk .  z s 439

Poskusik .  12008

6. Nektere rajtinge so tako spletene, de se mor jo po
doštevi skleniti. P:

61

Iioljko mu ostane ?

Kar je izkupil  565 gl. Naštevk
ino odštel 262  „ Odštevk

mu ostane gotovih  303 gl. Ostajk.

P er toljkim dobički mora biti dobra letina,
skerben gospodar , pa tudi pridni ljudje.

,,Dro pridni ljudje — rečejo gospod kaplan — pa tudi
zdravi morjo biti, ino pa dobre volje kar je prav. Slavin-
čani so prav pridni, kar v vinogradih delajo, pa tudi ve¬
seli. Za rano slišim kopače v vinograde zvati, zvečer
pa cele rajde ženskiga spola iz goric na dom od vinske
terte prepevati, de krez hribe ino doline slovi. Pa sre¬
čal sim tudi pjanih možakov — clo neko pjano ženstvo
sim za potam najdel. Pošten mož mi je tožil, de se v
tim časi po goricah slabo godi. Veliko jih zdravje, pošte¬
nje in tudi pamet zgubi. Potreba vas je podučiti:

Kako se za zdravje skerbi.

1. Ne zogibaj se dela,  ampak z veseljam posluj; ne
toljko za časen kakor za večen dobiček. Železo rija
sne, truplo pa lenoba.

2. Ne preženi se z delam , de bi se z drugim posku¬
šal; lehko bi se pregnal in onemogel. Zivinče, ki se
prehitro zaleti, tudi hitro cafne, ali se clo preterga.

3. Si v puti  in ti od čela kaple, ne pij prenaglo,  ne
prehladi se; put pod kožo vdari, kerv se v plučah
Sterne — neduho, sušico dobiš, alj si pa kerv skališ.
Prej de piješ, si odelini, kaj pergrizni. Bolj po ma¬
lim ko piješ, boljši bo.

4. ^4/ v o te dež premoči, alj si v obuteli moker , prej
ko mogoče se preobleči,  noge obriši, glavo oteri.

5. Po leti vroč v vodo ne hodi ; prehladi se, preden
se kopleš. Vedno se vmivaj ino p eri, de vmazan ne
hodiš; snaga je bolj zdrava, kakor jed, ki v masi plava.

6. Po zimi za toplo obutelo  skerbi, prekosmatih kap
ino čamrov na glavo se pa varji; boljši je gola glava,

6  2

kakor gola noga. — Pretesna obutel ino premala ob¬
leka je že pol bolezni.

7.  Zjutraj ino zvečer si usta oplakni , zobe z srednim
perstam operi, za uliami posebno se skerbno onnj ;
tako te zobje ne bojo boleli.

8. Skerbi za zdravo sapo , zvetri pogosto prebivavnico
ino spavnico, sosebno po zimi. V zabitih dimnicah
spati, se smradu ino sopuha najesti, je silo škodlivo;
tudi riba vmerje, ki čiste vode nima. — Imaš prosto
(frajj glavo, tople noge pa odpor to telo,  se ti bo¬
lezni bati ni.

Za kratek ras ino počitek.

Po storjenim deli — pravijo — je sladko počivati;

to de pred polnoči dve uri spanja več zda, ko zju-

trajnih pet.  Mladi ljudje radi zvečer norijo, zjutraj pa

dolgo ležijo, kar pogosto duši ino trupli škodje.

1. Ne kratkočasite si z nevarnimi bedarijami , per ka¬
terih se lehko kdo poškodje. V nekim kraji so noro-
glavci za mizoj sir prešali. Nekiga slabiga med se do¬
bijo in ga tako dolgo v sredo tišijo, de mu kašta pokne
in se mu kerv iz ust ino nosa vlije. To je prešanje!

2. Po noči noreti  — se z drugim spolam vlačiti ino
metati, peklenski skušnjavec pomaga. Tako se v je¬
sen na metvi godi, ker se moški ino ženske na ko¬
pico devajo. Veliko jih je od kopice na trupli — še
več na duši zbolelo. Bog nas tega varji!

3. Iz božjih darov strad za  kratek čas delati, je gerdo
in greh. Prevzetni kopači nekokrat štrukle, bob,
podzemlice v eden drugiga lučajo; radi bi jih kdaj
jedli, pa jih imeli ne bojo.

4. Ne pjani se za dobro voljo ;  pij ino jej le za po¬
trebo. Prava mera je nar boljši dišava, pa tudi zdrav
živež nar boljši bogastvo per hiši.

Za zdravo jed ino pjaco.

1. Za zdrav živež imajo gospodinje  skerbeti. Perva

63

jed je ljubi kruh , za kteriga prositi nas Jezus uči;
pa mora biti dobro omesen ino prav pečen. Vročiga
kruha jesti ni zdravo — pa tudi plesnoviga ne. —
Moka zadulinela, iz zernja, ki zaduhni, ne da zdra-
viga kruha. Boljši je zernje v plevah z—hraniti, ako
ga skerbno ne presušaš.

2. Bolj zdravo je sočivje ko mesenina.  Meso, ki
dehne, je škodlivo, ribe opolzne so strupne. Pa tudi
močnata jed ne sme na maši plavati; kar je prema-
sniga, rado zastoji.

3. Živež soliti ino večkrat premeniti ste za zdravje
dve potrebne reči.  Prenaglo jesti ino z sitim trebu-
ham letati, ni pridno,

4. Za pitje je studenčnica  nar bolj zdrava, ako ni
mlaka, kakor po enih krajih, p: na Horvaškim. Ven-
der na nektere jedi, kakor na kumare, slive i. t. d.
prehitro vode ne pij, de se želodec ne prehladi; lehko
bi trešliko, kobilo alj merzlico dobil.

5. Po leti je za delavce nar gorsi pija med studenč¬
nico nekoljko jesiha  d jati 5  to hladi. Zdravo je tudi
kislo alj vsedeno mleko, pa zrel sad.

6 . Vino za delavne ljudi po meri je zdravo;  ono moč
daja. Vino premočno ino preveč pito moč jemle. Slad¬
kano vino, kakor ga neki ošterji popravljajo, je ne-
varn strup.

7.  Kjer vina ni, o v alj pir kuhajo.  Taka pija je zdrava,
ako je dobro napravljena.

8 . Kdor delavcam žganje  daja, jim mišenco daja. Zga-
nopivci naglo onemorejo, per priči na deli pogosto
vmerjejo, alj pa po malim v ženilo zlezejo in ne do¬
živijo polovice svojih dni. Sveti Duh nas lepo uči:
„Kdor po pameti ino po meri vživa, bo mirno ino
zadovoljno spal, je vselej per goden in dobre volje.••
— Kdor je pošten ino zdrav, si lehko povsodi žvižga
in poje. Zapojmo še mi: Zdravico za Slovence.*")
Taka pesem sliši kopačam.

Ahacelna Pesme. Drugi natis, stran 62 .

64

XVI.

Zdravje gor po niti — dol
po curki.

Sušca je bil silo merzel veter; bali so se za tersje,
de ne bi pozeblo. Gorenci so prišli vina kupovat, in
ravno pretečen teden je 5 Slavinčanov točilo. V  nedelo
vsa fara od vinske cene govori. Tudi gospod učitel v
šoli Jelenoviga v Simona pobarajo, rekoč: „Koljko so oče
vina prodali? Šimon pravi de 125 veder. — Po čem?
Po 3 gl. malo vedro. -— Dobro so prodali; ali pa tudi
veš zrajtati, koljko so izkupili? — Po doštevi bi lehko
zrajtali, naj bi 125 trikrat podpisali, ino došteli, pa bilo
bi prekesno. Ako več enotnih reči po večkrat štejemo f
se reče, de poštevamo.  Bomo se dones učili, kaj je.

i. Pošteva alj Množitev.

Za poštevanje je pred vsem potreba vedeti:

Poštevanko.

1

2

2

2

2

2

2

2

2

2

2

krat po

)!> 55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

3

3

3

3

3

krat po

55  55

55  55

55  55

55  55

1

1

2

3

4

5

6

7

8
9

10

je

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

3

4

5

6

7

1

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

je

55

55

55

55

9

12

15

18

21

3 krat po
3
3

55

55

4 krat po
4
4
4
4
4
4

55

55

55

55

55

55

5 krat po
5
5
5
5
5

55

55

55

55

55

8 je

9  ,5

10 „

4

5

6

7

8
9

10

5

6

7

8
9

10

24

27

30

J«

55

55

55

55

55

55

16

20

24

28

32

36

40

je  25
5 , 30
„ 35
„ 40
,5  45
tUi

65

Veči 'število, ki se nam, poštevati da, imenujemo
P oš te vi no, p:  125 veder. Manjši število , po čem
— po koljkokrat poštejemo, se veli  P o š t e v c •, p : 3 gl.
Po tema dvema zrajtamo, koljko znese ino pravimo,
de je  Znese k.

Hočeš prav poštevati:

1. Napiši poštevino (veči število j, ino podpiši poštevc
(manjši število j, de bojo edinke pod edinkami,
desetke pod desetkami i. t. d.

2. Podvezi ino poštevaj od desne na levo z manjši
številko; kar znese , podpiši kakor per doštevi.
Koljko je izkupil Jelen iz vina ?

Poštevina  125

Poštevc  3

Odgovor 375 goldinarjev.

3. Ima poštevc po 2 alj  3 številke, se po redi z
pervo, z drugo in z tretjo pošteva. Pervo šte¬
vilko zneska vselej pod tisto zapiši, z katero po-
števaš. Po tem zneske podvezi, doštej in boš imel,
kar vse skupej znese. P: Navadno leto ima 365
dni , vsak dan z nočjo vred  24 ur; koljko ur ima
1 leto?

Poštevina

Poštevc

Zneski

Odgovor

365

24

1460

730

8760 ur ima  1 leto .
5

66

4. Poštevc  i kaj ne zda; le celo poštevino podpiši.
P: Grajšinsfci imajo  12 dni po  24 kopačev; koljko
potrebuje grajšinsko tersje kopačev?

Poštevina  24

Poštevc  12

48“

24

Odgovor  288 pridnih kopačev.

o. Ima poštevina olj poštevc od desne roke nule, se
na desno odrinejo in perva veljavna pervi veljavki
podpiše. Nule, zgorne in spodne, se v podvezo
denejo, z drugimi pa zaredama poštevaj. P : Ci¬
glar naredi sleden den po  507 ciglov ; koljko jih
je naredil v  20 dneh?

Poštevina  507

Poštevc  20

Odgovor  10140 ciglov.

6. Imata poštevina ino poštevc nule na desni, se ena
za drugo na desno vmeknejo, in po tem zaredama
podpišejo. P: V neki grašini imajo  30 hlapcov,
vsaki služi po  20 gl.  -— Koljko vsi zaslužijo?

Poštevina  30

Postevc  2 0

Odgovor  600 gl. srebra.

7. Imaš nulo v sredi poštevca, preskoči jo, poštevaj

z v  sosedo, pa znesek ravno pod njo zapiši , P:
Zeblarji vsaki delavnik  3050 žeblov storijo; koljko
v enim leti olj  302 dneh?

Poštevina  3050

Poštevc  302

6100
915  _

Odgovor  921100 žeblov.

8. Imaš več raznih poštevin , p: goldinarje  — kraj¬
carje  — peneze , olj cente  — funte  — lote pošteti,
zapiši poštevine zaredama, pod nar manši , kije

67

od desne, poštevca podpiši , podvezi vse, po tem
eno za drugo j poštej. P: V grajšinski kleti lezi
pet sodov ; vsak derzi po  5 štartinov,  6  veder ino
3 firkle ; koljko derzi jo vsi?

Poštevina  5 št.  6  vedr.  3 firkle

Poštevc  5

Odgovor  25 št.  30 vedr.  15 firklov.

Znesek ima z poštevino eno ime.

Gospod kaplan so morli po ranim opravili nagloma
jiti neko ženo na ves obhajat, katera je merzlico imela.
Vogri, ki zdravila na prodaj nosijo, so per njej preno¬
čili, ino ji neko pijo dali, ki je tako huda bila, de je
začela v nekih urah po tem vmirati. — Pridejo v šolo
prav žalostni, reko'č: „V mojih rokah je srota vmerla.
Mažjari so ji dali vraštva za konja, pa ne za kobilo
(merzlicoj, dušo so ji pregnali, ne pa bolezni. Tako
slabo ljudje v bolezni za zdravje skerbijo! Moram v
kratkim nekaj za bolnike povedati.“

Nauki za bolnike.

Kedar kdo bolehati začne.

1 . Povarvaj se, de se ti bolezen ne zajde.  Odhenjaj
teško delati. Nekteri drujga ne ve, kakor bo že
boljši , pa je rado le hujši.

2. Po malim jej ino pij,  alj rajši nič, dokler bolezni
ne spoznaš. Lahi si z terdim poštam nar raj poma¬
gajo, ako še ni zamujeno. Vodo pij, in če je dobra,
se boš ozdravil, ako ni kake posebne bolezni.

3. Ne jemli zdravil od vsake babe,  konjskih vrasiuv
že celo v ne, p: popra na žganji, mišence alj kaj ta-
kiga. Če ni tako zdravilo za to bolezen, alj pa take
hude reči le za čern noht preveč, vmerješ.

Kedar kdo za terdo zboli.  . .

1 . Pojiši zastopniga zdravnika  ino dnarja ne glej 5

zdravje imej za nar dražej blago. Veliko je na kme-

o ^

68

tih goljufov, ki po 2  ali 3 vraštva (arcnije) za vse
bolezni imajo (£e5en0CjfcnO/ in ve j° ljudi bolj sle¬
piti kakor zdraviti.

2. Dekletam ni varno samim k zdravnikom hodili,
kteri se Boga ne bojijo. Marskatera je per takim za-
pelivcu za telesno zdravje dušno smert najdla.

3. Pošli k zdravniku zastopniga človeka , ki zdravniku
ino bolniku prav dopove. Jemli pa tudi ino vbogaj,
kakor se ti vkaže, ne le enkrat alj dvakrat, ampak
stanovitno. Bolezen gre po curki, zdravje pa po niti.
Za veliko bolezni je poterpežljivost nar bolji zdravilo.

4. Ne dolži v dolgi bolezni ljudi,  kakor bi ti bilo na-
reto; Bog pošilja križe ino nas spravlja z njimi ne-
besam bliže.

5. Varji se babjih vraž  ino praznovernih zdravil. Taka
roba je rada škoda in greh. — Na Nemškim sta imela
oče iiio mati dvoje zdravih ljubeznivih otrok ;  le mlajši
je imelo na čeli rudečo liso materno, ktere niso mogli
odpraviti. Neka vražja baba pregovori mater, de
otroka k nekimu mladimu merliču zanese, in z mert-
vim perstam otroku tri križe po lisi naredi. Dete bledo
ino prestrašeno domu prinese, ki hitro na to zboli.
Zdravnik spozna, de je dete ravno tisto bolezen na¬
lezlo, na kateri je uno vmerlo. V kratkim jima ob-
dvoje otrok pomerje.

Kedar je bolezen kužna alj nalezliva.

1. Ne hodi teš h bolnikam',  vzemi jesiha, vina v usta,
alj brinjoviga (jsmolkoviga) zernja požvekaj.

2. Varuj se bolnikove sape,  ne požiraj slin, v bolniž-
nici ne jej ino ne pij, ne sedaj na njegov stol ino
njegoviga oblačila ne jemli.

3. Večkrat se vmij, preobleci ino skerbi , de bo per
bolniki zdrava sapa.

4. Kruh za sedmmo pečen,  ki se v jispi hladi, ker
merlič leži, Jehko bolezen na se potegne, ino pogreb¬
niki se bolezni najedo.

5. Prebivavnica bolnikova naj bo čedno pometena ,
mokrote ino sparce v bolnižnici ne terpeti. Okna se

69

naj večkrat odprejo, bolnik pa zakrije, de se ne pre¬
hladi. Dobro je brinja požgati, alj pa jesiha na raz-
belen kamen, tudi na železo pokaditi, d<j se zrak
(luft) izčisti. -— Dobro je škaf vode pod postelo djati,
zjutraj in zvečer premeniti, de slabo sapo na se po¬
tegne, ino se bolnik ne preleži.

Postel ne sme preblizo peči, bolnik ne preveč za-
veznen biti. Marskdo od smradu in od slabe postrežbe
vmerje. Bolnike objiskovati, jim postreči, jim oprati, jim
prestlati, je Kristusu postreči. Pogosto mu žlica dobre juhe
fžupe) — glaž zdraviga vina pomaga, ako ga sme piti.

Per Bogu pomoči jiskati tudi odlagati ne smemo.
Bolnika tri dni v nevarni bolezni imeti, pa po maš-
nika ne poslati, je pregrešna zanikarnost.  Kar bol¬
niku na misel ne pride, naj zdravi zmislijo. Pogosto se
bolniku po svetih zakramentih kamen od serca zvali, in
kmalo mu je bolje. Bolnika nagovoriti, ino mu po go¬
spoda jiti, je angelsko dobro delo. Takiga prijatla bo
bolnik v večnosti hvalil. Nevarno bolniga ne zapusti —
in tudi tebe Bog zapustil ne bo.

Dobro je tudi domače zdravila poznati, ki jih vsak
človek, vsaka domačija ima. Velikokrat majhna reč po¬
maga, kjer po širokim pomoči zastonj jišemo.

XVII,

Doma imaš, pa kie poznaš.

Vmerl je v Slavini mesar, ki so mu rekli bogat
Gorton, ker sam ni vedel, koljko je gleštal. Njegov
starši sin je fural, sredni na pol študiral, ino po tem v
grašini pisal, mlajši je doma mesaril. Oče se ohladil m,
so se z dnarmi že spipali, per gosposki veliko v tajili in
premoženje zapravili. Pisar se začne z mesarjam piav-
dati, in ko starejši v malih letali z golim bičam iz ceste
pride, tudi z pisarjam Sterne, kakor bi ju bil mlajši ogo-

70

Ijufal. Po vsih tabernah to pravdo sklepajo; tudi gospod
učitel jo v misel vzemejo, rekoč: ,,Bratje ne bojo obo¬
gateli; boljši je kratka sprava, ko dolga pravda. Mi
bomo dones brez vse pravde 3 brate razdelili, po raj-
tingi, ki se pravi:

j. Razšteva.

Število, ki ga razštejemo , se veli  Razštevina;
p: Gorton je zapustil  39690 gl. med sine razšteti.  —
Število, med koljko je razšteti, se imenuje  Raz štev c;
p: med  3 sine.  — Število, kar eden dobi, se pravi
Dobitek. Kdor se hoče razšteve naučiti, mora po¬
prej znati:

2

4

6

8

10

12

14

16

18

3

6

9

12

15

18

21

24

27

4

8

12

16

20

ttazšteranho*

med 2
2
2
2
2
2
2
2
2

dobi

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

med  3
3
3
3
3
3
3
3
3

dobi

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

55

med

55

55

55

5»

4

4

4

4

4

dobi

55

55

55

5 )

1

2

3

4

5
6 *

7

8
9

1

2

3

4

5

6

7

8
9

1

2

3

4

5

10

15

20

25

30

35

40

45

55

55

55

55

55

55

55

55

5

5

5

5

5

5

5

5

55

55

55

55

55

55

55

55

6

12

18

24

30

36

42

48

54

med

55

55

55

55

55

55

55

55

6

6

6

6

6

6

6

6

6

dobi

55

55

55

55

55

55

55

55

6

7

8
9

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

2

3

4

5

6

7

8

9

71

7

14

21

28

35

42

49

56

63

med

55

55

55

55

55

55

55

55

7

7

7 .

7

7

7

7

7

7

dobi

55

55  >

55

55

55

55

55

55

1

2

3

3

4

5

6

7

8

9

48

56

64

72

med

55

55

55

8

8

8

8

dobi

55

55

55

6

7

8

9

8

16

24

32

40

med

55

55

55

55

Kdor

8

8

8

8

8

dobi

55
55
55
55  .

1

2

3

4

5

dobro

9

18

27
36
45
54
63
72
81
zna,

med

9
9
9
9
9
9
9
9
9
tudi

dobi

55
55
55
55
55
55
55
55 .

1

2

3

4

5

6

7

8

9.

poštevanko dobro zna, tudi razštevanko
lehko ve; po koljkokrat eno število z drugim pošteješ,
to/jko dobiš, če ga razšteješ.

1. Postavi razštevino v sredo, zareži jo spredi ino
zadi , od predej postavi razštevc, zadi piši dobitek.

2. Razštevaj od leve na desno eno številko za drugo ;
koljkor dobiš, po zarezi zapiši.

3. Poštej z dobitkam razštevc , ino kar znese, za¬
piši pod tisto razštevno številko , ki si jo razštel.

4. Podvezi in odštej spodno številko od zgorne , ostajk
podpiši.

5. Izsnemi nahodno številko iz razštevine, jo k ostajku
poštam', zgoraj pa zareži, potem obdve razštej.
Tako naprej do konca. P: Gorton je zapustil
3 sinam  39690 gl. Koljko  1 sin dobi?

Razštevc

3

Razštevina

39690

3  " "

Dobitek.

13230  gl.

= 9
9

,6

6

-A)

9

72

Odgovor. Vsak sin dobi
Poskusi dobitek z razštevcam

13230 gl.  —

3 pošteti;

ako se razštevina . . .  39690 pokaže,

je prav.

6. Se v poštevi znesik veči pokaže, ko je števka,
ktero si ravno razštel , de odšteti ne moreš, si
preveč  —; je po odštevi ostajk veči kakor raz-
tevc, si premalo dobil. Tako dolgo moraš po  1
več alj manj poskušati, de potegne.

7. Je ena sama perva številka v razšlevini premala,
in se razšteti med toljko ne da, vzemi po dve
alj po tri, de bo dovolj. P: Dacja za  15 kme¬
tov znese  105 gl., koljko bo eden dal? Se mora
med  15 razšteti.

8 .

15

105

105

7 gl. eden plača.

Ima razštevc od zadi nule , se odrežejo, pa ravno
toljko številk tudi v razštevini, ki se skoncama
za ostajk podpišejo. P: Predice imajo za  30 dni
240 funtov prediva izpresti; koljko bojo imele
vsak dan?

3 C 0

24 c 0

24

8 funtov mor jo  1 dan spresti.


9. Je v sredi razštevine ena številka premalo, de
se razšteti med toljko ne da, v dobitek nulo za¬
piši, po tem še eno pervzemi ino razštej. P:
Pridoba  5150 gl. se naj med  5 kupcov razšteje;
koljko eden dobi?

5150

5

1030 gl. dobi vsaki.

*15

15

**0

Kdo je razšteve dobro vajen, si jo lehko skrajša ,

73

ter v glavi pošteva, odšteva ino ostajk z prihodno šte¬
vilko zistavi.

Dobro je, kdor prav rajtati zna, pa vender več še
velja, kdor sebi ino drugim v sili ventati ve. Dones,
ki je svetiga Jožefa, gospod kaplan v šolo ne vtegnejo,
vam bom pa jaz nekoljko domačih pomočkov ino zdravil
povedal, ki sim se jih od rajniga zdravnika naučil.

Domače zdravila.*)

Bog je človeku za vsako silo dal tudi pomoč; po¬
gosto jo z sebo nosi, pa ne pozna. Nekoljko takih vam
povem.

Per človeku.  Ako te bučelica, osa alj kaj takiga
pikne — imaš otekle, razpokane ustnice alj žnable, vzemi
masla iz ušesa, pomaži; pomagalo bo. — Se vdariš, alj
pertisneš, z tešimi slinami večkrat pomaži. Sline so za
želodec potrebne; ni zdravo jih preveč izpluvati. Predice
naj perste v šlezovo vodo pomakajo, alj pa v žajfenco,
de si ne bojo zdravja izslinile. — Tudi voda človeška
je za rane izpirati dobra.

Per domačiji. Vinskiga jesiha  požirk v hudi zimi
zmerzline ovarje. Rane z dobrim jesiham izmij, v nja
pomočene rute na nje polagaj, de ne bojo kervovile —
se ne gnojile ino zacelile. — V omedlevci v jesili pomo¬
čeno rutico bolniku pod nos derži — mu z njim sence
dergni, de ga vkrevaš.

Mleko  posebno zdravo je kozje ljudem, ki sušico imajo
na teše pito. Ce kdo kaj strupniga vžije, naj mleko z
smetanoj pije, kolikor zamore, de strup izplava.

Voda  je žlahtno zdravilo, naj si jo per nas ravno
malo obrajtamo. Se vdariš alj oraniš, z merzlo vodo
rano izmivaj, alj jo v vodi derži, ako zamoreš. Ke-
dar kerv iz nosa preveč teče, devaj v hladno vodo po¬
močene platninke na nos, čelo, na senco alj v zatonih;
po zimi je pa sneg alj led še boljši za to. Človeku

*) 2fu$ P. 2(eg. 2fgt$: ©utet 0aitte nuf ei« ^«1$.

74

v omedlevci merzle vode v obraz škropi alj ga polivaj,
dokler se ne zavej po tem ga dobro obriši in v postelo
spravi. — Ni skorej bolezni, ki bi se nje z vodo ne
znebil, alj jo piti, alj se v nji kopati, alj že cel život,
alj samo noge.

Pred bezgam , ki blizo vsakiga stanu raste, se od-
krij; žlahna reč je njega cvetje, pa tudi grozdje. Bez-
goviga ino lipoviga cvetja, šleza, kumne, brinja i. t. d.
vsaka pridna gospodinja pripravleniga ima. Tudi rakove
oči alj pa jajčine lušine so za pomoč.

Zdravila ki se povsodi dobijo.

Za zobe.  Ležej je zdrave zobe ohraniti, kakor
bolne ozdraviti. Ne jej prevrelo, ne pij premerzlo —-
celo ne eno za drugim5 ne grizi lešnikov alj kaj terdiga,
tudi sladkarij se varji. Te zobje bolijo, jemli vinskiga
jesiha v vusta, z žajbejam jih izmivaj. Pravijo de je
dobro čebula na boleč zob devati. Piškov zob daj iz¬
dreti, de zdravi od nja ne začno gniti.

Za oči.  Ne beri, ne šivaj na sonci, tudi ne v mrak
alj per mesenci. Bolne oči derži nad posodvo polno čiste
hladne vode.

Za uho.  Deni v mleko pomočeniga kruha z peče¬
nim čebulam na bolečo stran. Tudi sopuh od kropa po¬
maga, če se v uho kadi. če ti v ušesi zvoni, derži ga
nad posodvo sparjeniga jesiha, glavo pa z pertam ogerni.
Ako štrigla alj kaj drujiga vleze, naredi osvalk pavole,
pomaži z medam, v uho vtekni, de po tem izleze.

Za glavo.  v Ako glava od želodca boli, se mora
črevo izčistiti. Če ne boli od želodca, nogam kopel na¬
redi, ter deneš v toplo vodo pest pepela ino soli, pa nog
ne derži predolgo v kopeli, de bi se prehladile. Po ko¬
peli jih hitro obriši in v toplo postelo jidi. — Za obeza-
nje zmesniga kruha brez skorje zribli, z stlečenim bri-
njam pomešaj, v belo obezavko zavij, zagrej ino na
glavo deni.

Za gerlo.  Je gerlo vžgano — znotraj rudeče, stolči
brinja, naj v smetani zavreje; z tem gerlo obezuj. —

75

Tudi je dobro lojeno svečo zagreti, ino v beli rutici okolj
vrata obezati, alj pa sparjeniga lastovčniga gnezda.

Za bodlaje.  Namoči neizprano, srovo prejo v žaj-
fenco, pokuhaj njo per tihim ognji; tako sparjene štrene
zaredama na kraj, kjer te bode, obezuj.

Za napenj.  Obezuj zagrete gomilce v žakelci za¬
vite na trebuh alj vamp, jej kuhano sadje, slive, kumno,
ne sedi predolgo, ne vživaj težkih jedil.

Za vodeniko.  Ne pij vina, žganja trohe ne. Se
te hoče Vodenika lotiti, maži trebuh (Vamp alj črevo)
zjutraj ino zvečer z laškim oljarn. Skuhaj brinjovih ko¬
renin, v taki kopeli noge derži; pa tudi tako vodo pij.
Tudi pomaga repo pečeno alj v oblicah jefti, koljkor mogoče.

Za čeme [červecj na persti.  Zagrej laškiga olja
na žerjavki, derži perst v tako vrečim ko moreš, in ti
bo pomagalo.

Za speklino.  Obezuj kraj, kjer se spečeš, z ruti¬
cam v jesihi ino v vodi pomočenim vsak l / 4  ure, naj bo¬
lečina henja. Skorpjonovo olje tudi pomaga. Mehurje
prederi, naj voda izteče. Če je pa opeklina velika, z
pavolo (paumvelo) jo oveži.

Za merzlico , trešliko alj kobilo.  Glota alj nesnaga,
ki v želodci obleži, merzlico naredi; vzemi torej hitro
sperviga kaj, de se iztergaš in spet ozdraviš. V trešliki
le vodo pij, ako je dobra, malo jej, masniga nikar; vži¬
vaj kuhane slive, de se ti črevo ne zapre. — Limonine
pičke stoči, pa v pelinovi vodi skuhati, de zavreje, ino
takiga pelinovca piti, pravijo, de pomaga. — Pregovor
je, kakor bi bilo merzlic 72 , pa je zdravil še več. Vsaka
babica vam jih nekoljko pove; le glejte, de vas ne vkane.
Če te pa srečno zapusti, varji se škodlivih jedi, de se ti
kobila ne bo ponovila; dvakrat težej jo v drugič odpraviš.

Veliko je še drugih bolezni, pa tudi mnogoterih zdra¬
vil. ,,Nar Viši jili je iz zemle stvaril in pameten človek
se jih branil ne bo, govori sveti Duh. Spoštuj pa tudi
zdravnika za potrebe del; tudi njega je stvaril Bog, de
bo tebi pomagal/*

76

XVIII.

Mera In vaga v nebesa
pomaga«

Tiho nedelo je bila že od starih dni v Slavini veli¬
konočna spoved. Gospod fajmoštrn ni bilo po volji, de
hi domači v tako stisko za veliko noč k spovedi hodili.
Stirnajst dni pred velikonočjo so vsaki soseski za spoved
dan oznanili, rekoč: ,,Navadni spovedni z-hodi so gre¬
šen sejm, ki malo prida imajo. Vsaka dobra ovčica naj
za veliko noč svojiga pastirja pojiše prav oh časi5 ako
pa le drugam gre, naj si dan izvoli, kedar bojo spoved¬
nik vtegnili se z njim pomuditi, de se saj enkrat v leti
prav spove. u  — Malo domačih je torej per spovedi bilo
ino šola polna; to de so le gospod učitel prišli učit.

„Dones bo po naših kerčmah za drobiš terda —
pravijo. Nekteri goldinar se bo na mizi zdrobil; tudi mi
se hočemo od drobiša učiti . u

Vsaka veči stvar več manjših stvari alj delov v sebi
ima, blago kakor dnar, naj bo na mero, vago alj na
število. Potreba vam je poznati:

k. Menitev.

Ako  1 goldinar zdrobimo (v drobiš zmenimo'),
dobimo  20 grošev alj pa  60 krajcarjev;  1 gr. ima
3 kr ., 1 kr. pa  4 vinarje alj peneze, ki jim tudi be¬
liči pravijo. Ker je pa mnogoterih dnar jev po sveti,
ki vam jih je poznati, de se goljfali ne hote, so mi
grajski gospod nar navadnejših posodili, naj vam jih
za spoznavo pokažem. Poglejte:
a. Z1 ato. Cekini alj zlati so redki, vender se najde
med nami, kakor navadni cesarski cekin , ki velja
v srebri  4 gl.  30 kr.; ako je dvojni (dopelt),
šteje  9 gl.  — Zofcpurski alj Pajerski velja  4 gl.
24 kr.  — Cesarski sovren plača  13 gl.  20 kr.;
pol sovrena pa  6 gl.  40 kr.

77

h.  S rebro. Križovača, alj križana krona za  8 pe¬
tič šteje 2 v (/f.  12 kr.;  — pol križarke  = 1 gl.
6 kr.  — Cetert križarke  =33 kr.  — Navadni
tolarci so po 2 gl. (Po enih krajih pa  1 tolar za
1 gl.  30 kr. v rajtingah imajo; p:  100 tolarjev
za  150 gl. J  — Dvajsetice alj cvancgarce, desetke ,
petice , sedmice, šestice, petke, groše ino krajcarje
sreberne tako poznate.

c. Popir za srebro veljaj pa se tudi večkrat pre¬
meni. Vam v roke morebiti pridejo po  100 — po
50 — po  10 — po  5 gl. Pravimo de so banknote;
star popir , ki za kuper velja, je že iz med ljudi
zgrnil. V ar v ati se je sleparskih banknot, ki jih
goljufi delajo. Tudi svinčaste krone ino dvajsetice
se pogosto najdejo. Taki ljudje ki goljufen dnar
delajo, so hujši kakor tatje; za to jih dajo cesar
obesti.

d. Kupe r, po Dunajski veljavi  (335. 5333.) se med
nami ima po  6 kr.  — po  3 kr.  — po 2 kr. ino
po  1 kr. Vem de tak dnar sami imate; alj pa
tudi razločik med srebram  (5)3i. ?DZ. — C. M.) ino
med šajnam  (333. 5333.) poznate? Glejte:  100 gl.
sr. plača 250 gl. š. alj navadniga kufra.

1 gl. sr. plača 2 gl.  30 kr. š.

1 dvajsetica sr. „  50 kr. š.

1 desetka sr. „ 25 kr. š.

1 groš sr. „ 7 1 / 2  kr. š.

1 krajcar sr. „ 2 l / 2  kr. š. Ako toljko Šajna

v srebro zmeniš, po tem lehko zrajtaš koljko do¬
biš. Te menitve se je treba prav privaditi.

e. Hočeš srebro v Šajn zmeniti, vzemi srebro dva¬
krat, pa pol števila v srebri doslej , boš Šajn imel.
P: Koljko da  8 gl. srebra v Šajni? Odgovor: 2
krat po  8 je  16, ino pa pol  8 je 4,  4 ino  16 da
20 gl. Šajna.  — Koljko da  18 kr. srebra v Šajni?
Odgovor: 2 krat po  18 je  36, pa 9 naverh, da
45 kr. Šajna.

f. Hočeš pa Šajn v srebro prerajtati, vzemi per gol-

78

dinarjih desetke po 4 krat, stotine po  40 krat  —
edinke pa rajtaj za osmake alj po  8 grošev sre¬
bra. P: o gl. Šajna je  5 krat po  8 grošev alj  2
gl. srebra.  — 52 gl. Šajna je  5 krat po 4, to je
20 gl., ino  2 krat po  8 alj  16 gr. ; vsiga  20 gl.
ino  16 gr.  — 100 gl. Šajna je  10 krat po  4, to
je  40 gl.  — Per krajcarjih dajo desetke v Šajni
po  4 krat, edinke pa po  2 petinki  (V 5 ) alj dva¬
krat po  5. del kr. v srebri. P:  45 kr. Šajna je  4
krat po 4, to je  16, ino  10 petink (petih delov j,
to je  2 kr.; vsiga  18 kr. srebra.  — 32 kr. v Šajni
je  12 celih kr. ino  4 / 5  (4 petinkej v srebri.

l.  Vaga.

Dnarje pa tudi tehtajo, alj vagajo; potreba vam
je torej vago poznati, če ravno ne za dnarje. Vag
alj telit je veliko; pa vse vlečejo na cente, libre alj
funte, lote, drahme, Venerce ino zerne.  1 Ct. ima
100 <U;  1 funt ima  32 Lt.;  1 Lt. ima 4 drahme;

1 drahma ima 4 venarce;  1 venarca ima  15 zernov.

Per prodaji se ima hitro iz glave zrajtati, koljko
vagana roba znese; torej zapomnite si:

Koljko krajcarjev  1 kvinti, toljko po 4 kr.  1 Lt.;

„ „ 1 Lt. toljko pol gl. ino  2 kr.  1 <$,;

„ „ 1 M. toljko  5 dvajsetič  1 Ct.

velja. Koljko grošev  1 <11 to/jkokrat po  5 gl.  1 Ct.
blaga košta. P: Ako je  1 po  2 groša, velja  1 Ct.

2 krat po  5 — to je  10 gl.

Bogatini pa imajo dnarjev na mero; tudi vi bote
na mero kupovali, ino prodali , in naj si ravno dnar¬
jev na mero ne bo, jo mor te dobro poznati.

m. Mera.

Mera je suha, mokra, alj dolgotna.

1. Suha mera, v Estrajskim cesarstvi navadna, je
1 v o go n alj mecel, ki  40 mer alj firtlov derzi.
— Pol vogona alj mecelna se Ce/šek veli ino  20
firtelnov ima.  — Polovica derzi  10 firtlov. — Po

79

Koroškim imajo svoje piskarce;  1 piskarc [mer¬
nik j po  56 firtlov; za Dravo merijo na škafe po
36, — na lonce po  18 firtlov. Po druyih krajih
imajo tudi sklede za mero. Prav za prav le me-
cel velja, ino vsaka pravična mera mora od kraj-
sije poterjena ino zaznamnjana biti.  — P er kup¬
čiji si rajtinge tako polajšate: Koljkor goldinarjev
v Šajni  1 mecel velja, toljko grošev v srebri os-
minka alj  5 firtlov [piskarc?j. P:  1 mecel pšenice
je po  10 gl. Šajna; tako bo  5 firtlov za  10 gr.
srebra.  — Ravno tako: Koljkor grošev srebra  1

0 šminka , toljko goldinarjev v Šajni bo  1 mecel
veljal. P: Če je piskarc [po  5 firtelnovj za  12
gr. srebra, bo  1 mecel za  1 2 gl. Šajna i. t. d.

2.  Mokra mera. Vino, ov, jesih in druge mokre
reči merimo na pivsko ?nero, ki mora tudi od
krajsije poterjena biti.  — 1 Estrajsko vedro derži
40 — 1 Celsko po 20 bokalov alj firtlov ; 1 bokal
derži 2 poliča alj  4 maselce',  1 polič pa 2 ma-
se/ca. Sode merimo z  vez ir o, ki jo mormo moški
dobro pogledali. Štertinek derži po  10 — polov-
njak po  5 Estrajskih veder; petaček pa po  5 Cel-
skih alj  2% Estr. vedr.  — V vinskim kraji se
morte vinske rajtinge dobro prijeti. Glejte:

a. Po koljko krajcarjev  1 bokal, za toljko dvajsetič

1 Celsko vedro.  — Po koljko grošev  1 bokal , za
toljko goldinarjev  1 Celsko vedro.  — Za koljko
gold.  1 Celsko vedro, za toljko po  20 gl.  1 šterti-
nek.  — Za koljko grošev  1 Celsko vedro, za toljko
gl. je štertinek.

b. N emška alj Estrajska mera ima drugi račun.
Po koljko kr.  1 bokal , toljko dve dvajsetič bo  1
Estr. vedro. Po koljko gr.  1 bokal, za toljko po
20 gl. bo  1 štertinek.  — Koljko gr.  1 Estr. vedro,
toljko pol goldinarjev bo veljal  1 štertinek.  — Z>a
toljko gl.  1 Estr. vedro, za toljko po I O gl. bo  1
štertinek.  — Ravno tak iz večiga v manj oberni',
p: koljko gold.  1 Estr. vedro  — toljko pol grošev

80

1 bokal velja. Ako je 1 štertinek za  40 gl., bo
1 Estr. vedro po  4 gl., 1 Celsko vedro po 2 gl .,
1 čo&a/ po 2 groša i. t. d.

3.  Dolg o tu a mera.  Kako dolgo  — široko  — vi¬

soko olj globoko je, merimo po seženih a/j klaf-
trah.  — 1 sezon  (0) mori  6 šolnov  ('J; — 1'
meri 12 pavcov a/j col  — 1" ima 12 čert

alj lin  p"). — Vi, mladenči, primite za sežno
mero alj colstab, de bote vedli z njim stene , zid
alj les meriti. Vi dekleta pa vatlo alj prač po¬
glejte , po kterim kramarji pert , suktio, trake in
take robe vam merili bojo. — Tkavci tudi na pa¬
lico merijo.  — Verh tega si pa zapomnite: Za
koljko gol.  1 sežen dobiš,  — za toljko desetk  1
šobi. P: Drevo 1 sežen dolgo velja  3 gl., tako
je 1 šoln po  30 kr. alj  3 desetke.  — Koljkor 1
bala  (30 vatlov j gold. velja, toljko po dva kraj¬
carjev alj dvojk bo  1 prač veljal;  — za koljko
pol gl. 1 balo dobiš, za toljko krajcarjev bo  1 prač.
P : 1 bala platna velja 12 gl. alj 24 polgoldinarc;
tako pride 1 prač po 24 kr.

4. Zemljo merimo na 4 vogle ino jim pravimo  štfr-

jake  alj kvadrat klaftre  (□); 1 □ Id. ima  36
štirjaških šolnov 1  □' ima 144 štirjaških

pavcov  1 □" ima 144 štirjaških čert alj

lin  m'". — 1 jarm  (3od)) obseže  1600 štirjaških
klafter.  — Kar je to/s figa , merimo po kočnikah
(kubikij.  1 kočniska klaftra ima 216 kočn. čev-
lov; 1 kočn. čevl  1728 kočn. pavcov,  1 kočn. pave
ima  1728 kočn. čert.  — Veliko drugih mer ino
vag bote še v rokah imeli', le per vsih se spomnite,
de dobra mera ino vaga v nebesa pomaga.

81

XIX.

Človek ne pozna, kaj Ima.

Cvetna nedela je za mladenče bila vesela. Prinesli
so cvetniga drena, zeleniga črensa, belkaste nive, pa
nedelniga lesu k blagoslovu. Svoje dni so toljke stebre
privlekli, de skoraj niso v cerkuv mogli. Ker so pa po
cerkvi altarje polomili ino stene oplazili, so gospod faj—
mošter mladenče lepo pogovorili, rekoč, de le tisti je bolj
berzen fant, ki lepši les pa zvezek čednej spleten ima.
De le vsak tak dolg zvezek ima, ko je sam visok, je
zadosti. Kadi so jih vbdgali.

Per blagoslovi lesu jim razložijo, zakaj se les blago¬
slovi, kaj procesja pomeni in kako se vrata med molit¬
vami zapro, pa na trojno poterkanje križa zopet odpro,
v spomin, de nam je Kristus z križam nebeško kralestvo
odperl, svoje sovražnike premagavši. Po opravili je bilo
prepovedano se tepsti z blagoslovlenim lesam.

Šolo so za duhovskih opravil del po večernicah imeli.
Gospod učitel učijo:

v

n. Število drobiža.

1. „Pretečeno nedelo sim vam pravil, koljko  1 veci
dnar manjših zapopade , naj bo na vago, mero alj
število: dones vam bom pokazal , kako se debelo
število, naj bo per dnarski štetri , per meri alj per
vagi, v drobiš premeni.  — Imate dnarja alj blaga
na debelo, ga v drobiš premenite, ako debelo šte¬
vilo z drobnim poštejete. P: Koljko krajcarjev ima
25 gl. ? 25 gl je debelo  — 60 kr. pa drobno število.

25

_ 60_

Odgovor  1500 kr. Koljko vinarjev?

_4 _

Odgovor  6000 penezov.

Imamo goldinarje na peneze zmenjati, jih poprej

82

na krajcarje  — ino te krajcarje na peneze zme¬
nimo. Ravno tako cente na funte  — lote; sezene
na solne , pavce i. t. d.  — Ima debelo število kaj
drobiša per sebi, pa mormo v menitvi došteti. P:
Koljko lotov je  15 Ct.  55 <£(. ino  9 Lt.?

15

Na funte  100

1555

Na lote 32

3119“

4665

Odgovor  49769 Lt.

2. Imamo preveč drobiša, ga v debelo število preme-
nimo, ako ga ravno z tern drobnim številam eno
za drugim razštejemo, z katerim ga podrobimo.
P: Koljko centov da  49769 lotov? Narprej lote

na funte 32

49769

32"'

1555 funtov.

177

160

s 176
16 0
~7i69
160

?; 9 lotov ostane.

Funte na cente  1 ( 00 j 15 t 55 | 15 Ct.

55 ostane.

Odgovor:  15 Ct.  55 9 Lt.

Koljko gl. da  6000 vinarjev ?

4 6000 1500

iii

kr.

20

20

**00

83

150 ( 0

12 '

* 30

30

25  gl.

3 . Se pergodi’, de imamo v rajtingah debelo ino drobno
štev do skupaj: mormo drobno pred vsim izrajtati
ino na debelo vreči, koljko se da. P: Za rajnim
Cirkovskim fajmoštram so na licitacji izkupili:

iz živine  6506  gl.  45  kr.  3  vr.

„ vina  1804  „ 36  „ 2  „

„ žita  10049  „ 12  „ — „

„ hišne priprave  13410  „ 18  „ 1  „

„ drobnih reči 741 „  51  „ 2  „

koljko so izkupili?  32512  gl.  44  kr.  — vr.
Odgovor:  32512  gl.  44  kr.

Zdravila, sedmina ino druga oprava za rajnim
znese  3526  gl.  56  kr. ino  3  vinr.', koljko še pre¬
moženja ostane?

Naštevk  32512  gl.  44  kr.  — vinr.

Odštevk  3526  „ 56  „ 3  „

Osldjk  28985  gl. 47 kr.  1  vinr.

Ker v naštevki vinarjev ni, vzememo  1  kr.
vzajem, ga v 4 vinarje zmenimo , 3  odštejemo
ino nam  1  vinar ostane.  — Odšteti je  56  kr.  —
v naštevki jih je le  43 ; vzememo  1  gl. vzajem,
ga v  60  kr. zmenimo,  43  kr. dodenemo ino do¬
bimo  103  kr ., odštejemo jih  56  kr .; nam ostane
47 kr. — Vsiga premoženja ostane  28985  gl.
47 kr.  1  vinar.

To premoženje se med  3  razšteje, ker dobi
žlahta  1  del, cerkev  1  del, vbogi  1  del: koljko
dobijo vbogi?

6 »

3

28985 9661 gl.

27"'

THT

18

s 18
18

775

3

2

Ker se  2 gl. med  3 razšteti ne morta, ju v
krajcarje zmenimo, unih  47 kr. doštejemo ino
167 kr. med  3 razkejemo.

3 167 55 kr.

1 15 j

TFT

15

~7z

Krajcarja dva zmenimo v vinarje, zgprniga
doštejemo, ino  9 vinarjev med  3 razštejemo.

3

9

9

3 vinarje.

Vbogi dobijo  9661 gl.  55 kr.  3 vinarje.

Za rajnim Cirkovskim gospodam je pa bilo tudi
83 kop pšenice na prodaj; veste , koljko je  1 kopa?
Snope štejemo na kope’,  1 kopa ima  60 snopov,
a/j pa orehov  — tudi lešnikov.  — Per kopah si
lehko zrajtate, de koljko goldinarjev  1 kopa  —
toljko krajcarjev  1 snop velja. P: Ako je per
vinogradu  1 snop vejnika po  1 kr. bo kopa  60 kr.
olj pa  1 gl. veljala.  — Prodali so tudi  24 ducen-
tov belih robeov,  1 ducent po  2 gl. srebra; po čem
je bil  1 robec?  — 1 ducent je  12 robeov. V raj-
tingi se mormo pomniti, de koljko grošov  1 du¬
cent  — toljko penezov  1 kos-,  — koljko šestakov
1 ducent  — toljko pol krajcarjev  1 kos;  — koljko

85

po  4 grosnikov  1 ducent  — toljko krajcarjev  1
kos;  — kol j ko goldinarjev  1 ducent, toljko petk
velja  J kos. P:  1 ducent robeov je bilo po  2 gl.
prodanih; tako je veljal  1 robec  2 petki, to je
10 kr. Bili so dober kup!

,,Denašno števenje dobro poglejte; števila, ktere sim
vam na tablo zapisal, si vsak na popirček zapiši: doma
ravno tak črez praznike zrajtaj, ino na belo nedelo po¬
kazat prinesi; gospod fajmošter bojo pogledali, koljko že
znate. u

,,Okorej pa je dones? — vprašajo — in vsi, ko bi
trenil, na uro pogledajo. Bilo je % na 3. — Potreba
vam je še vediti, rečejo, kako se nar dražje blago: zlati
čas  meri — na leta, dni ino ure. — Navadno leto  ima
365 dni: vsako šterto je prestopno,  ino šteje 366 dni.
— Leto ima 4 kvalre,  alj 12 meseneov , 1 mesene sploh
30 dni.  — Iieto ima 52 tednov , mesene pa 4. — Te¬
den alj  nedela ima 7 dni , 6 delavnikov, 1 praznik. —
1 Dan ima z nočjo 24 ur,  1 ura 60 minut  (jdrobeov),
1 drobec ima 60 drobičkov  alj sekund. u

Uro, ki teče, vsi dobro poznate; pa tudi zlati čas
teče; — vi pa nja zamudo slabo zrajtate. Kdor vsaki
dan 1 minuto — zamudi vsak teden 7  minut; — kdor
zamudi vsak dan 1 uro — v leti 365 ur. — —

,,Ali pa tudi tisto uro poznate, ki jo povsodi z sebo
imate, de vam kaže nagel tek vašiga življenja? — vpra¬
šajo gospod kaplan? Katera ura je to?“

Človeško telo.

Človek se veli krona stvarjenja; in truplo, ravno ko
sveča, se kaže vsili stvari gospodar. — V glavi, za
jasnim čelam, imamo možgane, v možganih um, pamet
ino spomin. — Iz možgan se snujejo, kakor iz klavnica
niti, tenke žilice ino kitice po vsim životi. Po njih ob¬
čutimo ino se zavemo. Ako možgane raniš, omedliš,
spomin zgubiš, se ne zaveš in leliko vmerješ. Varvati
se je močne pjače ino vsiga, kar preveč v glavo gre.

86

— Oči  pod čelam so nam okna, de gledamo. Oko v
napetih jabelcih svojo mokroto, in v sredi jederce ima.
Ako mokrota vsahne — izteče, človek oslepi. Obervi
oči pokrivajo, pa tudi sami jih mormo škode varvati.
Slepec je vbožec! — Ušesa  so dvojne stranske vrata,
lepo skrožene ko rog, de glas po njih na znotrajn bo¬
ben pride, in slišimo. Pregloboko v nje vertati je ne¬
varno; lehko boben prederemo in oglušimo. Gluhaki ro¬
jeni tudi govoriti ne znajo. Modri možje so pa šole za
take naredili, v katerih se vsiga potrebniga zučijo in znajo
bolj pisati ko vi. — Usta so poglavitne vrata, in jezik
vratar; včasi zlo hudoben. On vse okusi, presodi in
pove, de pojemo alj zaveržemo. Ako jezik čist ni, nam
tudi jesti ne diši. — Nos  je čuvaj v sredi lica, ki čuje
ino po svojih nosnicah voha, jeli dobro alj ni? Roke  ino
noge  so iz brezštevilnih žil, kit ino kosti stikane; kar
roke storijo, kamo noge človeka prinesejo, ni dopovedati.

— Kosti  so slemena po vsim trupli, ki ga deržijo, de
se ne izdruzgne. Po sredi kosti žlahen muzeg teče, ki
jim življenja daja. Skozi nesramno prešestvanje se mu¬
zeg po kosteh suši. Želodec  je kuhinja v človeškim tru¬
pli, 32 zobov živež zmele, jezik z slinami vmesi ino po
golti (jgortanci) želodcu da, de ga skuha. Požrešnih že¬
lodec preobloži, de mu onemaga, na pol srova jed mu
obleži, de je prekuhati ne more, moč oslabi, život se
trese ino kerv skvasi. —

Serce  je v našim trupli jederce, ki dve kamerci ima,
iz katerih po 2 serčnih žilah kerv od serca — po 2  dru¬
gih žilah kerv nazaj k sercu žene. V 1 drobičld fse-
kundi) serce per 55 <%.  kervi, ki jo odrašen človek ima,
po vsim životi razžene ino spet na se potegne, kakor ga
plati čujemo. Per zdravim človeku serce v 1 minuti po
70 — vi uri po 4200 — vi dnevi po 100,800 —
v 1 leti po 36'792,000 vdari. — Oh čudo, de se ne
razbije! — Od serca gre po životi moč in toplota. Se
serce ohladi — človeka ni — truplo vmerje. Plače  so
človeku meh v persih, ki zdravo sapo na se vlečejo ino
škodlivo izganjajo, ter so gobi podobne, polne kervi.

87

Ako preveč letaš, skačeš, plešeš, vina alj žganja piješ,
plače z kervjo prenapolniš, de se znotraj pretergajo. Je
kerv v plačah prevroča, ino prehitro merzlo piješ alj se
prehladiš, se kerv steme ko kislo mleko, ne more po ži¬
licah naprej, pluče začno gniti, se gnojiti — neduha te
spravi od kruha, de se posušiš ino vmerješ. — Iz pluč
imamo dušah  — pišela po gerli za goltam do ust, ki jo
stisnemo alj razprostimo; kakor se tenko alj debelo ogla¬
simo. Dušak mali jeziček zapira, ino po tem govorimo,
kar živina ne more. Kaj, de bi le zmiraj prav govorili!

— Sveti Duh govori: „Smert in življenje iz jezika izvi¬
rata. Kdor se v besedi ne pregreši, je popolnama mož.“
Kdo pa vlada (viža) naše govorjenje?

Človeška duša.

Duša je toljko čudna stvar, de nje videti ne mormo.
pa jo vender občutimo, kakor v persih skrito serce. —
Duša čuje na 5 počutkih našiga života: vidi skoz oči —
sliši skoz ušesa — okusi po jeziki — ovoha po nosi —
občuti po vsih udih; pa tudi živinče ravno to zamore, ki
ima vmerjočo dušo.

Duša naša pa nauke posluša, premišluje , kar sliši;
ino tega živinče ne more. Kdor za nauke ne skerbi, po
živinsko šivi in nima pravih miši.  — Še veste, kar ste
preteklo nedelo slišali od mere in vage? Duša pomni,
kar je čula; ima spomin.  So pozablivci in pozablivke,
ki jutre ne vedo, kar dones slišijo, imajo slab spomin,
kakor dečko, kteriga na mejniki, naj bi pomnil, za uho
vdarijo.

Naj vam po slovenje povem, me dobro razumite  alj
zastopite; vam rečem po nemško , me malokdo vas raz¬
umi. Duša se mora vaditi, de hitro razumi, kar kdo pove,
ino razloči, alj je resnica alj laž — černo alj belo? Ko-
murje vse eno, je neumen; nja duša nima praviga uma.

— Človek ki vse zastopi — razumi, pravijo, de je raz-
umeten (kitnšten).

Pa kaj človeku pomaga, če je še toljko razumeten,

88

pa pameten  ni! Pamet je boljši ko žamet. Naša duša
mora ve d iti; zakaj to stori — uno opusti, kaj bo iz tega,
kaj pride iz uniga, de oberne vsako reč, kakor je prav5
to se reče po pameti. Pamet je iskra božje luči5 kdor
njo zgubi, per njem ni resnice ne pravice — je dušna
tema. Za to veli vsmileni Jezus: „Dokler imate luč, po
luči hodite, de vas teme ne zgrabijo.^

Pisanke  {pirhi), ki jih za veliko noč imate, vam
dopadejo; saj eno bi vsakter rad imel. Tudi kolači alj
šartelni vam dišijo, kaj ne? — nar bolj pa meso'. Tudi
kužeju meso diši, in dajte mu ga na velki petek, jedel
ga bo. Zakaj pa vi ne? — Naša duša spozna dobro in
hudo, izvoli  po pameti, kar je prav — opusti, kar ni
prav, ona ima voljo, ino pa svojbodno (frajj  voljo.
Vas ne more nihče persiliti, de bi v petik meso jedli;
cucek se pa ne zamore posiliti, de bi ne jedel, če kos
mesa pred nja položiš. Tudi se najde tako slabih, ki si
po pesje ne morejo pritergati, naj si je še tako škodlivo
in prepovedano. Taki ljudje so svojo žlahno, prosto voljo
zapravili — zapili — zajedli; poživinili so se. Oh, to je
žalost! Naše poželenje brez pameti je konj brez vujzde.

Poživinjen človek želi kar mu diši, po živinsko; —
razumeten {posvetno moder) poželi, kar dobiček stori,
po človeško; — pameten poželi, kar se po pravici zgodi,
postavodarsko; — bogaboječ poželi, kar Boga veseli,
ino to je keršansko. Kaj bote pa vi poželeli? —

Kakor ima naše telo 5  počutkov: pogled, posluh,
poduh, pokus  ino počut,  ima tudi duša petero moč, de
misli z zavedam , pomni z spominom , razumi z urnam,
razsodi z pametjo  ino izvoli z voljo.  — Če telesu oči
ne svetijo, roke — noge ne občutijo, je bolno; ako se
ne ozdravi, vmerje. Tudi duša je bolna, ako ne ve,
česar je potreba, ne spozna, kar je prav, noče, kar
Bogu dopade, kedar greh dela; — vmerje, ako nje ne
ozdraviš. Je truplo iz mladiga zanemarjeno, de ga gi¬
bati, hoditi, delati ne privadiš, zanič  je. Tudi duša je
borna, ako se od mladih let pridno ne učiš potrebnih reči
spoznavati, hudo opustiti, dobro storiti. Oh, bodi vam

89

vselej perva skerb za dušo! Nevmerjoča  je, vekomaj bo
živela, večno srečna alj nesrečna. „Kaj pomaga člo¬
veku, pravi Kristus, naj si ves svet pridobi, ako pa
dušo zgubi ? u  — Ljudje, ki šolo ino cerkev opušajo, iz-
veličanske nauke zamudijo, se poživinijo j živine pa Bog
v nebesa ne vzeme.

XX.

Vesela aleluja.

Prav veseli so bili velikonočni prazniki. Luna je
ravno o polnim ljudem svetila, ki so h božjim grobu bo¬
dili. — Na kerstuo soboto so ogenj blagoslovili; pa otroci
niso z gobami po ogenj smeli, ker radi kaj popalijo. Za
vsako ves ga je eden prinesi!. Vstajenje Kristusovo so
na veliko nedelo zjutraj obhajali. Mladenči sami strelali
niso, kar je Ojstro prepovedano, pa zložili so dnarjev za
strelu prah (pulfer) ino per farni cerkvi so na veliko noč
ob sviti možnarji pokali, de je po celi fari gromelo.

Smešno je bilo poprejue leta ženske gledati, kako
so z jerbasmi po blagoslovi iz cerkve divjale. Vsaka je
kotla biti perva doma, v prazni veri, de bo perva moža
dobila. Marskatera je padla in jerbas po tleh zakadila,
de se je kolač po bregi zatakal, pisanke poterkale, pa še
kaka cunja iz korbe prikazala, ki jo je podložila, de bi
se beršinja veči videla. Ene leta že ni več tako. Go¬
spod fajmošter so jim blagoslov lepo razložili, ter so djali,
de kdor kaj blagoslovleniga nese, ne sme letati, kakor
bi bil kaj vkradel, ampak naj po pameti nosi. ,,Dekleta !“
— so djali — pomislite, kar vam Kristus pove: „„Perve
bojo posledne — posledne pa perve.““ Po blagoslovi so
še molili, naj dober Bog živežu da zdravje in tek. In
kakor iz pridižnice grejo, počasi ena za drugo zadene
in gre. Per težkih jerbasih ste se ]>o dve verstile.

Per večernicah so vboge darvali. Stariši otrokam

90

vkažejo, naj vsako svojiga velikonočnega kosa nekoljko
vbožčekam prihrani ino domačim vbogim nese, ki so pred
cerkvenim pragam vbogajime prosili, de jih privadijo sebi
pritergati in vbogim dati. Po večernicah so botri (jgoteji
ino gotice} svoje zetice z pisankami darvali. Na veliko¬
nočen pondelek so po opravili otroci v pričo starišev na
veški ledini pisanke takali. Prav vesel čas je bil, ino
pa brez greha vesel.

Velikonočen teden so hodili mladenči ino deklice k
nauku, ki so se za pervo spoved ino sveto obhajilo pri¬
pravljali. Premožneji stariši so svojim kako novo obleko
omislili j vbogim so pa kumeji alj drugi dobrotniki kaj
noviga kupili. Na cvetno nedelo so bili zatorej otroci
oklicani, ktere so za vredne spoznali k pervimu svetimu
obhajilu. Odrašene dekleta so jim za čedne vence sker-
bele. Vsa fara se je perviga svetiga obhajila veselila.

Na belo nedelo se spoved za otroke ob pol osmih
začne. Po spovedi se otroci v šoli znidejo, in ob dese¬
tih jih v procesji v cerkuv spremijo. Gospod kaplan so
per kerstnim kamni z njimi kerstno obljubo ponovili, in
gospod fajmošter otrokam per altarji toljko v serčno pridgo
naredili, de se je vse po cerkvi solzilo. Solarji so med
opravilam prepevali. Po obhajili vsako lepo podobico Je-
zusoviga serca dob/, de jo dobro z-hrani alj pa doma
na svojo ladico (skrinco) perbije. Kakor angelce je bilo
videti pobožne otroke, in marskdo je njih pogledaje iz-
dehnil: Oh, naj bi še jez bil tak nedolžen! -- Tako so
v Slavini veselo Alelujo sklenili.

Po večernicah pridejo gospod fajmošter v nedelsko
šolo. Poskusijo nar prej pervošolce, kako že kaj berejo.
Nekih desetero je tako gladko ino zastopno bralo, de jih
rečejo med drugošolce vzeti. Nekaj jih pa še slabo ino
počasi zlaga, nar več pa fantov potezuje. Gospod faj¬
mošter jih pokregajo, rekoč: „Mladenčam je nauka nar

v

91

bolj potreba, pa imajo nar manj skerbi. — Oj, joj! moški
imajo dobre glave — pa terde buče.“

Med izprašovanjarn pervošolcov, ki so po šoli stali,
drugošolci spišejo, kar so jim na tablo zapisali. Vsak
podpiše svoje ime, ino svoj spisek odrajta. Po tem jih
gospod učitel poskusijo, iz glave rajtati. V tem so fantje
dekleta premogli, de so ravno še eni na perste šteli.
Gospod fajmošter jim dajo rajtingo, rekoč: Bregant je
250 gl. posodil, koljko bo vsako leto obresti alj činža
vlekel? —

Od slo goldinarjev  5 gl., od  1 gl. pa  1 gr.  —
Koljko goldinarjev; toljko grošev ; koljko stotin poso¬
jila, toljko  5 gl. obresti. Poprej iz glave naredite.
Od  200 gl. vleče 2 krat po  5 — to je  10 gl.  — Od
50 gl. Ona  50 gr. alj poltretji goldinar. Ves obrest
znese  12 gl.  30 kr.  — Zdaj pa na popir zrajtajte.

V Graški šparovki pa od  100 gl. položila samo
po 4 gl. plačujejo. Ako priden hlapec alj dekla svoje
zaslužene letnine  25 gl. v šparovko položi ; koljko vsako
leto obresti vleče?  — Zrajtamo nar prej koljko po
5 gl. verze , ino najdemo  25 grošev. Zdaj pa  5 li  del
(petinko) odštejemo, ino bomo obrest po  4 od sto
imeli. Petinka od  25 je  5; ino če  5 od  25 odšte¬
jemo,  v 20 gr. alj  1 gl. dobimo.

Šparovka je za družino ino druge pridne ljudi, ki
veliko na obrest položiti nimajo, velika dobrota. Vze-
mejo, kedar kolj prineseš, tudi po goldinarji, ino ti pla¬
čajo, kedar hočeš. Obrest vsakiga leta h položenimu
dnarju doštejejo ino tudi od tega obrest vlečeš. Na mesti
zaslužen dnar doma v nevaršini imeti, ga raj v šparovko
pošli; boš brez skerbi ino per lepim dobički. „Tako so
gospod fajmošter šparovko perporočili.“

Zdaj šolarje gospo'd kaplan barajo, kako se je za-
deržati per bolnikih —- kako na dobri volji i. t. d. Od
tega so pa dekleta bolj gladko odgovarjale. — Po iz¬
praševanji gospo'd fajmošter v besedo sežejo, rekoč: ,,Pre¬
pričal sim se, de ste po zimi večidel vsi pridni bili. Bo¬
jim se pa, de po leti ne bote toljke hvale vredni. Po

92

cerkvanji, kakor navada, bote lajnali — po božjih potih
hodili, ker,sanski nauk ino šolo pa mudili, kaj ne? —
Cujte, kaj vam povem. Kdor veliko po cerkvanji hodi,
se lehko zblodi in dosti slabiga nabere. Greš v leti en¬
krat alj dvakrat, ako veliko po trikrat na božji pot, za¬
dosti je; po večkrat jiti ne smete.

1. Ako se namenite na božji pot, poprejno nedelo se go¬
spod kaplanu oglasite, jim povedat, kamo ino z kom
pojdete.

2. Sami ne potujte, ampak z očetam, z materjo alj ka¬
kim drugim poštenim človekam hodite.

3. Crez potrebo pit ne hodite, tudi prevroči ne pijte 5
lehko škodje duši alj truplu. Glejte, kje bote ležali,
de ne bo pohujšanja. Pravijo, de kjer ima Bog en
alfar, ima peklenšek dva.

4. Rajati po božjih potih je večidel smerten greli. Li-
tožev, v katerih godce slišite, se od daleč zognite.

o. Na dalne božje pote hoditi, kakor v Marijo Cel —•
na svete Višarje alj na Bistro je za šolarje še pre¬
hitro. Kedar odrastete ino vtegnete, greste enkrat,
in bo zadosti.

6 . B rez vedenja staršev otroci ne smejo, ne družina
brez dovolenja gospodarjev na božji pot; taki pot bi
bil v pekel.

7 .  Kdo iz bližniga cerkvanja prepozno, do po noči k
domu pride, je zapelivcu v rokah, težko je pošten
ino več v šolo ne sme. — Nar lepši božji pot je tisti
kraj, kjer se kaj lepiga zvučiš, ino zvesto Bogu slu¬
žiš. Ste me zastopili? — Ako greste na božji pot,
ne hodite Bogu na pot.

Po leti bo nedelska šola za nemške ponovlance zju¬
traj pred velikim opravilam, za vas slovenske drugošolce
pa po večernicah. — Zdaj pa zapojmo od sabote večer.

*) Ahacel. Pečine, stran 9.

93

XXI.

V starim gradi d nar.ji cvetijo.

„Kaj ste pa imeli, Gradišani, v petek v starim gradi ? u
— barajo gospod učitel Grajanoviga Lukeža. Vsi se po
šoli zasmejijo in Lukej začne, rekoč: ,,Cigani so k Belka
prišli, ki so zvedili, de je hodil že večkrat v star grad
dnarje kopat, pa zasto'nj. Pravil jim je, de sliši pogosto
v starim gradi opolnoči ropotati. Cigan se ma ponudi
pomagat, de dnarje vzdigneta. V sredo večer gresta
kopat, ino pozlačen klue najdeta. ,,To je kluč, mu začne
cigan prerokovati, ki se vsakih sto let prikaže, preden
dnarji cvetijo. V petek jih bova vzdignila; to de daro¬
vati boš škrata moral. Cerniga petelina bora zadavila,
pa vanj 7  zlatov matere božje, 3 križevače, 2  polkri-
žavki, pa 1 četertinko križano položila. Ako ravno ta¬
kih dnarjev nimaš, jaz posodim.“

Belk je ravno na Jurjevo vole prodal ino ciganu sa¬
mih dvajsetk našteje. V  četertek se posti, v petek jutro
v cerkvo gre; zvečer sta pa z ciganam do 10 % per
nas pila. Oče Belka branijo v tako nevaršino hoditi; pa
je bil še le prav hud. Zdaj vzemeta černiga petelina,
ki sta mu vrat zavila, pa dnarje v anj zašila, ter si v
stari grad svetita. Mi smo šli na gradiše poslušat. O
pol dvanajstih se tak hrup po gradi vzdigne, de smo vsi
zbežali. Ob enej po polnoči persopiha Belk malo živ k
nam. Bled ko smert se za mizo vsede — ves šmirast
ino povalan.

Ko si nekoljko odehne, začne praviti, kako sta v
gradi bledo luč zagledala, kakor hitro je v Slavini ura
ednajst odbila. Cigan pravi, de ravno tam dnarji cvete.
Hitro pristopita ino na ravno tisto mesto v novi skledi
petelina zakopleta.

Cigan širok ris naredi, in Belk ravno v sredo na
skledo poklekne. Zdaj začne cigan neznane molitve že-
brati, kar se iz dveh lukn zabliskne ter bobna ino ro-

94

poče, de se grad trese ino Belk od strahu trepeče. Po
tem med perste zažvižga, de je po ušesah zvonelo, ter
začne od vsili krajev stare piskre lačati5 Belk še posilo-
ma kleči. Kar skočijo iz velike jame černi možje —
nekdo njih mu šmirast Ione na glavo povezne, de se mu
po lici cedi. Nevsmileno ga začno pretepati. Ko piskar
iz glave verže, in na pomoč zavpije, vidi iz druge jame
hudiga perleteti, ki mu je ogenj iz gobca švigal. — Belk
zbeži in komaj živ ostane, ter se mu zdi, kakor bi se
bilo pol grada za njim posulo.^ „Kamo pa so cigani ?“
— ,,Oel teden so za gradam kuhali5 zdaj jih pa ni sluha
ne duha. Moj oče ino soseda dva so včeraj petelina ino
dnarjev jiskat hodili, pa niso najdli kaj druziga, kakor
kup voglja, pa potrupanih črepov. Belk je od strahu
zbolel. u

,,To je prav po cigansko — pravijo gospo'd. Ho¬
čemo zrajtati, koljko je Belku ta ciganija veljala. Ivtere
dnarje, Luka! je moral cigan imeti?“ Luka jim pravi in
gospod pišejo:

7  cekinov, ki so po 4 1 /, goldinarjev.

3  križevače, „ „  2 ,2 / 60  „

2 polkrižavki, „ „ 1% 0  „

1 štertinko križavke, „ „ 53 / 6o  „

Težka bo, de si je ravno mala. Poprej vam je povedati,
kako se razdelba šteje, alj drobi rajtajo, de vas kdo
ociganil ne bo.

o. Razdelba.

1 . Vsaka reč se v svoje dele razdrobi, iz katerih ob¬
stoji’, p:  1 goldinar ima  60  krajcarjev,  1 ura
ima 4  četertinke i. t. d. Ako nimamo cele reči,
saj nekoljko včasi imamo. Koljko delov imamo,
zapišemo zgoraj , ter pravimo, de je  števc.  V
podvezo postavimo, koljkor bi morli imeti, de bi
reč cela bila , in pravimo, de je  raz  del  c, ki nam
pokaže, v koljko delov naj se celo razdeli. P:
12 / eo  nam kaže, de imamo  12 kr. od  1 gl.  — 60  kr.

95

2 .

3.

bi pa naj imeli, de bi  1 cel goldinar bil, ino se
izreče: dvanajst šestdesetink goldinarja.

Je (zgorni) števc reči od (spodniga) razdelca, p:
% — zapopade 1 celo, ter  ni pravi raz d el.
Lehko ga poravnamo, ako števe  3 med razdelca
2 razštejemo 2  | 3 | l l / 2 . Temu rečemo, de je
mešan raz d el, ki ima celo  1 ino razdeleno */ 2 .
Mešan razdel pa tudi zčistimo, če celo z razdel-
cam poštejemo, števc pa doštejemo; p:  4V 2  — 9 * / 2 .
Po navadi razdel v drobiš zmenimo, p: v kraj¬
carje, libre, čevle i. t. d., kar se per malim lehko
iz glave zrajta; p:  */, gl-je  30 kr., l / 4  gl. je  15 kr.;
*/ 2  Ct. je  50 Pisaje poštejemo števc z dro-
bivcam (koljkor delov celo ima), ino z razdelcam
poštevo razštejemo , de krajcarje , libre i. t. d. do¬
bimo. P: Ko/jko je  % gl.?  3

4

180
16 '

* 20

20

45 kr.

4. Nam je razdel prevelik, p: i2 / b0  gl., ga lehko skraj¬
šamo, ako se z kako števko brez ostajka v zgor-
nim ino spodnim razšteti da. P: li / 6o  se razšteje
z 2, ino da 6 * * /. 0 ; pa z  3, in i 5 ma  4 / 2o ; še bolj z
6, ino da  2 / 10 ; nar bolj z 12, ino pusti  % gl.

5. Krajšav (števka, ki razdel skrajša) se mora sku¬
šajo pojiskati, de se po njim števc ino razdelc raz-
šteti da.

6. Nar krajši razdel pohranimo, alj ga v drobiš zme¬

nimo ; p:  y 5  gl. je 12 kr.

Razdeli se doštevajo, odštevajo, poštevajo ino

razštevajo, kakor cele števila; to je pa za bolj

prebrisane glave. Vam je tega nauka dovolj, de

vas tako lehko ne ociganijo. Po tem zrajtajmo:

96

7 zlatov . . po  4'4 gl. je  31 gl.  30 kr.

3 križanke .  „ 2‘/ s  „ „ 6 „ 36 „

2 polkrižavki  . „ 1 ‘/, 0  „ „ 2  „ 12  „

1 četertinka križ.  „ 3 % 0  „ „ — „ 33 „

Odgovor :  40 gl.  5 1 Ar.

Tako je Belk 40 gl. ino 51 kr. v starim gradi
vsjal; pa težko, de bi mu kdaj cveteli.

Sadja reja.

,,Naj bi v starim gradi dnarji ležali, že zdavnaj bi
jih bili izkopali. V zemlji so dnarji povsodi; pa jih mora
drugači saditi. Poglejte skoz okno, kak lepo cvetijo!“
— V faroški sadunosnik jim pokažejo. — „Rajni gospod
so ga nasadili, bo že 15 let. Koljko so iz sadja na
fužinah izkupili — koljko zdrave pjače naredili — koljko
bolnikam so z kuhanim sadjam postregli, ter hodijo za-nj
prosit, če kdo zboli! Lehko bi po celi fari tako lepo
cvetelo, naj bi zanikarnih, abotnih ino hudobnih ljudi ne bilo.

He me veseli, ker spomnim, kako so me rajni go¬
spod fajmošter po šoli zaklicali, ter sva o Breznim šla
na sprehod drevje cepit ino žlahnit. Vzeli so vinjek ino
žagico, meni so dali mladik ino drevesne smole. Kjer-
kolj sva za potam divjaka najdla, sva ga vcepila, ako
je bil za to. Tudi samoraselke sva izkopala ino presa¬
dila. Perpovedali so, kako so v nekih krajih po Nemš¬
kim ceste po ure hoda z sadovjam osajene, de se popot¬
nik lehko v senci, v jesen pa tudi z žlahnim sadjam ohladi.

Odkazali so mi nekaj zeinle, jo dali čedno ograditi,
ino me naučili pičke sjat. ,,Poberaj, so djali, v jesen
košice ino pičke, ki jih kmetovski dečaki zametujejo, ke-
dar sad drago kopujejo, ino jih lepo vsej. Naredi po¬
dolgovate jamice, 1 šoln eno od druge; položi pičke po
2  pavca na redko, zagerni jih, o valički jih pa oplej.
V kratkim boš imel mladih drevesc za požlahnenje. V
nekih letah jih presadiš v dobro zemljo.

To bo drevesna šola — so rekli; bojo ti tvoji leseni
šolarji več veselja prinesli, ko marskdo tvojih malovrednih

97

šolskih otrok. Naročili so mi, šolarjam, kar je bolj mo¬
drih, pokazati, kako se drevje sadi in požlahtnuje. Ti¬
stim, ki so to delo dobro zastopili, so rekli žlahnih mla¬
dik, nar pridnejšim pa tudi pevčnikov dati, de so jih
doma vsadili.

Nekoljko let sim to poskušal, pa otroci vsakdanjih
šol so za to delo še prekilovi; nedelskih šol še ni bilo.
Vam zdaj pokazat želim, vi odrašeni mladenči, kako se
zakladi (šacij) kopajo. Ob nedelah in praznikih grejo
dekleta v faroško kuhinjo se kuharije učit, mi pa pojde-
mo v sadunosnik, jim kaj za kuho pripravit. „Kdor
mlad drevje sadi, star sadje dobi“ — pravijo tvoj pošten
oče, Miha Božic! Resnica je; to de žalostni so, ko jim
toljko mladih jablan za potam polamajo.

Grozovitno je, de se najde ljudi, abotnih ino hu¬
dobnih, ki iz neumnosti alj hudobije toljko drevja oško¬
dujejo. Pomnim, kakor bi včeraj bilo, kaj so rajni go¬
spod fajmošter pridgvali, videti, kako so pastirji po drevji
škodo delali; ino neki ponočni prijatel, kteriga so dali
zapreti, jim iz jeze celo versto sadunosnic polamal. —
Moram vam nekaj pridige povedati.

1. Preljuba naša mati, rodovita zemlja, po leti zelen
plajš ima iz drevja lepo spleten. Vsigamogočni Bog
ji ga je tretji dan ogernil, ter je djal: „Zemlja naj
rodi rodovitne drevesa, ki sad storijo po svojim rodu,
in seme v sebi imajo. u  Od tiste dobe že nad 6000
let nam drevje čudo vsigamogočnosti božje  kaže; kaj,
de ga premalo spoznamo! — Iz starih korenin nam
mlado drevje priraste, žvice v zemljo položimo ino se
nam ozelenijo. Iz semena, ki ga veter, ptica alj člo¬
vek zaseje, priraste veličastno drevo, ki eno leto se¬
mena obrodi za celo dobrovo obsjat. Vsako, še tak
majceno semence ima v sebi celo drevo. Zerno se
vzimi, drobne korenince požene, in drevce izraste, ce
le mokrote, toplote ino luči dobi. — Tudi drevce živi,
kakor malo dete; ino naj si ravno stoji ino živeža ne
jiše, ima po korenincah ino po perji žilice, po katerih
iz zemlje ino iz pod neba svoj živež pije. Glovek

98

ima kožo, drevje svojo skorjo; kdor njo rani, hudo
stori. Vi nevsmileni drevoderci, ki po lesi smreke
belite, de za smolo kozovce delate, drevje vertate,
de mu sok, njegova kerv, izteče, za potam mladike
lomite ino nedolžno drevje olomastite — ali ne veste,
de dobrotliviga Stvarnika razžalite? — Tudi drevje
živi, raneno se posuši ino vmerje. Kdor rano obeže,
dobro delo stori.

2.  Več od zlata in srebra nam drevje dobriga da;  za
to je pervo dober Bog v zemljo zakril, drevje pa po
zemlji razsadil. Drevje daja ptici živež in streho;
živini prilast in postel, človeku brez števila veselja in
kasna. Je drevo, ki rodi sad, iz kateriga hlebe pe¬
čejo — čudno drevo, katerimu v debli ljudje kakor v
hrami prebivajo, ki jih oraste ino nad njimi zeleni. Vin¬
ska terta je mati toljko miljonov ljudi. — Vsak kraj
ima drevje po svoji potrebi; kdor torej drevje konča,
je tistiga kraja nar huj sovražnik. Za to je dober
Bog po Mojzesu vojšakam prepovedal: „Kedar boš
mesto z vojsko oblegel ino z močnimi zasipi obdal,
ne smeš drevja posekati, ki sadje rodi, tudi ne lesu
v tistim kraji z sekiro pokončati; saj drevje število tvo¬
jih nasprotnikov ne more pomnožiti: V. Mojz. 20, 19.
Po pravici tudi deželska gosposka drevoderce kaznuje.

3. Drevje božjo stvar,  Bog živi; vsmiliti se nam mora,
ako smo božji otroci. „0 nikar me ne olamaj; ho¬
čem ti sladkiga sadja dali 44  prosi žlahen pevčnik ne-
vsmileniga dečka, ki si gre šibo iz njega včesnit.
,,Kaj sim ti storila, de mi tako nevsmileno kožo obe¬
liš? Ali ne veš, de ti bom posledno hišico dala, v
kateri te bojo pokopali? 44  — vpraša zelena smreka
gerdiga smolarja. ,,Po kaj me tak nevsmileno loma¬
stiš, ter kamenje ino pakleze po meni lučaš! — se
Švara poln jablan. Tako gerdo ti meni mojo dobroto
povračuješ! 44  Naši dobri stariši so drevja nasadili;
tožili jih bojo, ki po drevji škodo delajo.

4. Poglejte pa tudi lepe božje nauke,  ki nam jih je Bog
na vsako drevce zapisal. Drevje nam v nebesa kaže,

99

de ne pozabimo, kje smo doma. Otroci! poglejte mlado
drevce: kamor se mlado naklone, taj bo dorastlo;
staro se več vkloniti ne da. Mladenči! vidite drevje
cveteti? Tako cvetite nedolžni tudi vi. Merzel veter
pohladi, mraz cvetje okuha, ino vse žalostno se obeša;
— še žalostnej bodi zapeljano dekle brez diviškiga
cvetja. Poznate drevo, ki ga červ gloda, kako se
začne sušiti? Tako se razujzdanimu mladenču godi,
ki je svoje poštenje zgubil. Nečistnik pade, kakor čer-
vivi sad iz drevesa. — Možje ino žene! bodite dobre
drevesa; drevo, ki dobriga sadu ne prinese, bo po¬
sekano ino v ogenj verženo. — Pomislite vi starčeki,
kako v jeseni iz drevja list za listam pada. Tudi mi
padamo v zemljo drugi za drugim, z nami pa tudi
vsa posvetna čast in oblast. — Drevje, ki po zimi
spi, o valički zopet oživi; tudi mi bomo oživeli ino za
toljko gorši vstali, za koljkor boljši smo v Gospodu
zaspali.

Te pridige se spomnim, kedar drevje zagledam, ki
so ga rajni izredili.

Pa tudi vam, kterim so kumej (g ote j) bili, so vsa-
kimu žlahno drevce vsadili, ter tudi druge botre opomi¬
njali, rekoč: ,,Vsak oče naj svojimu otroku, vsak kumej
svojimu zeticu drevce vsadi, naj bo z otrokam rastlo,
ino sadu prineslo. Nas že dolgo ne bo, drevo še bo
rodilo ino otroka nas pomnilo. Vsako rodovito drevo je
gotov dnar, ki iz zemlje cveti. u

XXII,

Boljši kratka sprava 9  kakor
dolga pravda.

Prismejali so se gospod kaplan v šolo, rekoč: ,,Kaj
smešniga sim včeraj na veliki cesti srečal. Dva se na-
J  ' 7 *

100

sproti pripeljala, kakor bi se ne videla, ter se nobeden
ne zogne.

Kedar že prav terdo zadeneta, naglo iz vozov sko¬
čita, ter se skregata. Jurko: Zakaj se nisi zognil? Janko:
Zakaj pa ti ne? Jurko: Mi ni bilo potreba. Janko: Meni
tudi ne. Jurko: Ali si bil slep? Janko: Mislim de si le
ti bil. Jurko: Ti bom zdaj pokazal! (seže po sekiro,
ino mu žuga kola posekati, rekoč) Boš v stran vozil?
Janko: Per moj dun, de ne. Jurko spet sekiro vtekne
rekoč: Bom pa jez. Caufi! Bistalior! — Tako je bila
pravda skončana. u

Vsi se Jurka smejijo, ki se je Janku (oljko grozil,
po tem si pa tako lepo henjal. ,,Kateri je bil bolj mo¬
der ?“ — barajo gospod kaplan. „Jurko, ki je odlien-
jal,“ vsi odgovorijo. Tudi vi se radi zognite; in če ne
morete, rajši odhenjajte, naj bo na cesti alj doma. —
„Kdo pa se mora na cesti zogni(i? u  vpraša Jarčev Peter.

1. Po cesarski postavi mora na cesti vsak ter, srečaje se,
na pravo voziti.  Cesarska pošta se po navadi ne
zogne; za to posteljen od daleč v rožič zatrobi.

2. Navdol je potreba zaverati,  ino pa z coklo, kjer je
na dolgo. Na takih krajih kažejo table zaverto kolo.
Zaver je potreba prestavljati, de se sinja na kolesi
ne vžge ino ne zgloda.

3. Na Horvaškim kaže kgjo na koli harmico ali mulo ,
de se plača. Na tabli je pisano, koljko od glave.
Dobro kdor pozna, ino se ne da goljfati. Težki vo¬
zovi, ki široke sinje imajo, ino jim Parizarji  pravijo,
le pol cestnine plačajo.

4. Po stranskih cestah še lese  najdemo, de so ravno
ploti ino meje povegrane. Dolžnost je lese zaperati
ino ljudi škode varvati. Pregovor pravi: Kdor na¬
vdol ne zaver a, les ne zapera, pa mut ne plačuje,
ne pride daleč po sveti.

5. Živina, ki ima kosmate ušesa, se mora zvesto varvati,
de se nesreča ne prigodi, nar več pa konji. Pre¬
nagla vožnja je posebno nevarna  in prepovedana.
Lastnik, ki hlapcu prenaglo voziti vkaže, plača po

lOi

cesarski postavi od 50 do 100 gl. strafe, kedar se
kaka nesreča zgodi. Hlapec, ki sam po svoji glavi
naglo vozi, je po 14 dni zapert. Kdo koga povozi,
bo od 3 dni do 3 mescov v’ ječi. Kdor konje bres
varita pusti, de vjidejo, naj si ravno škode ne storijo,
jih dobi pervokrat po 10 na stoli; drugokrat, alj pa
če se je škoda storila, bo po 1 mesene dni se v’
ječi postil, ino bo tepen. Po zimi morjo konji y’
sankah kregule imeti.

Mladi kmetje radi konje redijo in na cesto hitijo; pa
veliko jih svojo domačijo zavozi. Vam bom povedal,
česar se je vozarjem (Turmanam) nar več varvati.

1. Potreba je za živino skerbeti , de se ne poškodje.
Kdor živino preobloži, prežene alj pozabi, kmalo
onemore. Tudi živina mora svojo pravico imeti. Konj
pravi: V breg (klanec') nc tiraj me  — navdol ne
jezdi me  — po ravnim goni me  — v hlevi ne
pozabi me.

2. Varvati se jigre.  Po oštarijah sleparji sedijo ino na
vozarje prežijo; kdor jim v šako pride, ga islečejo.
Vozar, ki jigro ljubi, konje hlapcu prepusti, cele noči
per kvartali presedi, po dne pa na vozi dremle, bo
skoraj zvernil. Nima dnarjev več, mu jih kerčtnar
posodi, in kedar brez dnarjev nazaj meino pride, mu
konje odpreže. Poznam jih, ki so se z parizarjam
pa z 4 konji na cesto podali, damo pa pešec z golim
bičam pervlekli. Kedar jigra nar bolj kaže, tistokrat
se nar raj zlaže.

3. Varite se godeov ino pa zenskiga spola.  Po litužih
se najde najemnic, ki ptuje možake na liinance vjemajo.
Kdor se z njimi peča , zapravi dnarje, zdravje ino
poštenje. Po ošterijah rajati, namesti konje napajati,
je veči zguba, kakor sred ceste zverniti. Dobre volje
mošne kole, pa tudi kola polomi.

4. Potreba je vozarju znati dobro rajtati,  de ga kel-
narce ne podraitajo. Tega naj vas gospod učitel
dalej učijo.

102

p. Vganka po tri.

Vganke ljudje za kratek čas radi imajo, p: na
strehi je  100 vrabelnov; ako  1 ustrelim, koljko jih
še na strehi ostane ? Odgovor: Nobeden: drugi od¬
letijo. Po številski vganki se per nas vsaka rajtinga
lehko stori. Le poglejte !

Da se troje število; za to ji vejimo, de je taka
rajtinga  po troj k a alj tristavka. Šterto število, po
kterim se vpraša, se more vgoniti. P: 2 <fif, soli
velja  20 kr.; koljko velja  20 <H. ?

1. Na pervo mesto zapiši število, od kateriga veš,
kaj velja;  — na drugo njegovo ceno , kaj velja;
— na tretje prašavno, kateriga cena se jiše; na
šterto pa najden odgovor. Pervo mo tretje  —
drugo ino šterto morjo biti eniga imena.

2. Med pervim in drugim stoji znamenje dve piki
med drugim in tretjim pa naklonjen križ  (jx) p:

2 <tf.  : 20 kr.  X 20 <%..?

3. Poštej drugo stavo z tretjo, z pervo jo pa razštej,
ter boš najdel, kar jišeš. P:

2 <tl  : 20 kr.  X 20 ^

2  0

2 F400 | 200 kr.

Odgovor  200 kr. alj  3 gl. ino  20 kr.

4. Nima perva in tretja stava enakiga imena, naj se
poimeni, de se goldinarji v krajcarje  — centi v
libre premene. Ako se premeniti ne da, prava
vganka ni. P:  1 $£ cukra velja  45 kr.; koljko
velja  1 Ct.?  1 : 45 kr.  X 1 Ct.

100  100

Odgovor  4500 kr
To se v goldinarje preoberne

6 t 0

450 c 0
42

100

75 gl.

;30

30

103

Ima ktera stava dvoje število, drobno ino debelo ,
se v drobno zmeni ino z njim rajta. P: Delavec
zasluži v  6 dneh  £v  1 tedni j 7 gl.  12 kr.; koljko
v  1 leti?

6 dni  : 7 gl.  12 kr.  X 1 loto.

60

432

_ 363 _

2100

2592

1296

365

365

6

48

--0

6. Stave se ne smejo po ravno tej versti pisati, ko
se povejo. Pomisliti je; ktera gre na pervo  —
drugo a!j tretjo mesto. P: Za  5 kr. kupim  3
jajceta; koljko bom dal za  50 jajc?

Po perm' vaji se ta tristavka zapiše:

3 jajc.  : 5 kr.  X 50 jajc?

5

250 83% kr.

24'

-10

9

alj pa  1 gl.  23% kr.

7. Vganka, ki smo jo dozdaj videli, se pravi  ravna

104

('ličnaJ, ker šterta stava (odgovor ) za toljko veči
izraste, za koljkor je tretja slava veči od perve;
a/j pa za tolikanj pade ino je manj , za koljkor je
tretja stava manjši od perve. Tako velja med
blagarn ino kupam (ceno)  — med delam ino za¬
služkom  — med posojilom ino obrest jo. P:  100 gl.
posojila da 5 gl. obresti: koljko da  1000 gl ?

100 gl.  : 5 gl.  X 1000 gl.

5

8 .

i.

1,00 50,00 50 g/.

5'

7p~

Imamo pa tudi  zavihano uganko, kedar odgo¬
vor se za toljko veči pokaže, za koljkor je tretja
stava manjši od perve. P: Naš vinograd okople-
mo v  4 dneh z 25 kopačami; koljko jih mora
biti , de dva dni okopajo?  — Per nekih je tudi
šterta stava najdena za toljkor manjši , za koljkor
viši je tretja stava. P: Za sukno mi je 7 vatlov
potreba, če je  % prača široko; koljko ga bom mo¬
ral imeti po  1 prači širokiga?

Per zavihani tristavki se prestavi tretja stava
na pervo, perva pa na tretje mesto; po tem se
ravno tako dela, kakor per ravni uganki. P:  4
dni moram imeti 25 kopačev; koljko 2 dni? Oberni
2  : 25  X 4
4

2

O

50 Odgovor  : 50 kopačev.

De je uganka resnična, se prepričaš:

Ako z pervo stavo šterto (najdcnoj  — z drugo
pa tretjo pošte ješ, ino enako število dobiš. Poglej
zgorni pervi razgled.

2 <tt veljata 20 kr. 20 <tč.  200 kr.

2  0  2

400

400

105

2. Alj pa en stavk, kateriga rad, izverzi, ino ga z
tremi utihni vgoni. P: V zgornim razgledi iz¬
verzi perviga.

200 : 20 x 20
2  0

2 ( 00 j 4,00 | 2 Vidiš izverieno stavo!

Komur delo tako prav izteče , si lehko zažvižga,
kakor si nicoj zapojmo Večernico:*) Glejte, že
sonce zahaja i. t. d.

XXIII.

lijulio doma, kdor ga Ima«

Na Filipovo so v Slavini licitiringo imeli, Hrena so
djali na boben, kakor pravijo, ter mu pohištvo prodali.
Bogatili staršev je bil; za to ga je delati grozilo. Že v
mladih letali je kupčevati začel, in se po kerčmah pose¬
dati privadil. Poslednič začne v lotrijo staviti; kar ni
zapil, je zastavil. Pridna ženka se je doma vbijala, do¬
kler je mogla. Gospodinja onemore, strehe rebra kažejo
ino polje ostaja celina. Dolžniki pritisnejo, Hrenovo pro¬
dajo, Hren ino Hrenovka, pa petero otrok nimajo doma.
Starejši sin ino hčer vsa žalostna v šoli sedita. Gospod
učitel ju pobarajo, kamo pojdeta? Razjokata se rekoč:
„Sama ne verna kamo? u  Ljubo je doma, kdor ga ima
— pravijo gospod; pa ga mormo tudi varvati, ne več
zapraviti, kakor pripravimo. Skerben gospodar in go¬
spodinja, ki imata veliko skerbi, vsako nedelo zapišeta,
kar sta prijela, kaj odala; h koncu leta prerajtata, ali
sta na zgubi alj na dobički. Sta na dobički, Boga za¬
hvalita ino se lehko smejita; sta pa na zgubi, poskerbita

Ahacelna pesme, stran 11.

106

prihodno leto zgubo zamestiti. Take bukve so dober kup,

3 alj 4 peče (pogne) popirja, pa čerčik za kake 3 alj

4 groše j vender so take bukve Iehko tavžentov vredne.
Poglejte jih!

Gospodarno popisilo za Martina Mrena.

O d štev  k ($tirfra<0, ki se po eni strani našteje,
se za  doštevk  (Ue&etltMg) na prihodni strani
došteje.

107

A aj bi bil Hren vsako leto toljko pridave naraj-
tal, koljkor bi bil v  21 letih , kar je na Hrenovim,
prigospodaril ?

1 : 66 gl.  10 kr.  X 81.

60

3970

3970

794

6 ( 0

8337 t 0
23 ''
s53

1389 <//. 30 kr. goloviga dnarja.

?57
= 30

Števen je, kakor vidite, se lehko pohiti. Tudi vi
se hitrosti vadite, kar je prav.

Per pošletvi pohitrimo:  1. ako znesku toljko  0
pripišemo , koljkor jih poštevina ino poštevc vsili
imata j

2. ako z  1 ne poštevamo, ampak poštevk ravno
podpišemo. Poštej vselej z manjši števko , naj
si bo zgoraj alj spodaj.

Per razštetvi:  1. Ima razštevc več številk , z pervo
poskušamo, ter toljko števk v razštevk jemlemo,
de je zadosti.

2. Znesik v poštevi ne pišemo, ampak v glavi od¬
štet ostajk podpišemo , ter mu prihodno števko
iz razštevka pripišemo.

Per razdelkih je potreba iz glave znati, koljko
navadni razdelki v drobiši zneso. P:

%

l

*4o

gl.

35

33

33

33

33

33

je

33

33

33

33

33

33

30 kr.
20
15

12

10

6

33

33

33

33

33

33

'4

‘A

kr.

33

je

33

2 vinarja.
1 vinar.

%
l
A

a.

33
33
33
20 33

je

33

33

33

33

50

25

20

10

5

<ti.

33

33

33

33

108

Tako ima  */ 2  Jela  6 mescov,  */ 4  leta  3 mesce;
% mesca  15 dni, x / %  dne  (5 ?«■, % ure  30 minut i. t. d.

Per številski vganki alj tristavki se pohitri:

1. Je perva stava  1, tako le drugo ino tretjo stavo
poštejemo ino odgovor dobimo.

2. Je druga alj tretja stava  1, le z pervo razšle je¬
mo ino odgovor dobimo , ter z  1 ne poštevamo ,
ne razštevamo.

Veliko je takih pohitlejev, pa le za hitre števce.
Boljši počasi prav, ko prehitra zmota. Marskdo ve do¬
bro raj tat i, pa vender slabo gospodari. Le kdor več pri¬
pravi, kakor zapravi, on je dober gospodar. Skerbni
bodite, de bote vedli kam damo'.

Kje pa smo doma? — barajo gospod kaplan. Naš
pravi dom je v nebesih; prav za prav nismo na tem
sveti nikjer doma. Tudi vi ne veste, kamo še po sveti
pridete; hočem vam nekaj sveta pokazati.

a. Popis sveta.

Svet imenujemo (kar se od sonca sveti) vse, kar
je Bog v 6 dneh stvaril, zemljo, sonce, mesenz, zvezde
i. t. d. Zemlja je okrogla, naj se nam ravno ne vidi.
Poglejte njeno podobo. *) De je zemlja okrogla, nam
ljudje pričajo, ki so se iz eniga kraja ravno po morji
podali, ino so ravno od drujiga kraja nazaj prišli, kar
bi ne bilo mogoče, če bi okrogla ne bila. Suha zemlja
gleda iz morja kakor griči (hribci) iz velike povodne.
Zemljo razdelimo v 4 poglavitne strani. Oberni fe v
kraj, ker se nam sonce zjutraj prikaže, imaš pred sebo
iz-hod alj jutro,  — za sebo zahod (zapadj alj večer
— na desni poldne alj jug  — na levi polnoči alj sever.

Poglej II. podobo, A.

109

Vučeni so zemljo razmerli v 360 stopov (0t'rtbe) r  vsaki
stop ima po 15 nemških mil. Za obhoditi ima zemlja
5400 milj ino vender ni veči ko pika v širjavi stvarjenja.
Nar viši gore na zemlji so kakor zerna peska na krogli.
Zemljo merijo po dolgim z čertami (linami) navzgor —
po širokim z eertami poprek; po tem se zrajta, pod ka¬
terim stopam a!j zobam de živimo. P: »Slovensko je pod
46 stopam alj zobam. Vfa suha zemlja se razdeli v 5
delov po 2  stranima. Na pervi strani so Azija, Afrika
ino Evropa, ki se stari svet imenujejo; na uni strani je
Amerika ino Avstralja, alj novi fvet, za kateriga še le
nekaj 300 let vemo.

I. Azija , nar starej znani svet, kjer so bili pervi
starši in tudi Kristus rojen, nam proti jutru leži, ino se
na Basovskim Evrope derži. Tam je sveta alj obljublena
dežela Palestina, Arabja, Perzja, Indja ino Kitajsko
kralestvo. Ima velike vode:  Evfrat, Tiger, Jordan i. t. d.;
— snete gore:  Ararat, Sinaj, Libanon i. t. d. — mesta:
Jeruzalem, Betlehem, Damask i. t. d. Veliko starih mest
je razsutih, de se kraj ne pozna, kjer so stale, p: Ba¬
bilon, Ninive i. t. d. Ljudje  so zagorele, perstene barve,
malokaj pridni, kraji slabo obdelani, ne prezdravi, pu-
šave velike. Zverine  je veliko, p: levov, tigrov, hien,
slonov i. t. d. Tudi strašno velike ino strupne kače.

II. Afrika  se Azije od jutra derži ino nam proti
jugu leži. Nar hoj vročina je v tistih krajih. Imenitne
dežele  so Egipt, nar rodovitnej žitnica, tolovajske der-
žave Tunis, Tripolj, Maroko in Fec. Algjer zdaj Fran¬
cozi imajo. Nar imenitnej je voda Nil ino pa rudeče
morje; — mesta Alesandria ino Kajro. V Afriki so nar
srašnej pušave, kjer se cele gore pekočiga peska na-
metejo, kraji nezdravi ino suhi. V Afriki in Azii je vedno
pomor alj kuga doma. Ljudje , kterim pravijo Zamorci,
so večidel černi. Veliko sto tisuč takih divjakov vsa,ko
leto polovijo, ino v sužnost prodajo kakor neumno živino
per nas. Levi, tigri, krokodili, pa kače, ko drevo ve¬
like, so v tistih krajih doma. Veliko krajev zemle je še
tam neznanih.

110

III. Evropa,  v kateri prebivamo, je nar srečnej
kraj sveta. Ljudje so beli, večidel pridni ino zastopni,
dežele zdrave ino rodovitne. Nar imenitneji kraljestva so:

1. Cesarstvo Estrajh.  Ima kraljestva  pod sebo:
Vogersko  alj Magjarsko, kjer so poglavitne mesta Bu¬
dim, Pest ino Požon j; — Horvatsko  ino Slavonsko,
kjer je poglavitno mesto Zagreb. Druge znane mesta so
Vražlin, Karlovec, Semlin i. t. d. Dalmatinsko,  pod
Horvatskim za morjam, kjer so mesta Sader, Dobrov¬
nik, Šibenik, Kotar i. t. d. Beseda je v teli deželah
sploh slovenska, je pa tudi po Vogerskim magjarska in
nemška. — Pemsko  (Češko), kjer je poglavitno mesto
Prag. — Poljsko  (Galicja in Lodomerja), kjer je po¬
glavitno mesto Levov (Lemberg). Beseda je po teh
deželah slovenska, to de nam nekoljko težej zastopna.
Na Pemskim je po enih krajih tudi terdo nemška. —
Laško  (Benečansko z Lombardijo). Poglavitne mesta
so Benedke ino Milan; druge znane mesta pa Padva,
Verona, Mantva, Vidim i. t. d. Beseda je sploh laška.
— Ilirsko,  ki Krajnsko deželo, Koroško, Terst, Čičijo
ino Istrijo obseže. Poglavitno mesto je Ljubljana; ime¬
nitne mesta pa Terst ino Gorica, Belak, Novomesto i. t. d.
Beseda je sploh slovenja; za Gorico pa tudi laškujejo.

Vajvodije  pod Estrajskim cesarjam so: Estrajh,
viši vajvodija, ki se v zgorno ino spodno razdeli. V
spodnim Estrajhi je poglavitno mesto vsiga cesarstva Du¬
naj (Beč alj Viden), v zgornim je Line. Beseda je sploh
nemška. — Stajarsko.  Gorno ima 2  kroga alj krajsije,
v Judenpurzi ino v Pruzi; spodno pa 3, v Gradci, ki
je poglavitno mesto, v Marpurzi ino v Celi. V Avsi
sol delajo. Beseda je v 2  poslednih krožili slovenska, v
treh pervih nemška. — Koroško.  Poglavitno mesto je
Celovec; druge znane mesta so Velikovec, Št. Vit,
Brezje i. t. d. Beseda je po Krajnski strani slovenska,
za Tirolam ino gornim Štajarskim pa nemška. — Salc-
pursko,  kjer je poglavitno mesto Salcpurg, sedež viši
škofa, in beseda nemška. — S/ezija, v  ktere je nekoljko
pod Estrajham, nekaj pod Prajzam. Šlezi tenko platno

111

delajo. — Veliko viteštvo Sedemgraško  (Er deli) ino Bu¬
kovina , za Vogerskim leži, ino veliko konjov spodredi.
— Knestvo Moravija,  kjer so imenitne mesta Berno
i. t. d. V 3 poslednih deželah je beseda nekako slo¬
venska. — Tirolsko,  za Koroškim, kjer je pervo me¬
sto Insprug, drugo Trento. Beseda je v zgornim nem¬
ška , v spodnih krajih laška. Vse toljke ino take dežele
se po sesterno deržijo, ino deržavo Estrajsko,  eno nar
večih ino imenitnejših storijo, ktero naš svetli cesar za
doto imajo ino po očetovo deržijo.

Vode  po teh deželah nar imenitnej teko': Donava ,
iz Nemškiga po Vogerskim na Tursko; Em  po gornim
Estrajhi; — Mura  po gornim Štajarskim — Drava  po
Koroškim in Štajarskim — Sava  po Krajnskim in Hor-
vatskim i, t. d. Velike jezera so Platno  na Vogerskim
i. t. d. Čudno jezero je Cirkensko  na Krajnskim, ki
po leti vsehne, po zimi nateče.

Dežele so veliko gorate, posebno po Tiroli — Ko¬
roškim — gornim Stajarji i. t. d.; po Laškim ino Vo¬
gerskim pa tudi ravnine velike. — Zlato in srebro ko-
plejo na Vogerskim ino Erdelskim, cinj v Pemskim, svi¬
nec na Koroškim, živo srebro v Idriji na Krajnskim.
Dobro železo se na Stajarskim ino Koroškim dobi. Sol
napravljajo v Salcpurskim, v gornim Estrajhi, posebno
pa v Velički v Poljski zemlji. Žita ino vina je po Slo¬
venskim in Nemškim; kar rejne živine na Laškim pre¬
malo — za toljko več na Vogerskim. — Ljudi je blizo
40'000,G00 pod Estrajskim cesaijam, 900 mest, 2120
tergov ino 75,000 vesi.

Svetli cesar imajo nar viši deželsko oblast ino na
Dunaji svoje nar viši dvorne kanclije. Za njimi viši de¬
želske oblasti, ki jim Gobernje velimo, za naše kraje v
Graci, v Ljubljani, v Tersti. Pod temi so krajsije v
vsakim kroži, in po deželi obsege alj komisije.

Duhovska gosposka, pod narvišim poglavar jam Rim¬
skim papežam, za naše kraje so viši škofi v Salcpurzi
ino v Gorici; — škof v Ljubljani, v Tersti, v Celovci,
v Graci in v Št. Andraži; za tem so tehanti ino fajmoš-

U2

tri z svojimi pomočniki. Kafolška vera je perva, pa
tudi starovercov, Lutranov in Judov se najde po nekih
krajih dosti.

Poglejte, tako je naše cesarstvo bučelnimu panju
podobno, ki je polno sladkiga medu ino sreče bogato,
ako vsi pridno svoje dolžnosti, kakor marlive čbelice,
dopolnimo. Kako je po sveti kaj več — pa drugokrat.

XXIV.

Holjkor jezil&oT kilo kihi .
toljko eioiekov velja*

„Še zdaj mi merzi — pravijo gospod učitel, kako
so nekdaj Nemci Slovence za zjaka imeli. Tisto leto,
ko so morli tudi kmetje za deželski bran v žoldnirsko
vajo (eksercirat) hodit, niso zastopli, kaj je £inf“č —
Privezali so jim, pravijo, na levo nogo slame,
na pravo pa sena, ter so jim rekali: „Slama! seno! sla¬
ma! seno! — de so vedli z katero nogo prestopati. To
so le besede. Slovenci so zastopni vojšaki ko Nemci,
hitri ko gliva in serčni ko levi. Dobro je vender, če
nemške besede saj po verhi umijo, ino se ne dajo za
prazno slamo predati. Brati nemškiga, mislim, vas bom
saj naučil ino vam nemški jezik razvezal. Koljkor jezi¬
kov kdor zna, toljko človekov velja.

Nemške pismenke,

Nemci imajo prav za prav  33 pismenk a/j buh-
stabov. Po slovenskih hote jih nar bolj izrekali, ino
pismine narprej vam bom pokazal. Tablice pa kraj-
do v roke, de jih za meno poskušate.

113

SaitioglasnScc.

-• /’ *• 7 ')

č! (d  e. J, i-

og; «

ST, a. 2fe, d. d,  e. 3, i

o22t 1

21,

e.  Z /, u.

£>C,  d. U, u.

§«glasnice alj tilmice.

4 , «. < 2 ?, J? J, /

C. S) , (L 2F, f.

5, C- SD,&. S/ f.

/, j.  c / =4 /
7 , Jt,L £, L

JI y 'O' •

O, o.

£>, o-

oS, £.

Si, L

7’ /

£,&. 3, j. S,f. 2,1.

< 2 l. , -H-. ^, icy. , ijf -  , **. 2 T,

JST, n. 2P, p. G), a. 2R, r. Z , z, o/, d.

9t,n. %p.  0, q. 3i, r. ©, f, 4 f;.

V j, r £, fJ. ?, I  Ž 4  l. 2S,

J, " i. J, t. FF, f. V, v.

©d?, fdt. ?,t. 23, d. 28, id,

f; S"  /’ /• f!>  // /

L. e, c.  /. l

£, r. 3, j. 2)(),d(j. <M-

o

ile, it.

$’  7 '

I, i:

m.

$i, m.

114

Tako se pišejo ino berejo besede: cddifl veja,
Hukve >  < dreka, Odel,

JfitH-j] dod, ojj-rttJ dncir, jjčid kloduk ,

J e j; 'J CU (f a '  '^*** /  dete, c£^/

luc f  i yy&**4-id udta , dddixjfd nod , odddjl dcid ,
ko Juh , etud ene , l^/dv-jd konj,

( (7t.’tw.r‘ <$eme, ‘tTidčidii čola ,  y^***^£» teta ,

'■ i O./,

' Sre j , ‘ddcdii-h-i oče , <d}d m ^?**** voda

jjtmJ čae.

2. Dvojno glasnice:

. O rr O  • O 'O '

■tSP^jp) 1X11) LH-PP ) 4*1') 4*^) 4*44) OP) P4P%

izrekaj: aj, av , aj , oj, uj.

jjt-Kidti- a j dna , ddiči-i^ loka , id/diZčl^t midi,
vedro, jajce, jj^čč ceno.

3 . Soglasnice se nektere izreko mehko: d, d, *o,

f’ d’ l >os(amm • drevo, (dči-mjl

jdja , vino, j ar m, ~Gj«dd

jlcito, u-ntd* Jida. Drage sogtasnice so oj-
stre alj terde: /, *j? y  d?, jff, j;

postavim: jd-čpi+dd/pika t  dmert, JSttjd

noja , ddltH-jj?/ noč, ejlava,

ene j, pjonit-t- joja.  — Tretje se izreko razto-
pleno, ko maslo po jeziki: d, PPP ) 4P ) 1PP y ‘pO  —

115

stavim: c£-r>J telo, mlelo,

r^S?txJ Jiolo.

noc

4. Ako ^ v sredi alj zadej besede stoji , se ne iz¬
reče ; le poprejno sumogldsnico potegni; p:
leto, oO^-ut uho f  čeet, *2Ljlia ura.

Tudi se zlog potegne, ki po 2 glasnici skupej
ima', p:  J^***** lae , dača. Tudi  ***

se izreče kakor i- nategnem , ** pa se zamolči ; p:
sjjivma i. t. d.

5. Ste po 2 soglasnici v sredi alj pa zadej, se po¬
prejni zlog poojstri in bolj kerkko izreče; p:

$rana f  jhca }

noj --

Ravno tak zateglo izreci d? za ££> /j- za  jjj ;
p; vocjel,  Jj)*s^** vročina . — Vaditi se

je vsak glas razločno izgovarjati ; p:  -$£«****

otaridi f  olje, jlo }

j lav a j pa tudi po dvojne sogfasnice ojstro izre¬
kati', p: j a j c  r oovrajiti,

jieč t  ujiati.  —- Dones domo

— in o v nedelo v šolo grede si te besede dobro
v glavo vtisnite. Za prihoden teden vam lepe
pozdravlenja dam. Naj se vsak den le eniga na¬
ličite, hitro bomo nemškovali .

'/-fu- do(jer dan.  2*

/


116

lehlc noč. 3 • ojtld-rn* d c Sr o

jutro. 4-- &fv// dJSoj jejnaj. 3-

J^UT/7 (d^-odd ddocj pomajaj. (). P*  7/

o a plačaj.

'te j o v ar j c.

h. Popis sveta.

/ (£«dd Sij o j plačaj.  7 •
oj.-odd

Ker ste jeli dones nemškovati, rečejo gospod kaplan,

vas hočem tudi jez v nemške dežele v popisvanji vunaj-

niga sveta peljati. Nar imenitneji kraljestva so dalej:

2. Pajarsko kraljestvo , za Salcpurgam leži, nemško
govori ino ima imenitne mesta Mnihov, Avgspnrg,
Pasava i. t. d.

3. V Prajzovskim  je poglavitno mesto Berolin, kjer je
beseda nemška; v Prajzovski Šleziji pa Bratislava,
ker je beseda poljsko-slovenska.

4. Za nemškim morjam je Dansko, Svedovsko  ino Nor-
vegja,  ki imajo svojo posebno besedo. —

5. Zaksonsko, V ir temper sko,  ino več drugih manjših
daržav. Imenitne mesta so Brazdanj, Lipško, na
katerim polji je 1813 slaven boj z Napoleonam bil.

6. Proti zahodu je od severja Holandja, Belgja,  po
tem Francosko kraljestvo,  v katerim je poglavitno
mesto Pariz. — Za Tirolam proti večeru je Svaj-
carsko,  za Laškim Sar dinja,  kjer je poglavitno me¬
sto Turin.

7.  V spodnim Laškim so papezove dežele,  ino Rim po¬
glavitno mesto vsiga keršanstva. Svetiga Petra cerkva
je nar veči na sveti. Imenitne mesta so tudi Bolonja,
Jakin i. t. d. — Za papežovim deželami proti jugu
je Neapolitansko  ino Sicilja. Blizo poglavitniga me¬
sta Neapel je imenitna gora Vezuv, ki ogenj pluje.

8. Nar dalej pod večernim jugam se Francoskiga Špansko
derži, z poglavitnim mestam Madrid. — Za Špan-

117

jolam je P or lug oljsko , ino tam poglavitno mesto Li-
sabon, ki ga je pred nekimi 100 letami grozoviten
potres razsul.

9. Nar dalej v zahodi od nas je Angležansko alj Eng-
lendarsko,  od morja otečeno, kjer je London, nar
veči mesto v Evropi, ki 1'400,000 ljudi ima.

10. Za severjam se Estrajha derži Ihtsovsko,  ki ima
v Evropi ino Aziji svoje dežele. Poglavitne mesta
so Petrov grad, Moskva, in v Basovskim Poljskim
mesto Varšava. Beseda je slovencam zastopna.

11. Tursko cesarstvo,  nam od jutra in juga, ima svoje
dežele v Evropi ino Aziji. Carigrad alj Konstan¬
tinopel je poglavitno — imenitne mesta pa tudi So-
lunje, Edrene i. t. d. Pod Turkarn so dežele Hor-
vaškim ino Vogerskim sosede: Ser kija , Mo/dava
in Valahija.  — Za Turskim leži Gerško,  majhno
kralestvo, ker so imenitne mesta Atene, Korint i. t. d.

IV.  Na drugi strani zemlje je novi svet, kjer ljudje
ravno pod nami stojijo, noge k nam molijo in imajo noč,
kedar je per nas den. — Amerika  je od vsili strani v
morji, velik svet, ki gaje Krištof Kolon v leti 1492 najdel.

Razdeli se v gorno severno, ino v spodno južno
Ameriko. V starih dobrovah še divjaki živijo; najdeš
pa tudi vsili narodov ino jezikov ljudi, belili ino černih,
nar več pa kuprastih. Angležani alj Englezi, Francozi,
Španci in Portugali imajo tam svoje dežele, nar več je
pa samosvojih deržav. Tam so velike gore in nar veči
vode. Amaconska reka je 70 ur široka, kjer se v morje
izlije. Zemlja je rodovita, ki rodi vsiga zadosti, iz ka¬
tere so tudi v naše kraje dosti novih reči’ prinesli: p:
podzemlice, tobak i. t. d. Tam je zadosti bogastva,
vboštva še pa več.

V. Avstralja,  nar poznej najden novi svet, ki ima
veliko otokov v južnih stranih morja. Ljudi je večidel
divjih, pa tudi hudodelce pošiljajo v tiste kraje na delo.

Morje.

Vse te velike in dalne kraje suhe zemlje še veči

118

morje obdaja; morja je 3, suhe zemlje pa le 1 del. Nar
poglavitnej kosi morja so:

1 . Severno,  mrazno alj ledeno morje, krog Rusije ino
Norvegije, kjer je skorej večen led.

2. Južno  mrazno morje za Amerikoj.

3. Večerno,  Atlaško morje, med Evropo, Ameriko ino
Afriko.

4. Juterno morje  med Ameriko ino Azijo.

5. Indjansko  morje med Azijo, Ameriko ino Avstralijo.

Nam nar bližnej je Adrijaško  alj Beneško morje,
ki se Tersta derži. Po tem je sredno morje,  med Ev¬
ropo, Azijo ino Afriko. Cerno  alj južno morje stoji za
Turskim ino Rusovskim, v katero naše vode tečejo.

Morje, zelenkasta, gorjupa, slana voda ni za pitje.
Ako sred morja vode zmanjka, mornarji žeje vmerjejo.
Po nekih krajih je veliko tavžent čevlov globoka, po dru¬
gih se clo zmeriti ne da. Po morji so gore ino doline
kakor po suhim; to de jih voda zaliva. Morja vsakih 6
ur pade ino od kraja veliko čevlov odstopi; drugih 6 ur
pa zopet naraste ino hitro nastopi. Veliko jezar ljudi po
morji v barkah vozi ino blaga po vsih krajih sveta pre-
pelja. Veter, pa tudi sopuh barke po morji goni hitrej
ko ptice pod nebam. Veliko je sreče na morju, pa tudi
veliko nevarnosti ino strahu. Ža to velijo: Kdor moliti ne
zna, naj se na morje poda.

XXV.

Sonce mcrkne.

„Kdo se je nemških pozdrav naučil , ki smo jih
poprejno nedelo imeli?  — vprašajo gospod učite/. No¬
beno si ne upa.  — Jih bom pa jez nar prej po nemško
pravil, vi pa po slovenje vsi skup:  ®ufeit Sag! dober
den  i. t. d. — Zdaj pa jez po slovenje, vi pa po nemško:
Dobro jutro!  0itiert Sftorgčn i. t. d. — Goležev Luka!
pa ti po samim povej, kaj se pravi: Bog žegnaj?  —

119

Noj, Hodnikova Neža! ti boš vse presekala. Kako
rečeš po nemško: Bog pomagaj?  — ©ott f)elfc. —
Bog ovarji?  ©off bett)al)re i. t. d. — Tako je veselje!

Pa nekaj vam morem dones popraviti. Nekleri
preveč besede po gorensko zavijajo, neki pa po do¬
lensko vlečejo; kar lepo ni. Torej povrnite si, kar
bom povedal.

Besedna potega.

1. Vsaka beseda ima svoje pismenke  (33ucf)ffd&en) ino
zloge  (@t)I6en) — kratke po  1 alj po 2 zloga; p:
©0{f Bog,  ©ngel angel;  — dolge po 3 in 4 zloge;
p:  ©dfjreiberei pisanje,  ©cfiufmeiffer učitel  i. t.  d.

2. Vsaki besedi je en zlog korenina, drugi pa do¬
stavki, ki jih od predi alj od zadej dostavimo; p:

©efang petje —  fant} pet — je korenina,  ©e-

je pa dostdvk.

3. Dostavke pred besedo imenuj  glavine; ant —
ent — em — 6e — ge — cr — un — ur — »er — žer;
p:  ^(nftvorf odgovor;  ©ntfdf)[ufj izklop  i. t. d.

4. Dostavke za korenino j imenuj besedne  r e p i n e. Take
so:  — anD — bar — d)en — cl — en — er — ent —
ep — (jaft — (je it -- ig — id)f — ifd) — fcit — lein —
let; — (ing — lief) — nifj — fal — fam — fc&aft — ung
— jig — i. t. d.

5. Po slovenje se večidel  drugi zlog nategne in glas
povzdigne; p: oče  — očeta. Izrečeš pa tudi po
svoji volji; p: mati, matere mo matere. Na tem sc
hitro Šmarčan od Šentjurčana pozna.

6. Po nemško per vsaki besedi korenina potegne
in pog/asi; p:  Hutter mati,  ©efdjrei) vres.

7. Kedar pripovedujemo, tisto besedo bolj glasno iz¬

recimo , liter a je vsili drugih jeder ce, naj bi jo
nar zveste j zaslišali ino nar bolj umih. P'  ©C^
bbt fet) 3efuč  ©IjrifhlS! Hvaljen bodi Jezus
Kristus!  5n ©tuigfeit! Na vekomaj!  Sffiač vidlCč?
Kaj noviga? nič.  ©cf)i)ljee> SBettet’ lepo

120

vreme.  £ie&č ®efltnt>l)etf ljubo  zdravje. Sati*
<je£ £eben dolgo življenje.  ©djlimme
l)tit  huda bolezen,  ©djfbere 2U'E>ett težko delo.
©olDene ©onne zlato sonce.  £id)fe ©terne svetle
zvezde.  SSolImonb poln mesene,  ©onnenjrnjternifi
sončno merknenje. Teh 12 izrekov se morte iz
glave naučiti.

Nebeške luči.

„Kaj pa per vas pravijo, ker bo prihodno sredo sonce
po poldne merknilo?“ vprašajo gospod kaplan. „Eni ve¬
lijo, de bo dobra letvina, drugi se pa bojijo, de bi nas
kaki oplotek zadel ,“ — pravijo šolarji.

Veliko ljudi gleda sonce, mesene in zvezde, pa malo¬
kdo ve od teli prečudnih stvari kaj povedati — ne ve,
kako sonce alj mesene merkne. To vam bom dones po¬
kazal.— Brez števila je svetlih zvezd na nebi 5 nar svet-
leji za naf je sonce.

1 . Sonce  je tako veliko, de bi 1  '400,000 naših zemlj
lehko iz nja storil. Nam se ne vidi veči ko skleda za
to, ker je 20 / 000,000 mil od naf daleč, tako de bi
kugla 25 let iz zemlje do sonca imela, človek pa 11,000
let hodil, naj bi vsak dan po 10 ur prehodil. — Sončni
žarki nas pa vender dojdejo, ogrevajo ino nam lepo
svetijo. Kako čudno je to!

Zemlja  nima luči 5 naj bi pa kdo iz kake zvezde
gledal, vidil bi zemljo od sonca osvetleno kakor mi
zvezde. — Zemlja je krogla. Kdor iz eniga kraja soncu
naproti alj pa za soncam neprenehama gre, zemljo v 3
letih obhodi, naj vsak dan 5 mil hoda stori. Naj bi iz
Ljublane proti Celi se na pot podal, bi od Tersta ravno
nazaj v Ljublano prišel. Ako po veliki ravnini hodiš,
narprej gore, po tem turne zadnič hrame vgledaš. Bi
zemlja krogla ne bila, bi ne bilo tako.

Zemlja se krog svoje osi suče kakor kolo. *j  Mislite

Poglej II. podobo.

121

si os po sredi, kakor per tkavcih, kedar snujejo. V 24
lirah se 1 krat osuka, ter nozh ino den naredi. Kedar
imamo per nas den, je na uni strani zemlje noč 5  kakor
se k soncu posukamo, naf obsije. Nebo je krog naf;
sa to glavo v nebo molimo, bodimo si zgorni alj spodni.
De se sukaje ne zalučamo, je jB og storil, de nas zemlja
na se vleče kakor magnet železo. Tudi kamen, ki ga
kviško zalučaš, na zemljo pade. Kaj pa de ne čutimo,
kako se obrača ? Vajeni smo in pa polahoma se godi.
Kedar se v čolni po gladki vodi peljaš, se ti zdi, de
mirno na mesti sediš, po obdveh straneh pa vse memo
tebe leti. Taka je per zemlji.

Zemlja pa tudi krog sonca teče, ino v 365 */ 4  dneh
1 leto obhodi, ter nam 4 kvatre ali letne čase napravlja:
vigred, poletje, jesen ino zimo. Vsako navadno leto ima
toljko krez 365 dni, de v štirih letali 1 dan več naredi,
de je prestopno leto 366 dni. Prazna vera pa, de bi
se živina tistiga leta ne rodila. — Zemlja krog sonca
ima podolgovato hojo; za to po zimi sonce nižej vidimo,
nja žarki nas po strani zadenejo, in merzlo je. Po leti
zemlja soncu bolj vštric pride, zato ga visoko nad sebo
vidimo, na ravno nas obseva ino vročino naredi. Pre-
bivavci sredniga kroga; p: Lahi, Španjoli i. t. d. imajo
nar huj vročino; ljudje za severjam ino pod jugam imajo
po 3 kvatre zimo in noč. Rekel bi, de smo mi v nar
bolj srečni strani semlje. — Dvakrat v leti sonce ravno prek
zemlje sije: o sv. Benedikti ino o sv. Matevži. Tisti čas sta
per nas noč in dan enako dolga. O kresi sonce nam nar
viši sveti; žarki ravno zadenejo ino nar veči vročino sto¬
rijo, nar daljši den je. O sv. Tomaži smo nar dalej od sonca;
žarki niso v nas obernjeni; nar huj zima je, nar krajši den.

3. Mesene a/j luna  je zemlji nar bližej tovarš, ki
jo krog sonca spremlja, ter jo 12  krat v 'leti obhodi,
ino 12  mescov da. Zemljo mesene v 29 dneh 12  %
urah obhodi; vender sploh 30 dni za 1  mesene rajtamo.
De bi pa za 1 leto 365 dni nateklo, ima 7  mescov po
31, — 4 mesci po 30, svičan pa le v navadnim leti
28, v prestopnim pa 29 dni, Kako se pa mesene mladi

ino stara ? To vam moram na tablo pokazati. *) Zgorej
je svetlo sonce 1®, v sredi zemlja A«, ktero sonce ob-
sija, pa le od sončne strani. Ris krog zemlje je lune
pot, ki ga vsak mesene obhodi. Kedar luna ravno pod
sonce verb nas pride 1®, je zgorna stran od sonca svetla,
spodna otemnela, de nje ne vidimo, in pravimo, de se
mladi. Po malim v 8 dneh na pervo stran prileze E,
ino mi šterti del svetliga gledamo, ter pravimo, de je
pervi kraje o mladim. Zopet v 8 dueli ravno pod sonce
pride JF, tako de mi celo gorno stran obsjano vidimo,
ino pravimo, de je o polnim alj šep. Krez 8 dni se luna
spet na levo vstavi Gr, ino mi le šterti del svetle vidimo,
ter velimo, de je zadni kraje ob starim. P o malim spet
otemni. Kmetje per svojih opravkih na mesene veliko
vančajo. Nekoljko je praznih ver, veliko pa tudi skuša¬
nih resnic. Saj nekoljko naj vam jih povem.

Drevje  cepi ino požlahtiij 3 dni po mladim, ako je
vreme toplo ino mehko; v 3 letih bo ti že rodilo. Prej
ko ob mladim pevcaš, prej drevje rodi, prej se tudi po¬
suši. Bolj ko ob starim pevcaš, poznej ti bo rodilo, za
toljko dalej sad nosilo. — Les o šepu sekan bo tebi hitro
pirav; posekaj le o starim, in kakor jeklo čerstev les ostane.
— Detelo  nikar o mladim sjati — ne kositi, od take se
živina kosa ino slini; sej jo v terdim planeti. — Vseješ
koruzo pervi kraje, ti bo velika ostala, pa male stroke
dala. — Ako ječmen v zadnim krajci vseješ, ti bo v
klasi ostal. — Pšenico perve 3 krajce sej, rež (arž alj
žito) zadne 3 krajce v zemljo daj. — Ob starim orati —
3 dni po mladim sjati — tak vse dobro rodi.

Pa kdo preveč na mesene gleda, na vreme pa pre¬
malo— njemu bo delo zaostalo; prazna bo njegova skleda.
Moder gospodar seje v pravim časi ne po mesenci am¬
pak po zemli.

Kako mesene in pa sonce merkneta ?  **) Kedar
luna IS o polnim ravno pod zemljo BS stopi, ji zemlja

Poglej II. podobo.
Poglej IH. podobo

123

senco naredi 5  za to mesene vsigdar le o polnim merkne.
Ako pa mesene Ig o mladim ravno med sonce A.  in
zemljo stopi, sonca ne vidimo ino nam mrak naredi; za
to sonce le o mladim merkne. Kakor je mesene zemli
alj pa zemlja mesencu v luči — več alj manj, ali pa
celo — popolnama alj pa nepopolnama merkne, in se po
enih krajih alj po dragih vidi. Zvezdomeri, ki merijo
pote zvezd, v pratikah po minutah napovejo, kdaj bo
merknenje ino kodej se bo vidilo. Kar pa abotni ljudje
praznih ver kvantajo, se ni bati. Rajši posodvo čiste
vode na sonce postavite, naj bote lehko v vodi videli,
kako sonce po malim otemni ino se zopet osvetli.

XXVI.

Odperto nelio.

„Ste slišali rajniga Devčmana nemško govoriti ? u  —
barajo gospod učitel. Šolarji se posmejijo rekoč: „Devč-
man je le nemško govoril, kedar je bil pjan.“ Ste ga
zastopili? — „Mi ne.“ — Jez tudi ne. Kar vino govori,
ni po nemško ne po slovensko, ampak večidel po norsko.
Vaša nemšina že zdaj več velja od Devčmanove. Koljko
besedi že znate? -— Povejte jih. — Koljko vam jih še
manka? — Tega nas nobeno ne ve; veliko reči — veliko
besedi. Nemci jih imajo 10 plemenov. De jih lehkej
spoznate, vam jih vsakiga plemena 6  zapišem.^

Desetero besednih plemen.

1 . Djanke povejo djanje, kaj, ino

kdaj se stori; p:  arbeiten delati , befljen moliti,  ban-
fdt zahvaliti,  fragett harati,  fcfjauen gledati,
plavati.  — 2. Kazanke  (@efd)[ec()f£>nHU’ter) kažejo spol
moški alj zenski; p:  bCl’ ti,  bit' ta,  Det6 to,  Ciner
en,  Cine ena , eineč eno.  — 3. Poglavke ($aWptWOt=
ter) kažejo poglavitne reči, lastnosti ino ljudi; p:  bCl'
hlapec ',  Die SllagD dekla , D«Č $in& otrok,  eitt

124

Sftenfcfj človek,  cine Sugenb čednost,  eitt 9tat> kolo.—
4. Priloznice  (^3ei)nHU*feO priložijo besedi kaj lepiga
a/j gerdiga;  6rat> priden,  gut dober,  fatlCl’ kisel , fjjjj
sladek , fd)tt)ar$ čem,  roetfj bel.  — 5. Stennice
IDorter) povejo število, koljko ljudi alj reči; p:  jjtuet)
dva,  fittlf pet,  et’fte pervi,  jtbet)ei'Iet) dvojno,  eiti ?0?al
enkrat,  jtuepfacf) po dvoje.  — 6. Namestnice  (Jiu';
roorterj so na mesti ljudi mo reči; p: id) jas,  mit?
mi,  fie oni,  meldjet* kateri,  biefer te,  jeuer uni.  —
7. Pridjavke  (^e6ctUtHU'Čt.’L') povejo , kje — kako je:
p:  bort tamo,  fjier tu,  n af)e  blizo,  meit daleč,  meg
preč,  braufjeit zunaj.  — 8. Predloge  (ŠormbrfCl’) pred
drugim ’ imeni stojijo, kakor prag pred hišo; p:  <uič
iz , in V,  mit z,  iu k,  fui* za,  »im? pred. —  9. Ve-
zavke  (?8inDen)0rtcr) vezejo besede, de jih bolj za-
stopimo, p:  a6cr alj,  aticf) tudi,  baf de,  itocf) še,  unt)
ino,  rocil ker.  — 10. Klicavke  (©‘npfttibungšmorfeiO/
z njimi kličemo, kedar kaj občutimo; p: <xd) oh,  Cl) oj,
()a ho,  o mef) o joj,  pfui fuj,  §oUa hoho.

Tako 10 plemen besedi poznate; ako se jih vsakiga
plemena 6 naučite, koljko jih bote zopet znali? — Ravno
1 kopo. Pervih 6 plemen se premeni’ kakor beseda po¬
tegne. Menili bomo:

I. 10 j ti la k e.

Vsaka djanska beseda se meni po svoji opravi
($Ot’tU) — skazi  (2(i’t) kako se pove  — časi
kdaj se godi — števili  (gaf)!) koljko jih stori — osebi
(OJerfon) kdo govori — stopi  (Sibmanblung) ki je
kopito, po katerim besedo premenimo.

Stopa. 2Il>n>(mMung.

Storivna oprava, gfjačige ^orm.

Ravna Skasa.  Stfljcigctlbe Strt. Kriva sliaaa.  SBerbillOettbe Strt.

Zidaj. ® t  g e n tu a v t  t g c 3 e i t.

Po enim.  3cf) (obe, hvalim,  3d) Mt, hvalim,

Su (obeji, hvališ,  Sli (obcji, hvališ,

©infitcf). @r, fTe, cž (obet, hvali,  <5r lobe, hvali,

125

Celo prej.  3so((ig »ergattgette 3eit.
Po enim.  3<b babe
©u I)aft
dinfacb- dr bat
Po več.  5Bir baben
SI;r fyaf>et
©ie I;a6en

SBietfact*.

dinfacb-

Po enim.

SSidfacf).

3cb f)atte
©tt ^attcji
dr liatte
SEBir batten
3b„r ftattct
©ie batten

?!

S : "

1 - ,28ir batten}

i < AS.

\ 1~~ 3br battet V|
)* ©ie batten)

smo
ste

i-"?

_ . 1 CD *

Po več.  ©ie batten ) so  ©ie fjdtten ^

Prihodno.  Sitnftige  3 c 11 .

dinfacb. 3* rccrbe ) bom  } f  3tb tnerbe

f o' F ?L

©u tuirg \ | boi  > r ©n tt)erbeft}f

Po enim.  dr irirb ) bo / ?  dr rcerfee

besmo  J —

P^ j2;

bes te  } S ~‘
leso

bom

boi

bo

I “

< <

■  - *

(Sinfac^. Sobe i«^, hvali jez,
Sotle OU, hvali ti,

Po enim.  Sobe er, hvali on.
SSielfact). Soben mir, hvalimo,
Sobet ifjr, hvalite,

Po več.  Soben fie, naj hvalijo.

Zdaj.  Soben, hvaliti.

Prej.  ©etobt (jaben, hvaliti.

Prihodno.  Soben inerten, hvaliti.

. Prilozj  e.

Zdaj.  Sobenb , hvaljoč, hvale.

Prej,  ©etobt, hvalil, a, o.

Po tern kopiti menite domu grede djanske besede:
ar&etfen, beff)čn t* d., ki sim vam jih zgoraj pove¬
dal. Kakor stopate  — premenujte. Hitre j ko stopaš,
poprej si doma , glaj ko besede premenuješ, poprej
boš tudi v nemšini doma.

Popis nebeških prikazn.

„Kdo vas je videl pretekel petek nebo odperto?^—
barajo gospod kaplan. Petero jih pravi, de so tako
srečni bili. Mislite, de je posebna sreča kaj takiga viditi?
Ne bote za to poprej v nebesih. Prazne vere imajo, ki
tih prikazen ne poznajo 3  vam jih bom nekaj razložil.

1. Kaj je odperto nebo  V Pod nebam v zraki (luftij
je mnogo sončniga prahu — mokriga ino ogneniga,

127

is kateriga je blisk, toča, dež ino sneg, kakor letni
čas vleče ino veter potegne. Nabere se včasi ogne-
niga sončniga prahu kepa, kakor po zimi južniga
snega, ako po bregi kepico izpustiš. Kepa takiga
prahu se vneme od nebeškiga ognja ino se začne
svetiti. Ljudje, to čudno svetlobo vgledaje, pravijo
de je nebo odperto. Svetla kepa od vročine pokne
alj zaškerne, ino ljudje mislijo, de se je nebo za-
perlo. Kaj takiga lehko napravijo, ki z ognjam igrati
znajo, ter kugle kakor nar lepši zvezde visoko za-
ženo', ki en časek nar gorši svetijo, po tem pa hitro
vgasnejo.

2. Kaj so pa ponočne luči,  ki se včasi za severjam
vidijo? Nekake megle so, ki tistim merzlim krajam
svetijo, kjer so silo dolge noči in sonce le nekoljko
mescov v leti posije. V naših krajih se malokdaj vidijo.

3. Ali je res, de človek vmerje, kedar se na nebi
zvezda podere ?  Tako menijo babjoverni ljudje. Naj
bi za vsakiga človeka zvezda padla, bi jih že malo
na nebi bilo. Zvezde, ki se na večer ino ob sviti
vtrinjajo, so ognene megle, ki se vnemejo ino zopet
vgasnejo, kedar jih zemlja na se potegne.

4. Kaj pa čudna zvezda pomeni, ki metlo ima ?
Ljudje mislijo, de božjo šibo kaže; alj po navadi se
nje ni bati. Take zvezde neznane pote po nebeških
širjavah hodijo. Pridejo blizo zemlje, ter jih vgleda-
mo; njih žare zemlja na se vleče, ino nam se zdi,
kakor bi metlo imele. V leti 1811 sim pobič stra¬
homa tako zvezdo premišloval, ki sim na polji vole
pafil. Prikazala se bo zopet — kdaj? prav ne vemo.

o. Ali se na nebi vol, oven, rak, škorpijon  ino take
stvari vidijo ? Zvezd na nebi ni prešteti, ne vsili
spoznati; vemo pa, de se ene premikajo, ki jim pla¬
neti pravimo, druge na mesti kakor pripete stojijo,
ter na nebeškim stropi podobe kažejo, ktere zvezdo-
meri po imeni vejo; p: nebeški voz, burovc, Jako-
pova palca, i. t. d. Takih perpetih zvezd je nar
imenitnej 12  znaminj: oven, junc, dvojčici, rak, lev,

128

devica, tehtnica alj vaga, škorpjon, strele, divji ko¬
zel, povoden mož ino ribe. Zemlja, ki se krog sonca
suka, vsakiga mesenca pod drugo znaminje pride; za
to se pravi, de sonce o božici v divjim kozli, o kresi
pa v raki stoji, ker se v tern časi vsako leto ravno
te zvezde o jutrovim svitu pred soncam vidijo. V ne¬
kih pratikah ima vsak den svoje znaminje, ino veliko
kmetov jih per svoji setvi, žetvi, kositvi i. t. d. skerbno
špoga. Tako se pravi: Kar v zemljo raste, sej
škorpjona — raka — ribe i. t. d. — Kar pa iz zemlje,
sej v takim znaminji, ki roko alj nogo moli, kakor
dvojčičev, vola i. t. d. Divice vse dobro raste — ako
je res? Nektere tih znaminj imajo za terde, kakor
vola, ovna i. t. d. — druge za mehke, kakor devico,
ribe, povodniga moža i. t. d. Kmetu, ki preveč na te
znaminja gleda, se zgodi kakor zvezdomeru, ki je
grede tako dolgo v zvezde gledal, de je v jamo padel.

6. Kateri planet pa letaš vlada (regira?)  — Noben;
Bog sam vlada vsako leto. Hajdovski neznabogi so
imeli veliko bogov, ter krivo mislili, de 7  poglavitnih
malikov ima 7  poglavitnih zvezd, ki se vsako leto
čredijo vladati vbogo zemljo. Vsakimu v čast so 1
dan v tedni imenovali; p: nedelo po sonci, pondelek
po luni i. t. d. Mislili so, de po planeti tudi letvina
bo, in de se tudi ljudje tistiga leta rojeni po planeti
veržejo. Imeli so ene za merzle, druge za vroče —
suhe planete. Nar srečnej so jih šteli, ki se pod
soncam vležejo. Še zdaj nektere večne pratike tako
kvantajo, ter ne vejo, de smo vsi pod enim soncam
ino enim Bogam. Planetov zdaj že črez 11  pozna¬
mo, ki se kakor zemlja krog sonca sukajo. Nekteri
imajo svoje tovarše, ki se z njimi ino okolj njih ver-
tijo, kakor mesene z zemljo.

7. Kaj je pa rimska cesta po nebi?  Imenuje se per
nas lepa svetla riža, ki se od nas v kraje razlega,
kjer mesto Rim stoji. Svetel nebeški pas je miljon
miljonov svezd, ki so toljko visoko, de le njih luč
— zvezd pa ne zagledamo. Do nar bližej perpete

129

zvezde bi vstreljena lopovna kugla 7 krat sto tav-
žent let letela. Kako daleč je posledna ino pa kje?

— sam Bog ve. Cele trume zvezd še večih ino lep¬
ših od sonca se sveti po nebeških širjavah, ki jih ne
vidimo mi, pa jih bomo nekdaj gledali kakor zdaj
rože pod nami, naj le srečno k vsemogočnimu Stvar¬
niku pridemo. Kdo v teh prelepih zvezdah prebiva?

— alj so tudi tam ljudje? — De se nam v takim
premišlovanji ne omoti, zapojmo raj prelepo pesem
od Zvezdja: *_)

Tukaj gori se neznani
Velki sveti sučejo,

Z lučjo sonca so obdani,

Krogie pote tekajo;

Zvezda zvezdi je soseda,

Njih za nas števila ni,

Ena v drugo svetlo gleda,

A r saka božjo čast gon' i. t. d.

XXVII.

Lepa nedela*

Pervo nedelo po Telovim so imeli Slavinčani lepo
nedelo na Hornci — per materi božji na veselim hribci.
Ta procesja je že od stariga; gospod fajmošter so jo
ponovili, naj bi mladenčam bila deviške bratovšine prav
čestitliv oblidd.

Poprejne leta je bilo v Slavini silo žalostno. Nisi
najdel skorej pošteniga mladenča, ki bi nesramniga dja-
nja imel ne bil; maloktera nevesta je k zakonskimi! al¬
ta rju diviški venec (jkrancel) prinesla. Gerdo je bilo,
kako so o zarokah samice za moškim fačecke nosile,
tožvale, se za nje teple ino lasale. Gospod fajmošter

*) Sber lepih ukov, stran 39.

9

130

angelsko bratovšino Marije ino svetiga Jožefa začno, ki
je hitro po vsim tistim kraji slovela, in ljubo devištvo
pod njenim varstvam prav lepo cvetelo.

Omislili so prav lepe bratovske bukve, ki so imele
na enim kraji podobo Marije čistiga spočetja, na drugim
njeniga diviškiga ženina svetiga Jožefa. Lepo pridgo so
njim naredili — kako čestitliv je deviški stan, ker so
fantje ino deklice angelam v žlahti — koljko skerb mora
biti, nedolžnost ohraniti — koljko angelsko dobro delo
njo tudi drugim ovarvati. Angeli to storijo, ino kdor jim
pomaga, je njih brat — njihna sestra. Torej iz serca
želim — so djali — naj se med vami angelska braterna
začne. Kako pa?

1. Kdo v angelsko bratovšino stopi,  mora biti 15 let
star ino dobro sloveti;  razujzdanih mladenčev ino
deklic v to braterno nihče ne sme.

2.  Vsaki dobi podobo matere božje  ino svetiga Jožefa,
kedar se v braterno zapiše. Mora to znaminje no¬
siti, dokler v braterni živi, ter ga vsaki den po¬
božno kušniti, de svoje obljube ne pozabi.

3. Koljkokrat v cerkev greste, verh rožmarina,  kedar
mogoče, imejte, fantje za klobukam, dekleta v ne¬
delji, de vam bo znaminje deviškiga stana.

4. Vsaka perva nedela v mesenci je braterna , ino
per Divici Mariji na Homci ob desetih opravilo za
brate ino sestre. Koljkor vas zamore, naj k tej
službi božji pride. V pridigi se vam vaše posebne
dolžnosti razložijo, ter vsako svojo vest izpraša ino
braterno obljubo ponovi,  ako mogoče, tudi k spo¬
vedi ino k svetimu obhajilu gre.

5. Vsako leto imajo ndadenči na svetiga Jožefa  — de¬
kleta na Device Marije oznanovanja  svoje posebno
obhajilo. Poprejni dan se postijo, na praznik k spo¬
vedi ino k svetimu obhajilu grejo. Po opravili po¬
kleknejo krog altarja. Eden bratov alj sester moli
glasno diviško obljubo naprej — drugi za njim. Ravno
te svete praznike se dajo fantje ino dekleta pred opra-
vilam zapisati, ki vnovič želijo v to braterno priti.

131

G. Na angelsko  nedelo se vsako leto bero', kar je na
novo zapisanih — kar izbrisanih.

7.  Bratje ino sestre morjo za sveto čistost  skerbeti, se
med sebo k dobrimu opominjati ino pred budim svariti.

8 . Mladenči ne smejo kaditi, deklice ne v ošterije ho¬
diti, razen na kakim poti 5  na ponočen ples pa celo
ne. Vsako naj bo v noši ponižno ino pošteno.

9. Skrivno znanje  z drugim spolam imeti je ojstro
prepovedano.  Z ljudmi, ki klafajo, alj nesramne
pesme pojo, se nobeno pečati ne sme — ne z njimi
sedeti, ne hoditi.

10. Vsako naj Boga vedno pred očmi ima,  Marijo
prečisto Divico ino svetiga Jožefa vsaki dan poče-
sti, vsako nedelo svojo vest v cerkvi izpraša, ino
če je mogoče, vsakiga mesenca svete zakramente
prejme.

11 .  Se v soseski brat — sestra nespodobno zaderži,
morta dva brata mladenča  — deklico pa dve se¬
stri posvariti.  Ako to ne pomaga, prideta prihodno
nedelo brata dva alj sestri dve gospod fajmoštru po¬
tožit, naj po postavah bratovšine storijo.

12.  Če posvarite v ne pomaga, in si mladenč alj deklica
preskoči, se iz deviških bukuv izbriše ino zapomni,
zakaj se je zgodilo. Bratovsko znaminje se odrajta.
Kdor v pošten zakon stopi, njegovo ime ostane za¬
pisano 5  le zapiše se, kdaj srečno v zakon stopi.

13. Kedar kdo bratov alj sester vmerje , se na Homci
merliču zvoni. Bratje ino sestre si po soseski od
hiše do hiše na pogreb v  napovejo. Kdor le vtegne,
mora h pogrebu jiti. Štirje mladenči rajniga — 4
deklice pa rajno k pogrebu neso, lepo svatovsko
oblečeni.

14. Vsako bratovsko ?iedelo se po pridigi za rajne
brate ino sestre pomni,  ki so pretečeno leto pomerli.

15. Pervo nedelo po Telovim je za diviško braterno lepa
nedela na Homci.  Mladenči imajo svoje povojake
(pušelce) na persih, deklice deviške vence na glavi,
čedno opletene. Mladenči grejo predi — device za

13 &

presvetim resnim Telesam, ter se v svetih pesmih
credijo. To so bile deviške braterne nar imenitnej
postave.

Lepo jasno jutro je bilo na letošno Homsko nedelo,
drevje okranclano, steze z cvetjam potrošene, kodar je
procesja hodila. Svečerijo so imeli. Premožni so sveče
kupili, vbogi od cerkve dobili. Kedar devet odzvoni, v
cerkvi zapojo: „Oj vsmileni Jezus, jez ljubim tebe ( ‘
i. t. d. Gospod fajmošter perstopijo, ino jim kratko pa
čedno povejo, kaj lepa nedela pomeni, ino kako jo naj
vredno obhajajo, tistim sto štir ino štirdeset tavžent di-
vicam podobni, ki v svetim raji božjimu Jagnetu novo
pesem pojo, ino ga spremljajo, kamor kolj gre. Po tem
se procesja vzdigne brez vsiga strela ino brez muzike,
le zvoni so milo peli, ter glasno petje mladenčev ino de¬
klic k nebesam spremljali. Očetam serce od veselja po¬
skakuje slišati svojih sinov mično petje — matere solze
polijejo, viditi svoje hčere z diviškim vencam v proeesji.
Veliko je bilo ptujih ljudi; pa malokdo, ki bi se ne bil
veselja razjokal sam per sebi rekoč: Oh naj bi še bil jez
vreden v tej lepi bratovšini živeti!

„Kaj pa imate dones tak truš? — se gospod učitel
po poldne v šolo prikregajo.“ — „Po nemško smo pre¬
stopali, ino se poskušali, kdo hitrej zna“ —- šolarji od¬
govorijo. Naj bo, če je res; tako pa vrešati lepo ni, ne
po nemško, ne po slovenje; govori se pohlevno ino za-
stopno. — Noj, Kolarjev Miha! bova prestopala, jez po
slovenje, ti po nemško za meno.

Jez pojem,  tel) ftngC, ti poješ,  bit ftngeft i. t. d.
Slovencam potreba ni vselej namestnic pred djankami
staviti, p: vidim,  id) felje, slišim,  id) l)ih’e i. t. d.
(je si zapomnite, kako se poslednih 5 zlogov konča
ino kaj v poprejnim  — pa v prihodnim časi dostav¬
ljamo, vam bo lehko vsako djansko besedo prestopati.

Tako se v nemških djankah prestopa, kedar je
djanje naše, de mi storimo ; ako pa mi terpimo, de

133

drugi storijo, je  terpivna oprava, ki se nje bomo
dones učili.

T

II a v n

3cf) rcerbe
Bu rcirft
Sr, fie, tS  rcirb

2Bir rcerben
3br nserbet
©ie rcerben

N  e

3d) rcurbe
Bu rcurbeji
Sr, fie, e$ rcurbe

5Bir rciirben
3ftt' rcurbet
©ie rcurben

e s* p s v n

a s k a z a.

Zdaj.

sim
si

je

P O

a oprav a.

Kriva s k a z a.

P O

smo  1

ste

Po eni m.

3d) rcerbe
Bit rccrbeft
Sr rcerbe

več.

3Bir rcerben
3fr rcerbet
©ie rcerben

r e j. P o
3tf) rciirbe
Bn rciirbejf
Sr rciirbe

v e 6.

3Bir rciirben
Sin' rciirbet
©ie rciirben

e n i m.

13»

'  O ^

besim

besmo

beso

eni m.

bi

i' 3

bi
bi

bi
bi
bi

besim
bes
bi

),r

3

53*

<

zr.  2

Po ve č.

ffiir finb
3br fei;b
©ie finb

[ S"  rt*

o- p

134

hvalen, a, o, hvaleni, e, hvalen,a, o, hvalcni, e, pohvalen, pohvalen!, e hvaleni.

bil, a, o. bili, e. bil, a, o. bili, e. a, o, bili, c. _naj.

135

Nekončavna s k a % a.

Op o m i m b a. Se nam poljubi, tudi lerpivno lehko
tako le prestopamo : Zidaj  5 cf) 6 tlt gcfobet sim hva¬
len,  bu bijl gelo 6 čt Si hvalen i.t.d. Nekoljko prej.
3 d) n>ai’ gefobec Sim bil hvalen i.t.d. Velivno.  ©cp
bit gelobet bodi hvalen i. t. d.

QDjandle Nevede prav predtopate -je potreba

vedeti  , halo de neloncavno ja jdaj - neholjho

prej  - pa clo  j« prej dpremenijo. ofopet de

eno kopo tahih nerodnih djanh v trojni premem-
vi japomnite.

vlajatl f rt Ji , t-J dn-

od-i+dv


dodati f *J 1 -J^tvdn- dn=

d-v


'fr*-pl*

cZdt-dd-tm- pr Oditi f r-J dtnd^ , *J -^ix.d-r* aj.-ttd-ndJ'!
c^d-rt-t-dt-iti- Odtatl , rt^iddpl-id, 1-J din- ■tj.-t^dd-fd-t^*^.
pernedti j *J dv-vij/**, *J^i*d-n

/• J1 *t J J/.

okta-t+d^n-H- midlitl} r-Jdtnj/n, *J^txdi+

136

137

139

To celo kopo djanskih besecl vam za lepo nedelo
dam , de se njih hote prav pridno nauzhili. To bo
lepo za vas.

XXVIII.

Ptičje gnezdo — božje čudo*

Veste kaj se je trem Brezolanam na Nemškim per-
godilo ? Sli so volov kupovat. Ravno v petek pridejo v
Jevnik. Vihar ino More pošleta Krumpelna v Kerčmo,
naj jim za kosilo žgankov pripravi. Krumpel, štimaje se,
nemško prav dobro znati, v oštarijo pride. Kelnarca ga
pobara: S&ač fcf)affett @ie? Krumpel pravi: @ter$
macfjert fct 3 ©ul&cn. Kelnarca misli, de bo mlatičev
za tri skedne prišlo ino tri velike sklede žgankov skuha.
Kedar pa le trije kupci pridejo, se Krumpelnovi nemšini
smejijo. Sam je moral tri sklede žgankov plačati, ino še
sram ga je bilo. De vas tudi nemšine sram ne bo, ho¬
čemo zdaj djansko besedo tttacf)Cn pregibati.

Kako se reče po nemško jez bom napravil? i. t. d.
1 . Djanske besede imajo za prestopanje, kakor ste
videli, svoje pomočnice v nemškim posebno  3: tcfj
Ijabe imam,  tcf) 6tlt sim , tcjj IDerbč bom. Slovenci
za vse tri rečejo, sim, sim bil, bom. Pervo po¬
močnico že po pervi stopi poznate ; posledno vam
zdaj bolj na tenko razložim.

Z d a j.

Ravna skaza. Kriva skaza.

Po enim.

3dj biti Sim,  3d) fetj besim,

£)U bijf si,  £)u fcpfl besi,

(Er, fte, je. (St  fet; bi.

Po več.

SSSti* roarert smo bili, e.  2Btr rodrett besmo bili , e.

3f)r tvaret, 3fjc rcdref,

©te tvaren. ©te rcdren.

Celo prej.

Po enim.

3$ fcitt gercefert sim bil, a, o.  3 d) fep gemefen besim bil, a , o.
Su btfl gercefen, Sit fepft getuefett,

©e, fte, eč ijl geroefen. ©e fetj geniefert.

Po več.

353irftni>gett>efett sm o bili,  <?.S® i r fep en g e tt> e fen .

3(jr fet)t> geroefett, 3()r fet)D gercefen,

©te ftttD geroefen. ©te fcpcn geroefett.

Dolgo prej.

Po enim.

3d; tw gemefen sim bil,  3cf) rodre getvefett besim bil,

\a, o.  [«, o.

i* (■ di i, t» d#

P r i ho d n o.

Po enim.

3$ tt>erbc fetm bom,  3df) roer&e feptt bodem,
Su tDtrjl fepn boš,  Sit nwt>e|l feprt bodeš,
©r, fte, e$ tx>ii*£> feptt bo.  ©r nwt>e fetm bode.

141

Po več.

SSSir ivetPett feptt bomo.  SBir tverPett feptt bodemo.
3(jr roerPet feptt, 3f)r tverPef fet>n,

©te roerOcn fct>n. ©te toerDeit feptt.

P r i hodno preteki  o.

3clj roerPe gemefett feptt bom.  Sef) roerDe geroefett feptt, bo-
i. t. d. dem,  t. i. d.

V el iv n o.

Po enim. Po več.

(Sep id) bodi jez,  ©ep n ttur bodimo,

©ep Pil bodi ti,  ©et)P tl)r bodite,

(Sep e e bodi on.  ©eptt fte naj bojo.

N e k o n č avn o.

Zdaj.  ©eptt biti,

Prej.  ®en>efen feptt biti,

Prihodno.  ©eptt tt>CrDert biti.

2. Pomočnico  VDCfbCtt po drugi stopi lehko poznate.
Kedar se sama prestopa, reci celo preteklo:  tel)
Ottt getvorPett — prihodno  icl) roerPe ttterPett t. d.
Hočemo zdaj po samim poskusit.  — Poskušajmo
pa tudi drugim djankam z . njo j pomagat. Kako
rečete: jez sim prošen?  tel) tuerPe ge&Ctf)en i. t. d.

Povejte mi zdaj, ko/jko imajo djanske besede
stop?  Odgovor. Storimo , če  sami storimo, p:
tel) fr a g e baram.  —- Terpivno,  ako terpimo , de
kdo drugi stori, p:  id) lt)et’PC gefragt sim vprašan.
Iioljko imajo skaz ? Petero. Ravno skazo,
kedar na ravnost povemo , p:  er rllff zove. —
Krivo,  kedar na ravnost ne rečemo; p:  fte rufc
bi klicala.  — V e livno , ki nam sapove ; p •
fcpnmge molči.  — Nek o n čav n o , kedar na vdan
rečemo, p-.  £af)len plačati.  — Pri/ožje,  ki kako
lastnost z čašam priloži, p:  lDCttienP jokajoč. —
Ko/jko imajo časov?  Odgovor. Prav za prav
šest: zdaj,  kedar se zdaj godi) p:  Petfctt griziti

^ IK

142

— nek oljko prej; p:  tcf) 6c(cibit)fc sim žalil  —

celo prej; p: id)  f)Ctl)e »eriieljen sim odpustil  —
dolgo prej; p:  tcf) (}e(ad)f sim se bil sme¬

jal  — pr ih o dno; p: id)  tverbe (jra&etl bom kopal

— prihodno preteklo; p:  tcf) tverbe gercbcf fja=
Beti bom govoril. Koljknato je število? Odgo¬
vor. Dvojno. Po enim $ p: id)  fcfjreie vpijem  —
po več; p:  tt)ir fd)Cnfcn darujemo. Koljko imajo
oseb alj lic, ki na peršone kažejo, kdo dela?
Trojne:  1. tcf) jez, 2.  Du ti,  3. er, fte, e£ on, a,
o, kakor je spola. Kedar nas je več, pa rečemo,
lUir mi,  tf)t’ vi,  fte oni. Slovencam ni potreba za
vsako oseb izrekati; id)  Jttnte se jezim,  tttir ban?
feit zahvalimo.

3. Kakor naredimo eden čas iz drugiga ? Moramo
redili, kako se reče zdaj v ravni skazi; p: id)
fammle Zberam  — kako v nekončavni; p:  Blafen
pihati. Po teh se posleden zlog meni, kakor smo
v poprejnih stopah videli.

Ako besedo iz ravne skaze v krivo denemo,
se premeni a na <x  — o na o — ll na i i i. t. d.

4. Dones vam bo pol kope djanskih besedi zadosti.
Nate jih !

Cj,oljj~ati  , , 1.^


T

143

$£*.*■• J] 'tu* teci }  y  *»’-^ £*■**

$$ ar ati f  ti-jpd-KUH-vj-d **; **§ { 'i^-ipi^iK^d.
O^-rt-dd^M veljati } -vj.tK-Jdd ,, 1-i-Jl■%pri'Vpv£d-r*'M-.

Qjl'n*vl-u-*+'i‘i* pridobiti, ■vf.r‘*vixm+y t-^jj j-ctd-n

Q^ia**i-jft+**+pripetif 1-t-jj- ^vcdr 1

£jix-M.-ty.-r‘'H. Videti f  1 ' 1 '^

v dar i ti f  i -pi-J Jtxd>-rt  *^-z*^**£-z*<*.

r £ ati  y *zz>i /y -n-^ 'tp-r*-Kii--t*d>r-w.

plavati f ^**■&-•*

(jOVOntl f  jfyKitx*jl\ 'jf-'*'-

dlalatl / nj! 'jfjp->atxi 4 '-pp)  z *Jl di* jf-^-

/~ J v

z *predtlj  1-i-jj-1.1,-j!'j!ix.£-ri
ddin-^ni* vdadatl , ’ **$^i^dn ■T^-i jdin Jpt'*

d£-r‘^-d-r<-fyt- Jiradtl j * t -^ ^-vid^ -i^.-rtjlvjd^n

dJd^iad-rtM vmreti f d-t*

^Zzv^z-/««. nodltl ;  i-f^

d-Ki^id^**jonitl f d*ti-t*d ?  i*-j!jjL*&r>


144

O

Skerb za ljubo živinco.

„Slišali ste, kako deželska gosposka ptiče loviti
prepoveduje — začnejo gospod kaplan. Ljudje z ljubo
živincoj gerdo ravnajo, ki pogosto prav ne spoznajo, h’
čemu jo je Bog stvaril. Naj vam torej dones od ljubez¬
nivih ptičic  kaj lepiga, pa tudi potrebniga povem.

Dobrotlivi Stvarnik je nebo ino zemljo vstvaril. Bilo
je po sveti vse zeleno, od rožic razcveteno, pa vendar
tiho ino žalostno. Hotel je Bog tudi na tem sveti svoje
pevce imeti; vstvaril je ptičice, naj mu pod nebam hvalo
pojo. Čudna božja stvar so.

1. Veliko je lepih ptičic po hribih ino dolinah} —
v strašnih pušavah, kjer žive duše ni, ptičica Večnima
hvalo slovi. Nar veči ptica je Cepeligan  (@frau§), po
6 šolnov visok, njegovo jajce je veliko, kakor detečja

145

glava. On kamnje z oble ino požre žereče oglje. Nar
manjši je kolibri,  ne veči od bučelice; nja jajčice kakor
nar manjši grah drobno. Nar lepši ptica naših krajov je
pav, ki ima po 4 šolne dolg rep, ves zlato pisan. Se
hoče bahati, svoj rep v kolo zasuka, de se mu od sonca
sveti; kedar pa svoje gerde noge pogleda, zakriči, de
se po uri daleč sliši. Kralica vsih ptic je postojna  (orel),
ki nar viši pod sonce let/, pa tudi celo jagnje vzdigne.

2. Ptičice nam kažejo božjo modrost.  Kedar začne
sneg kopneti, se začno ženiti. Toljko se ljubita on ino
ona, de če eno zgine, drugo od žalosti mine. Po dvoje
jih vkrog leta, si skriven kraj pojiše ino začne gnezdo
nositi. On nosi cel drag den peresce, žimo ino jil, ona
pa v skrivnim koteči sedi ino lepo gnezdo dela. Ni člo¬
veka tako znajdeniga, kaj takiga narediti. Kako me je
serce bolelo, najti za turnam gnezda razdrapane, ki so
jih samouhi iz pod cerkvene strehe pometali! Taki verto-
glavci bi se pač derli, naj bi njim kdo njih hišice tako
nevsmileno raztergal. Neki gerduh je lastovke dražil, ki
so pod sosedovo streho gnezdile; sosed ga z palco na¬
žene. V mraki se pa spet perkrade, ter z dolgo ranto
vse gnezda na tla pomeče ino mladiče na cesti pocepta.
Zdaj se je postaral, pa nima svoje strehe, posodniki so
mu jo prodali.

Je gnezdo narejeno, starka dan na dan 1 jajčice
iznese. Vsako pleme jih ima na število podobne — lepo
pikaste. Jih je nanesla, začne valiti. Cele dni na gnezdici
sedi ino jih greje, v  stare pa v krog gnezda poje, ter ji
kratek čas dela. fse ne beži, če kdo pride, tako skerbno
jih varje. Kako gerd mora biti, kdor ji jajčice vzeme,
jih potruple ino gnezdo razterga! Žalostno si začneta
gnezdice zopet nositi; pa kaj de jima je že prepozno !

V nekih dneh se jajčica vgrejejo, mladi v Iušini
oživijo ino svoj živež pripravlen najdejo. Nar prej belak
—- potem čermelak povžijejo ino tako izrastejo, de je
vsakiga jajce polno. Ko že več živeti mladič nima, začne
lušino kluvati. Tudi starka mu pomore ino glej! lep
ptičko se izvali. Revše je slepo, golo in si pomagati ne

146

more; le milo čivka. Stara svoje mladiče zdaj z velikim
veseljam trušita (pitata), neprenehama jim shivež nosita,
ino vsakima v klan položita. Pride huda ura, hitro jih
z svojimi babami ogerneta, de bi jih ne zeblo. Kako
čedno je to! — Zdaj pa pride nevsmilen gerdun, ino
starim ljube mladiče vzeme, ako ravno branita ino milo
čvečita. Tak človek je volku podoben, ki skerbni materi
dete iz zibele kavsne.

Hudobni šterkavci vsako germovje izteknejo, vsako
drevo izpležejo, kako gnezdo mladih pokončat. To je po
tolovajsko. Še grozovitnej so, ki starko vjamejo alj v-
smertijo. Mladim nihče več jesti ne prinese; od gladu
morjo vmreti. Ali bi taki gerduhi ne jokali, naj bi Turk
perderl, ino jim ljubo mater zadavil.

Prišlo je neko nedelo fantinov po germovji gnezd
iskat. Blizo nekiga hrama je senica v votli jablani mlade
imela. Tiho! veli neki hudobec; koljko velja, de jo za¬
denem? — Zaluča kamen ino senica pade. Z velikim
vresam mertvo revco ogledujejo. Hitro druga po vejah
perferfra. Cujte! tudi ta bo moja,, pravi fantuh. Ravno
jo pobijejo, ko jih kmet razpodi. Žalostno mladi v votlim
debli čivljajo. — V enih letih perpelja mestlan ravno ti-
stiga dečka kmetu, rekoč: „Vzemite ga služit; zgubil

je očeta ino mater; zapušena srota je.“ Tako se nevsmi-
lencam godi. Bog je po Mojzesu prepovedal: „Ce naj¬
deš po poti na drevesi alj na tleh ptičje gnezdo ino starko
na jajcih alj mladičih sedeti, ne jemli jajc ne mladičov z
starko vred, ampak pusti njo proč zleteti — de bo tebi
dobro ino dolgo živiš . 64

Se mladi izgodnjajo ino jim gnezdo pretesno, se raz-
peljajo. To je za stare veselje! Od veje do veje, od
verha do verha jih kličeta, ino mladi se jima glasijo.
Tako jih letati zvučita. Cel rod za starim po logi leta,
poje ino se veseli. Kako gerdo je tedaj serce, mlade,
ki še prav letati ne znajo, loviti, jih mukati ino moriti!
Poznal sim stariga vojaka, ki je po berglah hodil ino
mlade fante pogosto učil, rekoč: O mladenči, še noro-

glavi! poglejte kako se meni godi. V mladih letah sim

147

rad pticam gnezda jemal, jajca terl, ino mlade tergal,
de so se prav derli. Na vojski so mi sovražne kugle še
hujši roke ino noge raztergale. Koljkokrat slišim ptičico
peti, se mi zdi, kakor bi rekla: Prav ti je; saj veš,
kako si z nami delal. — Oh moji mladenči, nikarte vi
tako!

3. Zakaj pa je Bog ptice stvaril?  Nam k veselju,
moje dete. Saj te že pestema peti uči: Poj, poj, poj,
ptiček moj! bolj boš pel, bolj boš moj. Oh, koljko ve¬
selja ptičice ljudem storijo. Per juternim zori se začno
glasiti ino peti juterno pesem. Kako mično poje slaviček
v germovji po noči, zdaj joka, zdaj žvižga, zdaj milo
gergra. Kako častitlivo se golibar (skorjanček) iz polja
vzdiguje in hvali Boga, pa zopet med brazde poyerne,
si svojiga živeža iskat, ter človeka uči, kako naj moli
ino dela.

Slišiš gerlico, kako v zelenim logi gode? Ali se ti
ne zdi, kakor bi mati per zibeli pela? — Kanarčiki ino
rudečniki se naučijo viže peti, de ne orgle tako lepo.
Popagaje, tudi srake cele besede naučiš. Grozovitna
je pa navada ptičke slepiti, de naj bolj pojejo. Tudi one
milo tožujejo, rekoč: Kaj sim ti storila, de mi ljubo luč
jemleš? Sim poznal blizo mesta ptičarja, ki je sto ino
sto činkovcov z žerečim želesam oslepil ino jih v mesti
prodal; poslednič pa sam oslepel, in pubič ga z piskram
po hišah vodil živeža prosit.

Tudi za kasen nam je Bog ptičji vod dal . Ptice
zaneso semena na visoke pečine, v neznane kraje, kamor
človeška noga ne more, de se zernice vcimi ino izraste
lepo drevo. Lastovke poberajo škodlive komarje ino mu¬
šice po leti, ki bi jih toljko bilo, de bi dihati ne mogli.
Ako niško nad zemljo za muhami letajo, nam napovejo
gerdo — ako visoko, večidel lepo, jasno vreme. Senice,
berglezi ino domači letovci škodlive červe po vertih obe-
rajo, de nam drevja neobjedo'. Svoje dni so vrabelne
toljko čertili, de so morli kmetji njih glave za dacjo od-
rajtovati, Vrabiče pokončat. V kratkim so gosance sadu-
nosnice tako prepredle, de ni bilo zeleniga dreva. Spoznali

148

so, de tudi vrabel zerno zasluži, ki ga pozoble. Dvoje
vrabelnov znosi v enim tedni po 3360 gosenčnih červov
svojim mladicam. Koljko jih od velike noči do Binkošti
pokonča! Tako ptičice vsako zerno plačajo, ki ga snedo,
ako ne one — plača pa Bog, ki govori: „Poglejte ptice
pod nebam, one ne sejejo ino ne ženjejo, tudi ne sprav¬
ljajo v svoje žitnice; vaš Oče nebeški jih živi; ali ne bo
tudi vas preskerbel ?

Tudi za živež  nam je Stvarnik peretino dal; za to
redimo kure, golobe ino tudi ptice lovimo, po pravici le
od male gospojnce do noviga leta. Jih pa martrati ino
brez potrebe moriti ni prav. Sveti Duh govori: „Kdor
iz hudobnosti golobico zadavi, ki mu iz roke zoble, tudi
lehko nedolžnost zapelja, ki je k njemu perbežala. 44

Di •ugo živino po nidama tepsti, jo ne oskerbeti, de
gladuje, alj jo preobložiti, de obnemore, je tudi greh.
Ako bi mogla, tožila bi, kakor oslica Balama, rekoč:
„K.aj sim ti storila ? .zakaj me tepeš ? 44  Zivinca je božja
stvar, božji dar. Nevsmileno je, živino pretepati, mačke
mukati ino pse dražiti. „Pravični se vsmili tudi svoje ži-
vince, govori sveti Duh; serce hudobnih je pa nevsmileno. 44

Se zima perbližuje, se odpravlajo tudi ptičice na
ptuje, v topleje dežele živeža jiskat. Žalostno se zberajo,
kakor bi slovo od naših krajev jemale, potem se vzdignejo
ino letijo v daljne dežele, tudi črez široko morje, v gorko
Afriko po 3000 ur daleč. Najdemo jih tudi po zimi cele
šope v votlim drevji spati. Se ljuba vigred poverne, tudi
ptičice pridejo, ter nam prinesejo nove pesmice ino novo
veselje. Zapojmo jim tudi mi dones: „Ljuba vigred se

rodi 44  i. t. d.

Ahacelna pečine, stran 34.

XXIX.

V Rakovci $o koze*

149

„Dozdaj smo se učili v besedah prestopati, za na¬
prej se bomo učili tudi padati, desiravno po leti ni tako
polsko, kakor po zimi. Le pridno vstajajte, de na poti
Nemšine ne obležite 44  — pravijo gospod učitel, kedar
šolarje izprašajo, kar so jim poprejno nedelo naložili.

Poglavke z kazavkami.

Perve nemške besede, ki padajo, so poglavke, nar
imenitnej imena reči, ljudi mo lastnost. Vsaka po-
glavka ima svoj spol: moški, p:  bec SBrubCr brat  —
ženski, p:  bie @(f)tbe(Iec sestra  — a/j sr eden, ne moški
ne ženski, p:  bct£> ^ittb dete. Nemci stavijo sploh
pred vsako poglavko njeno kazavko: pred moški spol
bčC, pred ženski  bič, pred sredni  bdč, ki z svojimi
poglavkami v redi padajo. Na število so po enim ino
po več; v slehernim števili pa po štirikrat padejo, ter
imajo  4 padeže  (©itbUligeit) kakor beseda potegne.
Vsak padež ima svoje prašanje, na katero pade.

Vse to vidimo na kopiti alj padivnici  (jSlftctnbč'
nittg), po kateri besede padajo. Imamo  4 take.

I. Patlivnica.

Po enim. Po več.

1 .Kdo?  Kaj?  bčl’ Sngel angel , bič <Snt}čl angeli,

2. Čigav?  bčš ©ttgel § angela,  bčl*Sttgčl angelov,

S. Komu?  bem v£ngel angelu angelam,

4. Koga? kaj?  bčtt Šngel, angela,  bič ©litje! angelc.

1. Poglavke te padivnice dobijo po enim v drugim
padežu  5 >, ino po več v tretjim padežu  tl.

2. Imajo besede po enim v pervim zlogi  tt, premem jo
po več a v a, p :  bec 23afer, bie 23'afet:; o v  o, p:
bet* 23ogeI, bie SŠijgcl; ino  u o tt, bet: Gruber,
bie Gruber.

150

3.  Po pervi padivnici padajo poglavke moškiga ino
sredniga spola , ki se na  el, en, er, letlt končajo;
takih se mormo pol kope naučiti.  3cf) frittFe SSBctf?
fer, pijem vodo.  3$ fc^aue Ben £>immel, gledam
nebo.  Set @d)nee fcf)mt4f, sneg kopni.  Ser Ste*
ner fraget, služavnik vpraša.  Ser ®cf)n>ager fcf)rei-
Bet, svak piše.  Ser tftad)Bar Bittet, sosed prosi.
Set ©omtner poletje.  Ser SBinfer zima.  Ser
SOtorgen jutro.  Ser Stegen dež.  Ser Singer perst.
Ser Sttagen želodec.  Sad £eBen življenje.  Sad
5Uter starost.  Sad SOJdBcljen dekle.  Ser SSafer
oče.  Ser SSeffer stric.  Ser SSBeUeit pšenica.  Ser
Stocfen rež.  Ser ^)afer oves.  Ser £)ontg sterd.
Ser 3t?dfe sir.  Ser 2lpfel jabelko.  Ser 3nneBel
čebul.  Ser ^noBlaucB česen.  Ser Sftantel plajš.
Ser @fiefel čevei.  Sad Senfter okno.  Ser £>fen
peč.  Sad $euet ogenj.

If. Padivnlca.

Po enim. Po več.

l.SSSer? trad?BerSag den,  Bte Sage dnevi ,

2.  SSSeflen? BedSaged dneva,  Ber Sage dnevov,

3.SS$etn? Bern Sage dnevu,  Ben Sageit dnevam,

4.  SSSen? td ad? Ben Sag den,  Bte Sage dneve.

1. Imena te padivnice vzemejo po enim v drugim pa-
dežu  ed, v tretjim pa v, po več dobijo v vsakim
padeži  e, v tretjim pa  en. Nektere imena eniga
sloga na  B po več vzemejo po vsih padežih  er, ino
v tretjim  ern, p:  Sad iSilB podoba,  Bte £SilBer i. t. d.

2. Po tem kopiti padajo poglavke moškiga spola na
lin g, ino sredniga, ki imajo od kraja  ©e, alj na
konci Tudi teh morte pol kope znati.  Set
9JžonB leud)tet mesene sveti.  Ser ŠSinB roe&et ve¬
ter piha.  Sad ©td Brid)f led se vdere.  Ser 33ad)
raufc&et potok hruši.  Sad tDteer morje.  Ser ©anB
pesek.  Ser ©tauB prah.  Ser §ruBfing vigred.
Ser #erBft jesen.  Sad 3af)r leto.  Ser SDtonfag
pondelek.  Ser Sienflag torek.  Ser SftittDOclj sreda.

151

Ser Sonnerflatj četertek.  Ser ^reifag petek.  Ser
©antffag sobota.  Ser 2(&enb večer.  Ser Sfnfang
začetek.  Sag 0nbe konec.  Ser £et& telo , t)ie
£eiber. Ser $opf glava.  Sag ©eftcbt lice.  Sag
5(uge oko,  bie 2(iigen. Sag £>&r uho,  t>te
ibfjren. Sag £>aar las.  Ser Sftiinb usta.  Set
£>a(g vrat.  Ser £3aucf) trebuh.  Ser Suj? noga.
Sag £Mut ker v.  Sag SBort beseda,  bie 235iwer.
Ser Sob smert.

III. Patlivuiea.

Po enim. Po več.

1. Ser Sftenfdj človek,  bie S9lenfcf)en človeki,

2.  Seg SJienfcfjett človeka,  ber SKenfcjjen človekov,

3. Sem 5ftenfcf)en človeku,  bett 23lenfd)en človekam,

4. Sen SOtenfcfoen človeka,  bie ^enfcfjen človeke.

1. Na tem kopiti majo razen perviga padeža v edi¬
nim števili besede po vsili  en alj  n.

2. Po tej padivnici padajo kratke imena eniga zloga
ino pa moškiga spola na  e. Set *f)itt tueibet pa¬
stir pase.  Ser £>cf)g brullet vol rjove.  Ser ^)afe
fpringet zaje skače.

3. Nektere dobijo v drugim padezi  eng ", p:  Stig S$>0i‘t
beg 0laubeng beseda vere.  Sle ©cljonfjeit beg
9ta(jmeng lepota imena.  Sag 0lucf :  beg Sriebertg
sreča miru.  Ser 0cbanfe misel.  Ser £>aufe kup.
Ser ©cbabe škoda.  Ser @ame seme.  Sag Serj
serce.  Ser @cf)merj bolečina.  Ser §unfe iskra.

IV. Fadivnlca.

±52

3. Set? Sftrtdfjf noči,  bClt ^cid)fcn nočem.

4. Sie ‘tftadfot noč,  bie $}acf)te noči.

Po tem kopiti padajo imena ženskiga spola', ki se
po enim clo ne premeni jo. Po več vzemejo besede z
končam  rtll po vsih padezih  e rt , ki pa na konci tihnik
imajo t, kakor beseda Takih pog/avkov nate

pol kope.  Sie Srbe griinet zemlja zeleni.  Ste SSBolfe
bringet ŠKegett oblak deža prinese.  Sie £>uelle mur*
ntelt vrele Šumija.  Ste 3^it PerfdjrDinbCf čas mine.
Ste ©tunbe tjl gefommen ura je prišla.  Sie S&ocfje
teden.  Sie &aut hoza.  Sie ©tirne čelo.  Sie Sftafe
nos.  Sie £ippe ustnica.  Sie 3ungc jezik.  Sie -g>anb
roka.  Sie £5ruffc perse.  Sie ©eefe duša.  Sie S?er^
nunft pamet.  Sie §urc(jt strah.  Sie veselje.

Sie Srauer žalost.  Sie .^ranffjeit bolezen.  Sie Su*
genb čednost.  Sie Sungfrait devica.  Sie Sod)ter
hčer.  Sie Sanfe teta.  Sie ^afjrung živež.  Sie
Deinbe škornja.  Sie $enne kokoš.  Sie SEBurft: klo¬
basa.  Sie 0er(te ječmen.  Sie 0tit6e repa.  Sie £ein=
roanb platno.  Sie SBolIe vovna.  Sie ©eibe žida.
Sie *pofe hlače.  Sie Sajc&e žep.  Sie ©ttnbe greh.

Kazavke so  znavne ino padajo, kakor smo do-
zdaj videli, pred svojimi poglavkami.  N e znavne
kazavke kažejo neznano reč alj peršono ino so tudi
trojniga spola. Padajo pa tako :

Po enim. Moško. Žensko. Sredno.

1. S53er? tt)a£?eitt eden,  eirte ena,  eitt eno,

2.  SBeffen? eineč eniga,  einct’ ene,  e t' rt e 6 eniga,

3. SBent? einem enimu,  einer enoj,  eittent enimu ,

4.233en?tpa£?einen eniga,  eine eno,  eitt eno.

1. Ako neznavne kazavke per sebi poglavke nimajo,
rečejo v pervim padeži moškiga  einer — v pervim
ino štertim padeži sredniga spola pa  einc$.

2. V slovenskim nam takih kazavkpotreba ni; p:  Ser
geinb sovražnik,  eine greunbilt prijatelca i. t. d.
Kdor mi priliodno nedelo vse to dobro zna,  ga ne
dam za sto centov zlata.

153

Nastavljanje osepenc.

Preteklo nedelo so v Slavini koze alj osepence na¬
stavljali. Kar je bilo Polank, se niso te dobrote branile,
Gorjanke so pa morli z beričam goniti, de so svoje otroke
prinesle. Posebno hude so bile Rakovske babe. Neki
star rokomavzar, ki so ga za copernika imeli, je tisto
sosesko tako nadražil, rekoč: de po takim vpeljavanji
sveti kerst ne velja, ino matere svoje otroke zlodeju za¬
pišejo. Gospod fajmošter so jih učili, prosili, jim žugali;
pa zastonj. Vse zelene ino napihnene so svoje otroke
deržale. Kakor hitro jim osepence nastavijo, so z njim
potegnile, kakor bi jih veter odnesil, ter jim za pervim
voglam nastavlene osepence iz rokice izcizajo. Bilo je
slišati, de so nektere na pervim potoki svoje otroke zopet
kerstile.

Dvoje nedelskih šolarjev iz Rakovca še ni osepenc
imelo. Gospod kaplan ju pregovorijo, de si jih dasta
nastaviti. Perjokala sta se v šolo, rekoč, de k mizi z
drugimi ne smeta. Pravila sta tudi, kako so Rakovčanke
za Korenkoj, ki je perva svojih dvojih otrok k nastav¬
ljanju nesla, vpile: „Oj ti nesrečna mati, de svoja lastna
otroka hudim neseš! 44  Z žalostnim sercam ju gospod ka¬
plan potolažijo, rekoč: „Le voljno to zasramvanje po-

terpita; Bog ga vama bo še gotovo povernil. Lehko
pride, de ne bo dolgo, v Rakovec kuga osepenc. Vse
krog vaj bo krastovo, krulovo ino odreno, tudi pomerlo
jih bo, vidva bota pa zdrava ino vesela — za to srečo
Boga hvalila. Depavidili hote, zakaj se osepence stavijo,
hočem vam v kratkim povedati. 44

1. Osepenc, strašne kužne bolezni, svoje dni bilo
ni. Med Zamorcami v gorkih deželah se je vnela, ino
Turki (Saraceni) so jo pred 600 alj 700 letini v naše
kraje zanesli. Iz med 100 ljudi jih ni 5, katerih bi se
ne prijele. Pogosto jih dete v maternim telesi dobi, ino se
mertvo vleže. Iz med 10 gotovo 1 vmerje; če so osepence
hude, pa tudi več. Pred 5 letami so v Babjim verhi na
Gorenskim tako hude bile, de ni bilo hiše brez medica.

154

Se osepence koga primejo, še le v 14 dneh se per-
kažejo. Bolnika začne mraziti ino vročina prehajati. Tretji
alj šterti den se kakor pšeno po životi. posiplejo ino v
10 dneh v sokraste popke premenijo. So osepence do¬
bre, se začno v 10 alj 12  dneh sušiti; kraste se nare¬
dijo, ino v 14 dneh olušijo. Se pa kraste oderejo, se
jim A r se žive dni poznajo. Per drugih so osepence hujši
ino glavo osujejo, de jih nekoljko oslepi, nekoljko ogluši.
Komur na perse vdarijo, vse žive dni hrope. Dostim se
koze nar hujši naredijo, v 8 alj 9 dneh se namesti pop¬
kov začerneli mehurji po vsim životi izpustijo, smerdliva
sokrovca iz njih teče, de ni blizo obstati. Lice zabuhlo
ko piskar, oči zatekle, božja jih tere, vse pod nje leti,
v 10 alj 11 dneh morjo vmreti. Ali ni to žalostno!

2.  Ljudje si dolgo niso vedli pred (o kugoj poma¬
gati. Ako je eno osepence dobilo, so jih poskušali dru¬
gim napeljati, de bi jih ložej prestali; pa so vonder hudo
zboleli, ino ta pomoč je bila nevarna. Moder mož na
Angleškim, Eduard Jenner,  je bil pred nekimi 50 letmi
toljko srečen, to kugo zaverniti. Gledal je, kako v časi
krave po vimeni muzole dobijo, ki se tudi človeka pri¬
mejo, ki z odrenimi alj ranjenimi rokami doje; zato se
jim kravje koze (^u^pocFeit) pravi. Poskusil je nožič v
nje pomočiti, ino jih ljudem na roko vpeljati. V enih
dneh so se muzoli pokazali ino v 8 dneh ko grah veliki
izrastli; krog popkov pa lep rudeč obroček. Ljudje niso
celo nič oboleli, le 8. alj 9. den jih je zmrazilo pa glava
pobolela. V 10 dneh se je čedna krastica naredila, po
malim zatemnela, v 3 tednih pa lepo olušila ino jamico
pustila. Taki otroci so bili zdravi, naj bi vse krog v nar
hujših osepencah ležalo; ino če bi se kteriga še prijele, jih
prav lehko prestoji. To je velika dobrota božja. Od te
dobe se po vsih deželah nastavljajo, kjer so modri ljudje,
starim ino mladim, beračam kakor cesarjam. Cesar pla¬
čuje zdravivce (jpadarje}, de lehko vsak oče ino mati
svoje otroke skoz vpeljovanje koz te strašne bolezni ovarva.
Nihče v viši šole ne pride — cesarske službe ne dobi,
ki skazenge nima, de je osepence imel. Ako so per kaki

155

hiši osepence, ne napeljane, na hišne vrata černo tablo
nabijejo, z napisani: Tukaj so kužne osepence , de se
jih vejo drugi varvati. Vmerje kdo v takih osepencah,
se mu ne sme zvoniti.

3. Sovražnik človeške sreče zoper ti božji dar ljudi
podpihuje, de pravijo, kakor bi to delo kaj ne pomagalo.
Leliko je, de osepence niso pristne (prave), ravno za to
prazne alj ne prav vpeljane. Take goljufne osepence že
v 3 dneh dozorijo, niso celo nič rudeče, ino ne pustijo
nobenih pravih jame. Vkazano je torej zdravnikam na
8. den po vpeljovanji pogledat, ako so se prav prijele.
So bile prave, se iz med 1000 ljudi komaj eniga zopet
primejo. Je zdravilo včasi oslabelo, ali ga bomo zato
clo opustili?

Drugi gučajo, kakor bi zdaj ljudje za stran vpeljanih
osepenc poprej odmirali, ker se truplo prav ne iztrebi.
Ta beseda je prazna. Bolezen moč jemle, ino življenja
ne dalša. Matužaleh je včakal 969 let, ko še osepenc
ni bilo, ino še zdaj se primejo 80 let stariga moža, ki
jih še ni imel. Taka starost ne pride od koz. Po zimi
1832 je 33000 Indjanov černa kuga pomorila, ki se je
iz kužnih osepenc izplodila. Rodu Mandenz je iz 1600
ljudi le 30 živih ostalo, rodu Sibur se pa kuga celo pri¬
jela ni, ki so si osepence dali vcepiti. V  mesti Bordo ni
dal neki Žnidar svojim otrokam osepenc napeljati, v leti
1821, kratko po tem mu vsili troje v osepencah vmerje,
ino on od žalosti v vodo skoči.

4. Tudi basajo, de se skoz napeljevanje koz sveti
kerst zgubi ino hudimu podpiše. Kaj takiga misliti alj
ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudi, kte-
rim se za Špeli ino klobase sladkajo. Kdo se ne trese
pred čudnim kvantami, ki jih taki izmislijo! Ko je strašna
bolezen kolera po sveti jezere ljudi pomorila, pa tudi cele
mesta k Bogu ohernila, so najemniki peklenšeka izkva-
sali, de zdravniki studence ostrupajo. V Berdah na Co-
renskim so vešani dober Studenc imeli. Zdaj vgledajo
zdravnika iz bližniga terga, kako bi si rad po leti vode
zajel. Od te dobe ne pijejo ino ne kuhajo več od te

156

vode, clo živino gonijo uro daleč napajat. Ko se pa
dalniga pota naveličajo, reče moder vešan svojim sose¬
dam: „Imam staro kluse; ga bom te vode napojil ino
videl, ako pogine ? 4 ‘ Grejo gledat. Kluse prav žejno
pije, potem prav zdravo derza ino dela, ter abotne ljudi
prepriča, de so včasi neumnej ko konji. — Ko so du¬
hovniki oznanvali, kako se naj bolezni varjejo, so tudi v
lastne dušne pastirje ljudi nadražili kakor bi bili vse liostje
ostrupili, naj bi k spovedi ino božji mizi ne hodili; kar
vervati nas Bog ovarji! Povejte, ali ni vse to satanovo
seme? Ravno tako je tudi per osepencah, katere duhovski
pastirji staviti perporočajo. Kdor pa cerkve ne posluša,
ni kristjan, ampak liajd ino očiten grešnik. Tako povejte
Rakovčanam.

XXX.

Človek sam svoj nar hujši

strah*

„Jeli vas kaj glava boli — vprašajo gospod učitel,
de se morte toljko učiti? Na Nemškim je neki gorjanc v
sredi bukev sedel, glavo imel terdno ovezano, ko so ga
prišli za smert previdit. „Kaj delaš ?“ ga vprašajo. Ravno
bukve preberam, jim odgovori, po katerih bi ložej vmerl;
ino glava mi je toljko polna, de se mi hoče razsuti. Kaj
mu je neki bilo? — Na pameti je bil bolen. Kar se pa
človek v mladosti dobriga zvuči, ga glava ne boli, tudi
vas ne, če ste se ravno pretekel teden od samih po-
glavk učili.

Ne bilo bi pa čedno, naj bi ljudje, celo goli hodili;
obleka snaži človeka — poglavne besede pa priložnice
olepšajo, ki jih priložimo, de se ve, kako je reč lepa alj
gerda; p: £5er ptC ^ungftltg dober inladenč, Dač bofe
SEBeib hudobna baba.

157

Priložnice po merah.

Ni vsako oblačilo enako lepo, ne gerdo; tudi pri¬
tožne besede trojno mero imajo. Perva je  ravna brez
vse pomore; p:  i)Ct brane ©ofjtt priden sin. Pove
pritožna beseda, de je ena reč boljši  — drajši od
druge, moraš priložnico v drugo  viši mero postaviti,
ino ji dode7ii  er; p * fitft sladek,  fliper stadkej. Ako
pa povemo, de je kaj črez vse nar boljši, nar veči
i. t. d., postavimo pritožno besedo v  tretjo po m er o,
ter ji damo na konci  jte; p:  fef)6It lep,  fcf)OltCC lepši,
fc()on|te nar lepši. Priložnice eniga zloga premene v
drugi ino tretji pomeri  a v  d — 0 ® li — ino  tl v  ji;
p:  alf star,  filter starej,  čilfefte nar starej.  3ung
mlad,  jlingci* mlaj,  fjitl^ffe nar mlaj. Nektere prilož¬
nice imajo posebno pomero; p:  CJltf dober,  beffcr bol ji,
ant bejfen nar bolji.  23iel veliko,  mef;r več,  am met'
jte It nar več i. t. d.

Pritožne besede se poglavk deržijo ino tudi z
njimi padajo. V časi imajo kazavke, v časi so tudi
brez njih.

Priložnic padanje.

M o š k o.

Po enim.

1. Ser faule ^necf)t

2 . Seč faulett $necf)feč

3. Sem faulett ^nec^fe

4. Sen faulen ^necfjf

leni hlapec,

leniga hlapca,
lenimu hlapcu,
leniga hlapca.

Po več.

1. Sie faulen $necf)fe

2. Ser faulen J§^necf>te

3. Sen faulen ^necOfett

4. Sle faulen ftnec&te

leni hlapci,
lenih hlapcov ,
lenim hlapcam,
leni hlapci.

158

Žensko.

Po enim.

1. Sie fleitten Siet male jajca,

2. Set’ fleitten Siet malih jajc,

3.  Sen ffetnen Sieni malim jajcam,

4. Sie fletnen (Eter tnale jajca.

Zapomni si, de v pervim moškiga, pa v pervim

ino štertim padeži ženskiga ino sredniga spola prilož-
nice  e, po vsili drugih pa  en imajo. Kedar neznavne
kazavke pred seboj imajo , padajo ravno tako, kakor
z znavnimi; le v pervim moškiga dobijo  er ^ p ;  eitt
fcf)Oner iftiutbe lep fant, v pervim ženskiga  e, p:  eittC
fcf)tt>ere ©ItnDe težek greh ; v pervim ino štertim sred¬
niga spola pa  eš; p:  etn meipeš $)Zel)l bela moka.

Padanje priložnic brez kazavk.

M o š k o.

Po enim.

nov klobuk ,

l. Stoter #uč

159

V drugi ino tretji pomeri ravno tak padajo, ka¬
kor v pervi. Za prihodno nedelo vam bom spet pol
kope besed naložil.

Ser gcrcd^tc S^nifer pravičen cesar.  Sin rofljer
2(pfel rudeče jabelko.  SaČ gan$e £ani> cela dežela.
(Sine fcf)n)acf)e @fat>t slabo mesto.  Sač ()oije *£)au^
visoka hiša.  $ii()[eč SBefter hladno vreme.  Sin fdjtuar-
i?er čem pes.  Sa6 franfe $fer& bolen konj.

Ser fur^e 53ricf kratek list.  Srocfeneč Škot suh kruh.
Ser fc^Iaue §UCf)$ prekanjena lesica.  ©iatfer SBeg
gladek pot.  Sine gritne SSBiefe zelen travnik. $a$li(t)C
£uge gerda laz.  parter ©tein terd kamen.  ©cfjUKrcč
&0h težek les.  Sin leicf)fer Š5efen lehka metla.  Sine
fefte ®an6 tolsta gos.  Ser ftarfe SBolf močen volk.
Sie f)ol)e £int>e visoka lipa.  Ser gritne SBalD zelen
gaj.  Sie laute ®(od?e glasen zvon.  Sin t>icfer Dtautf)
gost dim.  9}gl)e$ Sorf biižna ves.  Ser giftige ©cf)n>amm

160

strupna goba.  SSBic fja&ett ettt £atttttt sefaitft

smo mlado jagne kupili.  @cf)led)fe6 $ldfd) Cjfčtt It)tl'
ntcljf slabiga mesa ne jemo.  S) te f33ll6eri (ja&ett Die
fdjlanfen SBdttntc befc&dtugčt dečki so tenke drevesa
poškodvali.  Ste Itofeit ©et|tet’ fcljrecfen hudi dahi stra¬
šijo. Ali je to res?

Rako škodljiv je prazen strah.

Pretekel petek pride Klinc iz Gorenja gospod faj—
mostni tožovat, de per njem že 14 dni tako grozovitim
straši, de prebiti ni. Prosi jih, naj bi prišli hudiga duha
zarotit. Že nekoljko dni hodijo k sosedu spat. Fajmoš-
ter mu obljubijo te strah vtolažiti, samo naj tiho de, ino
vse odperto pusti. V petek večer pošlejo svojiga župana,
ter mu naročijo, naj tiho v odperto hišo zleze ino se za
peč z gerjačoj skrije, strah vjet. Župan se perkrade ino
do 11. čaka. Vse je bilo tiho; kar začne od daleč škro-
botati, kakor bi v nar liujim železji koga pergnalo. Zdaj
tresi z enim vratam, zdaj z drugim — kar jispo odpre
ino se ves bel za mizo vsede, iz miznice krušnico vzeme,
ino si kruha vreže. Lop! ga župan mahne, zgrabi ino
hitro zveže, hišo zaklene, ter gre v sosesko domačih kli¬
cat. Kdo pa je bil? Hlapec se je z domačoj hčerjoj zi-
znanil, jo je hotel vzeti ino je z tem očeta strašil. „Zdaj
vem, pravi Klinc, zakaj si mi obetal, de boš duha pre¬
gnal, ako te za zeta vzamem. Na mesti hčere so mu
belo suknjo dali. ,,Ni hujšiga, pravijo gospod kaplan na
to, kakor človeški strah, ki si ga človek sam dela; bo¬
lezen ino tudi smert mu prinese.

1. Škodlivo je, de pesterne alj druge babe male otroke
strašijo, de jih bo bavbav vzel, če tiho ne bojo. Od
tega se otroci toljko splašijo, de tudi odrašeni se v
mraki izpod strehe ne upajo. — Neki gospod in gospa
gresta o pusti v sosesko večerjat. Družina napravi doma
ples. Pestema bi rada šla rajat, alj dete pol drugo
leto staro noče molčati. Hitro mu strašilo naredi, na
postel v znožje postavi, rekoč: „Ako se zmeziš alj

161

pa zajokaš, te bo bavbav zgrabil. 44  Dete plaho vtihne,
deklina pa plesat gre. Gospej ne da pokoja j hitro
dirja domo pogledat ino najde otroka v posteli, ki
operto strašilo gleda — od strahu mertvo.

2.  Nevarno je o Miklavžovim tudi veči otroke z parkel-
nam strašit. — Neki kerznar je imel hude fante, ter
jim pogosto žuga, de bo prišel parkel po nje. Pred
Miklavžovim pride zvečer Miklavž ino se dečkam
močno grozi, zvunaj pa parkel z železjam ropoče.
Zdaj ves čern v jispo perkobaca ino nar huj fanta
popade. Jaka se zvija ino dere; na enkrat pa omol-
kne in obledi. Mati zavpije: „Izpusti ga! 44  Jaka se
zverne — parkel skoz vrata potegne. „Jaka! Jaka!
oče kliče — saj je le naš hlapec! 44  Jaka se eno malo
odehne, pa po noči se ga otročjak loti — v enih dneh
vmerje. Za to so svetli Cesar to komedjo prepovedali.

3. Prazna je vera de duh nazaj hodi. Med nami ino
med rajnim je velika meja, govori sveto pismo. Zve¬
ličani nazaj nočejo, pogubleni ne morejo; tudi duše iz
vic ne brez božjiga pripušenja. Pomnim iz svojih
mladih dni strašen jok, ki so ga šterkovci delali, re¬
koč, de se hodi otrok nazaj jokat, ki ga je oče ži-
viga pokopal. Neki spodjanc to neznano tulenje čuje,
se vjezi ino dečke z sekiro nažene. Vtihnil je vek
na vselej. Kdo pa ropoče? Mačke, podgane ino druge
živali, kar se plahim ljudem hitro neznano zdi. Per
neki hiši je dolgo časa vsak večer po dilah ropotalo.
Nobeno si pogledat ne upa. Sin ki je v šolo hodil,
jih nagovori, naj z njim gredo. Vgledajo čudno po¬
šast, ki je roge imela ino zbežijo. Sinjo popade ino
domačiga ovna po štengah pervleče; na korenjavko
se je pod streho navadil.

4. Kvantajo, de se mora človeku na perse vleže; pa to
le kerv dela, kedar se preveč repice alj krompirja
naješ. Zopet perpovedujejo, de žalikžene po sveti
otrokam srečo alj nesrečo nosijo; pa taki basni so
le ostanki ajdovskiga malikvanja; kristjan jih verjeti
ne sme.

11

182

5. Abotne so prepovedi, kako ntertvi od ednajstih do
polnoči svoj čas imajo. Mertvi so v božjih rokah.
Pred neko letmi prijatel nekiga fajmoštra obiskat že
pozno v noč prijezdi. Po leti je bilo 5  on konja na
britof zažene, de se krog cerkve pase. Mežnarca
pride juternico zvonit, ino to pošast zagledat vsa terda
fajmoštra klicat perleti, ter pravi, kaj strašniga je na
britofi, kakor en konj. „Moj je,“ odgovori prijatel.

6 . Redar kaj takiga včakate, ne plašite se; le palico v
roke ino pa serce, hitro bo zginilo alj se pokazalo,
kaj je. Ne strašite drugih za kratek čas; strah je
zdravju strup, ino marskateri noroglavc je svoje stra-
šenje drago plačal. Si na poti, ino kaj vidiš, prav
dobro poglej; pogosto se človek svoje sence vstraši.
Terdo pobaraj: kdo je? kaj hoče? Le hudobniga člo¬
veka se je bati. Dober duh nam hudiga ne stori,
hudiga se bati ni. Bojimo se le Boga; vsi smo v
božjih rokah.

XXXI.

Mežnarja je vlili®.

Kdo vas zna po nemško šteti? vprašajo gospod uči¬
te]. Cetinska Jerca vstane ino šteje do 100. Per vas
Nemci ostajajo, ki po vino hodijo; šteti so te naučili,
kedar jim poveš, koljko so dolžni. Kdor še ne zna, se
mora naučiti.

Števnioe.

Števnice nam povejo, koljko je na uri, koljko v
žepi alj na krajcli, ino so petere. Ako poprašam:

1. Koljko  lt>ie t)tel? se odgovori:  1 (£jnč; po spolu
cin, etne, etn; 2  sivei; 3 biti; 4 mer; 5 funf;
6 fecf)č; 7 fteben; S acf)f; 9 netm; 10 aef;n; 11

163

eitf; 12 jmolf; 13 Dretjefjtt t. d.;  20 jtDattjig;
21 ein unD jroansig *. t. d.;  30 Dreif 3 ig *. t. d.;
1000 SaufenD i. t. d.;  1000000 (žrine bilijon t. d.

2. Ko/jki za povedani  Det’ tt)iC Dtelfle? Odgovori se:
Det’ erfle, Dte erffc, Dač erffe, pervi, a, o;  Det’
ameite drugi i. t. d. Ako pervim števnicam  te pri-
deneš, zaporedovne  (X>i’DrtungČ,$af)leiO ^o  20 lehko
narediš. Od  20 naprej jim  fle pristavi, p:  Det’
jtuanjigde dvajseti.

3. Koljkoteri  llMC Dtetedet? Odgovori se:  ettietfct enoj,
smeierlet dvoj i. t. d. Ako pervim števnicam  edet
dodaš, tako plemenske števnice  (@atflUigČaa()ten)
imaš.

4. Ko/jknato , po koljko gub , tl)te Dtetfdcb ? Na to se
odgovori:  etnfad) enojn, a, o;  glKifdct) dvojno, alj
po dve gubi i. t. d. Dostavi pervim števnicam  fa cf),
ino boš povečivne števnice  (23et’t>ieIfdIftgungČ$at)letO

dobil.

5. Kofjkokrat  U)te Dieltttatjl? Odgovori:  eillUtaf)! en¬
krat,  jtl)Cttltaf)f dvakrat i. t. d. Tudi imamo še
nekaj besed , ki jih povemo, kedar števila na tenko
ne vemo; p:  fcitlCt nobeden,  lit a n d) C l’ marsikdo,
Diet veliko,  luetltg malo i. t. d. Pridni šolarji bi
se švarali, de vam je za to nedelo samih števnic
premalo. Pomagal vam bom, ino  */ 4  kopo vsak¬
danjih pogovorov na glavo zadel; ali jim bole kos ?
Kdaj si vstal?  iDnmt 6ift Du aufgeftanDcn ? Prav
zgodaj ob petih,  fef)t’ fruf) Uttt 5 Uf)f. Koljko je
na uri?  tt)te Diet tft auf Det* ilf)r? Sedem je odbila
(jklalaj,  ftebert f)at ce gcfctjtagen. Pojdimo h ko¬
silcu,  getjert tVtt’ sum §m[)|iticfe. Pridni bodite,
fct;D flei|jtg. Imamo težko delo,  iDte f)d6cti eittC
fct)tt)ei’e 2it'6etf. Pernesi mi sekiro , bfitigc tlrit’ Dte
•£>flcfe. Žago je sosed vzel,  Dte @dge fjat DCC

Ddr genontmett. Pripravi oralo, gremo oral,  t’icf)te
Den 9>flug, tt>tr gef>en aefern. Proso bomo sjali,
koruzo sadili , .£>u’fe lDerDett rute fcicrt, Dctt SJlatč
fe|Ctt. Grude moraš raztleci,  Die ©djoUctl

11  *

164

t>U 3et'fcfjl<jgett. Gorko je, zejn sim,  eš tfl VOMttl,
icf) &tn burjftg. Vsedmo se v senco , fe^en tt>ir itn6
in J?en ©C^atten. Južna delavcu diši,  fcic ^aufe
fd)mcd?t Dem 2(r6eiter. Počijmo eno malo , ritljen
mir ein rcenig.

Rako se v hudi uri zaderžati.

„Gospod kaplan so šli k sv. Mahorju mežnarja po¬
kopat, ki ga je v petek popoldne vbilo, kedar je ravno
meglo prezvanjal. Mahorčani se niso dali popred zmo-
driti, de jih je strela zvučila, ki jim je turn razklala ino
mežnarja vbila, kteri je raj svojoglavne sosede, kakor
gosposko vbogal — začno gospod učitel. Skoraj bojo
pesji dnevi, bojim se, de bomo letaš nevarno vreme imeli.
Hočem vam povedati, kako se naj o hudi uri zaderžimo,
kar sim od pametnih ljudi slišal ino bral.

1. Visoko pod nebam je čudna kovačnica; imajo
ogenj ino vodo, veter piha hujši ko kavaški meh; napra¬
vijo dež, sneg, točo ino clo strelo izkujejo. Kdo pa tam
dela? Babjoverci dolžijo copernice, ki so nedolžne, kakor
mi, ker jih ni. On, ki zapoveduje morju ino vetrovam,
vsigamogočni Bog ima megle v svoji oblasti — ve-
tri so njegovi delavci. Naj si je ravno previsoko, de bi
nas kdo v to čudno kovačnico videl, kako se tam godi:
nam je Bog vender toljko pogledati dal, de se nam ni
copra bati.

2 .  Poglejte pečaten vosek. Ako ga po sukni der-
gnem, de se ogreje, majhne listike popirja na se potegne
ino spet izpusti. Tudi smola ino Žida to delate. Ce pa
glažovato kolo tako vgreješ, se toljko ognja nabere, de
iskre od nja potekajo. Vse polno je takiga ognja pod
nebam; nebeški ogenj  mu pravimo. Kakor na Židi, smoli,
glažu i. t. d. nebeški ogenj obudiš, de se nabere, tako
ga po srebri, zlati, železi i. t. d. zgubiš; ves skoz nja
šine. Megle so ob hudi uri nebeškiga ognja polne, ki
se po vetri brusijo. Je ena megla prepolna, se ogenj k
sosedi zažene ino zabliskne. So pa oblaki prepolni ino

165

blizo zemlje, nebeški ogenj na zemljo šine ino strela
vdari; kar se po zimi malokdaj zgodi.

3 .  Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena,  ki ne
vneme, kedar kaj takiga zadene, kar ne gori rado, ino
ognjena, za  katero začne goreti. Pogosto pa dvakrat
hitro za pored na ravno tisto mesto vdari, ino če pervo-
krat vneme, drugokrat zaduši. Tako tudi v dimniki ogenj
zadušiš, ako hitro v vanj vstreliš.

4 .  Nekteri se blisku skrivajo, drugi noroglavci ga
oponašajo j nobeno ni prav. V slovenskih goricah je na
zglavji kapelica stala, kamor so dečki ob hudi uri pod
streho bežali. Neki noroglavc se spakje, med vratmi
stoji, v megle zija, ter z očmi blisk oponaša. Rsk! se
zabliskne ino vreže, ter noroglavca na priči vbije. To-
varši vsi plahi zbežijo.

Si ob hudi uri na polji, ne letaj, ne goni živine ino
ji blizo ne hodi, ne vedri pod hrastam (jdobam) alj ore-
harn, ne pod košatim, visokim drevesam. Nar varnej se
na zemljo vležeš, pa ne blizo vod alj močenj, ne zravno
stav, kupov snopja alj osterv, tudi na kozovc jiti ni
varno. Si pod strehoj, ne hodi pod kap, ne k oknu, ne
blizo peči alj dimnika, ne de bi skoz odperte okna alj
vrata veter vlekel. Eno okno odpreti je varno, de žve¬
plen sopuh, ki se za strelo kadi, ljudi ne zaduši, ako bi
vdarilo. V cerkvi ne bodi blizo turna, orgel alj sten,
nar varnej je po sredi. Ni varno veliko srehernine alj
železnine alj kaj takiga per sebi nositi, po katerim rada
strela potegne. Po noči raj vstani, ako nevarnost čutiš,
de te v posteli ne dobi, ako bi vdarilo. Nevarno je me¬
gli kaditi; po dimi rada strela švigne — še nevarnej
megli zvoniti, turu narprej zadene. V leti 1783 je per
samim zvonenji v 3 mesencih 96 ljudi strela vbila; zato
je prepovedano.

5. Dalej ko vdari, poznej zagermi; prej ko za
bliskam tresi, bližej zadene. Je blisk ino grom ob enim,
vdari per nas. — Ne leti prenaglo gledat, lehko bo dru¬
gokrat vdarilo. Kako

166

Pomagat od strele zadetim.

v v

Ce v kako prebivavnico tresi ino ljudje omedlijo, hi¬
tro okna odpri, ljudi pa vun v zdravo sapo znosi.
Izrezi jim oblačila,  posebno krog vrata ino vse raz-
prosti; polij jih z merzloj vodo y, ter jim v prav mer-
zlo vodo pomočene perte okolj glave devaj. Pošli po
zdravnika,  naj jim puša, če so terdne natore. Der-
gni jih po vsim zivoti z kertačami,  ktere v merzlo
vodo pomakaj. Pihaj jih v lice, pa tudi z rorcekam
skoz usta , ter jim nos zatisneš. Dobro je tudi, take
v rahlo zemljo za eno ped na debelo do lica zager-
niti ,* glava ino perse morjo nekoljko višej biti. — Nekte-
rimu roka alj noga, alj pol života odreveni, pa se jim
vendar pomaga skoz skerbno ventanje, naj so ravno od
strele očerneli. Večkrat je pa tudi nagla ino neprevidena
smert, pred kateroj nas Bog obvari.

©. Po polji ljudje strel išejo, neko zažgano kamnje,
ki pravijo, de ga je blisk pernesil, ino dobro v zernje
djati, de zernja moli ne jedo. Pod nebam v meglah ni
kamenja, strela pa kamor vdari, železo, srebro ino druge
take reči razstopi, tudi kamenje zažge ino razdrobi; tako
kamenje imajo za strelo.

Strašen je nebeški ogenj, pa tudi potreben ino
hasnovit za zdravje ino rast. Zdravniki imajo kolovrate,
ki na glažovatih nogah stojijo; med žido vertijo veliko
glažovato kolo, de se takiga ognja nabere. Ako se z
perstam dotekneš, kerhko pokne ino te po celim životi
zmekini. Naj bi se prav veliko takiga ognja nabralo,
vola vbije. Z tem se ozdravi protin, mertvi udi ino več
takih bolezen. Še veči dobrota je riebeški ogenj za zdravo
sapo ino rast. Po gromenji ino bliskanji vse lepši raste,
tudi gobe po dobrovah.

g. Strelo lehko napeljamo, ako ji magnet  nasta¬
vimo; tode more biti v nar viši kraj nasajen, drot dobro
po strehi napeljan, sulce ne na preredko. Ako so na
preredko, alj drot rija snedla, je magnet tudi lehko ne-
varn. Strelo na se potegne, pa ji pota po droti zmanjka;

167

poverne se ino v streho zakadi. Svoje dni so lepe vi¬
soke, lipe, liojke ino take drevesa zravno hiš stavili, ino
marskatero hišo nesreče ovarvali; pa vender je bilo ne¬
varno ob hudim vremeni pod tako drevo stopiti.

9 . Kedar se zvečer prav gosto brez gromenja bli¬
ska, pravijo de se iz vic sveti; alj to so prazne besede.
Je huda megla daleč, vidimo blisk pa gromenja ne sli¬
šimo. Je nebo megleno ino mokrotno, se blisk po me¬
glah blišč, kakor mesene, kedar skoz okna v kako vodo
sije ino na steno bliš dela. Se bliska po leti zvečer od
severja, bo hitro dež, naj bi še tako vedro bilo; ako ne
tisto noč, pravijo, gotovo drugi alj tretji den: tode mi
vganjamo, Bog pa vgoui ino stori, kakor njemu dopade.

XXXII.

Toča Je iioliila«

Kovač ima kleše, de mu ni treba v ogenj segati;
poglavitniki pa svoje namestnike, de namesto njih storijo:
tako pregovor veli. Poglejte, rečejo gospod učitel, cIo
poglavne besede imajo svoje namestnice; one namesti reči
ino ljudi stojijo. Dones jih bomo spoznovali.

Namestnice (»aimena) Jvtavtuerter.

Petero namestnik besedi Nemci imajo; med njimi
nar perm so  z a i m e n s k e, ki kako ime , osebo alj per-
sono pokažejo. Po trojnim lici tako le padajo:

Po eni m.

1. 3 d) jea (jasj,  Su ti,  (Jr on,  fie ona, ti ono,

2. SJKeincr mene, me,  Setiier fe / )e)  fB)  @ e j ner  nja,  ifaer nje,  feiliev nja,

3. '.Oill' meni, mi,  Sir tebi, ti,  3j )m njemu,  it)V nji,  if)m njemu,

It. mene, me,  Siri) tebe, te,  3(m nja,  fie nje, ti nja.

168

Po več.

.1. Namesti  tfjttt, ifjn, tfjt, fte, eš stoji tudi  ftd) se,
kedar kdo sam od sebe govori, p:  bet braoe ©Cfjii*
(er f>elof)nef ftcf) felbj?, priden šolar se sam plača.
Skrivne namestnice , ki nobene reči prav ne poka¬
žejo, so:  Semanb nekdo,  ^icmanb nihče, ino pa
besedica  tlian , ktero Slovenci tako povejo, kakor:
ljudje govorijo.

2. Druge namestnice so  lastivne, ki nam povejo,
komu je reč lastila. Stavimo jih pred poglavne
besede ino jih ravno tako ravnamo, kakor prilož-
nice; p:  tttetn moj,  betlt tvoj,  feiit njegov,  if)t’  njeni,
Utlfei* naš,  euer vaš,  tfjr njihov. Razen perviga
padeža po enim vzamejo lastivne namestnice po-
sledno pismenko ravnih kazdvk; p:  tttetn moj,  met'
UC0 mojiga,  ntcinent mojimu i. t. d. Ako te na¬
mestnice poglavitnim besedam zadi postaviš, se ne
premenijo; p:  S)ie SJZuffec tft mcin mati so moja.

3.  Tretje namestnice so  kazavne, z katerimi poka¬
žemo, kdo je, kamo gre. Take so:  btcfcc te,  bicfe
ta,  biefesS to:  jeilCl’ uni; j olc&ec tak i. t. d. Pa¬
dajo ravno hakor  mcm. Šerjenige tajisti i. t. d.,
pada v pervim konci, kakor  Det/ v drugim konci
pa ima v pervim padežu t, v drugih  en.

4. Sterle namestnice so  nazaj n e, ki nazaj kažejo,
od kogar se zopet govori; p:  tvdcljcr kateri,  ttseldje
katera i. t. d. V drugim padežu se reče  beffen
kateriga, v vsili drugih pada kakor  tttetn. Bese¬
dica fo velja za slovensko besedico  ki, ino se ne
premeni; p:  Set Sie&/ fo un$ fcef?o()(en fjaf, tat,
ki nas je okradel.

5. Pete namestnice so  prašavne; z njimi prašamo;

p:  tver kdo ?  tt)a6 kaj ?  fitt einec kateri ? Po -

169

dajo , kakor smo zgorej per poglavkah v drugi pa-
divnici videli.

Nekoljko pogovorov vam moram dones za prihodno
košnjo dati.  Saž ©raž ift grof? gett)«cf)fen, trava je
velika izrastla.  SBattn 1U Ct’ t) et it}V  tttafjčlt ? kdaj hote
kosili?  tOZorgen rperbett bte 932aljet: fontmen, jutre bojo
kosci prišli.  Ser ?ftacl)bar bengelf bie ©enfett, sosed
kleple kose.  Saž .£)eu frocfttef gerit, seno se suši
rado.  frač grittie ©raž, raztrosite zeleno

travo.  sftebntet bie šKecben, vzemite grable.  SSSir geljert
umfeljren, gremo obračat.  Ste (Sonne fdjeinet tbarnt,
sonce sije gorko.  Ser ^)eun>agen tp bereifet, senen
voz je perpravlen.  žBrtttget bte .£)eugabeln, prinesite
senene vile.  23ergeffef ntc&t ben SSStežbaum, bie JS^effe
tutb Dett ©frtcf , ne pozabite zerdi , fanca ino verni.
@panne fcfjneU bie £>cf)fett ein, napreza hitro vole.
Ste SBiefe ifi roeit, tt>ir mujfeit eilett, travnik je da¬
leč, mormo hiteti.  3(jr ^necbte leger auf, iljr 5J?agbe
recf>et , hlapci nalagajte , dekle grabite.  ©Offlob! tbit
Dabett baž §uffer frocfett etngebracf)f, hvala Bogu!
kermo smo suho pospravili.

Od čare alj copernije.

„>Ste slišali, de se je v Orehovci copernica na plot
napehnila, ktero je stari Gradišnik z strelam iz megle
vergel ? 44  vprašajo gospod kaplan. „Marni so taki med
ljudmi, pa nekteri pravijo, de si je Gradišnik sam tako
vbral, naj bi per sosedih več nabral za žegnan prah alj
pulfer 44  — odgovori Sodinov Jernej, na meji Oreške fare
doma. Tako vražji ljudje iz dobičkarije besede med ljudi
spravijo, ter marskoga ob poštenje denejo, kakor vbogo
babelo, ktero je huda urana vratniki vjela. Prazna vera
je Orehovčane toljko izpridla, de bi revše pod milim
Bogam bilo ostalo, ako bi jo ne bili Orehovski fajmošter
pod streho vzeli. Vsi jo za copernico imajo. Taki ljudje
se bojijo hudiča bolj ko Boga, ino črez pervo božjo za¬
poved hudo grešijo. Njihov strah jim je ravno to, kar

170

zajcam boben: duši ino trupli škodljiv. Pravijo, de se
duhovniki v černi šoli copernije učijo; moram vam nekaj
od nje povedati.

1 . Skrivnost božje moči je velika,  pa te skrivnosti
Bog ni starim babam, ne rokomavzarjam, ne ciganam
razodel, kterih veliko se še prav prekrižati ne zna.
Modri, učeni možje so dosti takih skrivnih moči spoznali,
ki bi jih bili svoje dni za copernike imeli; p: de so-
puh iz malo vode velike barke po morji ino celo procesjo
vozov po suhim žene, hitrejši ko ptica pod nebarn leti.

3 . De hudič copernikam pomaga,  je za podučene
kristjane vražja, gerda vera. Kristus je hudima oblast
odvzel, de nam brez dopušenja hožjiga ne more škodvati.
Oče nebeški ne dopusti hudimu duhu na povelje muhastih
štercov svojim služabnikam škodvati. Peklenšek bo tudi
raj dobro letino delal, ko hudo, ker dobro ve, de boljši
ko je ljudem, več se jih pogubi. — Ciganski potepuhi
ljudi nalaš strašijo, kakor bi jim kaj naredili, če jim hitro
po volji ne dajo. Poznal sim rokomavzarja, ki je go¬
spodinjo za klobaso prosil; in ker mu jo dala ni, grede
z palco po svinskim koriti poštora. Gospodinja to viditi
klobaso ino kos slanine hitro za njim nese, ter ga prosi,
naj oddela, de svinje zbolele ne bojo. Tako si abotni
ljudje sami copernike delajo.

3 . Lehko hudoben človek živini in tudi ljudem
kaj škodliviga podverže ; ino ako ve, kako se temu
venta, tudi pomaga. Raste mnogoterih rož po zemlji,
katerih si lehko v škodo oberneš, pa tudi v pomo'č, če
jih poznaš. Poznal sim planinskiga preroka, ki se je na
zdravljanje ljudi dobro zastopil. Vsi so ga za copernika
imeli, veliko obrajtali, pa tudi bali čudne reči od nja
perpovedali. Vso svojo učenost je pa v velikih bukvah
imel, v katerih so vsakotere rože ino zeli popisane, kako
moč de imajo; kar mi je sam pravil.

4 . De krave mleka nimajo, alj pa kervavo mol¬
zejo;  ni copernija, ampak gola bolezen. Vzemi polič
kervaviga mleka, perljj nekoljko prav hudiga jesiha, zme-

šaj, ino daj kravi popiti, tako ji boš sam oddelal. Za
vsako bolezen se najde pomoč, ako ni zamujeno.

De je ljudem dolga bolezen nareta , kedar jim kaj
ne pomaga, je grešna vraža. Svetniki so bili po 30 let
bolni (kakor sv. Ludvina); ali je bilo njim tudi zacoprano?
Kaj pomaga križe na križnim poti obrezovati ino z takimi
trešicami kaditi, kaj iz pod kapa kamence v posodo de-
vati, ino iz njih piti, dobrih rož pa ne iskati ino modre
zdravnike opustiti! Bili so sv. možje ino so še, po katerih
molitvi Bog bolnike ozdravi, pa ne coperniki ne copernice,
temuč posebni prijateli božji. Boj se Boga, skerbi za
svoje ljudi ino živino, tako se bojo coperniki tebe bali,
ne pa ti njih.

5 .  „Oreški Karat mi je bukve kazal, v katerih je
popisano, kako se coperska maža naredi, de po njej v
meglo zlet i u  — pravi Sodinov Jernej. — „Reci mu reci,
naj poskusi — velijo gospod kaplan. — Slišal sim tudi
jez od stare babe basati, kako se je namazala ino zletela
rekoč: Fug nad vejo, ne pod vejo! Sin je skoz šprajno
lukal in tudi poskusil 5  ker pa prav zastopil ni, je rekel:
Fug pod vejo, ne nad vejo. Naglo ga je po vejah neslo,
de se je ves razplazil. To je smešna — žalostna pa,
de clo Bogu posvečene mašnike dolžijo, kakor bi hudiču
pomagali, ino točo delali. Bog razsveti take ljudi! Vi
pa poslušajte, kako se toča naredi.

6 .  Iz močarne zemlje ino vod neprenehama sopuh
pod nebo vstaja, kakor iz lonca na pokrovalo, kedar
voda vreje. Za to vidimo, kako se ob dežovji iz jezer
ino gor megla vleče, ter se krog hribov nabera. Poletno
jutro se ravno tak sopuh po travi ino rožah svetli, kakor
nar gorši zlato ino srebro. Pravimo de je rosa. Kar
rose zelenje ne popije, sonce pod nebo potegne. Je sapa
hladna, kakor spomlad ino v jesen, postane rosa slana
alj mras. Čistih megl ne vidimo. Je pa pod nebam hlad,
se zgostijo oblaki, sami vodeni mehurci, tako lehki, de
plavajo. 1’ežej ko so oblaki, niže j stopijo. Greš na Go-
lovc, alj k sv. Uršli, alj clo na Triglav, bo tebi sonce
sijalo, kedar v dolini bliska ino gromi. Se megleni so-

172

puh v kaplice nabere, začne naškrapati, kakor krop iz
pokrivavke. Po zimi megleni sopuh pod nebam zmerzne,
kakor na vodi srez alj pa rože na oknih. Lepe bele
capice padajo, ino mi pravimo, de je sneg.  — Se po leti
megleni sopuh pod nebam v kaplice zbera, pa hladen
veter potegne, ino jih blisk pa burja nažene, hitro se
stemejo, roglata toča  peliska ter potolče, kodar jo veter
potegne; kakor pretekel petek v Orehovci, tolsta, ko laški
orehi. Veter las pod nebo zanese, ki se kaple dežja
prime, primerzne ino sev toči najde, pa ne od copernic.

7 /.  Po nekih krajih toči visoke rante nastavljajo, de¬
belo z slamo povite, ter pravijo, de hude oblake na-se
potegnejo, ino škodliv mraz odvzemejo; namesto toče le
babje pšeno sneži. Ni še dosti skušano to napravilo, pa
manj bo vender škodvalo, kakor hudo uro kaditi, v meglo
strelati alj zvoniti.

8 .  Orehovčani cerkovnika dolžijo, deje on toče kriv,
ki ni meglam prezvanjal; ali sv. Duh pravi, de le mo¬
litev pravičniga oblake predere. Za to per nas od ve-
likiga Križoviga do sv. Mihela ob 9 zvoni, ino vse po
polji moli ino se Bogu perporoča, naj nas hude ure ob-
varje. Po drugih krajih tudi z zvonam k molitvi opominjajo,
kedar se hudo vreme bliža. To je svete vere bogaboječa
šega ; te se deržite!

9 .  Pravijo, de toča Imele letine ne naredi,  pa
sromak, kteriga zadene. Jez vam pa povem, de je tudi
toča božji dar,  ki več hasne, kakor škodje. Toča ne¬
zdrav sopuh pokonča, sapo izčisti, ljudi ino živino nevar¬
nih bolezen obvarje, zemljo rodovitnej stori, pa tudi ljudi
napravi svojim poškodvanim sosedam pomagati. Božja
roka enkrat vzerne, dvakrat toljko. pa da. — Kaj bi torej
rekel Oreholankam, ki so polne krila toče gospod faj-
moštru prinesle, ino pred njih izsule rekoč: Tukaj le jejte!
— Povedali so jim, kar poterpežljivi Job svoji abotni
ženi: „Vi govorite, kakor neumne babe. Ako smo dobro
prijeli od roke božje, hudiga tudi zakaj bi ne vzeli?“ —
Kaj bi povedal nezaroblenim Oreholanam, ki so prišli
gospod fajmoštra barat, kdo jim bo škodo poplačal? Oj

173

slepota ljudi! Za take je toča gotova sreča, de jih mo¬
drosti z v uči. — Bili so bogaboječ fajmošter, iz kloštra
na faro prišli. Vse je vervalo, de ne bo toče, dokler
so oni na fari. Veliko let toče ni bilo 5 fajmošter so pa
prosili, naj bi pobila ino ljudi slabe vere očistila. Bog
jih je vslišal; vse je potolkla. Pervo nedelo potem so iz
kancelna Boga za točo zahvalili, kakor nar veči dobroto.
V božjih rokah je vse, ino tem, ki Boga ljubijo, vse
reči v dobro izidejo.

XXXIII,

Hud žolci.

„Kako pa tvoj oče iz-hajajo, Blaže ? 44  vprašajo go¬
spod učitel. —* „Rana lepo celi, to de vstati še ne mo¬
rejo; hudo jih je med rebra pelini]. 44  — „Kako so pa v
to nesrečo naleteli? 44  —Rakov Štefan je že bojde tretjo—
krat iz žolda všel. Ramenski grajšini je bilo ojstro
vkazano, ga prijeti, kakor na svetlo pride. Na sejmov
dan ga vgledali ino še tisti večer so ga morli jiti bajtlarji
lovit. Zasledili so ga, de v šeni spi. Ostopijo parno
ino berič z golo sablo po lestvici gre. Rakova dekla
močno zakašla. — Štefan iz parne ravno pred mojiga očeta
skoči. „Derži ga! 44  zavpije berič —- ino oče v ga pod pasuho
primejo. „Pusti me, alj si mertev! 44  se Štefan zadere,
ino per priči nož potegne, ter jih zabode. K sreči jih
na hertiše zadene, ino nož po rebrih odleti. Lovci ga
zgrabijo, mu nož izderejo, ino ga zvežejo. Rakovčana
so prignali, očeta pa prinesli. Bodlo jih je toljko, de
niso dihati mogli. Doma smo se silo prestrašili; zdrav¬
nik pa grede iz Kamnika pridejo ino nas potolažijo, de
rana ni nevarna. Zdaj pa očeta sosed ji plašijo, ker se
je Štefan zarotil, de mu odišli ne bojo. Tudi pravijo,
de je že per tobakarjih. 44  — Bog nas varji takih junakov
v soseski! rečejo gospod učitel; oni so razbojniki v de-

174

želi. Boljši je belo sukno nositi kakor tobak 5 hočeš pa
biti obrajtan soldat, je potreba nemšine znati! Zopet se
bomo dones dvojiga plemena besed naučili.

Pridjavke 3?eWuuiot‘fct\

Besede, ki govorjenju pridenejo: kdaj, kje ino
kako se godi, imenujemo pridjavke, če jih ravno
nekteri za  narečje imajo. Odgovori na prašanje:

1. Kdaj  ii'a mi ? ()cufe dones,  morgen jutre,  ubermor?

gen pozajtrim,  geftern včeraj,  oorgeflern predvče-
rajnim,  je£t zdaj,  00 rf)Cr poprej,  nacbber slej,
immer vedno,  fel Uti redko,  of t pogosto,  neult 6)un-
krat , nie nikolj,  fogfeicf) precej,  6 alD skorej,  noči)
še, že,  Danit takrat,  DOtt jeber od nekdaj.

2. Kje , kde  )po ? Dorf lamo , fjiei’ tukaj,  trgenbtOO
nekde,  liber a 11 povsod,  titrgenDS nikjer,  ital) e blizo,
cben gori , unfett doli,  Darili noter,  dom predej,
Ijinten zadej,  ntiffeti sredi.

3.  Kamo  lpoljm? ^tit taj , b^r sem , quei’ prek,  big
do,  jurtitf nazaj,  OOMUČ naprej,  porbei memo,
enfgegen naproti.

4. $licbt toabr kaj ne?  Dermulf)ltdb blezo,  toobt pač,
ja da, (jdro , derj  netil nak,  ntd)f nikar,  rid)fig
gotovo,  n)af)t’ res,  frctltcf) se vede,  meiffenč večidel.

5. Kako  lote? btinat)? skorej,  genug dosti , toentg malo,

nekoljko,  rnebr več,  gar clo,  gefcbromD hitro,
febr silo,  faunt komaj,  e t n 3  e f rt po samim,  befon*
Derž posebno,  rccl)Č prav,  gern rad,  fajt skorej,
beint(icf) skrivaj,  girici) taki,  nacl)l)cr v slej.

6. Kar povejo priložnice od ljudi ali reči, kako so,
to nam pravijo pridjavke od djanja, kako se godi
cdj stori; p:  Ser SSogel ftngt fcf)bit , ptičko poje
lepo. Vsaka pritožna beseda za pridjavko velja;
p:  retll čisto,  b^lid) gerdo,  hi (lig veselo i. t. d.
Lehko iz pridjdvk priložnice narediš, ako jim z
konci c dostaviš ; p:  lieb ljubeznivo  Der licbe.

7. Pridjavke imajo ravno tako trojno mero, kakor
priložnice. V drugi meri j itn pristavi  er, p:  fpdt

175

pozno,  fpdter bolj pozno; v tretji meri dodaj  eff ,
p:  ro e 1 1 daleč,  meiter dalej,  meitefl naj dalej.
Nektere imajo v tretji meri na prašanje kdaj? ka¬
ko?  enč, p:  ndcf)fenč prej ko prej , kftenč nar
bolj.

Predloge SScviudvtcv*

Predloge polagamo pred druge besede, kakor prag
pred hišo. Vrez vsak prag v drugo sobo prideš ; tako
tudi po vsaki predlogi beseda drugači pade. Predloge
potegnejo:

J>rugi padež: anfaff namesti,  megen zavolj,
lltiffdft z pomočjo,  n>rt^renD za.  — Tretji padež: auč
iz,  bet per, mfy v po,  feit od,  »on od',  entgegen na¬
proti,  ju k.  — Št er ti padež: fitr za,  Dltrcf) skoz,
gegett zoper,  of)tte brez,  um oko/j,  Itn D er zoper.  —
T r e t j i padež potegnejo na prašanje kje ? ino  š t e r t i
na kamo:  an na,  auf na,  {jinfer za,  itt v,  neben po¬
tek,  ubec črez , *>or pred,  jt»tfcf)ett med.

Nektere predloge kazavke  bet’, bie, Dač, na-se
poteg?iejo, ter jim posledno pisemko vzemejo  ; p: na¬
mesti  an bem, rečemo  ant, »on Dem — »ont, sit Dem
— junt, ju Der — jur, an Dač — anč.

Zdaj pa spet nekaj nemškiga za že tv o , de bojo
tudi ženjice rajši nemškvale, kakor ljudi opravljale.
Sač ©Ctreibe ijt jeitig, sterneno je zrelo.  Ste lom*
rnettDe 3Bod;c merben mir erntett , prihoden teden bomo
želi.  @ci)leifet bie ©icf)eln, nabrusite šerpe.  guerf
fcbneiDen t»ir bte ©erfte, spervič poženjemo ječmen.
Ser SBcijen tft branbtg, pšenica je snetliva.  Ser
Otosfeu tft nocl) g rit it , rež je še zelena.  3m -Daber
tft »tel Uitfraut, v ovsi je veliko zeli.  Sie &'necbfe
btnbett bie ©arbett , hlapci vežejo snopje.  ©ib nttr
bClt ©gfteifftetlt , daj mi brusen kamen,  (fileti l»ir,
ber Slcfer tft grof, hitimo, njiva je velika.  SSSantt
merbett mir fertig? kdaj bomo deželi? — Bog daj
srečo, de bi veliko naželi pa se tudi veliko naučili,  —
sklenejo gospod učitcl.

176

„Oni so dones dekletam — jez imam pa fantam kaj
povedati pravijo gospod kaplan.

Od Žolnirjev ino tobakarjev.

V naših deželah so dvojni vojšaki: pervih vajvoda
je Bog, drugih sam peklenski h...  ino kdo bi verjel,
de se mladenčev najde, ki se raj h drugimu od perviga
podajo, ker te strašne službe prav ne poznajo. Potreba
je, vam jo razložiti ; marskateri is med vas bo pod eniga
alj drugiga vajvoda prišel.

Perva vojska je božja. Sam Bog je vojšaški stan
postavil; za to se gospod vojsknih trum imenuje. Koljko
mož, svetih in mogočnih, v božji vojski poznamo: Jozue,
David, Makabejarji so bili božji vojšaki. Sv. Jur, sv.
Boštjan, sv. Florjan so bili na vojski svetniki. Kdor na
vojski prav služi, Bogu služi. Ali bo tebe sram, pošten
mladenč, v to imenitno službo iti, ako te Bog zakliče?
Zoldnir je varil pravice ino resnice, varje vero ino de¬
želo, ter je dobrotnik svojih ljudi. Vse naj ga poštuje,
ako je pošten.

1. Kedar tebi na zberengo  (JSfeUuttg) vkažejo, ne od¬
mikaj se  k dervarjam, de ne zajdeš od njih k toba-
karjarn; Bogu se zabstojn skrivaš. Je tebi Bog soldašno
odločil, ji ne boš vtekel, kakor skoz strašno ino ne¬
srečno smert. Brez božje volje ne boš soldat; če je
pa božja volja, naj tudi tvoja bo. -— Kaj bo storil
Bog z takim, ki si perste seka, zobe izbija, de bi
za soldašno ne bil? Strašen greh je to, ki ga tudi
deželska gosposka ojstro kaznuje. Namesti takiga
more drugi nedolžen na vojsko; bo pa tudi namesti
nja v nebesa šel.

2.  Ši za vojšaka dežele spoznan, ne bodi žalosten,
ampak vesel , de je Bog tebe brez vsake graje (tadla)
vstvaril; zdravi udje so božji dar. Ali nisi ti boljši,
kakor odveržene smeti? — Perseži voljno ino serčno
na vojno bandero; tvoja .služba bo imenitna ino srečna,
ako boš priden ino zvest. Nikdar ne pozabi svoje

177

persege, dokler svojih let ne doslužiš. Kdor vliaja
(jdezenteraj), sv. persego prelomi, Boga zataji, svojo
dušo peklu zastavi. Vliajavc (jdezenter) ne sme na
svetlo ino je kakor volk v domači deželi. Na njegovo
glavo je 25  gl. postavlenih. Ga vlovijo, pojde skoz
šibe; ga ne dobijo, peklenski sovražnik ga hitro vlovi.
On je krivo persegel, — toljki greh storil, de nas
Bog vari! Se izgovarjati, de nisi hotel perseči, al j
ne pravih perstov vzdignil, nič ne pomaga; saj ne
moreš Boga goljfati, njemu se ne zlegati.

3. Bogaboječa mati je dala svojimu sinu, ki je na vojsko
šel, posebne tri nauke. Boj se Boga,  je djala, ino
njemu zvesto služi; ako ne moreš očitno, pa na tihim.
Kdor Bogu ne služi, tudi ni cesarju zvest. Soldat
brez vere ino pa ptica brez perut. — Varj se greha,
on je nar hujši sovražnik. — Bodi pokom  svojim po-
glavarjam; pokoršina ino zvestoba sta perva tabra
vsake armade. Nezvestoba samo eniga celo vojsko
pokonča. Izdajavc, ki svoje tovarše preda, je Iskario-
tov brat. Naj ga ravno sovražnik podkupi, ga vendar
zaverže. On pokoja nasveti ne najde; verv ga čaka
tukej, pekel pa tam. Puntarji ino izdajavci žalostno
vmerjejo. — Bodi na vojski lev  — doma pa jagnje,
serčen, pa tudi vsmiljen. Ne boj se kugi, ki krog
tebe švigajo; za materno deželo vmreti je srečna smert,
ako si v gnadi božji. Tudi Kristus je vmerl za nas.
Kugla te ne bo zadela, ako božja volja ni; v božjih
rokah si. Padli bojo na tvoji desnici, vmirali na le¬
vici, ino ti boš prišel zdrav nazaj. Bog te ob varj!
— To je bilo modre matere lepo slovo; kako pa naše
matere za svojimi sinami vekajo!

4. Prideš daleč po sveti, vidiš ino slišiš mnogo reči,
varj se hudiga, uči dohriga ino nikolj ne praznuj.
Postopanje nauči žoldnirja pijančvati ino kvantati, krasti
ino goljfati. Tak je svojimu kraju živa nesreča, ke-
dar nazaj pride; kuga so taki svoji deželi, naj si
ravno svetinco na persah imajo. Duša je nar draži
svetinja; se ona ne sveti, ie vse drugo prazen mak.

5 J  12

178

Se pa pošteno izslužiš in prideš moder nazaj, boš
vedel sosedam dober svet dati ino pridno delati ; vse
te bo rado imelo; ino tudi na svoje stare dni zapušen
ne boš.

Ste slišali, kaj se je pred petemi letami z Hvaleto-
vim Martinam v Slatečah godilo? Martin se je na zbe-
ringi presilo jokal. „Sram te bodi! reče oficir — si ti
kristjan, ki se bojiš svojimu cesarju ino deželi materni
služiti? 44  — Gospod! odgovori mladenč, jez se bele sukne
ne bojim, alj moja mati per 70  letih vsa sklučena ležijo,
ino moja sestra slepa — kdo jih bo živel? to mene skerbi.
Oficir pozve, de je res temu tako, ino Martina izpusti.
V dveh mesencah vmerje mati ino kratko potem tudi sestra.
Martin jih pokople ino sam na vojsko gre, rekoč: „Zdaj
lehko cesarju služim, ker nimam veči skerbi. 44  — Kateri
vam bolj dopade, Martin, pošten soldat, alj Rakov Stefan,
zdaj tobakar.

Druga vojska v naših krajih je tobakarska,  njeni
vojvoda, de nas Bog vari! je h.. Koljko strahu, sovražtva
ino morij ta stan naredi, lehko slišite ino vidite. Tobakarji
nosijo prepovedane reči; kdor od njih kupi ino jim pomaga,
soper 7.  zapoved božjo greši, kupi si euker alj tobak,
koruzo alj kavo. Kontrobantija deželo oboža ino nobeniga
ne obogati, kar cele leta perhrani, v eni nesrečni uri
zgubi. Tobakar svoje premoženje na herbti nosi, mu to
vzemejo, mora krasti, ako ne more, pa ropa. Za kakim
germam obleži, alj pa na gavgah obvisi; kako bi srečen
bil? Tudi od Rakovčana bomo še strašne reči slišali.
Kdor hudimu v službo pride, mu težko vjide. Vem, de
tobakar nobeden vas ne bo; zapojmo torej pesem od pra-
vičniga žolda *).

Ahacelna pesme, stran 89.

179

XXXIV.

Tudi na goltali smeri sedi«

„Zopet je eniga zmankalo. Hodnikov priden Tone iz
Čreta je moral vmretij strupene gobe so ga pod zemljo
spravile. Jokal bi se, de bi le kaj pomagalo! pravijo
gospod učite!. Raj se nesreče varujmo ino pa skerbno
učimo. Dones nate posledne plemena nemških besed.

Vezavke $Sin&CU>dvtev*

Vezavke vežejo besede ino mam, kakor kile ude
našit/a trupla, de se ne razgubijo. Vezavke besede
podpirajo alj pa zavirajo, naj se mam lepo zastopno
peljd. Zavirajo:  unb ino,  aticfj tudi,  roeittt ako,  tl'0'
fcrn če,  «le> kedar,  ba kjer,  ba§, bamtt, ttttt de,  ipeit
kedar,  ba()CC torej,  foiglidf) tedaj. Podpirajo:  abct’
alj,  alleitt pa,  bod) vonder,  bbgleid) če ramo,  fon*
bem ampak,  gtpat’ sicer , tpeber — ttocf) ne  — ne.

Klicavke (gmpfm&attgšftiorte?*

Ako nas kaj zaboli alj pa razveseli, od veselja
alj žalosti zakličemo. Take besede so klicavke,  ve¬
sele: {ja, Ija, kedar se nasmejimo;  žalostne:  a d)
oj,  11) e {j e gorje,  [)lti oh i. t. d.

Sdaj znate že po nemško kositi ino želi', še jesti
po nemško je potreba; p:  £»ač ©ffeit tfi geČodjt,
obed je kuhana.  0tufe bie Selite JU1U fjru&jtiicre, po¬
kliči ljudi k kosilcu.  Šecfc beit Sjfcf) sum Sftitfagmafjre,
pogerni mizo k kosilu.  Sfinge £bffel, ©g bel ttnb
93ieffct prinesi žlice, vilice ino nože. ŽDie  5ti) d) t n (j (it
biC @up»e Derfal^etl, kuharca je juho presolila.  @c()nei^
be bad gletfd) auf bem £eller, reži meso na talarji.

£3rot tft guč gcbacfen , kruh je dobro pečen.
S83ir f>aben oftec 9Jlef)lfuppe afč 23rafett sum Šftacbt-
Utaf)[c, imamo pogoje močnik ko pečenko za večerjo.
©aureč ^'caut fc^nictfet guf, kislo zelje dobro diši.

180

$(tt gaflfacjeit beFommen tvir SSflilcfMtgfera, ob postnih
dneh dobimo mlečnate žgance.  S)iC fin D

«lt(jefun&, gobe so nezdrave.

„Ne le nezdrave, tudi smertno strupene so“ — zač¬
nejo gospod kaplan.

Od strupenih gol) ino zeli.

Ste slišali, kaj se je per Hodniku v Greti pergodilo?
Sinu smo včeraj pokopali, troje jih je'še na smertni po-
steli. Pasterica je gob nabrala, domu prinesla, kuhenska
jih ne pozna ino perstavi. v  Tonej pride ves lačen iz polja,
ino jih prav željno je. Se niso dojedli, mu začne slabo
prihajati, pred očmi se mu temni, ter mu je vmreti. Tudi
dekla ino pasterica se tergate. Hitro sosed, v Kamnik
po zdravnika leti, alj Toneju je bilo že zamujeno. V
strašnim grizenji drugo jutro vmerje. Ptuja nesreča nas
mora zmodriti. De se vam kaj takiga ne zgodi, morte
poznati strupene, škodlive reči, ki per nas rastejo.

1. Gobe  niso vse globanje, tudi ne dedeci, ne sivke;
dosti je strupenih,  več škodlivih, ko zdravih. Nar
navarnej je mušnica , lepo rodeča, pa belo pikasta,
ki jo muham nastavljajo. Skodjive gobe lehko po
nosu  poznaš; slinove so, na visokim stebli, operh-
liviga duha. Gobe ne poberaj, ktere ne poznaš; pa
tudi nar boljši škodujejo, ako niso prav posušene
ali dobro z-hranjene. Beliga čebula zramio  kuhat
deni; ako začerni, so gobe strupene, zaverzi njih.—
Skoraj za vsakim voglam kaj strupniga raste, kar
je otrokam nevarno. Take zelenke so:

2. Svinska dušica alj kuzelca , kristavc  (©fecfjctpfcl)
(Podoba IV. 1.) raste za plotam po zapušenih kra¬
jih. Ima černo-zeleno, narezano perje, je košata,
en komolc visoka ino ob Sent-Petrovim belo cveti.
Strupno černo zernje ima v ojstri ježici. Strahoma
pomnim, kako smo otroci to zel vlačili. Ako človek
te pičke zavžije, od strupa zdivja.

3. Zobnik,  trava sv. Apolonije (fdfjivaneS 23i(fatFr<UlO

181

(Podoba IV. 2 .) raste za zidovjam po prači visoko,
je kosmat ino slabo diši; ako ga pogledaš, se ti
gabi. O ko I j velike gospojnice cveti. Cvet ima niert-
vaško bled, rodečo pisan; le povohati ga, glava
boli. Nekteri z zobnikam zobe kadijo; pa zdrobijo
se radi potem.

4. Pesja-volčja jagoda  (Soliftt'fc()Cj (Podoba IV. 3.)
raste po gorah, ima začernelo steblo po 4 čevle
visoko, podolgovato perje, černo-zelenkasto. Po
leti ima cvetje černo -rudeče, na dnu romeno; v
jesen dozorijo Černe svetle jagode brez košice, ki so
nar hujši strup.

5. Trobelika,  alj lajnež (SBaffčrfdjičdtng) (Podoba
IV. 4.) raste za potokam, po močerijah. Steblo ima
veliko verhov, po 3 ali 4 čevle-visoko, per kore¬
nini po 2  pavca debelo, spodej belo rudečkasto z
verhi zeleno; po debli ima dolge lase, pa majhne
jamice. Ob sv. Jakobi cveti, čebulu podobno. Ko¬
renine ima velike, pokus kakor peteržil. Jo pre¬
režeš, romenklasta smerdliva voda iz nje teče, na
jeziki zlo opeče ino je nar hujši strup. Tudi od vode,
v kateri trobelika raste, živina zboli.

6. Mišje zelce , alj smerdlivc (gefkcftčf <Sd)tčdtt 13 )
(Podoba IV. o.) raste za mejami po senčnih krajih,
ima kosmato pikasto steblo, prav po mišje smerdi
že od daleč. Od nja hitro glava boli.

7. Pesji peteržil  (®adenfcf)iedino0 (Podoba IV. 6.)
posebno kuharcam dobro poznati potreben, de ga v
kuho ne denejo, ker sta si z pravim močno podobna.
Raste po vertib, ima veči peresce, kakor pravi, ki
so od spodej svetle. Ako ga zmeneš, po česnovo
smerdi.

8. Podlesk, cemerika,  ušivec alj golobnjak (.^Krbji*
ieidofe) (Podoba IV. 7.j  lepa višnata roža, ki v
jesen po travnikih gosto cveti, peresa pa prihodno
vigred požene. Ima korenje pol drugi pave dolgo,
zgorej tenko, spodej tolsto, grozno strupno. Perje
tudi živini škodje; pridni gospodarji ga potrebijo.

18 »

9. Voleji koren  alj bila (©d&elbflff, £3fdUtttDUr() (Po¬
doba IV. 8 .) raste po gorah, pa tudi po vertih, po
3 vatle visoko. Recel ima gladek nekoljko rudeč,
ino že v posti prav lepo cveti, po 3 rožice skupej.
Jih povohaš, ti dopadejo, pa nos otekel ino glava
te bo bolela. Germiča zernje ob Gospojnici dozori,
lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži
mehirci izpustijo, veliko žejo naredijo ino od njih
hudo zboliš.

10. Čerlenka  (fd&roarjer 9?acf)ffcf)aRen) (Podoba IV.
9. 10.) Najdeš jo za mejami ino po bregah; kakor
laška repa alj krumpir cveti. Raste niško ino ima
veliko vej, perje začernelo ino robasto, v sredi cvetja
romen zob, jagode zelene ko grah debele 5  ako do¬
zorijo, so svetlo Černe, kakor Černiče alj malnce.
Otrokam so zlo nevarne, tudi svinje, teleta ino kure
od njih pocerkajo. Še hujši je kostna čerlenka,  ki
za vodami raste, se po drevji ovija, poleti v groz-
dah cveti ino po mali gospojnici dozori. Njene ru¬
deče jagode so živi strup.

11. Volčje  (merblaRertge (Etnbeere) (Podoba IV. 11.)
ima tenko steblo, v verln 4 zelene peresa, iz katerih
spomlad roža priraste, po roži pa plavkasta jagoda
dozori, ki je znotrej rudeča, polna pičik alj semena 5
kdor jo okusi, zboli.

12. Kokalj alj pijanka  (SolIfOM) (Podoba IV. 12.)
raste po vsili Sternenih žitah, posebno kedar je mokra
letina. Cveti po sv. Filipi, klasje požene, ino ima
zernje rjavkasto, osladno, bolj debelo, ko žito. Po¬
treba je pleti ino berstiti, vejati ino činiti; kjer je
v žiti veliko kokalja, bo slab kruh ino vsaka jed
nezdrava.

13. Urajnica alj lesjak  (blattei’ gifenljuf) (Podoba IV.
13.) po gorah divje raste, po verti pa za lepši,
steblo ravno, temno zeleno, po 6  čevlov visoko.
Po leti ima plave zvončike po dolgovalo napeljane.
Tudi romenklat se najde, ki mu pravijo pesja smert.
Obedvojn je nevarn strup. — Mnogo drugih strupnih

183

rož ino zeli se še najde; nar nevarniši so te. De
kaj strupniga ne vžijete, vam 3 potrebne nauke za
varhe dam: 1. Ne jemlite v usta jagod, ne čve¬
kajte korenin ino zeli, katerih ne poznate , ne
izmikajte iz nadmiznic ino polic  nastavlenih jedil.
2. Vsako zelse ki ga živina na paši alj v kermi
puša ino tudi svinje ne snedo, je strupno.  3. Rože
ino zelša, kterih nam tnerzi, ki se vlačno slinijo,
po mertvaško žalostno cvetijo, ino zacernele svetle
jagode imajo, so nevarne.

Pastireika sta za potokain pasla, osladno debelo ko¬
renje najdla ino ga žvekala. Mlajši per 7  letah hitro zboli,
po trebuhi ga peče, se zvija, z zobmi škriple, oči suka
ino zdajci ne sliši ino ne vidi. Iz ušes ino nosa mu kerv
žene, vrat znak zasuka, ino hertiše vsloči kakor obroč.
Še mertvimu se zelene sline iz ust cedijo. Ravno v ta¬
kih strašnih mukah tudi starejši vmerje. Za potokam je
živina Irobeliko izruvala, ki sta jo otroka pojedla ino
od nje morla vmreti.

Bog je stvaril take zeli, de strup na se vlečejo ino
v boleznih pomagajo; človeku je dal pa um ino pamet,
de jih spozna ino ve z njimi prav oberniti.

XXXV.

Jelovca so klobase v jedle*

„Pravijo, de govori, kakor bi otrobe vezal — alj
veste kako? vprašajo gospod učitel. Če besede izrekaš,
pa jih v zastopen marn ne zložiš, otrobe vežeš, nihčer
te ne zastopi, p: SSafer — 53l’Ot tjebeil — Zveži

te besede, rekoč: Ser S3ater ejibt t>em $tti&e £3rof,
bo vsaki lehko zastopil — tudi Smodejov Lenče. Povej
po slovenje, kaj sim rekel? Odgovor: Ozhe dajo otroku
kruha. Prav je; samo zapomniti moraš, de Slovenci

i84

očeta vikajo, če jih ravno v pričo ni; Nemci pa tikajo,
kogar ne vidijo. V Nemškim besede čedno staviti, te
le vodbe povančajte.

§tava nemških besed 28ortfol(je.

1. Ako vprašaš , postavi pvašavno besedo na pervo
mesto ; po tein djanko vprašanja, posledncj pa , kar
se nje derzi,  3Ber fnuft ba£ £3u$ meineč £3rtk
t>et’š ? kdo kapi bukve tnojiga brata ?

2. Kedar odgovoriš, postavi poglavitno besedo odgovora
nar pred , po tem djanko in kar še več pride', p:
£)er 9?acf)bnr ba3 £3ucl), sosed plača bukve.

3. Kedar perpovedaš , reci besedo reči alj ljudi , od
katerih praviš na pervim , djanko na drugim , ino
kar je več , na tretjim mesti; p:  £>ie ©cfjtbcficr
Fod)Cf gutč ©uppctt/ sestra kuha dobre juhe.

4. Kazavke  ber, btC, bač , (iti, eine,  Cttl , perloznice
gut, fdjbn i. t. d.; števnice  etn, erfčer, jtpeierlei
i. t. d.; namestnice  mcin ,  Utlfcr ,  eilCt’ *. t. d.;
predloge  pot ’,  ju *'• t. d.: stavi pred poglavitne be¬
sede , reči ino ljudi, ravno v tisti padeš , spol ino
število;  £Der Kaufmanu Faufte por 14 gagen 100

fef)r fd)onen SSGeijett , tergovc je kupil pred
14 dnemi  100 voganov prav lepe pšenice.

5. Ima djanka, ki djanje pove, za svojo pomočnico v
preteklim aljprihodnim časi  Jjct&Ctt, IPCrbett, fetjtt, po¬
stavi pomočnico za poglavitno besedo, djanko perslo¬
njem pa na sledno; p:  £>ie £eufe baben btc ©arben
etngebrac&f, unb roerben buč ©efreibe brefeben, ljudje

so snop je pospravili, ino bojo sterneno mlatili.  —
Nate neko/jko pogovorov za mlat.  £Die Stčfcfjcr
fttlb fru5 aitfgedanben, m/atiči so zgodaj vstali.
2Bie Ptele brefe^en auf eurer Semte? koljko jih mlati
na vašim gumni?  Ž8ci unč .ju 4,  tn ber <£jerrfd)ufč
JU 8 Q3rrfoneU/ per nas po  4, vgrajšini pa po  8
oseb.  S)ie S5euffcben baben Furje unb biefe, roir
aber {ange unb biinne S)refcf)fTegel / nemci imajo
kratke ino tolste, mi pa dolge ino tenke cepce.

185

©arbett muljen fleigtg umgemenbef itnb bač ©Rob
gut aužgefcbutfelt roerben, snopje se mora pridno
obračati ino slama dobro iztresti.  SJlorgen WCV*

ben bte 2Dlann6perfonen ba$ ©etreibe rcinben, bie
SEBetbčperfonett aber retnigen, jutro bojo moški žito
vejali , ženske pa činile.  S)ie ^HCCf)te fragen ba£
©efreibe auf beti ©efreibefajfen, bie ©preit abec
(Utf bett ©lutgbaufett , hlapci zanesejo dobro zernje
na žitnico, pleve pa na gnojiše.  S)tC Monter t>er=

berbeit roeniger tu ber ©preu, alč gereimget unb
auf eiitett £)aufen gefcbuftet, zernje se v plevah
manj pokvari kakor očedeno ino na kup posipano.
SSGte tbeuer $abfet ibr Pont Srefdjen? po čem pla¬
čate od m/ačve?  Srefcbet ibr aucb bei ber Sftacbf?
ali tudi po noči mlatite?  3 n ber 2llpe grojifenfbeilč,
ob c6  gleicb roegen §euergefaf)r perbotben tj?, po

planini veči del, če je ravno za voljo nevarnosti
ognja prepovedano.  SBatttt tPerbet tfjr bett £etb?auf
babett? kdaj hote likof imeli ?— Tudi mi bomo imeli
v  6 tednih likof; le pridno nemške besede likajte,
de bo nemško govorjenje prav gladko teklo.

Smerten strup na mizi.

„SIovencam vsaka beseda rada teče; tudi nemške se
leliko privadijo, ako se jim ravno slovenska mati rada
pozna — velijo gospod kaplan. Rod se pozna veči del
per ljudeh .po jeziki, per pticah po petji, per rožah pa
po duhi. Cel jerbas sim vam rekel strupnih rož nabrati,
de jih ložej pokažem, vi pa bolj cisto spoznate.^ —

Zdaj rečejo od vsake škodlive rože posebej iz bukvic
brati, ter jo pokažejo; pa za nektero še z golo roko niso
hotli prijeti. Tudi odrašenih ljudi je v šolo prišlo te ne¬
varne reči spoznavat. — Ne le samo za vsakim voglam
raste za nevedne ljudi bolezen ino smert, tudi per doma¬
čiji je dosti takih nevarnih stvari; varnosti je potreba.

1. Pogosto ljudje muham strupa  nastavijo ino otroci se
ga naližejo. Ako ravno mahoma ne vmerjejo, tako

186

dolgo bolehajo, de je po njih. Neki gospodar je
skledico mele za podgane z mišenco namešal, na peč
postavil ino po svojim posli šel. Gospodinja gre po
moke, skledico izprazne ino žgankov skuha. Po ko¬
sili vse ljudi težave primejo 5  gospodar na peč pogleda,
rekoč: „Kamo je moka ? 44  „Za žganke sim jo vzela . 44
odgovori gospodinja. Gospodar ino gospodinja od tega
vmerjeta, družino so komaj odteli.

2.  Silo nevarna je per kuhnji kuprcista posodba,  z ci-
njam lošana. Skerbno se mora vmivati, ino večkrat
z cinjam obliti, de se zelen volk (©runfpan) ne na¬
bere, kar je nar hujši strup. V nekim velikim mesti
so v takih kastrolah študentam ribe na Jesihi za ve¬
čerjo napravili; po noči vsi zbolijo ino veliko jih je
pomerlo. Tudi lošani lonci  so dostikrat nevarni; če
loš dober ni, ga kisline snedo'. Potreba je vse ro-
meno, rudečo alj zeleno lošeno posodbo z jesiham ino
z vodo pokuhati, ino z kropam dobro poplahniti; kar
si morte dekleta posebno zapomniti, de ne bote lju¬
dem bolezni, alj celo smerti kuhale. Mesengaste po-
sodve,  pipe ino take reči tudi niso pridne, češe prav
čedno nimajo.

3. Kuharcam ino kuhenskim  deklam se nikolj dosti ne
dopove, kako potrebno je vse lepo čedno imeti , naj
bo zabel, alj pominje, skleda alj pominjak; neguda
nikolj ne tekne. — Mestna gospoda od pečenih pišet
zboli, ki jih je v neki kerčmi jedla, če so bli ravno
prav dobri videti. Zvedili so potem, kako gospodinja
vrelo maslo v kuprasto kastrolo izliva, kar ga poka¬
nja ostane. Cin se razpusti, zelen volk naredi ino
masla prime. Tega zelenkastiga masla je vzela ino
jim strupa naredila.

4. Marskatera posodba za pijačo  je zdravju škodliva,
kakor cinasfe bariglice alj (lase, tudi kupice, ki imajo
veliko svinca alj niso čedno omite. V  neki oštariji
je veliko ljudi pilo ino zbolelo. Mož, kterimu je slabo
prihajalo, vse prejiše; ter najde na okni v svinčasti po-
sodbi prav hud jesih, ki je svinec objedal ino strup delal.

187

Gospodinja je z tem jesiliam solato napravljala ino tako
svojim gostem nevedama strup dajala. Oštirji, ki vino
z svinčastim cukram sladijo, so človekomorci.

5. Mleko, smetana, maslo  ino take reči je potreba skerbno
pokrivati.  V neki hiši je gospa kavo pila, ino zlo
hvalila, kako dobra je smetana; pa vender od nje
zboli. Per tisti hiši so pod oknam, na katerim je
mleko stalo, apno izlagali. Apneni prah se je na
smetano vlegel, ino smetana škodliva postala.

Pomoč v strupni nevaršini.

1. Čutiš, de si kaj strupniga pojedel, ino te v želodci
peče, neznano žeja, ter se ti hoče tergati, te mika
po udih, se ti temni ino po glavi moti, brez zamude
po zdravnika pošli.

2. Pij prav veliko mlačne vode,  tudi ene žlice raz-
topleniga olja,  de strup izplava, se vzdigne ino že¬
lodec izprazne. Ako se noče vzdigniti, pero v olje
pomoči, ino gerlo skoz usta pošegetaj.

3. Nalij ročko alj kako drugo posodvo z vodo j, vbij
na vodo belaka iz jajc prav veliko, ter pij koljkor
moreš , de se iztergaš ino želodec strupa iznebi.
Redar se izprazneš, zmešaj jesiha ino vode, z cukram
alj z medam posladi ino pij.

4. Ako strup bolnika omoti, je dobro limono v močno
kavo ožmeti ino piti , alj pa z prav slano vodo bol¬
nika zalivati.

Vse tudi nar boljši reči so škodlive, kakor hitro se
pokvarijo; p: smerdlivo meso , alj od bolene živine ,
gnile ribe, gnil sir, kruh  iz slabe moke alj žita, v ka¬
terim je veliko kokalja. Škodlivo je vse piesnovo, po¬
sebno klobase, če niso prav kuhane, alj povojene. Per
Jelovci v Ternim so preteklo zimo veliko kervavih klobas
naredili. Gospodar jih je zlo štimal; cele 14 dni mu
jih ona kuha. Mokrotno vreme je bilo, ino klobase vse
kosmate od plesnovca. V nedelo po rani maši se jih
naje ino opoldne se že vleže. V pondelek pošle po

188

zdravnika, pa mu ni več pomagati. Šterti dan vmer-
je 5  ino malopridni ljudje rekajo, de so Jelovca klobase
vjedle.

XXXVI.

Tudi prazna pukša poku c«

„Moj brat mi je iz Lipoglava pisal. Kdo vas to pi¬
smo bere? 4 ‘ vprašajo gospod učitel, ter Lukeju pismo po¬
dajo, naj bi ga bral. Dolgo se je silil, pa težko iztiši
te besede: Maj lubbrat, ti vajš, da mam malo sende,
rat bi kupu 3 koze, če bi mi ti pomaga, naj te lebo
nabrusim, slišal si mojo nesrečo doberniku bob mi je
gravo zdrelu i. t. d. srov bodi toj brad Jur. — „Ste
zastopili pismo? Tudi jez komaj. Nikoli ni v šoli bil,
jez sim ga svoje dni brati naučil, pisati se je sam lotil j
ni mu torej zameriti. Vam bi pa gerdo bilo, se ne bolj
izvučiti.

Nemški pravopis.

Doslej ste pisali pogleduje napisan je, v prihodno
bote pisali poslušaje govorjenje. Kdor hoče za druge
pisati, de bi ga zastopili, naj te nauke dobro posnema.

1. Tenko poslušaj , kako se prav čedno govori, ino
po tem piši besede, kakor jih zlagaš, kedar koga
brati učiš. Ne zapiši več, ne manj, pa tudi ne
drugih čerk, kakor jih slišiš; p: mleko  532i(d ), ne
mlenko  532 i Itd) i- t. d.

2. Skerbno pomni, kako besede bereš, tako jih piši
ino se boš prav navadil', p: oče  SSafCt'/ ne oča
gaber/ kakor nekteri govorijo.

3. Glej per besedah tudi na zlahto. Besede, ki so si
v rodu, se tudi podobno pišejo; p:  ntac^ftg mogo¬
čen, pride od  532ad)t mogočnost , mtifferltcf) ma¬
terno, pride od  532tlffee mati.

189

4. De nam per branji sapa ne zastoji, ino per poslu¬
šanji ušesa ne bolijo, si mormo prenehdje od-
dehniti. Kdaj ino kako naj prehenjamo, nam 7
znamen  (Unterfd^e(Dunggjeicf)en) pove, ki jih že
poznate.  '^) Piša je zaresco (vejco,) postavi, kedar
nekoljko poveš, alj mam razdeliš; p:  f[)U DaS
©Ute, UteiDe t>a$ S5ofe, Stori dobro, var j se hu-
diga. Nadpikec (podpičje:) zapiši, kedar v 2
stavah kaj več poveš, posebno pred besedami:  a&er,
alletn, Detut zakaj i. t. d. Dvapičje  (:) postaviš ,
prej de besede koga drujiga začneš. Vprašaj  (?)
postaviš za besedami z katerimi poprašaš. Kli¬
caj  ( !) stavi za klicavkami ino po imenah , z ka¬
terimi zakličeš. Piko  (. ) zapiši, kedar zgovor
končaš. Pomislej  ( — ) postavi, kedar je potreba
kaj na tihim pomisliti. Oklep  ( ) besede zahrani,
ki v mam ne slišijo, de se ne pozabijo. Všesce
( „ " ) besede začno ino sklenejo, katere kdor drugi
govori.

5. Pismenke  (33ucf)ffa&en) imamo velike ino male.
Velika pismenka more vsaka perva biti, z kateroj
pisati začneš;  — za piko (•),  ako spet govor za¬
pišeš;  — za vprašajam  (?); — za klica jam  (!),
kedar se beseda načne',  — za dvapičjam (:),  ako
beseda koga druziga zapišemo;  — v pesmih perva
per vsaki verstici;  — tudi v pismi perva tajistih
namestnic, z katerimi vikaš; p:  ©ucf) Vas,  @ie
Oni i. t. d. To velja po nemško ino slovensko. Nemci
pišejo tudi vse poglavitne besede z velikimi pismen¬
kami; p:  Ste ©anš gos , t>ač ©cf)ret6ett pisanje.

6. Neki glasniki  (©el&fitaute) se nategneno izreko;

p: dati  gebett, Det’ £t(ce detela. Slovenci pišemo
take d, e , 6, u, Nemci po dva postavijo; p:

paa? las,  Da6 /imel. Namesti  ti pi¬

šejo  te; p:  Der ‘Sciebe mir. Tudi l) denejo za na-
tegnenim glasnikam; p;  £>er £>a()tt petelin,  Det £of)tt

*j  Glej Navod, stran 27.

190

plačilo,  bet* 0cf)Ufj solu. Z tihnikam  jj nategnejo
tudi povzdignjene glasnike  d, d, it/ pa l) nikolj
ne izreko; p:  btC Šftuble mlin.

7. Neki glasniki se izrečejo kratko ino ojstro; p:
brat  bcr SSruDer, ber Sritt stopinja. Slovenci jih
pišejo a, e, i,  o, ii, Nemci za takim po 2 t Umika
zapišejo; p:  biC ©gge brana , bet' dDcmtmer kladvo.
Namesti ti se piše d, ino za  jj zapiši  (3.

8. Tihniki  (93Jitlaufe) so nekteri mehki, p:  (j, b ,  6;
a/j ojstri  p, jj, t, X>. Ne mešaj jih v pismi, am¬
pak dobro na uhe vleci, ali se mehko alj terdo iz¬
rekajo; p:  ba$> £efen branje,  baO ©ffcit jeja , baO
SSBaffer voda. Ako na konci besed nejfhazločiš,
nategni jih ino boš najdel, če intdfjupismenke
mehke alj terde; p:  bas? ©rab — bes? ©rabc$.

9. Prav pisati je potreba vse pismenke posebej raz¬
ločiti; pervenci se pa tega pisaje privadijo. Nate
za popotnico nekoljko nemških pogovorov.  £aibacf)
ifl bie Jpauptftabt m Stratn, Ljublana je pogla¬
vitno mesto na Krajnskim. Kako se veli pogla¬
vitno mesto na Stajarskim?  ©rd^ Gradec.  S) c L’
#err S8eairB=€ommifTcir tft gečommett, gospod ob¬
sega so prišli,  ©trt §reunb jft eiit grojjer ©cf)a|;
roenn bu tbn b<*ben miUft, fo mufjt bu bcOfelbctt
roertf) fet)tt , prijatel je velik zaklad; če ga hočeš
imeti , moraš njega vreden bili.  ©[)t'ljtud fpradj :
„£iebet eure ^etltbe!" Kristus je djal: „Ljubite
svoje sovražnike! u  Sungliuge! (ernet »on ber £3iene
gleif? Uttb £>l’bnung, mladenči! učite se od bučelce
marlivosti ino reda.  S)je £)ueUc fliefjet fcbnell ba^
Jjtn — fo fdjmtnbet and) bač mcnfd>ftd)e £eben,

vir teče hitro naprej  — tako zgine človeško ziv-

lenje.  Ser Sdgerburfcfje bat mit bet* 23ud)fe fei*
»ten Gruber erfcbojfett, strelcov fantin je z piikšo
svojiga brala vstrelil.

„SBifiTet tbr, mo bač gefcbeben ifi?" vprašajo go¬
spod kaplan. Vam bom po slovenje povedal. V Sapo-

191

tali je imel borštnar eniga sina per 12, drujiga per 7
letih. Oče grejo iz doma, mati kuhajo, dečka si pa v
sobi jigrata. Starejši pukšo iz police vzeme, na ponovco
pogleda, pulfra ne vidi, misli de je prazna, ter se začne
z njo obračati. Zdaj petelinca napne, v svojiga brata
pomeri, sproži ino zopet napne. Se enkrat podere —
pukša pokne ino bratec se mertev zverne. Zernce pulfra
se iz pukše na ponovco potrosilo je ino vnelo. Pubič
zakadi tlinto, grozovitno zavpije, ter se na mertviga
brata verze; alj ni ga več mogel obuditi. Pukša je do¬
bra reč za zveri ino hudobne ljudi, to de nevarna.

Kako se strela varvati.

1. Ne jemli v roke ne pukše ne pulfra, dokler oberniti
z njim prav ne znaš; si pa za to postavlen, varno
se takih reči privajaj. Pukša ima vosko gerlo, pa
smert iz njega rjove.

2. Strelniga praha ne dajaj otrokam , ino dobro ga
z-hrani, de abotniki do njega ne pridejo. Prepove¬
dano je neznanim ljudem pulfra prodati, ako skazenge
nimajo. Le malo kaj take robe se doma z-hraniti
sme; kar je poveč, se zvunaj v pulfernim turni zaklene.
Z lučjoj nikdar blizo pulfra, tudi z železarn ino kre¬
snim kamenam ne; z fajfoj se še blizo perkazati ne
smeš.

3. Blizo strela ne hodi , naj strelajo z možnarji, alj z
pištolami. Cio na strelnim lovi je nevarno; marskdo
nerodnih sfrelcov namesti zveri človeka vstreli. Si
na polji, alj v lesi, ino strelce blizo čutiš, ne skrivaj
se, ampak vstani, naj te vidijo. V Stranicah je go¬
spod za zajcam hodil. Neumna pasterica ga vgleda,
se v germ skrije, gospod misli, de se je zaje zme-
zil, po nji pokne ino jo vstreli.

4. Ne strelaj z klučami,  tudi ne z rjavim’ pukšami;
rado se razletijo ino perste poberejo. Neki dečko je
votel kluč dobil, ga prepilil, nabil, v zemlo terdno
zakopal, žerečo gobo nastavil ino se vgenil. Ker ni

192

dolgo pogorelo, leti ino gobo podpiha. Mahoma po-
kne, pulfer, kluč ino ženila mu v obraz zleti. Desno
oko mu je izbilo ino vsiga ožgalo; dolgo ni pogle¬
dati mogel.

5. Fantje! ne vadite se strelanja, lova alj jatje:  kmetovski
jager je po navadi slab gospodar. Ako pa po streli
greš, ne kradi zverine; tudi to je huda tatvina. Varno
nosi pukšo, de si jo ne sprožiš, nabito na lopi ne
prislanjaj, z njoj ne tolci ino luknje k sebi ne obra¬
čaj, ter ne pozabi, de je nevaršina velika, dobiček
pa mali.

6. Kedar pukšo alj pištolo nabijaš, ne jemli papirja ,
ki se ga pečaten vosek derži;  nar boljši je suh bra¬
dat mah, ki po drevji raste. Ne strelaj po strehah
ne po ljudeh, naj si ravno ojstro ne nabiješ; žereč
popir rad ogenj zanese, nabit cegel alj pesek pa
ljudi oškodje. V Poharjih so fantini na velik ponde-
lek z pištolami strelali. Neki pobenih hoče ptujiga
mladenča splašiti, ino mu pod pasuho vstreli. Mla-
denč se zmezi ino nabit pesek mu desnico razterga,
žile razdere, ino nedolžnimu pravo roko v nič per-
pravi. Koljko je srotej bolečin preterpel za neumniga
strela del! Ravno zato je na gostijah ino takih pri¬
ložnostih strelati ojstro prepovedano.

7. Ne straši ljudi, naj bojo veliki alj mali;  tudi pra¬
zen strah škodje, posebno pa mladim ljudem ino no¬
sečim ženam. V ljudi pomerjati ino poderati je ne¬
spameten kratek čas. Nesreča nikolj ne počiva; zato
se veli, de tudi prazna pukša pokne.

XXXVII.

Štirje elementi

193

Čudna je ta, de na sveti vsaka veči reč manjši v
sebi ima, ino še tako mala, še manjši elemente zapo-
pade, kakor besede svoje zloge ino pismenke imajo. Mo¬
der je, kdor jih ve prav razdeliti, tudi vi se morte naučiti.

Rako sc zlogi razdelijo ino skrajšajo.

Kedar na kraji verste cele besede zapisati nimaš
prestara, jo razdeli, zaznamni z vezikam  (j; a/j - J,
ino kar ostane, v drugo ver sto postavi. V slovenjim
loči besede, kakor si jih zistavljal. Nemške besede
imajo svoje posebne šege.

1. So besede zistavlene , razdeli jih po zistavi, p:
*£>auč ^ Pater hišni oče , SSJiuffer * rnilcf) materno mleko,
Sung-frau devica,  Sung-Itncj mladenč,  eljt* fattt
pošten,  ©C 4)01*'fant pokoršina i. t. d.

2. So besede samosvojne , ne zistavlene, vzemi tihnik

k drugima zlogu, če med 2 glasnikoma stoji; p:
33e?fčn metla,  5)lau?rer Zidar, tkavc.

Sta med 2 glasnikama tihnika 2 a/j več, odloči
posledniga k drugima , vse drage pa k pervimu
zlogu; p:  5Bag = ncr kolar,  ©rf^fett grah,  (jun$*r
lačen. Zistavleni tihniki  cf), C(t*, pf, pf ),  fcf ),  ff,
f(), se ne razdelijo, postavi jih kakor bi eden bil;
p:  5t = pfel jabelko,  '$Rcn'fcl)ett ljudje.

3. So zistavlene besede predolge, alj pa ne prav za-
stopne, se v sredi razdelijo; p:  (žrrDapfel-ČSranitfc 5
lpetn krumpirjovc , ©djufcit ' £)6ei’aufficf)f šol viši
oskerbija.

4. So nam navadne besede pisati predolge, jih okraj¬
šamo, ter le poglavitne zloge alj pismenke zapi¬
šemo. Tako p. reci: postavim; i. t. d. beri: ino

Glej Navod, stran 37.

13

194

to drugo ; g. beri gospod; kr. beri krajcar; gl. beri
goldinar. Nemci perkrajšajo v navadi te le be¬
sede: \. beri:  laufcnbCtt 3>af)reš> letašniga leta.
3 . 83. beri:  gum S5ctfptel; gr. reci:  grau; £r.
reci:  4perr t. d. Per takih okrajšali naredi
piko  ( . ); zadna pismenka more vselej tihnik biti,
p:  93f. ^farrer fajmošter i. t. d.

Vaja navadnih pisem.

Dal je oče svoje dni sina h kovaču v nauk 5  pa je
le gledal, kladva ni v roke vzel, de bi pretežko ne de¬
lal. Dostal je svoje 3 leta ino se izvučil, pa še konj-
skiga žrebla ni znal narediti. Tako bi se vam tudi go¬
dilo, ako se naj potrebniših pisem ne navadite.

Vsak skerben gospodar ima svoje gospodarske bukve,
v katere zapisuje, kar razseje ino namlati, izkupi ino
poplača, ter ob novim leti porajta, alj je na zgubi alj na
dobički. Tako popisilo sim vam že pokazal. Pa tudi
barantavc ino vsaki rokodel, naj bo šivar alj čevlar,
tkavc alj coklar, mora popisvati, kaj je komu naredil.
Ob novim leti rokodel iz svojih bukev izpisek naredi,
ino ga dolžniku pošle.

195

Konto alj izpisek.

Teržanu Gregorju Pikelnu sim to le obut el
naredil:

V Tacmlicrzi 31. grudna 1847.

Jane« Smolar,

teržanski šoštar.

Kedar te plačajo, podpiši: Plačilo sim gotovo prijet.

Janez Smolar.

13 «

196

Zdaj še pa nemški izpisek naredimo.

Conto obet  2luč$uftcL

gut’ £mn 2C n £> r e a ^ djltaf,  £ant>elčmann ju Sfteu*
fa§, fin D fofgenfce SŽBaaren abgeliefert roortien:

Xrofin  «m 31. December 1847.

^iFirtauS 3»tFufd>,

£oljl)anbler.

1. P er konti zapiši vzgor po imeni , komur si kaj
delal alj prodal ♦ tudi ne pozabi ga pisaje počastiti
za ter Žana, mestlana ino gospoda, kar mu gre.

2. P odreži napisek, zareži od kraja t oljko , de dan
postaviš, kdaj si mu odrajtal, z končam pa ceno
po goldinarjih ino krajcarjih, v srebri alj v ban-
kovcah, de ne bo zmote.

3. F sredi zapiši blago, alj pa storjeno delo, ino
komu si kaj naredil.

197

4. Cene podvezi, po štej, ino naštevk podpiši.

5. Zapiši kraj , dan ino leto spiska , poslednič pa svoje
ime. Je konto namesti kvitinge, se mora na štem-
pel pisati. Od tega vam bom prihodno nedelo pravil.

Gospod učitel so rekli, de vsaka še tako majhena
reč še manjši elemente v sebi ima 5  veste, koljko elemen¬
tov je na sveti? Iz 4 elementov je vse, kar leze ino gre,
kar vidimo ino občutimo. Saj po verhi jih morte poznati.

I. Krak (Sttft) alj podnebna sapa.

1 . Podnebna sapa, čedna pruna odeja, ki zemljo
ogrinja ino vse živi. Več je potrebna, ko vsakdanji
kruh. Po vsili krajih ino špranjah, po vsaki žilici teče;
kjer žive sape ni, je smert. Po sapi plavajo dišave, pa
tudi smrad, po njej priplava luč ino glas; kjer sape ni,
je večna tihota.

Po sapi se ljudje v razpetih balonah pod nebam pe-
ljajo ino ptice letijo. Je sapa čista, nam sonce lepši
sije; je mokrotna, sonce ino mesene bledo svetita, zvoni
motno pojo.

Podnebna sapa ima svojo tezo,  pa je veliko
bolj lehka ko voda. Kakor je vreme jasno alj oblačno,
vedro alj deževno, je tudi sapa težej alj ložej. Merkur
(živo srebro v stekleni cevki, ki je od zgorej zaperta,
od spodej odperta) nam težo podnebne sape kaže. Mo¬
dri možje po njem vreme prerokujejo. Poglejte ga na
okni! Kedar merkur visoko stopi, bo vedro ino jasno,
ako v sredo stopi, se rado premeni; pade merkur zlo
globoko, bo burja ino dež. Bolj naglo ko merkur vstaja,
alj pada, poprej bo drugo vreme.

v  „Mlakar v Loki imajo na okni možunca, ki se pred
dežjam pokrije, ino odkrije, kedar bo lepo vreme“ —
pravi Mlinarcev Blaže. — Veste, kako je napravlen?
velijo gospod kaplan. Znotraj, kjer se roka z klobukam
trupla derži, je v tenki cevki struna rahlo vdjana, na
struni pa roka perlimana. Je vreme močarno, se struna
nategne ino toljko zasuka, de se možunc pokrije; je ve-

198

dro, se vsuši ino spet zasuče, de se možek odkrije. To
vsaka dila, ki ni prav suha, stori. V mojim kraji obe¬
sijo velik pesji stric na okno; ako se stisne, bo dež; se
razšopiri, bo lepo vreme. Tudi stare rane ino slabi zobje
človeku povejo drugo vreme. Pa na vse to se ni zane¬
sti, ako drugi veter potegne.

3 . Veter  vstane, kedar se podnebna sapa omezi,
ino tako dolgo piha, dokler se zrak alj luft ne zravna,
kakor se voda maja, ako kamen v njo zalučaš. Ogenj
(pozemelski ino nebeški) veter naredi. Vetrov je veliko,
nam so nar bolj znani topel jut /, merzel sever,  moker
vogeršek,  ino suhi gornjdk.  Po zdolci ino jugu, pra¬
vimo, de bo dež, po vogeršeku sneg, po gornjaki lepo
vedro vreme. Če v jesen alj v spomlad na večer sever
alj gornjak piha, bo drugo jutro slana; piha po zimi jug,
sneg kopni ino se led raztaja. Vetri so velika dobrota
božja, nam sapo učistijo, škodliv sopuh razženo, gonijo
mline po suhim, ino velike barke po morju; burja pa tudi
drevje polomasti, strehe razterga ino velike voze na cesti
prekucne. V nekih krajih Afrike ino Azije v časih gro¬
zovitim kužen veter piha, ki živino ino ljudi zamori, ako
se hitro po zemlji ne vležejo.

4 .  Nar bolj zdrava sapa je po vertih ino polja¬
nah ; nar bolj čista po planinah; zato so ljudje po takih
krajih zdravi, rudeči ko mleko ino kerv. Nar slabši sapa
je po velikih mestah, po zapertih prebivavnicah ino v zi-
dovji, kamor veter ne more. Gori v kaki sobi veliko
sveč ali lampic, je preveč ljudi alj živine v tesnobi, se
zdrava sapa povžije ino oslabi, luči začno mračno go¬
reti, ino ljudi težave obhajati. Hočete v zdravi «api pre¬
bivati, odprite okna, posebno kedar sonce sije ino vsaki
den prebivavnico prevetrite. V jesen ino v spomlad ni
zdravo hiše prezgodaj alj pa prepozno odpirati, tudi ne,
kedar je vreme deževno.

5 . Gnila sapa , življenji nevarna, se najde po za¬
pertih kletih, v vodnakih ino v podzemeljskih dumplah.
Iz mokriga oglja po močarijah ino mlakah se naredi tudi
goreča sapa, ki jo per nas iz neumnosti za copernice

199

imajo, kedar včasi njeno luč v močarnih krajih vgledajo.
Po Angleškim z takoj gorečoj sapoj po ulicah svetijo. —
Huda kisla sapa se naredi iz tlečiga oglja, posebno pa
v kletih, kjer novo vino alj mošt kisa. V taki sapi luč
vgasne, človek vmerje ino živino zaduši.

©. Kaj je storiti , kadar v hudo nevarno sapo
moraš?  Odpri take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče;
v podzemeljske dumple alj Štirne verzi goreče slame, ako
se nima kaj vneti. V  nevarn štepih kropa vlij, ki hudo
sapo pokonča. (Gratz. Zeit. 1842, Nr. 95.j Preden
noter greš, si gobo v dober jesih pomoči, ino pod nos
priveži, napravi luč na dolgo palico, ter pred sebo sveti.
Vgasne luč, hitro zbeži nazaj. Dobro je tudi v take
kraje strelati. — Ako človeka huda sapa zaduši , le hi¬
tro ga na zdravo sapo  zanesi, izsleci do goliga, poli¬
vaj z mer zlo j vodo j, dergni z mokrim suknam ino
pihaj mu sapo skoz usta, ter ga pod nošam z hudim
jesiham pomakaj, kakor tudi po sencah ino po čeli.
Jelenovca mu dajaj pod nos duhati, med tem pa po
zdravnika pošli.

Kakor dihamo, zdravo sapo na-se potegnemo,
ki se v plučah kervi prime; nezdravo zopet izdihamo.
Torej sapa hujši smerdi od človeka, ki znotraj gnije, alj
pa po ustah prav čeden ni. Manjši prostor ko je, ino
več ljudi ko v eni sobi živi, bolj je sapa nezdrava. Pre-
bivavnice bi naj bile po 10—12 čevlov visoke, okna
po 4*4 visoke, po 3*/ a  široke, prag saj po 2— 3 šolne
nad zemljo. Ni zdravo v močarnih krajih prebivati, alj
pa gnojnico pred pragam imeti, tudi ne dišečih rož alj
sadja na okno alj blizo glave devati, tudi ne koritov ino
smerdlivih pominjakov v hiši terpeti. Mokrotne čumnate
so močno škodlive, tudi z apnam pobelene, dokler se
pravne posušijo. Skerb za zdravje mora velika biti, ker
je zdravje nar dražej časno blago.

II. Kemija.

Zemlja, po kateri hodimo, ima kamnje ino perst.
Perst je rodovitna, kakor puhlica ino černa vertna

200

zemlja ; pa (udi nerodovitna, rjava jilovka pešanca ino
prod.  Iz gline  (jila) delajo cigel ino druge glinaste po-
sodbe. Iz persti kamenje priraste, ki je mehko, kakor
lapor, dober za gnoj; alj pa terdo, kakor marmor ino
granit. Nar potrebnej vam je poznati beli pšeničen ka¬
men za apno, pa čern alj eržen kamen, ki se v zidi puti.
V zemlji so cele gore soli, ktero koplejo ino kuhajo: pa
tudi svinca, železa, srebra, zlata ino žlahnih kamnov,
ktere v rudencah kopajo. Tudi naše truplo je iz zemlje
ino se zopet v zemljo poverne; zemlja je torej nas vsili mati.

III. Ogenj.

Ogenj, neka goreča, živa stvar, spi v mnogoterih
rečeh, se izbudi, vneme ino začne goreti. Ogenj vnemeš
na sonci, ako z steklenim očalam sončnih žarkov nabe¬
reš, jih na dobro gobo alj kaj suhiga napeljaš. Ogenj
tudi vkrešeš, ino divji ogenj narediš, če 2  lesena hloda
dolgo glodaš. Mokra kerma se sama vžge, če se prav
suha ne spravi. Nekakšen skriven ogenj ima žganje;
divji Indijani ga ognjeno vodo imenujejo. Tudi človek
poseben ogenj v svojim životi ima, ki za toljko dalej
živi, za koljkor manj skoz jezo, nečistost i. t. d. v vanj
pihaš — z hudo premočno pijačo ne polivaš. Človek po
navadi dalej živi, ki je bolj merzle, ko preognene kervi.

Ogenj je žlahna reč, dokler ga varjemo. Per njem
se kuha živež, teče železo, srebro ino zlato, nam daja
luč po noči ino toploto po zimi, nam pa tudi premoženje
v pepel premeni, ako ga ne okovarimo.

IV. Voda.

Voda, čista, tekoča stvar po vsili žilah zemlje teče,
pa tudi pod nebam v oblakih plava, iz vrelcov perzvira,
iz oblakov deži, ino je nar žlahnej balzam za naše živ¬
ljenje. Ni vsaka voda enako dobra, ne zdrava; lužniki
ino mlakarji imajo mehko vodo, pa tudi trešelka je per
njih doma. Gorenci imajo terdo vodo, ino so tudi bolj
terdniga zdravja. Nar čistej voda je iz neba kapnica, alj
pa po zimi snežnica; tode za pitje ni. Mlake ino sto¬
ječe vode nikolj ne pij.

201

Zima vodo v led premeni, vročina pa v sopuh. Voda,
ki v posebnim kotli vreje, čudno močen sopuh daja, ki
barke po morji ino po vodah goni, pa tudi cele rajde
vozov po železnih cestah vleče, hitrejši, ko ptica pod
nebam leti. V Celi se to čudno delo lehko vidi. Kaj
si človek ne izmisli!

Voda se v megle pod nebo vzdiguje, ter se v dež,
sneg, pa tudi v točo premeni. Po meglah spoznavamo,
alj bo vreme vedro, alj bo dež. Ako se megla po go¬
rah na vdol alj po tleh vleče, sodimo, de bo v 2  dneh dež.
Je zjutraj kervavo nebo, pravimo, de bo zvečer blato gerdo ;
zakaj sonce skoz deževne megle rudeče sije. Se pa
sonce zvečer, preden za gore gre, iz oblakov po hribih
ozira, pravimo, de bo drugi den vreme lepo.

Maverca alj božji stol  se nam perkaže, kedar je
temen oblak pred nami, svetlo sonce pa za nami; toraj
ga pred poldne v zahodi, po poldne v sončnim iz-hodi
vidimo. Kaplice dežja skoz sončne žarke padajo, ino
naredijo sedmero farban trak. Tudi na mizi lehko ma-
verco vidiš, ako sonce skoz kupico vode sije; še lepši
za potokam, ako proti temni senci vodo škropiš, ino
sonce od zadej sveti. De bi mavha dnarjev bila, kjer
maverca pije, je prazen basen, ki se mu krave smejijo.

Kaj pa sončen ino mesenčen krog pomeni? Ako ve¬
liko mokrote iz vode ino zemlje pod nebo vstaja, se
žarki krog sonca bolj razsvetlijo, kakor okolj goreče sveče,
kedar je veliko soparce v sobi. Pravimo, de ima sonce
alj mesene obro'č, ino bo hitro drugo vreme.

Kako pa včasi po dvoje sojic  alj mesencov vidimo?
Po zimi v oblakih voda zmerzne, ter nekak svetel jev-
nik naredi. V  tem svetlim ogledali, podobo sonca ino
mesenca gledamo, kakor v mirno stoječi vodi. Pravil mi
je neki sosed, kako ga je groza obhajala, po zimi grede
dva mesenca videti. Kedar memo naše hiše pride, sliši ma¬
ter peti, ki so dete zibali, ino ves strah ga mine človeško
petje čuti. Tako si nevedni ljudje prazen strah delajo,
ter ne vejo, de take perkazni le drugo vreme pomenijo.

Voda, če ravno dober kup, je vonder nar dražej
reč, potrebnej, ko vino. Hočemo njej v čast zaneti od
vode ino vina *).

XXXVIII.

Po Dolenskim grižo imajo.

v

„Se vas nobeno ni griže dobilo ?“ vprašajo gospod
učite). „Vsi smo še zdravi, hvala Bogu!“ odgovorijo
šolarji. — Varjte sej dnevi so gorki, noči pa hladne.
Lehko se prehladite, posebno, ki zvunaj spite. V postran¬
skih farah zlo grižo imajo, po troje jih v eni hiši leži,
ino veliko jih je že pomerlo. Gospod fajmošter so mi
naročili, naj vam še bolj na tenko povem, kar so oni
iz kancelna oznanili:

Kako se griže varati.

1. Ste na polji ino vas silo žeja, denite po 2 žlici do-
briga jesiha v  1 bokal dobre vode;  taka pija, ne
premerzla, je nar bolj zdrava ino pa nar bolj dober
kup j žejo ogasi, ino oživi človeško truplo.

2. Trebuh (črevo J posebno  po noči toplo ohranite,  ter
se odenite, de se ne prehladite. Ena sama hladna
noč vam lehko smertno bolezen prinese.

3. Ne jejte zeleniga,  ne preveliko zreliga sadja, po¬
sebno ne grižnatih sliv (jnešpelnov.) Ako se takih
najeste, pa vode napijete, bo hitro merzlica alj pa
griža. Tudi rženjak iz noviga zernja slabo pečen
vam lehko grižo prinese — tudi napol zrela sočiva.

Ako ste v griži, ne jemlite, kar bi vam jo prehitro
zaperloj lehko bi vmerli alj pa v drugo hudo bolezen
padli. Truplo se mora izčistiti, ino bolezen is života
pospraviti. Izroči se torej sastopnimu zdravivcu, naj ti

Ahacelna pesme, stran 71.

203

modro pomaga. Ce kdo per hiši v griži leži, skerbno ga
snažite, blato iz hiše hitro pospravlajte; ino za zdravo sapo
skerbite. Tudi per grižnatim ne smete ležati; zakaj griža
se rada prime.

Zdaj vam moram pa tudi od neke druge griže po¬
vedati, ki nektere gospodarje hudo grize, ino to so dol¬
govi. Kdor se zadolži, si v premoženje červe zaredi, ki
mu ga do sledniga krajcarja izglodajo. Dolžnik mora
posojvavcu dolžno pismo dati, ino po cesarski postavi od
100 gl. posojila 5 gl. obresti vsako leto plačati. Kolj-
ko goljdinarjev posojila, toljko grošev obresti na leto.
Kako se naredi:

Dolžno pismo.

1. Nar prej mora imenovati dolžnika ino posoj-
vavca. 2. Posojilo, naj bo v dnarjih alj v družim
blagi, se z pismenkami zapiše.  3. Mora povedati, v
kakih dnarjih, v srebri alj v bankovcah.  4. Kofjko
obresti ino kdaj de je plačati, kdaj posojilo poverniti.
5. Kraj ino den, kdar se dolžno pismo stori.  6. Pod¬
piše se dolžnik; če pa sam ne zna, ga kdo drugi pod¬
piše, on pa se podkriža. Ako dolžnik vsiga pisma sam
ne piše, se morte 2 priči podpisati. Kdor druge pod¬
piše, mora vselej tudi sam sebe. Dolžno pismo se
piše na štempel, veči alj manj, kakor posojilo znese.
Naredimo ga pervič po nemško.

0cf)u(t>6rief-


100 dd.  *** 2.

■O-tl** y ■Š’l-1? jči lS1-'ti-^'r‘Kt ^-Tlid jj7{7.

'&.V1* 100 j/kd. j

tn-ppp IS' 1847’

« 070^j7i  Y 1 >L 4xlt- 7'tl 1j' ,
Xt.

To dolžno pismo mi bole prihodno nedelo poslove¬
nili. Posojvavec mora dolžniku, kedar plača, kvitenpo
(plačilni list) dati. Hočem vam jo po slovenje zapisati;
bom saj videl, ali mi jo bole na nemško obernili.

Kvitenga.

Od dto goldinarjev v eredri , katere je
meni ;  podojniku podpičanimu f  ^/ktika Ured¬
niki  , ij ofmarja doma , j odrevtjoj tako po-
vernil, de nimam od teja dolja ne jej ne
moji erdi kaj več per njem idkati.

V Uirk ovci 30. prodenca 1848-
Uo je 100 ji- vredra.

£eonard Urednik ,
ter&ki kupčovavc.

205

Kvitenga more  1. z pismenkami zapisano imeti,
koljko prejmeš ; — 2. zakaj prejmeš, na obresti, alj
povernili;  — 3. od koga prejmeš, ime plačnika alj pa
kaše , iz katere potegneš',  — 4. čas zasluzeniga plačila
alj obresti;  5. deri ino ime prejemavca. Ako sam kvi-
tenge ne pišeš, morte biti 2 priči ino podpisdvc za¬
pisani. Na levi se tudi število postavi, koljko kvitenga
priča. Imaš pečatnik, ga k svojimu imenu pritisni.
Tudi kvitenga se mora na štempel pisati. Kaj pa je

Stempe 1.

Svetli cesar za pravico čujejo. De se njihovi skerbi
pravice izročijo, se piše na popir, ki ima cesarsko znam-
nje, ino ga štempel imenujemo. Vsako pismo, ki od kake
pravice govori, naj bo dolžno alj plačivno, naj se prosi
alj obljubi, mora na štempelni biti. Stempelni so veči alj
manši, ter se vzemejo po števili dnarjev, alj po imenit¬
nosti pravic ino gosposke, na katero se piše.

V časi kdo kaj z-hraniti da, alj odrajta, ino hoče
skazengo imeti. Takimu pismu se veli prijemen list,
alj po nemško:

Cmpfamitcljnn otm* Kmptffr

206

Prijemen list mora povedati:  1 . Dajavca ino pri-
jemenka ;  — 2. izročeno reč ;  — 3. zakaj jo da, ali
na posojilo, a /j hranilo;  — 4. den, kdaj se prejme.
Doties teden prinesite dacine (štiberske) bukvice, ki
tudi pričajo, koljko so kmeti vsako leto dolžni, ino
koljko dacje odrajtali. Pokazal vam bom, de jih bote
poznali.

Cesarske oblastije ino pravice.

„Gospod učitel so vam dones pravili, de svetli cesar
za pravico cujejo; alj so pa kos po celim cesarstvi več
od 40 000.000 podložnikov oskerbeti?“ vprašajo gospod
kaplan. — Kar sami ne zamorejo, jim cesarski kraljevi
namestniki pripomorejo, ki imajo od njih pravico, čast
ino oblast. Potreba jih je spoznati.

1. Pervi ino narviši samo-oblastnik alj samoder-
žec  (Sftonarcf)) so naš svetli cesar (Njih cesarska kra¬
ljeva svetlost), ki imajo v svojim poglavitnim mesti Beči
(Dunaji) svoje nar viši dvorske oblastnije (5(ller§b(|)jlc
|)0ffMeiO; p: ces. kralj, zedinjena pemsko-estrajska-
dvorska kanclija i. t. d. Kar ces. kralj, dvorski sveto-
vavci sklenejo, morjo svetlimu cesarju h poterdenju dati.

Vsaka imenitnej dežela ima svojo deželno vladijo
(čan&ečregteruntj obet 0u(wnitmO, ki ima vse druge
višej gosposke svoje dežele pregledati. Deželne oblastije
nar viši poglavar je deželni vladitel  (©OUtteniCUr ), ki
ima svoje vladovske svetvavce (®u&enMlratl)e). Taka
deželna pravica je v Gradci, v Lublani, v Teisti i. t. d.

207

Vsaki krog dežele ima svojo krožno oblastijo
fltttt) alj krajši jo,  ki čuje nad manjšimi gosposkami po
deželi. Krajsije pervi oblastnik je kroga poglavar
Hauptmann), ki ima svoje pomočnike, kroga komisarje
G^reičeommtfTeire). Krajsije so v Marburzi, v Novim
mesti, v Celi i. t. d.

Vsaka obsega,  ki nekoljko sosesk alj far obseže, ima
svojo obsežno gosposko alj komisijo  (jS3e£irE$i>Ijri<}feit),
ki ima svoje rotmane de po soseski za pravico

čujejo, kterim naj potoži, komur se krivica godi.

S. Gosposka ima bukve cesarskih postav  (jbur^Cf*
liclječ ©efc^bltcf)), po katerih sodi, kdo ima prav; ima
pa tudi bukve kazen, kaštig alj štrafing  ((Slrafcjčfetj'
bUCff), po katerih deželne hudodelce štrafuje.

Včasi napravijo ljudje med seboj terde pravde, ki
se ne dajo ob kratkim skleniti. Za take so učeni prav-
darji (2lD»ofafen) alj doktorji pravice, ki jim pravde
sklepajo. Vsaka dežela ima svojo deželno pravdo  (£anb'
rccf)t), ki sklene, kar se nižej gosposki poravnati ne da.
Taka deželna pravda je v Gradci, v Gorici i. t. d. Kar
deželna pravda ne dokonča, se da na viši pravdo
pcUaft0n6genc^f)» ki je za naše kraje v Celovci. Kar
viši pravda ne dožene, pride k nar viši dvorni pravdi
(oberjlc 5uffr$l)l>f|Mle) na Dunaj; ona čuje nad celim
cesarstvam, naj se vsakimu pravica zgodi. — Se v pravde
podati je nevarna, zlo škodliva reč; lehko se zapravdje
premoženje, poštenje ino dobra vest. Kdor mir ljubi, ne
bo nikolj na zgubi.

3 . Ker niso vsi ljudje po volji božji, ino se ne dajo
z lepim vladati, je svetlimu cesarju ino gosposki vojske
(dj žoldnirstva  potreba, de pravico terdi, ino miruljubne
hudobnih ljudi, razbojnikov ino vunajnih sovražnikov varje.
Zoldnirstvo ima svojo nar viši gosposko, ces. kralj, dvorni
vojni zbor (j. f,  £)offFieg$rafljj); potem ima vsake de¬
žele ces. kralj, vojna viši komanda (t. t.  3)h(if(tr ; ©č'
nerahCommattbo), per regimentih pa viši poglavarji
C£>riffO, major, stotniki (.£)aupfleut0 ino drugi oficirji
oblast.

208

Koljko skerbi imajo svetli cesar ino njihovi pomoč¬
niki! Kako nehvaležni so, ki se njim vstavljajo! Puntar,
ki ljudi nad gosposko suje, ni prijatel božji ne svoje de¬
žele. Svoje dni so hudobni ljudje Dolence nadražili, de
so dolgo let svojo staro pravdo gnali. Celo zdivjali so,
gosposko klali, ino stane požigali; poslednič so bili pre¬
magani, ojstro kaštigani ino poglavarji puntarije ob glavo
djani. V cesarskih deželah je nad 80.000 kmetov v tem
puntarstvi smert storilo; 10  let niso vinogradi rodili, ino
so poljane v puši ostale. Vboštvo je bilo povsod, ter je
pričalo, kako žalosten konec puntarija ima. „Oblastnik
je namesti Boga tebi k dobrimu, govori sv. Pavl. Ako
boš pa hudo delal, boj se; on ne nosi zastonj meča —
božji hlapec je, mašvavc h strahovanju tega, ki hudo stori.“

Zakaj pa je toljko dacij na sveti? Zato, ker je
toljko gosposke ino žoldnirjev za pravico ino strah, katere
svetli cesar z dacjo darijo. Kmetu služijo, kmet jih mora
tudi po svojim deli plačevati, naj se mu ravno v časi
težko zdi. Kar podložniki cesarju plačujejo, s tem pla¬
čujejo svetli cesar svoje pomagavce, ki delajo tudi za nas.
Kako nespametno je, gosposko čertiti, ki dacje pobera!
saj jih sama za-se ne pobere. Kako hudobno je per
dacji goljfati! Taka goljtija je nar hujši tatija; za eniga
goljufa morta dva po nedolžnim več plačati. Kaj ni v-
smileni Jezus za-se ino za Simona Petra dacjo odrajtal?

Svoje dni so se ajdi v nekim mesti svoji gosposki
vstavili. Moder mož jim smešen basen pove. Nekdaj,
je djal, so se udji človeškiga trupla želodcu (jtrebuhu)
zoperpostavili. Noge so djale: kaj bomo mi tako težko
nosile—roke: zakaj bi mi tako težko delale — usta go¬
vorijo : po kaj bi mi za tebe grizle! Tudi oči niso hotle
več gledati. Pa tudi jez za vas kuhal ino vam kreposti
pripravljal ne bom — odgovori želodec. Kaj se zgodi?
Noge oslabijo ino več prestopati ne morejo; roke so tako
nevečne, de se ne zmezijo; usta se komaj odpirajo, pa
kaj požirati ni. Truplo obnemaga ino vmira. Tako se
bo tudi vam brez gosposke godilo. Vi delate scer za
gosposko, pa tudi gosposka za vas; vi dajate gosposki

dacjo, gosposka vam daje pa moč, pravico ino pa
mir. Eden brez druziga ne zamoreta biti.“ Ta je res¬
nična; pa še bolj resnična je beseda Jezusova; ki veli:
„Dajte cesarju, kar je cesarjoviga, ino Bogu, kaj je

„Dones sim vam nekaj za živino prinesel; slišim, de
so med vami svinje močno bolne“ — začnejo gospod učitel.
„Vsakimu bom eno dal, ki bo prav dobro znal, kar bom
prašal ino učil. Nujetov France! posloveni mi nemški
<2mpfangfc()dn, ki na tabli stoji. Urbanov Jaka! ti mi
boš pa razložil, kaj se v prijetmin list zapiše.“

Gospodar mora svoji družini dvojno plačilo dati:
Letni zaslužek  ino pa postenje  po zasluženji. Pervo
odšteje, drugo zapiše, ino poslu per slovesi da; zato se
to pismo veli posloven list alj skazenga:

XXXIX.

Dvojna kuga«

£nf((xfšfc0dn

14

210

i*f ** 4+ 't* ^ ti-4* J ■Pl* tH

(2ddVd k*  i*$t*^ 5 /. $>* cr*i*p /S4-^■

cSc-us/vt* oVt>7>+' ,

Skazenga.

l/Lna Sternih, hateri to pidmo priča, ij
dVola na Tjjorendhrn doma , 22 let dara

damica ;  -je per meni 2) leta ja huhen&lo
deklo pridno ino jvedo dlujila, pohlevna ,
tiha ino rada doma • jVerad jo id dvoje
dinji e pudtim  y her de ji pa loljdi dl ajda
la je f  j° j tem pidmarn pohvalim mo po
jadlujenju priporočim.

V Vehovcah 27. cjrudna J847•

oftej^an Verinih,
Imet.

De se skazenge prav naredijo, je potreba družini,
de pridno služi; slaba bi bila hvala na pismi, če vest
pravi, de ni resnična.  — Potreba je gospodarju, de
po resnici piše, kar družinče zasluži, ino z pismam
ne laže ino ne golf ja. Solarju, ki se je slabo učil,

21i

so tudi gospod slabo skazengo dali. Njegova mati
prinese serdita skazengo nazaj, rekoč: „Ako boljši
skazenge narediti ne znajo, škoda de so toljko let n
šolo hodili. u  — „Ako ravno znam, pa ne smem, ker
tvoj sin boljši ne zasluzi ; u  ji gospod odgovorijo. Boljši
je zamera za resnico, kakor hvala za laž. Skazenge
se družini na štempel po  6 kr. pišejo.

Lehko hote še kdaj za kaj prosili , naj bo za
službo , za pravico ali za kako pomoč. Prošnja se
mora kratko pa dobro pisati; p:

£.


r?

ITdilidje fjerrfdjuft!

Ki«j] f  t£jj--ut-p£i^'P t -Ul'^'t>'UJ=.
'p* '</'** ki

500

oy/

500 ji
£h££^f  ***** / 6 . ££y^£ /<347-

*J7£.

I. Prošnje na krajsijo ino nižej gosposko piši na
štempel po  6 kr.;  — na škofijo ino deželsko vladarstvo
po  10 kr.;  — na dvorske nar viši oblastnije ino na
svetliga cesarja po  lo kr. Prosiš za kako službo alj
milost kako gosposko, vzemi štempel po  30 kr.

J ' ’  ' 14 #

2. Prosiš gosposko , stori vzgor napis, piši na desno,
naj bo leva stran prazna. Pisme, z katerimi prošnjo
podpiraš , zaznamni z pismenkami, ino te na levo za¬
piši.  — 3. Viši, ko je gosposka , nize j svoje ime pod¬
piše ,, pa tudi kraj , kjer prebivaš.  — 4. Pismo po dol¬
gim preg eni, ino napiši na pervo stran zunaj gosposko,
kateri pišeš, svoje ime, ino kdo si', pa tudi z kratkim,
kaj želiš. Vse to se nam lože j pokaže, kakor dopove.

Živinska kuga.

Veči skerb, ko za kanzlijo, vam mora biti za ži¬
vinsko rejo, kako se goveda ino svinje oskerbijo ino
škode obvarjejo. Ces. kralj, kmetovska tovaršija je pod-
učenje poslala, kako se svinje perečiga ognja obvarjejo,
naj se vsakimu da, ki zna brati. Pa ne, de bi kdo ta
blek svinjam med pomije dal, alj pa na svinjak perbii;
to bi kaj ne pomagalo. Mora se zastopiti ino po nauki
tudi storiti. Beri Jankova Marjetica to podučenje!

Vse, kar je za svinje rečeniga, tudi sploh za govejo
živino velja, razen vraštva alj arcmj, ki se le svinjam
tako naredijo. Potreba vam je, vediti:

1. Kako se bolno živinče spozna?  Kedar rado ne je,
ima kalne (motne) oči, ušesa alj prehladne alj pre¬
vroče, glavo obeša, po malim stopa, mu dlaka po
konci stoji, ne prežvekje i. t. d., živinče ni zdravo.
Ako več živine ob enim zboli, je bolezen kužna, ki
se živine prijema.

2. Kako se živinska bolezen razloči?  Navadne bolezni

per goveji živini so: gobična gniloba (9)Zuilt>f(iuIč),
mramorka parkelna kuga (jŠtJaueiP

feucfK), ir  vrančina kuga (^)Zt(^feucf)e), devetogobenca
(čoferDom), ki je nar hujši. — Svinske bolezni so
nar navadnej: pereč ogenj ali šenj, kušarji ali vratina
oteklina, ikre alj stroge (gttinen) j. t. d. Ako bo¬
lezni ne spoznaš, hitro po zastopniga človeka alj ži-
vinskiga zdravnika pošli, naj presodi, kaj živinčetu je.

3. Kaj je storiti z bolenim živinčetam?  Odloči ga

hitro od zdrave živine, ne goni na pašo, ampak nar
boljši kerme mu daj, govedu tudi soli lizati. Se po¬
kaže bolezen kužna, brez odloga deželski gosposki
povej, naj se kraj zavarje ino bolezen ne razšira, ne
po živini, ne po ljudeh, alj po slami. Boleno živinče
se ne sme brez dovoljenja zaklati, ne meso jesti5 v
samoten kraj se naj globoko pokople, hlev, v katerim
je padlo, ino vse, česar se je doteknilo, se mora prav
pridno očistiti, tudi gnoj alj slama zažgati, alj v
kraj spraviti.

Čuješ, de je v tvojim kraji živina bolena, ne goni
na pašo, ne na semenj, ne vozi v tisto sosesko. Tudi
je potreba domačih zdravil k redi imeti, p: solniga kame¬
na, encjana, kolmuža i. t. d. Vedeti vam je pa tudi,
kar živini škoduje, p: de se po mrazi ne pase, prevroče
ne napoji, presrovo ne nakermi i. t. d. Ložej je živino
zdravo obderžati, kakor boleno ozdraviti.

Človeška kuga.

Huda je živinska kuga, ki ljudem domačo živino
pobere, pa strašnej je kuga, ki ljudi kakor muhe mori —
začnejo gospod kaplan govoriti. Hvala Bogu, de take
že veliko let v naših krajih ni bilo; alj po Turškim še
neprenehama kraljuje. Zavarvani so tisti kraji, ino na
Turski meji straža stoji, de živa duša v naše dežele ne
more, dokler svoje konlumacje ne opravi. — Pa neka
druga kuga se po naših krajih sira, ki jo ljudje sami
delajo — nesrečna žganjica.

1. Žganje le za zdravilo velja, naši rajni so ga v 0-
marco zaklepali ino le po žlici dali, ako je komu
slabo bilo. Zdravo je žganja požreti, kedar v kako
nezdravo sapo greš, alj kaj posebno težkiga delaš.
Po nekih krajih pa žganje iz podzemlic alj laške repe,
iz bele pešce, iz sadja ino iz zernja delajo, si ljubi
kruhej v strup premenijo, ter dušo ino truplo morijo.
Žganje truplo mori, ino kakor živi ogenj po vsili udih
švigaj kdor se ga preveč napije, mu začne iz gerla

a 14

goreti. Muzeg se po kosteh suši, želodec skerči, udi
tresejo, lice kuhano, ko rak, alj pa bledo, ko perst.
Perva bolezen žganopivca pobere, nobeno zdravilo se
takiga ne prime. Kakor veša hodi okolj, ino v mladih
letah onemaga. — Na Nemškim sim poznal imenitniga
kmetvavca, ki je vsaki dan štertinek žganja nakuhal
ino ga družini po vedrici na polje dal. Pili so žganje,
ko krave vodo, pa v enim leti sta mu 2  hlapca od
žganja nagle smerti vmerla. — To se pravi ljudi
moriti. —

2.  Žganje požre ljudem premoženje, ter cele rodovine
oslabi. Vbogi ljudje se lehko za ene krajcarje na¬
pijejo; navadijo se žganja, ino poslednič goldinarjev
ni zadosti. Doma se kregajo, tepejo ino preklinjajo,
otroci so bledi ino raztergani. Pijance nese posledni
pert za žganje, onemaga, ne more delati ino za ka¬
kim plotam vmerje. Oče pijane — mati pijanka-—otroci
pa sirote ino siromaki (jbutelni), ki pregrehe svojih
starišev nosijo. Tako cele dežele obožajo ino člove¬
ški zarod se poživini. Kjer se veliko žganja pije,
tam je veliko boja ino morije — zakaj ?

3. Žganje človeku pamet zmami ino dušo mori. Uči ga
— svari ga — nič se ga več ne prime. De se bolj
kregajo, tepejo ino kolejo, se poprej žganja napijejo.
Naroči žganopivcu dones, ne bo jutre kaj vedel; mu-
žgani se mu suše. Nekaki hudi duh žganopivca ob¬
seže; ako ravno rad, ne more svoje navade opustiti,
dokler ob pamet pride ino sam sebe ogonobi. Na
Nemškim se je premožen mož žganju podal. V krat¬
kih letah se mu na pameti meša. Od samiga pekla
govori, ino pravi, kako že za njega v peklenskim
breznu netijo. Nekoljkokrat je v Dravo šel, pa so
ga sopet srečno oteli, ino varha je moral imeti. Neki
den ga varh v sobi pusti. Ni imel drugiga, kakor ro¬
bec (jhadercoj). Vzeme jo, ino se na rim za pečjo
obesi. Takih žalostnih pergddb ima žganje veliko.

4. Kaj pa je storiti, kedar se kdo obesi?  Hitro ga
reši, pa varji, de prenaglo ne pade. Razreži obla-

215

čilo, položi ga na zemljo, zglavje višej naredi, z vodo
ga škropi, v usta mu sapo pihaj, ter mu po malim
glavo perklanjaj. Dergni mu persi ino trebuh z suk-
nam alj z kertačami, daj mu jelenovca vohati, alj pa
mravl na dlani zmučkaj ino pod nos derži. Jezik mu
dobro z vodo ino jesiham omivaj, med tem pa drugo
truplo v tople perte zavij. Ogreto kamnje mu devaj
pod pasuho ino med steguje, alj pa Iežiše topliga pe¬
pela njemu napravi. Bog nam daj pravično pamet,
ino nas varji take nesreče! Varujmo se nje pa tudi

sami.

5. V Ameriki ino na Angleškim imajo nad 1198 bra-
tovšin, ovarvati sebe ino svojih sosedov nesrečne pi¬
janosti. Vsaki brat se zaobljubi: 1. Nobeniga žganja
piti, ne svojim domačim take pije dovoliti, ne proda¬
jati, ne kupovati. 2. Se z nobenim pijancam muditi,
ampak bežati iz kraja, kjer se za pijanšino pamet
prodaja. 3. Braterna ima oblast vsakiga is svoje to-
varšije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam
ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. 4. Vsako
leto se znidejo ino pogovorijo, kaj je v braterni po¬
praviti. Skoz take bratovšine se je nad 2 l / 2  milijo¬
nov Irlandov poboljšalo, ino se nesrečne pijanosti
odvadilo.

Tudi vi mladenči ino deklice tako braterno med sebo
naredite: Ne okusiti žganja, naj si bo hvaleno, kakor
rado; mlaji ko ste, hujši vam vsaka kaplica škodje. Se
bote kdaj ženili, pijanke ne jemlite , naj bi ravno v dnarjih
sedela. Gerd je pijane, desetkrat gerši pijanka; ona še
svojiga sramu ne pokrije. Se bote možile, nikar, de bi
se pijancu zaročile; pijane ino pa vbijavc sta si brata.
Varvati se je vsakiga pijanca ino se mu z senenim vo¬
za™ zogniti, posebno pa žganopivcu. V sedajnih časih
več ljudi žganje vmori, kakor kuga.

216

XL.

N veli i nova Nanika je vmerla«

Kaj vam je Svetlinova Nanika izporočila? vprašajo
gospod učitel. — „Meni svojo Dušno pašo** (molitvine
bukvice), odgovori Mlinarič Nežica; — „meni pa svoj
pas,** odgovori Lazarjova Katra; „oblači!o pa svoji stari
teti Lizbeti. — Reva je dolgo bolezen imela; na sušici
alj jetki je vmerla; ino njeno oblačilo mladim dekletam
nositi bi varno ne bilo; taka bolezen se po obleki ino
obuteli rada prime, posebno mladih ljudi. Ali je kaj
testamenta storila? — Rada bi ga bila pisala, pa ni več
zamogla. Tri priče pokliče ino v pričo njih nekaj svoje
erbije po rajnih starejših svojimu bratu Lukeju, nekoljko
farni cerkvi, nekoljko pa ubogim izporoči** — pravi Mli¬
narič Rlaže. „MIakar, ki so tudi priča, so me naprosili,
de sim popisal, kakor jim je napovedala.* 4  — Lehko bo
prej alj slej tudi kdo vas izporočal; hočem vam torej po¬
kazati, kako se naredi:

Testament alj posledna navedba.

U imeni predvete ^Trojice dJtenem per jdravi
pameti dvoje podledno dporočilo narediti, Ju naj

po moj

'i dmerti veljt

a-

/. jVcij  dBoj mojo dudo dprime r  truplo pa dva
domača duJovmJa J pojredu dprejmeta. dPo-
jredniJam naj de podtreje f  Jar je prav , pa

7

dret dedmme.

217

- 2 . fPojlavitnija erSa postavim ofvetlin fduJeja,
Ju jdaj per soldatiJi na £a&J im Atiji, naj
ja meno do A , Jar ere j mojo potrebo ino spo¬
ročilo ostane.

3. domači farni cerkvi v oflavim sporočim dvaj¬
set goldinarjev ;  naj jospod fajmoster omisli¬
jo f  česar je nar Sol j potreda.

4-' ofporočim ja deželske sole pet joldinarjev,

d

vSojim pa deset rajnis, Ju ji Ji naj jospo
fajmoster rajdehjo.

< 5 . £jfojo oSleJo naj ofvetlin fijSeta moja teta
nosijo j Jar jim ostane, naj Ja Ji stan Sahci
dajo,

6. jfloji prijatelci , ^/Jdhnarič jVeji ;  sporočim
fjjusno pašo f  naj se mene spomni , Ji sim is
te J SuJvic molila j Jfatri £ajarci, moji to¬
varišici pa ;  Ji mi je taJo lepo strejla f  sporo¬
čim svoj sreSern pas ;  Ji so mi ja moja rajna
mati japustih.

7 . ffrejor cffvale , moj doSer osJerSmJ , Ji

318

do je toljlo dlerdi ja mene imeli, do jo tudi
dlerSeh , de de moje podledno djioročilo na
tenlo dopolni •

V £oll 5. Ji imovca /847.

ylna ofvethn f
delila.

1. De testament obvelja, ga mora sporočilih z svojo
roko pisati ino podpisati.

2. Sporočilih more imenovati poglavitniga erba, komur
izporoči, kar premoženja ostane.

3. Kdor testamenta sam ne piše, ga mora podpisati
on ino  3 priče, ako pa sam pisati ne zna, alj ne
more , naj se v pričo  3 prič podkriza.

4. Sporočniku, ki brati ne zna, testament eden prič
bere , ino sporočilih poterdi , de je ta n ja posledna
volja.

5. Pogosto se na kmetih zgodi, de nikogar ni, ki bi
testament pisal. Pokličejo se  3 priče ino vsim trem
zadno sporočilo pove, ki mor jo na to perseči, ako
bi bilo potreba.

6. Priče mor jo biti mozkiga spola,  18 let stare, per
pravi pameti , de vidijo ino sporočnika zastopijo.
Hudodelci obsojeni , pa zlahta ino drugi er bi ne
veljajo pričati. Je kaka velika nevaršina, ste 2
priči zadosti.

Cujte!  — ravno na Homci h pogrebu vabi ; spre¬
mimo torej rajno Naniko po zadnim poti v večnost.

Pogreb poštene divice.

Svetlinova Nanika je v petek jutro v Loki vmerla.

Bila je v angelsko braterno zapisana; torej so ji na Homci

zvonili. Bila je dobra vbogim sosebno vsmilena dušaj

219

po celi fari za njo žalujejo. Neko boleno znanko je v
Verhovle obiskat hodila; vroče ji je bilo, napije se mer-
zle vode, prehladi ino bolehati začne. Ni ji bilo poma¬
gati. Na svete Ane je še v cerkvi bila, per spovedi
ino sv. obhajilu. Od tiste dobe ni več iz hiše mogla.
Večkrat so jo obhajali ino v četertek gospod fajmošter z
vsimi sv. zakramenti previdili. Pred svojo smertjoj prosi,
naj bližne verstnice pokličejo. Ko so krog njene postele
vjokane stale, se jim prijazno nasmeji, vsaki roko poda,
ter od njih slovo vzeme. „Dones, je djala, pride moj
ženin po mene. De v angelski braterni vmerjem — me
zdaj nar holj veseli. Zaupam, de bojo 3 sv. peršone:
Jezus, Marija ino sv. Jožef, patroni naše braterne, na
mojo posledno uro per meni. Povete vsirn bratam ino
sestram, ki bojo mene spremljali, de jih lepo pozdravim,
zahvalim ino prosim, naj v tej braterni pošteni ostanejo,
svoj diviški stan ohranijo — srečno za menoj pridejo. —

Ne jokajte — le molite, naj-Naniki sape zmanka.

Božjo martro ji podajo, mertvaško svečo peržgejo, po¬
kleknejo ino litanije molijo. Nanika pojema — trikrat
na dolgo izdihne — ni je bilo več.

Niso je hitro iz postele vzdignili, tudi ne ust naglo
zavezali, v  de, ako bi huda omedlevca bila, bi še k sebi
prišla. Črez ene ure jo tovaršice čedno vmijejo, v belo
krilo oblečejo, lep diviški venec iz zeleniga rožmarina ji
v lase zapletejo, paternošter v roke dajo, pa čeden zve¬
zek dišečih rožic. Ni nje bilo druziga, kakor kost ino
koža; pa lepo diviško lice se ji svetilo še na mertvaš-
kim vojdri.

V nedelo so jo pokopali. Na sredi pota ravno pod
Homcam so ji na proti prišli. Mertvaška truga je bila
belo pogernjena, po perti rože perpete, na sredi podoba
križaniga z, lepim diviškim vencam obdana. Štiri odra-
šene deklice njene starosti, ktere si je sama izvolila, so
jo do pol pota, druge 4 do pokopališa nesle. Bile so
belo oblečene, na glavi krancel zeleniga rožmarina. Mla-
denči braterne so šli pred njoj, deklice za njoj; vsako
zelen rožmarin v rokah, deklice tudi na glavi; v sredi

220

duhovni ino cerkveni služavniki. Kedar merliča v jamo
položijo, se tovarši ino tovaršice krog jame vstopijo, ino
gospod fajmošter jemlejo v imeni rajne Nanike slovo, re¬
koč: Preljubi moji mladenči ino device, poslušajte! —
Prelepa roža je med nami percvetela, z žlahtnim duham
naš kraj razveselila; kdor je njo poznal, je bil vesel. —
De bi nje merzel sever ne vmoril, pride skerben vertnar,
nam rožo vzeme ino v lepši vert njo presadi' — kjer
nobene zime ni — tam zdaj naša roža cveti. — Poznate
vertnika? vsmileniga Jezusa — poznate rožo? — našo
rajno Naniko, katere truplo smo v materno krilo Černe
zemlje z-hranili, v njivo božjo vsjali za večno življenje.—

V  lepi nedolžnosti je prirastla, bila veselje svojih
rajnih starejšov. V 15. leti je zgubila svojiga dobriga
očeta, eno leto poznej svojo ljubo mater; ravno dones
gre tudi ona za njim, — Žalostno krog njene jame sto¬
jimo, ino toži se nam, pošteno devico zgubiti; pa zau¬
pajmo, de se ona naših solz veseli. Blagor mertvim, ki
v Gospodi vmerjejo, njihove dela grejo za njimi.

Marskdo posvetnežov poreče: Škoda za Svetlinovo
Naniko! Bila je zalo dekle, imela premoženja; lehko bi
dobila berzniga ženina ino k dobrimu kruhu prišla. Alj
ponudite ji dones še tako verliga ženina; ona vam poreče,
de ga noče. „Moj ženin je lepši ko sonce, njegova lju¬
bezen čistejši, ko sonca luč; njegovi lepoti se čudijo me¬
sene ino zvezde. 44  — Ponudite ji ženina bogatiga; odgo¬
vorila vam bo, de ga noče. „Zaročena, sim kralju ne¬
bes ino zemlje, pred katerim je srebro ino zlato le prah.
Blizo svojiga trona bo me posadil, z nebeškimi zakladi
me obogatil. 44  — Ponudite ji ženina mogočniga ino ime-
nitniga; odgovorila vam bo, de ga noče. „Nevesta ti-
stiga sim, katerimu angeli strežejo, vse rože po polji
cvetijo, vse zvezde na jasnim nebi gorijo. Prišel po
mene je ženin, Jezus izveličar moj, ki ga je prečista
Devica rodila. Njega ljubim brez vsiga madeža, njega
vzemem ino čista devica ostanem. 44  Presrečna duša, ki
lehko na smertni posteli tako govori! Ali to srečo ima le tisti
mladenč — tista deklica, ki svoje dni tako preživi, ka-

221

kor naša rajna Nanika. Ohranila je svatovsko oblačilo
posvečujoče milosti božje, ki ga je per sv. kersti dobila;
nesla je svoj deviški venec v večnost r  kjer ji ga Jezus
v nebeško krono premeni]. Zdaj se prehaja v nebeškim
Sioni z angeli ino svetniki, ino vabi posebno vas, brate
ino sestre, za sebo.

„Poglejte, ljubi bratje ino sestre; kako lepo usmileni
Jezus deviško življenje plačuje; tako zdaj rajna Nanika
v duhu nam govori. Želite srečno za menoj pridti, pre¬
grešnih priložnost varujte se; devištvo je lepa lilija —
ako se nje gerdo dotekneš — obleti. Ponižni bodite;
kjer ponižnost varje, tam čistost lepo cveti. — Sra-
možlivi bodite, vsake nesramnosti se zognite. Ako ju-
terna zarja prehitro zgine, lepo jutro naglo mine. Di-
viška čistost ino sramožlivost ste si sestri; ena brez
druge biti ne more. — Cujte ino molite, de v skušnjavi
ne padete. Kar ne bote vi premogli, vam bo vsmileni
Jezus pomagal; z njim vse zamorete, ki vam moč daja.“
— Zdravi ino veseli, pa tudi nedolžni ino pošteni vi,
preljubi verstniki ino verstnice moje! — to vam naša
rajna prijatelca dones iz večnosti sporoči. — Kaj ji bomo
pa mi za slovo dali?

„Počivaj v miri, preljuba naša sestra, zavživaj lepo
plačilo svoje deviške zvestobe. Perporočaj nas Jezusu,
našimu ženinu, Mariji ino sv. Jožefu, de svojo obljubo
zvesto dopolnimo, sveto čistost ohranimo. Ako pa kaj
tebi brani, pridti pred obličje svojiga Gospoda, v spo¬
mini keršanske ljubezni te hočmo imeti, ino za tebe moliti."

Gospod fajmošter molijo za dušo rajne Nanike, po¬
tem veržejo 3 lopate persti na mertvo truplo. Vsaki
brat ino sestra pobere grudico, njo kušne ino v jamo
verže, ter rajni večni mir ino pokoj želi. Kedar jo za-
gernejo, deklice svoje vence iz glave vzemejo, ino na
černo gomilico njeniga groba položijo; mladenči pa z
verhi zeleniga rožmarina ves liribec tako obsadijo, de je
bil njeni grob v enim zelenji. Poslednič krog njeniga
groba pokleknejo, na glas svojo braterno obljubo pono¬
vijo, ino se povernejo v svetih mislih domd.

222

XLL

V Ijazali je slekel pes.

So stariši, ki svojim otrokam branijo pisati, posebno
dekletam, de bi si zaljublenih listov ne pisarili — pravijo
gospod učitel. Po tem takim bi morli pa tudi tistim, ki
brati znajo, clo oči v  izkopati, naj bi škodlivih reči ne
brali ino ne videli. Še toljko dobra reč se lehko v hudo
oberne; per vas se pa tega ne bojim, ter vam veselo
pokažem, kako se pismo naredi.

1. Imenitne j ko je, komur pišeš, lepši pop ir ja
vzemi ino čedno obrezi.  —

2. Dva persta pod robarn zapiši slavno ime  (Si?
tel) njega, komur pišeš. Zopet za 2 persta nižej
začni pisati. Imenitnej od tebe , ko je , komur pišeš,
nižej začni, vonder ne pod pol. Tudi leviga ino
spodniga roba nekoljko prazniga daj, za lepšiga del.  —

3. Pismo naj bo zastopno, prav kratko pisano.
Pisanje naj bo jletno, ne kakor bi kure razpraskale.

4. Na konci pisma se priporoči, za  1 versto ni¬
žej slavno ime uniga  — posfednič pa tudi svoje lastno
postavi, za toljko nižej, koljkor imenitnej je, komur
pišeš. K svojimu imenu pristavi tudi stan, kraj, kjer
živiš , a ko te uni prav ne pozna.  —

5. Na desno zapiši mesto, ter g olj ves, pa tudi
den, mesene ino leto. Če je uni tvoje dobe, alj od
tebe majn, lehko kraj ino den nad slavnim imenam
od kraja zapišeš. Če z peskam potrosiš, ino se sipa
posušila, čedno ometi jo, pa varuj se pisma poma¬
zati. Vse to vam raj pokažem , kakor dopovem; p:
sin piše za novo leto svojim starišam.

Preljubi moji stariši!

(Prav rad Se vam doma drečno novo leto vo-
Č>d f  <se vam  j a tolpho dodrot guliva id mo v pri-

223

hodno priporočil; pa huda -jima hram, tudi cjo-
<hpod mo cjodpa mi rada ne nata. Š8ocj vam da^
dolcjo let jjdravihi ino vedelth, pa tudi pejj hiočem
priden Siti , de Som -jamocjel vam Jidaj pomagati.

Shodite mi v novim leti &lerSt
mati j pep Som, dohler pivim

7

en oce

IpuSi

evciil cloSrih dtariSev

V JSamnih 2,6. prudna

1847 .

hvalepen din
c /ftarho dPet ar,
dhnnardh j^ant.

6. Pismo se lepo zloži ino zapečati. Ako je le

po  2 stranama pisano, ino tisti, komur pišeš, tvoje
dobe, pismo v pube daj, ino posledno stran zapečati.
Je pa viši od tebe, ga na 4 strani zlikaj, ino v drugo
ovijo deni, kakor pokažem.  — >v v

7. Na ovijo zapiši slavno ime tega, komur pises,

tudi mesto, ulice ino hišno numero, kjer prebiva.
Pojde pismo po pošti, zapiši posledno pošto , ki je
kraju nar bližej, kamor pismo sliši. Potrebno je
prašati razumniga človeka , ki kraj ino pošto dobi o
pozna, de pismo ne zaostane■  #  „

8. Zapečati z svojim pečatam; z dnarjam peča¬
titi ne velja. Pišeš prošnjo olj pa komur nepi emoz-
nimu , poštnino plačaj, ter zapiši na desno stran po t
slavno ime:  Franco. Bi dnarje pošiljal, jih moias
poštnarju našteti; ki jih zapečati z cesarskim ino tvo¬
jim pečatam, ino tebi skazengo da, de se v 6 mesen-
cih oglasiš , ako bi dnarji ne došli.

224

9. Slavni napis [Addressej zvunaj pisma se v
naših krajih le po nemško naredi. Vam bom nar na-
vadniših po nemško zapisal, pa tudi poslovenil, de jih
hote prav rezumili.

Slavno imenovanje

a. V nagovori, *++ X u*  Ji #  V pisa¬

nji, **** cPot-tP-n.  0 . V podpisi, m
d. V napisi, ***

Za kmetovske ljudi. a. q^*^^***<k** -

Pl. Poden - £p ulji priat  el.  b.

//**• Ako ga ne poznaš alj posebno v časti imaš, ga
vikaj.  c. , P e rji ra v len.  d.

O cPt*-on/oouxot-ot- Pl. P^l f  Pode-

hmetu P. P.

m mu

Za mestne ino gosposke rokodele. a«

P-t+Ki i - pop-yillAli.lloi\iP-t-‘xt tptiiani! Ul-

1^, t* ut,  - P^o ik  **

aoliopodvan cjoepod!  b. P***. V nemškim se oni¬
ka, po slovenje pa vika.  c. , dolro-


volpen.  d* vPc-n. p-.

&

nKlKTI*

^<*r**** Pl> Pl~ Vidolopočtvammu^oepodu P. P.

Za imenitnej gosposke ljudi, učenike, pi¬
sarje i. t. d. a« Prellacji

(jodpocl!  b. P** 1 ' Onikati je bolj štimano, vikati

225

pa bolj prav . c. G£**»**y^*«-^*<p*«**> ddPnptavlen .
( 1 . */?-«** £p-n-xtvii* dffl. £££. £Pre-

ilarjimu J. J.

Za imenitnej gospode, komisarje i. t. d.  a.

%£^£,Xly

ddPr e$la Cjo rodni  , Iji d o kojiodtvam cjodjiod !
it. O m. dTudi de ji ide: ppima X€p.XX£=

Uaja dlac^orodnodt.  c. pp#t4>p**X*+ph*iti.
dPodlo^en.  d< id-r^-n- dddXvpd'r % d't*£-Vf-'r t d>v-vi'H-'t*ii' j
p-vip^£i,'/i'ni<t'r'P"Xi-t-’-'t4id'r*** dd£. UIdoko—

rodnima , U eh ko hvalnim a cjodjiodu ;  cjodjiodu

dl. £f ■

Za gospodo žlahtniga rodu. a» ppvpd*<n>p£=
j šp-r>ia*t! Uidolorodm

jlahtm cjodjiod!  b. ^****** Uaja e^na-

da.  G^*-****■»-***• jVar p.okornidi

dlu^a.  d. o£ 0C*

M. M Njih ovi Vidoko - dlacjorodnodti,
oejiodu cjodpodu dJ %  dl.

Za kaplana alj fajmoštra. a.

! ddadivredm cjodjiod!  b.


t)"

226

Vada cadtivrednodt.
(*, x>• Vdan.  ( 1 . dVa, Vdd^j-i-f^iai-o ■£%■■&-

ddl. j\^sjih čad ti v red¬
nosti cjodpodu cjodpodu dJ. df-

Za dehante ino viši duhovne, a.

-L>  # t’ M 10 -

1 ^ 1 'vj, 1 -* i<t '^■o-^1^.11 id/^10 ^^111010 CdM-r*'j>js tX' n V Vito-

-ločadtivredni  , veliloučeni cjcdpod delant!  Ii.

^■o-^+včt-uiidrt-M'. Vača Jj \dolo = čadtivred-
nodt.  c. Ved vdan.  d. dd

dpvi^t o A dj l  i i- j i a 1 111 dp o j^-i^ r' Vi' ^ 1.1  d?

oko - učenima aodhodu aodhodu dJ. dl.

m.


d)d. -VI, Vidolo - čadtivrednimu , Vi-
doko -učenimu cjodpodu podpc

Zagrajsko gosposko alj komisijo, a. oZ^=
■dtij?-** žpn-Ki-Ktjtjutjdd! (/{vale vredna cjodpodla!

Ji, M.

Pišeš na viši gosposko alj zlo imenitno gospodo,
prosi na to učene može , naj ti napišejo. Pišeš ženam
alj gospem, po zakotiski/i mozah jim dajaj slavno

/ p: (<solo-Sla-

CjOdjui ! Pišeš kaki samici pošteniga kaj, na-

dPoetena clivi-ja !

ime

orod)

na

2

pl Sl  .* ^



Pisal je keršanski divici mladenč pismice, ki ni bilo
zadosti pošteno. Devica pismo vzeme, ga /ožge, pepel
v popil- zavije ino pošle nazaj, rekoč: „V tem listi najde
on moj odgovor, ino pa svojo prihodno podobo — prah
ino pepeli Tako tudi vi storite, ako kdaj enako pismo
dobite. Nesramno pismo hujši vgrizne, kakor stekel pes,
če se ga ne varješ.

Od steklih pesov.

Ste slišali žalostno prigodbo, kako je pred 14 dnemi
stekel pes v Lazah Kolarjevo pasterico vgriznil? začno
gospod kaplan perpovedvati. Pred 3 dnemi je še le si-
rotle v strašnih bolečinah vmerlo. Redka, hvala Bogu,
pa grozovitna, nalezliva je ta bolezen.

L Pes steče, kedar od gladu ves pretergan okolj leta
ino izmika, kar najde — od vročine po leti, če ga
ne čediš ino ne ostrižeš — od prevelike zime, če nima
na toplim ležati — od tepenja ino vjedanja — ako mu
prevroče jesti daš — če je smerdlivo meso, ino zdrave
vode nima.

2.  Pes, ki se klaverno pomika, jesti noče, v koteh po-
ležuje, kalno gleda, ter se solziti začne, ne pije ino
se vode boji, bo hitro stekel,- brez odloga se mora
vstreliti. Še začne pes domačih zogibati, jezik iz

15*

228

gobca moleti, ino krog sebe kavsa, malokdaj laja, pa
še tistokrat pivka, je hudo stekel; kogar vgrizne,
mora večidel vmreti. Se pesu vlačne sline cedijo, se
mu gobec peni 5  ino rep pod se vleče, je nar hujši
stekel. Tak pes okolj divja, vsakiga popade, ki mu
blizo pride, zdaj na ravno leti ino se zopet oberne,
pa naglo zbeži, kedar vodo alj kaj svetliga vidi. Oči
ima ognjene, začernel jezik mu iz gobca visi, psi
pred njim bežijo, po malim onemaga, dlaka mu po
konci stoji, dokler se iztegne.

3. Kako hitro nad pešam kaj takiga zagledaš, glej de
ti ne vjide; mahoma ga daj vstreliti alj vbiti, ter po
soseski oznani, naj se varjejo, ino v stran beži, kdor
ga sreča, ako je všel. Brez odloga se gosposki
oglasi, naj nad stekliga psa lov naredijo. Steklo ži-
vinče se mora z kožo vred na samoten kraj prav glo¬
boko pokopati, njegovo ležiše zožgati, kedar so se
mu sline cedile, postergati, stene ino pod z živim ap-
nam očediti, tudi lonci alj ketne razbeliti.

4. Je steklo živinče kogar vgriznilo, hitro rano z svojo
vodo izpiraj, z cestnim praham jo omesi ino prav do¬
bro čohaj, de kerv teče — pest soli v topli vodi raz¬
pusti ino rano izmivaj — nareži čebula ino česna, v
jesih pomoči ino obezuj, na ravnost pa po zdravnika
pošli 5  če koljkaj zamudiš, bo prepozno. Tudi kraj,
kjer te oslini, je potreba skerbno omivati, rano pa
orezati, alj z žerečim železarn ožgati; tudi je dobro,
pulfra na njo potrositi ino večkrat požgati.

5. V časi pes na tihim steče, ino se skrije, tudi mačke,
svinje, lesice, clo kure stečejo, ter so človeku ravno
tako nevarne. Pred nekimi letami so na Drevenskim
stekliga volka vstrelili, ki je troje ljudi ino nekoljko
goved ogrizli. Per človeku se ta nesreča stekline še
le v 14 dneh, v 1 mesenci, tudi čez leto ino den
po vgriznenji prikaže. Moti se mu po glavi, davi
ga, po udih terga ino britkosti ga obhajajo. Takiga
človeka se mora gosposka hitro podstopiti, de ga za-
varje; razen strežejev nihče blizo ne sme. Ako vmerje,

229

merliča ne vmivati; z rokavicami se iz postele v trugo
dene ino pokople, postel ino vso orodje požge, stene
obelijo, tla globoko postergajo.

6. Žalostno je bilo vbogo pasterico gledati, kaj je ter-
pela. Skrivala se je ino vpila, de jo žeja; so ji piti
ponudli, jo je hotlo zadušiti; z vodo še blizo smeli
niso. „Pomagajte, pomagajte! je vpila, de bi bil
skoraj konec mojiga terplenja!“ Vzela je od vsih svo¬
jih slovo, pa tudi prosila, naj bežijo, de jim kaj ne
stori, kedar jo muka zgrabi. Strašno ji perse vzdi-
gvalo, penila se je, ino sline krog sebe pluvala. Po-
slednic ji vrat oteče, usta so Černe, terga jo po vsih
udih; ona oslabi ino vmerje. Kdo bi se nad toljko
nesrečo ne razjokal!

7 .  Take nesreče ovarvati, dajte pešam jesti zadosti, pa
ne prevroče, ampak hladno, piti dobre vode. Lepo
jih čediti, ne dajte okolj letati, ne pretepajte ino ne
dražite jih; imajo kosmate ušesa. Prehude ino pre¬
stare pese dajte vstreliti. Kdor svojiga psa več ob-
rajta, kakor človeka, je pesji stric; ino takih abotnih
stricov je zlo veliko na sveti.

XLII.

Gospod deliant pridejo.

Na št. Mihalsko nedelo v Slavini sv. Mihaela obha¬
jajo, ki je cerkve ino fare patrdn. Poprejno nedelo je
bilo oznanjeno, de gospod deliant pridejo, ter bojo šo-
larje, pa tudi mlade ljudi v cerkvi poskusili, kaj so se
pretečeno leto naučili. Gospod fajmošler starejšam vka-
žejo, naj otroke — gospodarjam pa, naj rejenke, mlade
hlapce ino dekle ob devetih zjutrej v cerkev pošlejo; šo-
larjani je pa bilo naročeno, ' naj' se čedno opravleni ob
pol devetih v šolo znidejo. Vsa fara je bila po konci,
cel teden se učijo ino poskušajo, kdor bo več znal.

330

V saboto večer v večerki ob štirih začno možnarji
pokati, ter celi fari oznanijo, de se gospod dehant pri—
peljajo. Ravno tisto dobo tudi večernice zvoni. V ne¬
delo jutro so gospod dehant spovedvali, gospod kaplan
rano opravilo imeli. Ob devetih napravijo gospod učitel
procesijo. Šolarji grejo z svojo bandero gospodu dehantu
do farofa naproti. Farna muzika, ki so jo gospod učitel
pred 10 letami vbrali, spremi duhovšino v cerkev. Vsa,
cerkev z enim gerlam sv. Oče naš zapoje. Gospod de¬
hant se v stran altarja vsedejo, gospod fajmošter pa ker-
šanski nauk izprašujejo, kakor jim naročijo, poslednič
tudi sami nekoljko poprašajo.

Po keršanskim nauki stopijo gospod dehant na kan-
cel, ter stariše ino gospodarje pohvalijo, de tako skerbno
svoje mlajši k nauki pošiljajo. „Zares, so djali, je ve¬
selje poslušati, kako mladi ljudje odgovarjajo. To je
hvala vaših skerbnih učenikov; pa tudi vam lepo, pre¬
ljubi moji Slavinčani. Rad bi vas za vse reči pohvalil;
pa kaj de ne morem. Najdem — kar je vam gerdo,
kerstne bukve pregleduje, veliko nezakonskih otrok. Farno
popisilo preiskaje, najdem veliko število berznih samic,
ki se po bajtah veči del z fačeki valjajo. Take keršence
so fari, kar so stenice v hiši, alj pa moli v žiti. — Per-
poročim vam gospodarji, izpraznite svoje kajše takih ljudi;
ino če to mogoče ni, pomagajte jim, naj v zakon stopijo,
de bo vlačuganja konec. Vzemite pa tudi take iz vsmi-
lenja v službo, ter z njimi poterplenje imejte zavolj de¬
teta, ki je nedolžno. Kar bote takimu storili, vam bo
Kristus povernil. Alj zapelivcam ne dajte k voglu.

Drugič imam potožiti vam, vi kerčmarji ino likebi,
ki razvujzdanim ljudem ob nedelah ino praznikih potuho
dajate. Vaše hiše bi imele biti hiše dobrote, pa so le
mesnice pohujšanja ino pregrehe. Cujem, de se per vas
cele nedele prepijančje, cele noči preraja, ker razberzdani
rokodeli bližne fabrike samice napajajo ino zapeljujejo.
Kamo bo prišla vaša fara, ako temu konec ne bo!

Tolaži me lepa angelska braterna, ki sim jo per
vas najdel. Zaupam, de bo vaš farni patron sv. Mihael

231

z svojimi tovarši brate ino sestre te sloveče braterne
varval, naj bo močna meja razujzdani zapelivosti.

Perporočim vam, mladenči ino deklice, svete zakra¬
mente pogoje vredno prijemati; Kristus je prava vinska
terta, vi ste njegove mladike. Žalost, de je toljko su¬
hih tudi med vami, ki preredko k božji mizi hodijo. —
Vi očetje ino matere, ne pozabite, de ste p er vi namest¬
niki božji, vsaki per svoji hiši. Pomagajte svojim du-
hovskim pastirjam lepo pasti drago čedo Kristusovo. Tudi
iz vaših rok bo pravičen sodnik duše podložnih terjal.
Blagor vam, ako porečete: Tukaj so, ki si mi jih izro¬
čil; nobeno se ni pogubilo.

Kedar vsaki stan, kakor je bilo potreba, zadenejo,
začno tako lepo k poboljšanju prigovarjati, de se je vse
po cerkvi jokalo. Vsakateri sam per sebi obljubi, po
svojim stani zvesto dopolniti, kar so gospod dehant po¬
vedali. Veliko peto mašo so gospod dehant imeli; go¬
spod fajmošter ino gospod kaplan sta jim stregla. Vsa
cerkva je mašno pesem pela, ino domači godci so piskali.
To cerkveno petje z domačo muziko sklenjeno je gospodu
dehantu toljko dopadlo, de so gospoda učitela zato so-
sebno pohvalili. Po večernicah pridejo nedelsko šolo po¬
skusit, ter se začudijo toljko šolarjev ino šolarc. Vertni-
kova Marjetica je gospodu dehantu čeden zvezik rožic
podala; bila je skorej nar manjši- Kotnikov Jože pred
šolarje stopi, se pošteno priklone ino v imeni vsili začne,
kakor so ga gospod učitel naučili, rekoč:

Visoko-častivredni gospod dehant!

Veseli nas, de imamo toljko skerbne gospode, ki
nas tako lepo učijo, naše veselje pa je dones toljko veči,
ker Njim, visoko-učeni gospod dehant, lehko pokažemo,
kaj že znamo. Naj nas torej perzaneslivo poskusijo, ali
smo hvaležni učenci toljko skerbnih učitelov. . Naši od¬
govori naj Njim pot saj nekoljko povernejo; ino če za¬
služimo, Njihova pohvala nam nar slajši plačilo naj bo,
za to kar smo si prizadeli. Bog daj srečo: Njim vese¬
lje, nam pa dobiček!«

Tako je prav! gospod dehant pohvalijo. Vsako po-

232

sebno delo se naj pošteno začne, pošteno sklene. Kar
si Jože ti začel, bom dones jez sklenil. Bog daj srečo!

Zdaj zapišejo drugošolcam rajtengo na tablo. Bila
je sredno težka. Vsako na svoj popir rajta, dokler per-
vošolci zlagajo ino brati poskušajo. O.d vsake besede,
ki so jo zložili alj brali, hočejo gospod dehant vedeti,
kaj pomeni, kaj uči. Kar ni eno vedlo, mu je drugo
pomoglo. Drugošolci berejo potem sv. evangel tiste ne-
dele, pa tudi evangel na spomin sv. Mihaela. Vsako
znamnje so morli razkladati, zakaj stoji, ino kako se v
branju razloči. V začetki so se šolarji gospoda dehanta
nekoljko plašili; poslednič bi bilo rado vsako povedalo,
ker so toljko zgovorni bili. Gospod kaplan poprašujejo,
kar so pretekle nedele učili. Slišati lepih, imenitnih ino
potrebnih reči se je toljko ljudi nabralo, de so skoz okna
v šolo gledali. Gospodu dehantu se je skorej tožilo sku-
šno skleniti; tako dobro so znali.

Po skušni odmolijo ino grejo v procesji v za gospodam
dehantam pod lipo, ki je pred cerkvijo stala. Solarji se krog
lipe vstopijo, gospodi med njimi. Vse okna, svisle ino
drevje je bilo krog ino krog polno ljudi, Gospod dehant
z roko mignejo — vse potihne, ino oni govoriti začno.

Zdaj je šola za letošno leto končana, lehko greste
šolarji ino šolarce po službi božji v gorico, na polje alj
kamor radi. Kratek čas vam bo saj, ako bukvice z se¬
boj vzevši, kaj lepiga berete, ino na paši, kedar ste ži¬
vino okročali, se kake molitvice učite, alj lepo pesem za¬
pojete. Jelite, preljubi! lani osorej vas veliko še mislilo
ni, de bi letaš na št. Miholco znali tako dobro brati.
Tako mlado drevje berst poganja, pa tudi mlado'st svoj
žlahten sad daja. Marskaterimu vaših verstnikov ino verstnic
bo žal, de so lepo priložnost zamudili, ktere bojo težko
več včakali. Leto je preteklo vam ino njim; vi ste na
dobički, oni na Zgubi — vbogi nevedni divjaki, kakor
so bili. Dobro je res za mlade ljudi, de se v šoli kaj
naučijo. „Kar se v mladosti naučiš, z tem se na sta¬
rost preskerbiš“ — kakor ste dones brali.

Slišali so lehko vsi vaši tovarši, stariši ino cela

233

fara, de vaše stopinje, ki ste jih v šolo storili, niso bile
zastojn. Pervošolci znajo skoraj vsi zlagati; kar jih je
boljši glave, znajo brati natis ino pis, dobro šteti po eni,
po dve — do desetih; poznajo številke nemške ino rim¬
ske, vejo koljko je dni, tednov ino mesencov v leti, tudi
kako se imenujejo. Drugošolci berejo gladko ino raz¬
ločno, pišejo za silo, ino naredijo domače rajtenge iz
glave kakor na tablo, naj si bo doštevati alj odštevati,
poštevati alj razštevati. Tudi nemškiga branja so se
toljko naučili, de se lehko nemšine lotijo, ako bo komur
potreba. Človek ne ve, kamor še pride.

Posebno hvale vredno je, de ste slišali, kako se
ljudem ino živini v sili pomaga. Koljko je starih ljudi,
ki tega ne vejo. Poznate domače reči, škodlive ino do¬
bre; pa tudi dežele ino ljudi, kteri krog nas živijo. V
cerkvi per keršanskim nauki sim posebno zadovoljil. Blezo
se je tudi vašim starišam ino gospodarjam dobro zdelo,
kako ste gladko ino čerstvo odgovarjali. Za te mesence,
katere ste v šolo hodili, se že zajde, kar znate. Pa
nikar ne mislite, de je zadosti; le začetih nauka je to,
ne pa konec. Sami se morte zdaj gnati ino poskušati,
kar ste se v šoli učili.

Veste pa tudi, po kaj človek v šolo hodi — se brati
ino pisati uči? Le samo za to, de bi po tem umnejši ino
pridnejši bil. Stariši ino predpostavleni so vas samo za
to v šolo pošiljali, naj bi jih potem raj vbogali, bolj skerbno
molili, lepše služili Bogu ino ljudem, ter raslili ne le na staro¬
sti, ampak tudi v ljubeznivosti per Bogu ino ljudeh. Lepši
reči bi vam ne imeli dati, kakor de so vam dali v šolo hoditi;
hvalo jim morte za to vediti. Posebno hvalo ste pa tudi
dolžni svojimu skerbnimu gospodu kaplanu ino gospodu
učitelu, ki sta gostokrat kosilo na mizi pustila ino v šolo
šla. Častivredni gospod fajmošter, vaš skerbni farni oče,
so drugošolcam, ki svoj nauk sklenejo ino šolo zapustijo,
lepe bukve za popotnico' omislili. Vsako naj jih do smerti
varje ino prav skerbno bere. — S slovesam ino pohvalo
vzemejo zdaj od šole slovo, ter svoje govorjenje sklenejo.
Gospod kaplan berejo drugošolce po imeni ino zasluženju.

234

Vsako v sredo pred gospoda dehanta stopi ino se pošte¬
no priklone. Gospod fajmošter podajo lepe rudeče bukvice
gospodu dehantu, oni pa šolarju, ki vsim gospodam roko
poljubi ino se tako čedno v versto poverne, de jim herbta
ne oberne. Tudi Blaže ino Nežica sta slovenske bukvice
dobila, ako ravno le eno leto v šolo bodila. Brati sta že po¬
prej znala 5  pisati ino računiti sta se pa tako naučila, de
sta ju samo Kotnikov Jožef, pa Sodinova Zofa prekosila.
Blaže je dobil bukve, ki se jim pravi: Vsakdanji kruh;
Nežica pa: Nauki ino Molitve za mlade ljudi. V bukvi-
cah je bilo pisano: Za popotnico skoz nevarno življenje
Blažetu Mlinariču, pridnimu šolarju 1847. Pa tudi v
Nežinih ravno tako.

S pervošolcami smo enako zadovoljni — sklenejo go¬
spod fajmošter. Nar pridnejši so: (jgospod učitel jih po
imeni berejo). Darila vam še za letaš nimam dati. Za
dobro imejte, kar sim vam jez ino drugi gospodje storili,
bukvice vbogim zastoju dali, krajdo, popir ino druge po¬
trebne reči oskerbeli, vse zato, de bi kaj lepiga od vas
slišati bilo. Le pridno se doma učite, de ne pozabite,
kar že znate. Pervo nedelo po vsili svetih, če zdravi
včakamo, bomo vam zopet šolo odperli. — Za likof de-
našniga dne, ki je vam ino meni toljko vesel, zapojmo z
enim gerlam Večernico: Glejte, že sonce zahaja i. t. d.*)
Zagnali so pesem, de se je po vsi slavini razlegala.
Godci so jo spremljali, ino po vsakim odstavki prav čedno
vložili; na Hornci ino v Slavini pa slovo zvonijo. Žolarji
se bojo postarali, ino še svojim vnukam perpovedali, ka¬
ko lepo je bilo, kedar so gospod dehant v Slavino prišli.

XLIII.

Strašna nor*

Blaže ino Nežica nista dalej v šolo hodila, pa nauka
doma v nemar ne pustila. Vsako nedelo ino praznik, po

Ahacelna pesnic, stran 11.

235

zimi tudi ob delavnikih, kedar ni bilo drugiga dela, sta
pisala alj pa rajtala, ter se poskušala, kateri bolj zna.
Gospod učitel so Blažetu posodili bukve, ki so po eni
strani nemške, po drugi slovenske bile, de si je lehko
pomagal, kar še ni nemšine zadosti razumih Nežica je
k neki perletni šivilji hodila, de bi se naučila šivati, prati
ino žoke plesti. Blaže očetu pomaga, ino že zna male
kištice za otroke, prav iletne ptičnike (foglovže), poseb¬
no pa lepe stranšice za pastirje delati, ter sam prav lepo
piskati zna. Tako so Mlinarčovi prav srečno živeli. Mala
bajtica — pa polna veselja je bila, pridna otroka starej-
šov nar veči bogastvo.

Neki večer okolj svetiga Martina že pozno v mrak
ptuji mož persopiha, rekoč: „Mlinarič! tvoj prijatel me iz
planine pošle povedat, de koj na ravnost se vgeni; zdaj
ino zdaj bo tvoj sovražnik tukaj. Ako mu ne vjideš —
Bog ti pomagaj! 44  — Še ni izgovoril — je zginil. „Za
božjo sveto voljo! 44  — začne Mlinarička. — „Le tiho 44 —-
reče Tomaž. „Koj hitro za menoj! Bog nam bo po¬
magal. 44  —

Temna noč je bila, ino vse je že spalo, kar tobakarji
v Loko persvetijo, z trojadjo poln voz tobakarskih mavh
(punklov) perpeljajo, ino v sredi vesi obstojijo. Po vsa¬
kim kraji voza jih je bilo 6 z gorjačami po konci. Dva
sta predej, dva zadej z baklami svetila. Po vsi vesi se
je žarilo. Ločani so vsi na nogah ino tenko na uhe vle¬
čejo, kaj bo iz tega. Zdaj vstane za rekoj grozovitim
vpitje: „Mlinarič, na svetlo! Nocoj ti bom jez rebra po¬
ravnal. Ako taki naprej ne prideš, hočem ti posvetiti. 44

■-Kakor bi trenil, se zasvetli — ino Mlinarčova bajta

je v plameni. V Lokavci ednajst vdari ino začne v plat
zvona biti; pa hitro tobakerjev dva letita, de mora vtili-
niti. Vešanov si nihče iz pod strehe ne upa. Pol ure se
ni minulo, in Mlinarič je pogorel. Sreča za Ločane, de
ni bilo vetra. —

Tobakarski poglavar z tovarši pride, se v sredo vesi
vstopi, ino 4 baklarji mu posvetijo. Per luči ga se le
spoznajo, de je Rakov Štefan, ino še bolj jih je strah,

236

videti, kako per 24  tobakarjev gerjače po konci derži. „Le
vkup !“ se zadere poglavar, de je vsim po ušesih zazvo-
nelo. „Ločani! tiho me poslušajte, kaj vam imam nicoj
povedati. Uni sloki Mlinarič mi je zdaj pete odnesil; pa
počival ne bom, dokler v njegovi kervi svojih pet prahu ne
vmijem, ki se me je v kasarni prijel. Kakor ga sonce
obsije, ga bom jez v šako dobil. Kar mu obljubim, tako
gotovo bo, kakor zdaj Mlakarjeve duri drobne; naj bo
rihtar vedel dezenterje v svojo bajto zapirati. Fantji! po¬
skusite svoje gorjače, ali so kaj dobro izbrušene.“ Tresk
— tresk — tresk vrata se podero', Mlakarjevi pa skos
kuhenske vrata izbežijo.— „Bistahor — bot ! 4c  — zavpije
Rakovčan, ino Tobakarji odrinejo. Kakor hitro hrup po¬
tihne , dirjajo Ločani na pogoriše. Kravica ino dvoje
svinj je zgorelo, kar so gleštali, v pepeli leži; človeškiga
sledu pa ni bilo. Kedar se je razdenilo, Mlinarič per-
trepeče, ter pove, kako mu je planinski Černigoj glas
dal, naj zbeži, ker so tobakarji per njem pili ino se po¬
govarjali, kako ga bojo. Tudi vešani njemu povejo, kako
se mu je Rakovčan zagrozil. „Ob vse sim prišel, pravi
Tomaž; kar mi je dober Bog dal, mi je hudoben človek
vzel. Bog mi bo dal še kamo pod streho pridti, pa vem,
de v Loki mi ni ostati. v  Lehko bi še kdo drugi za mojo
stran v nesrečo prišel. Sel bom v kraj, kjer me nobeden
poznal ne bo. Bog mi bo dal najti dobre ljudi, ki bojo
mene ino moje sirote pod streho vzeli. Toži se mi po
mojim kraji, pa zdaj še le prav živo vidim , de nisim tukaj
doma. Spoznam resnico, ki nam jo gospod fajmošter tolj—
kokrat pravijo: „Ptujci smo na tem sveti, le v ne¬
besih je naš pravi dom, kjer nas noben sovražnik ločil
ne bo.“ Se ni izgovoril, gospod fajmošter v Loko pri¬
dejo, ter Mlinariču roko podajo. Niso mu veliko besed
dajali, pa obljubili za ženo ino otroka skerbeti, če misli
v drug kraj iti. „Blagor jim, ki zavolj pravice prega¬
njanje terpijo — so djali; takih je nebeško kraljestvo. Taka
se tudi tebi godi. Lehko je scer deželski gosposki, tebe
varvati; pa težko hudobnimi! človeku vbraniti, dokler ga
božja roka ne zadene.“

237

Mlinarič sklene, ženo ino hčer v Loki pustiti, Bla-
žeta pa z seboj na Nemško vzeti. „Rakovčan nemške
besede ne zna ; ne bo me zvedel. Blaže pa mi bo tol—
mečval, de si saj kruha sprosiva. Hvala Bogu, de sim
mu dal v šolo hoditi. Nisim mislil, de mi bo tako hitro
hasnilo.“ Gospod fajmošter Mlinariču skazengo vboštva
pišejo, ino grajšina mu jo poterdi,* Blažetu naredijo pa
kerstni list. Sosedji ju obdarujejo z oblačilom, grajšina
ino gospod fajmošter pa z dnarji na pot. Se pervo noč
se odpravita, pa nikomur ne povesta, v kateri kraj, de
bi se ne razvedlo. „Hudoben človek, pravi Mlinarič,
pride križam svet, ino kar eden ve, tudi dva zvesta.
Vama bo Blaže pisal, preljuba Nana, kako se bo nama
godilo! Oh, nar težej tebe zgubim, predraga moja ženka.
Gelih 14 let sva mirno skupej živela — še pred smertjo
se morva ločiti. Zdi se mi, de se na tem sveti ne bova
vidila; Bog daj, de bi se pa v nebesih. — Moja Nežica!
vselej li rada vbogala; vbogaj za naprej, svojo mamo,
ino tolaži jih, ako bojo za nama preveč jokali; streži jim,
če zbolijo, ino če vmerjejo, prej de se znidemo, zatisni
jim trudne oči. Bogu ino pa dobrim ljudem vaj priporo¬
čim.“ — Mlinarič bi radi še govorili — pa jok jih posili.
Nežica se očetovih rok oklene — oče pa roke povzdi¬
gnejo, ter jo blagoslovijo. Blaže materi roko poljubi ino
jemle od njih slovo; mati pa od prevelike žalosti prego¬
voriti ne morejo. Mlinarič svoji ženi — Blaže pa sestri
roko poda, rekoč: ,,Z Bogam! srečno l u  ino se za Loko
oberneta.

XLIV.

Smeri doliriga o cela.

Pol drugo leto ni bilo od Mlinariča sluha ne duha.
Mati ino Nežica ste v Mlakarjovi bajti na svojih rokah
živele, predle ino šivale, pa tudi na polji pomagale. Go¬
spod fajmošter so vsako nedelo Nežico v kuhno vzeli, de

238

bi se kuhe privadila. Mati ino hčer ste bile kakor dva
persta; skupej jokale, skupej tolažile, pa tudi molile za
ljubiga očeta ino brata. Dočakati niste mogle, samo le
zvedit, ali še živita. Neki nemec je o sv. Ani po Loki
vole kupoval ino pravil, de je v njegovi fari neki SSitt*
fctfdjCC (j tak o nemci Slovence imenujejo) ino pridniga fanta
ima; pa srote se niste mogle prav z njim zmeniti.

Oče Mlinarič ino pa Blaže sta pervo noč celo pre¬
hodila, pervi den pa v neki pošteni hiši za veliko cesto
počivala. Pravili so jima, kako so se ravno prej tabakarji
z konfinarji zbili, kjer sta dva tobakarja ino en žoldnir
obležala. Drugi den srečno med nemške ljudi prideta, ino
si službe išeta. Nemci so se Blažetu smejali, ker je le
na pol nemškoval; pa vsaki jima je rad pot pokazal, ino
živeža dal; to de jih je Blaže težko zastopil, ker so
večidel gerdo zavijali. Prideta v neko planino Medgorje
(jBtbifcfien&ercičn), kjer so glažute bile. Gospod glažutar
je ravno tišlarja iskal, mu kište za glaže delat. Obedva
v službo vzeme; oče napravljajo kište, Blaže pomaga
glažarjam, ino prav dobro se jima je godilo. Neki večer
pa ogenj vstane; strašen veter je bil, ino glažute po¬
gorijo. Veči del ljudi se je morlo odpraviti; tudi Mlina¬
riča gresta dan hoda blizo terga SBiefeuffjdl fSenožič).
Voznika (Jurmana) sta poznala, ki je po glaže hodil, ino
bil v tem kraji doma. Per nekim nalaganji je Mlinarič
tega moža v nevarnosti smerti otel; povabil jih je, naj
k njemu prideta.

Oče ino sin prideta v Senožič, pa rnaliga kaj sta
z seboj prinesla. Bajtico jima odkaže za prebivanje, ino
toljko posodi, de si orodja pripravita. Dela sta imela do¬
volj, ino nemci so ju prav obrajtali, ker sta pridna ino
pohlevna človeka bila. Imela sta lep zaslužili; pa zima
je bila huda, ino oče Mlinarič bolehati začne. Strah ino
žalost sta mu zdravje poderla; noge mu začno otekati,
ino v persih ga duši. Blaže očetu hitro po zdravnika gre;
pa očetu le malo pomaga. Neko jutro reče oče svojimu
sinu: „Ljubi Blaže! moja ura doteka. Čutim, de me boš
na Nemškim pokopal. — Naj bo, kjer hoče; saj je pov-

239

sodi ravno tisti Bog — ravno tista zemlja naša mati. So¬
den den bo tudi tukaj mene vsigamogočen glas najdil,
ino od smerti obudil . 44  — Blažeta so solze polile — od
žalosti prigovoriti ne more. „Ne jokaj toljko, moj Blaže!
zaupaj , de bo moja smert meni k dobičku ino tebi k pridu.
Veliko žalosti ino terplenja sim si vžil za pravice del;
Bog mi bo na uniin sveti, tebi pa že tukaj lepo povernil.
Kakor krivico starišev Bog pogosto na tem sveti nad
drugim ino tretjim rodam kaznuje, tako nedolžno terplenje
starišev Oče nebeški otrokam plačuje. Pa tudi jez, ljubi
moj sin nisim brez greha. Kar sim v Senožiči, nisim k
spovedi mogel, ker ne zastopim nemške besede. Pojdi,
ljubi moj Blaže, k našimu gospodu fajmoštru. Sušim, de
so dober ino vsmilen gospod. Povej, de jim ponižno roko
poljubim, ter jih prosim, bolnik na smertni posteli, naj
mi svetujejo gospoda ki slovensko zastopijo, de bi me za
smert spovedali. Saj se boš lehko z njimi zmenil, ker
si se nemške besede dobro lotil, kar sva v ptuji deželi.
Oh, kako bi bilo še na smertni posteli za mene prav, naj
bi se bil v svoji mladosti kaj izučiti zamogel! De sim
tebe v šolo dal, me zdaj bolj veseli ino mi več pomaga,
kakor bi ti bil celo kmetijo kupil. Premoženje nama je
sovražnik vzel, lepiga nauka tebi vzeti ni mogel. Oh,
naj bi imel terdovratne stariše krog moje postele, ki jih
je toljko v mojim kraji, de svojim otrokam v šolo branijo,
rad bi jim pokazal, kaj šola velja, kol j ko dobriga da
starejšam ino otrokam. — Jidi, ljubi Blaže! čutim, de me
dolgo imel ne boš na tem sveti, moram saj skerbeti, de
se v nebesih videla bova . 44  Gospod fajmošter Blažeta
prijazno sprimejo. Jokaje jim perpoveduje, kar so mu
oče naročili. Slišal sim, de sta v naši fari, so djali; de
so pa oče bolni, mi še le ti poveš. Ni potreba očetu
za slovenskiga spovednika skerbeti, tudi jez, če ravno
nemec, sim se v šolah slovenšine za potrebo naučil. Po
poldne bom očeta obiskal, de se spoznava ino pogovori¬
va; jutre jih hočem pa prevideti. Peljajo Blažeta \ kuhno,
ter rečejo njemu kosila dati, očetu pa dobre juhe poslati.

„HvaIa Bogu! izdihne oče Mlinarič, slisati, kaj so

240

gospod fajmošter rekli. Veselo se v posteli vsede, ter
dobre goveje župice zavžije, ki so mu jo poslali. Ob treh
popoldne gospod fajmošter pridejo, lepo po slovenje bol¬
nika pozdravijo, ki se jim naproti posmeji ino roko kužne
rekoč: „Zdi se mi, de sim v svojim kraji, ker njih sli¬
šim, de me po slovensko nagovorijo. Ni človeku slajšiga,
kakor materni jezik. Dete sim po slovenje ateja ino ma¬
mo klical; po slovenje tudi svojo dušo Očetu nebeškimi!
izročiti želim. Prosim jih, naj me spovejo. Blaže gre
soseda za bel pert prosit, de ga bo jutre na mizo po-
gernil, ino kedar nazaj pride, mu gospod fajmošter na¬
ročijo, drugi den ob osmih po njih priditi. Dajo mu slo¬
venske bukvice za bolnike, naj očetu bere ino moli za
pripravo na juterni dan. Lepo sta molila zvečer ino v
jutro, sin naprej ino oče za njim. Ob osmih jim gospoda
pripelja, ki očeta za večnost previdijo, ino preden grejo,
obedva tako čedno potolažijo, de sta v svoji veliki rev-
šini prav veseliga serca. Vsak teden po dvakrat gospod
fajmošter bolnika objišejo, tudi z vsim preskerbijo, česar
bi mu bilo pomankalo. Od Svečnice do sv. Gregorja oče
Mlinarič boleha; ter se mu zboljša, pa zopet z-hujša.
Kedar sneg kopneti začne, oče iz postele več ne more.
Dober mož, ki jima je streho dal, tudi svojim ljudem
vkaže, naj Blažetu pomagajo očetu streči. Dva dni pred
sv. Jožefam sta oče ino sin sama bila. „Blaže! zakliče
oče, meni se večkrat pred očmi stemni; napoveduje mi,
de se meni bo skoraj na vselej stemnilo. Pripravljal sim
se; ne bojim se vmreti. Naj se zgodi, kdaj ino kakor
Bog hoče. Bojim se pa za tebe, moj ljubi Blaže. Ptujim
ljudem te bom zapustil, ne vem, kako se ti bo godilo.
Na Boga se zanesem, de te zapustil ne bo, ako ti njega
ne zapustiš. — Oh, preljubo moje dete! pojdi sem, naj
te še enkrat objamem. —Bil si do zdaj moj angel, ki si
me spremljal v to ptujo deželo; božji angel naj tebe
spremlja, kamor se boš podal. Blaže! podaj mi svojo
roko, ino obljubi mi zdaj na mojo poslednouro, se smert-
niga greha bolj ko smerti varvati. Moli vsako jutro ino
zvečer; ne moreš kleče, moli grede. Hodi, kakor si

241

vajen, pogosto ino pa vredno k spovedi ino k sv. obha¬
jilu. Pokorn bodi svoji duhovski ino deželski gosposki.
Če boš kdaj v žold poklican, nigdar ne vhajaj ino zvesto
svoje leta dosluži. Dezenter je najno premoženje požgal,
nama ljubi dom vzel ino naji v ptujo deželo persilil. Tudi
ti bi lehko ravno tak bil, ako bi se oblasti zoperstavil.
Ona je od Boga. — Lehko, de se z Rakovčanam še kdaj
znideta. Po nedolžnim me je sovražil; z mojo smertjo se
mu bo jeza ohladila. Tebe nima zakaj sovražiti. Povej
mu, de sim njemu na smertni posteli iz serca odpustil,
ino želim, naj mu dober Bog še odlog da, se pred smert-
joj prav spokoriti, de bi si bila v nebesih prijatela, ki si
nisva bila na sveti . 44  „Gospodarju sva še nekaj dolžna,
kakor sam veš. Najno premoženje toljko vredno ni, de
bi dobrimu možu poplačal. Kedar mene pokopleš, ostani
per njem, ino posluži najni dolg; saj je rekel, de bi te
rad za pastirja imel. — Sv. Jožef, mislim, bo prišel po
mene, on vmerjočih poseben patron. Svetim trem per-
šonam Jezusu, Mariji ino sv. Jožefu sim se vse žive dni
za srečno zadno uro priporočal; zaupam, de bojo moja
tovaršija v dolgo večnost . 44

Rad bi še vidil svojo ljubo ženo, tvojo mater, ino
ljubeznivo Nežico, sestro tvojo. Ker pa na zemlji to mo¬
goče ni, Bog daj, de bi vas videl vsili troje tamkaj v
nebesih..— Nimam vam kaj zapustiti, kakor svoj žegen.
Poklekni Blaže, naj te blagoslovim. — Povej ljubi materi
ino sestri, de tudi njima vse dobro želim, ter bom Očeta
za nje prosil, ako le srečno pridem pred božje obličje . 44  —
Rad bi še dalej govoril, — pa mu marn vzeme. Tudi
Blaže ne more od joka pregovoriti, če dalej mu slabej
prihaja — ravno na sv. Jožefa ga v Senožiči pokoplejo.

Na ravnost bi se bil rad Blaže v svoj kraj povernil,
alj od žalosti je zbolel ino gospod fajmošter mu jiti ne
dajo, ampak obljubijo v Slavino gospodu fajmoštru pisati,
naj materi ino sestri žalostno povest oznanijo, de nimate
očeta na sveti več.

16

243

XI A.

IiC]m otroško serce.

Zapušeni siroti, mati Mlinarič ino Nežica njena hčer,
še niste dočakati mogle, de bi od očeta ino brata Bla-
žeta kaj zvedele, kako se jima godi. Na veliko nedelo
po poldne ju gospod fajmošter zakličejo. „Zalostno pi¬
sanko, so djali, imam dones za vaj.“ Po pismo sežejo,
ino jima berejo, kako so Tomaž lepo vmerli, kakor so
čedno živeli. Obedve se hočete v solzah potopiti, slišati,
de nimate dobriga očeta na tem sveti več. Kedar ju
gospod fajmošter potolažijo, si mati solze obrišejo rekoč:
„Bog daj rajnimu večen mir ino pokoj, nam zapušenim
sirotam pa svojo pomoč, križe ino težave voljno prestati,
ki nam jih on pošilja, ker nas ljubi.“

Velikonočni teden tudi stari Mlakar vmerjejo. Vdova
Mlakarca gospodarstvo svojimu sinu prepusti, ki je že
bil 2 leti oženjen. Sneha se z svojoj tašoj ni Ieliko za-
stopila; torej Mlakarca v bajtico potegne, v kateri ste
mati Mlinarič ino Nežica. prebivali, ino reve se morjo
preseliti. Mati je imela v Hojah, neki 2 ure daleč, svoji-
ga brata. Slišal, kaka se njima godi, ju k sebi povabi.
„Ravno sim za stare dni bajto postavil ; lehko vedve v
njej prebivate, je djal, dokler bom sam v njo potegnil.^
Mati ino Nežica vzemele slovo, ino greste v Hoje pre¬
bivat, kjer je mati Mlinarič hudo zbolela.

Blažeta je dober mož pod svojo streho vzel, ino mu
tako skerbno stregel, de v enih dneh zopet ozdravi. Iz
hvaležnosti per tem kmeti za pastirja ostane, materi ino
sestri pa piše, de je zopet zdrav inu hoče k materi pri—
diti, kakor hitro bo očetov dolg poslužil. Gospodar mu
da ob nedelah v šolo hoditi, ki so jo v terzi za roko-
delne fante imeli. Nemšine se je tako lepo lotil, de svoji
materi po nemško piše. Mater je to prav veselilo; ino
kar Nežica prav dobro ne zastopi, greste ob nedelah po
opravili h gospodu učitelu, ki jima Blažetove pismice radi

243

razkladajo. Nežica po slovenje odgovori; gospod nčitel pa
napis naredijo, de je pismo bolj lehko v Senožič došlo.

Kako se je sirotam še dalej godilo, sta si Blaže
ino Nežica vse lepo pisala. Hočemo njune pismice
brati, naj vsaki prav spozna, kako dober Bog za sirote
lepo skerbi.

1. Pastiric Blaže piše svoji sestri Nežici.

U ofenojiči  /. mahaa travna tS/Jl  •
Jdjuda dedtra !

ofnoči je dni a prav lepa dpomladna večer la.
(Jedel dim pod clrevedcimi mo na dvojo dtranhco
pidlal. .Vldoje ovcile do pohlevno ja potolam
derjale. .Zloje majhne dulvice, h dim jih v doli
Ull, do jravno mene lejale. ofonce je Je jaha-

/

'alo

o , mo de j dvojimi %arkt jio meglah mo gora

lu

pc

lah

r

k

jlato o Jeralo. JPridh do novi cjodpod kaplan, de
ja potolam dprehajat. jVeloljlo do me podluSa-
h, m potem l meni pričdi. I) idili do Inijice na
travi le jati- ,,jlli jneu dr ati, moj ljulej?' 1  do
me pnjajno pokarali. Jlalo pa, dim djal, mo
jim hitro eno dtran drej Vde dpotile predetem • Za-

'ezilu mo do rekli: ,,Odločit

dih

do de mojima jej ,

Iz pisem Krištofa Šmida.

16 «

244

6i pa ? Ldo do tvoji dtariži , Li do te tako pridno
v delo požiljah f tno Lalo di ti v nad Lraj prižel
SPravil dim n iim,  Lalo de ie nam ciodilo  / dt

je nam jc

dmo o
mani

njim f  Hano de je nam joailo j ae
(j  dvoj dom ino premo jen je , ij dvoji ja Lraja

prejnani ; de
iji Ijt

7

e 60  na mi dover oče v

Lratlim vmerh,
id tod ,

ur oa loa, v

naji IjuSa mati pa v Uto j ah f  12,

Somi hajjici Solna lejijo ; de jim STi f  IjuSa de -
dtrica! dtrejež, ter jih j prejo j J IVI J > in0  de dim
je j to vijred v o/enojici ja padirja dlujSo nadto-
pilf tudi Laj perdlujiti. ofolje do me polile, Lo
dim jim vde to pravil. SPrav IjuSejnivo do mi na
to prijovarjah. n £e potolaji de, do djah, pa
nlhar ne J°haj. Slivi

ravno

tale

o pobočno ino fio-

p (

Žteno, Lalor tvoji dtariži , ino jotovo ti So že do-
SrO' U  ofejh do v jep , ino mi dah ti lep nov dte-
Sern dnar, Li ja tuLaj najni IjuSi mamici po¬
dlem , ino jih prav po otrožLo pojdravim. SBoj
jim daj dhoraj jopet ojdraviti. ofrečno ! odtanem

Siv o j jvedti Sratec

Slo la je dfthnanc .

245

XLVI.

Dobre matere poiledno
Izročilo«

**. Nežica piše svojima bratu Blažeju.

Preljubi brate !

O/i, vroče solze točim. Moje pismo je pač nar bolj
žalostno, ki ya bom Tebi kdaj v svojim živlenju pisala.
/Šajna ljuba mama so pred snočnim vmerli , ino dones
so jih pokopali.

Na večer pred njihovo smertjo sim per njih posteli
sedela. Tvoje pismo je došlo. Prebrala njim ga sim.
Od veselja so se jokali. „Oh, ljuba hčer! so djali, ne
bom več iz te bolezni vstala. Pojdem skorej domu, k
nasimu ljubimu Očetu v nebesa. Ve sim vaj izvedita,
tako dobro ko sim premogla , to me zdaj per moji
smerti nar bolj tolaži. Oh, moja ljuba otroka! bodita
vedno pobožna ino dobra, ino prihajajta vsaki dan
boljši. Imejta Boga zmeraj pred očmi , črez vse ga
ljubita, deržita njegove sapovedi, ter v njega zaupajta.
Iz ce/iga serca vervajta v Jezusa Kristusa, vse do¬
polnita, kar nas on uči ino posnemajta, kar vama na
misel daja. Ljubita se. Nikogar ne žalita. Ne dajta
se v vajni revšini ino sili zapeljati, de bi komur kaj
še tako tnafiga vzela. Varujta se vsiga, tudi nar
majnšiga greha, posebno ohranita svojo nedolžnost brez
madeža čisto. Bog hoče po tem gotovo za vaj skerbeti.
On bo za naprej vama za mater, kakor je doslej vajn
oče bil. Srečna ostanita , ino ne jokajta preveč, saj
pridem k Bogu, ter bom tamkaj neprenehoma za vaj
prosila. Te so posledne besede vojne vmerjoče matere.
Ne pozabi jih, ljuba Nežica, pa piši jih tudi svojimu
ljubimu bratu Blažetu. S temi ga zadnokrat pozdra¬
vim .— Bada bi ga bila na tem sveti še enkrat videla,
pa v nebesih, kjer vajniga pokojniga očeta gotovo
najti zaupam , se bomo nekdaj vsi zopet videli." I o

346

tem so dali še nama svoj matern blagoslov  — ino tri
ure poznej so mirno ino srečno vgasnili. Jez pa jokam
— le toljko, de od joka ne oslepim! Bog se vsmili

Tvoje uboge sestre

J 'Mlinarič Weze.

V Hojah  15. velikiga travna  1847.

3 . Nežica še nekaj svojimu bratu Blažetu od srnerti
matere piše.

Preljubi brate !

Moram Tebi še ver h perviga pisati , kako čedno
so gospod fajmošter najno ljubo mater na smert per-
pravili, ino ko/jko dobriga so jim v njihovi hudi bo¬
lezni storili. Skorej vsaki dan so jih obiskali ino tudi
nar bolši jedi pošiljali. Poslali so jim po zdravnika
ino za njih zdravila plačali. Tudi ob njih zadni uri so
vpričo bili, ter jim sladko ino lehko vmreti pomagali.
Prav pridno moli , ljubi bratec, naj Bog dobrimu go¬
spodu fajmostru to poverne! Moli pa tudi za mene!
Zdaj sim pač prav vboga deklica.  — Obedva scer sva
od zdaj zapušeni siroti; a!j Ti si vender že tako ve¬
lik ino terden, de si svoj kosec kruha lehko z pašo
zaslužiš. Kaj pa bom jez začela! Za kmetiško delo
sim še prešibka, beračije se pa bojim; ona lehko člo¬
veka spridi. Bog pomagaj nama sirotama , Tebi ino

Tvoji vbogi sestri

Ii T ezi Mlinaric.

V Hojah 25. velikiga travna  1847.

4 . Blaže piše svoji sestri Nežici.

T) oj eno Ječi 2,. ropiila 184-1.

ČP,

(Preljuba eeetra !

rav imae:

loj ee naj vemili! (Poj nama
pomajajJ (Od dami ja joka Ji ekoraj pioati

247

*iO dim de jic

ne morem. JV i dopovedati, hal
p l J a  puma predtrcidil, mo halo me je vpalilo.
(D/i; Ido bi /ni midhl, de hojo najna ljuha mam¬
ka tako hitro vmer li! DP a vender de morva tudi
potolažiti / daj ved, kar DPoj dtori, je le vde
prav. DTo morva vervati, če de ravno nama dru-
jači do j deva.

jVajna ljuha mati do drečna. /Pako lepo
DP o ju d! upi h, tno do J daj cjctovo V nehedah-
jVjim je holjdi, kakor nama. Jorej hi morla
Ja njih del veliko veh vedela hiti !

Za naji /o tudi DPoj dkerhe /• (Dn ptičice
pod neham pivi f  ino ohlači ropice na poli. Ji a ko
hi pcjahil dvojih otrok/ Jhedar jarjnje kopudček
J juhi, da DP) c j, de juj pohlidi, tako prijovor
pravi. Judi naji ho v revSini tolapd, mo nama
pomoči podlal. jV i kar ne jokaj vidi, Ija/a de-
dtr a ! DPrav terdno v DP o ja jaupajva , moliva,
mo nauke dvoje ljuhe matere dopolniva• DPctem

h

o

/

nama

DPocj jotovo prav do/ro ohernil

»48

ino tako jih hova nekdaj per njem jopet v nere¬
dih vidila.

Stidi podem jravno pismo ja jospoda jaj-
mostra. Zdrava hodi J Soj Se ohvarj ino
• Svoji ja hrata

.Vlllinanc S la jr ta.

XLVIL

Dolier dušni pastir

5. Blaže piše gospodu fajmoštru v Hoje.

Sičok'o častivredni ,

Uisoko postovani rjo spod j^ajmoster !
jVaj mi vender ne jamerijo f  de se jej vhoji
sirote j podstopim f  jVjim pisati • Sles je , le re-
pastirič sim, pa vendar vse svoje ovcike ij
litih o

ven

Slad iim da

serca ja ijuvo imam. c/iaa jim dam. svojicja
kruha. Usmilijo se mi, ako jholijo , ino vsak
tern, ki si ja katera napehne, jim skerhno ijde-

rern. Sosedno na majckine nar h olj jledam. --

JVaj mi odpustijo f  de jVjim tako na ravnost

249

povem. Judi G m do padtlr. Ovčice , htere
jVjimje nar doljdi VPudtir izročil, odljudim  / de
Je bolj ljubijo, lalor jej dvoje, mo ravno to mi
Jerce da ja }  prav po otrojlo mo po domače j
j\ ; ji mi cjovonti. dPač ljubijo dvoje podlojne:
to do per moji rajni materi pohajali • Joljlaj
ljubejnivo do ja njih dler deli , lalor di dili Nji¬
hova ladtna mati. Za to jVjim je polno moje
derce nar veči hvale! ino ler dta mi moj oče ino
moja mati hvalejnodt , podedno otrolam nar lepji
čeclnodtf pred vdem priporočala, tako jVjim dvojo
jahvalo tudi pidcije naj poletjem, ofe jna, de ne
vem v de talo prav povedati , lahor di mi derce
rado j pa vender mi verjamejo naj , de neloljlo
ja te ja del t  ler moje derce prevedlo odčuti.
Vdali den pa ja jVjih molim, naj jVjim dAoj

vde od lino poverne  - lar jetovo tudi dtord do.

jVaj ja jlo ne v je, me jo, de ver h dvoje ja~
hvale Če laj ponijno poprodim • .Aloja dedtra je
jdaj pač prav vdoja f  japučena delhca. dJej dim

250

njeni dtardi ir at j ja njo Si dker Seti mora L SPa
moj SBoj ! dam dim nar vieči drotej. SJokal dim
mo prav ij derca molil, naj mi SP oj vendar na
midel da f  kaj Si mi Silo početi. Zdaj mi v jlavo
pade, jVjim pidciti, naj de nje vdmihjo. 0!
ja voljo ino prav ij derca dvoje dude jVjik

prodim: naj de vendar vdmihjo vSocje japučene

dirotice ! -- Uedelo jaupam, de Sojo to dtorih,

ino J\T j im ponijno roko poljuSim, ter A^Jik po
otro&ko dpcdtujem.

j\ r jim, vidoko cadtivredni

nar kvalejnejdi
SBI a je ^/Pilinanč.

.  . * r. , 7 v o

r

V ofenojječi 2.. rožnika /847.

6. Nežica piše svojimu bratu Blažetu.

Preljubi brate !

Kako bi se tebi za Tvojo ljubezen zahvalila ? Tvoje
pismo do gospoda fajmoštra mi je srečo prineslo.

Ročno sim svojo nar boljši obleko na se djala,
ki je scer lozna pa vendar čedna, ino sim še do
poldne k njim šla.

Ravno so bili na verti, ter so neke bukve brali.
Roko sim njim poljubila, rekoč ; Tukaj imajo, Visoko-

«51

častivredni, pismo od mojiga brata. Hitro so bukve za-
perli, ino v pismo pogledali. Lek ko sim spoznala, de
Njim pismo dopade. Večkrat so se braje posmehvali.
»To je lepo, prav lepo za tvojiga brata! i(  so djali,
pismo prebravši. Bar ali so me, ali mi Ti večkrat
pišeš ? Podala sim njim Tvoji dve pismi. Tudi te so
prebrali ino na to rekli: »Dobra otroka sta, vajni
stariši so za vaj dobro skerbe/i, de so vaj tako čedno
izredili. To več velja, kakor bi vama bili deset jezer
goldinarjev zapustili. Ne bom poprej mirno zaspal,
dokler se vama pomaga. Pojdi le, moje blago dete;
bom te dal zopet zaklicatiRoko  jim kušnem ino
grem. v

Se na večer tistiga dne pride stari streže milosl-
liviga gospoda, rekoč, naj v grajšino pridem.

Na ravnost sim z njim šla. Grede mi je pravil,
kako se naj per gospodi vedem, ino me v verlo stanico
peljd. Milostlivi gospod ino gospa sta za mizo sedela.
Tudi gospod fajmošter so zravno bili. Perklonila sim
se milostlivimu gospodu ino gospodu jajmoštru, ter mi¬
lostlivi gospej roko poljubim. Prijazno se mi nasmeh-
lajo, rekoč: ..Rada bi pestema dobila; bi kotla ti per
meni ostati? u  O milostliva gospa! sim djala, ino solze
so mi v oči perigrale. Nisitn mogla dalej govoriti:
»Noj, so rekli, pa ostaneš per meni; ino če se dobro
nosila, bom prikodno za tebe skerbefa.“ Roko jim po¬
ljubim. Moje solze so se na njo potočile. »To je
nar lepši zahvala! so djali. Tako je prav; zdaj
si moja kčer. u  Od te dobe situ tedaj v graj šini. Mi-
lostiva gospa so vedno tako ljubeznivi ino prijazni ko
angel. Dali so me tudi precej od nog do glave novo
ino prav čedno obleči. Z kratkim, tako sim vesela
ino dobre volje, kakor bi bila v nebesih.

Pa tudi beri,  ko sim pervič v svojo majhino čedno
spavnico prišla, na soje kolena padla, ino Boga v
solzah sa njegovo dobrotno oskerblenje zahvalila sim.
Oj, pač res! kdor Boga ljubi ino v njega zaupa,

njemu je dobro. Veseli se z menoj, ljubi bratec! Bog
bo tudi za Tebe skerbel , kakor za Tvojo sestro,

ki Tebe vedno ljubi ,

1Veza Mlinaric .

XLVIII.

Otrok nar reci bogastvo.

Blaže piše svoji sestri Neži.

V ofenojici  < 5 . malica derpana 1•
dPreljuda dedtra !

Jdoljlo vedel ja mi -je tvoje pumo dtonlo,

m

popidati! dddoj očitno ja naj dlerdl. Zatorej

hočeva pa tudi n J e J a  jnovic ljuditi - - dluJati,

njemu jaupati, lije ljudejnivi Oče vdojih dirot!
J\fjeja, de ve de, ne vidiva, pa de on dvet vlada
ino ja ljudi dlerdi, to očitno vidimo. dPojodto
dam per dedi pravim: Oj najnct ljuda mati!
naj di dih Je te ja včalah!  — dPa nikar ! jo pet
nato pomidhm: ako (ji Je jiveh, ne dilo di de tako
jjodilo. jhh ne vidu, ljuda dedtra, nad tem,
kako dddoa v de dodro ino prav dton ? jVjim je

253

na tem dveti le hude dni imeli  -- jj^ a J ima j°

vedelje. <Td; ti ne trn mocjh veliko pomagati

- jdaj ti je drujo mamko dal!

kJj leja pa tudi vidimo , kako dokro je, če
de kaj- naučimo ino prav vedemo. ŠRi krati ino
pidati ne jnala, ki naji ne kilt dtaridi dokro l J^ e ~
dih: jotovo ki te dreče ne kila imela, kToljko
vkocje deklice ki ne kih tako hitro na cedti pokrah.
kDro ;  kodi RRoju hivala f  de do naji dtaridi učili,

jaupati ne v dnar ino klajo  - ampa k v kRoja,

na pnclnodt ino čednodt. jVajno premoženje je
dovrajnik j vdim v jel j pa pokojnodt, čednodt ino
jadtopnodt de nokenimu vjeti ne more. RRavno ja
to je pa tudi le damo to pravo k la jo človeka.

Znovič dim jdaj prav poterjen v jaupanji
na kRoja. jVe dk erki me več , kakor njejovo vo¬
ljo dopolniti, oftori ravno tako kJ~i f  ljuka de-
dtra j ja v de drujo kode potem on dkerkel.

kTvoj jvedti krat
RRlaje VKhnanč •

254

S. Blaže piše gospoda fajmoštru v Hoje.

Oiscto častivredni,

IJi so to pestovani gospod jvipmoUer !

Jttope serce meni veli , nap J\' j im pišem mo
se pakvahm. dPa je prevtdim, de ne dom naj del
padosti Sesedi, jVpim svopo pakvalo dopovedati •
Oni so mopo sestro ip velite revsine cdteh, Oni
pl t vehti sreči pomaepah ! Oh o p vidi mopo kva-

lepnost - sliši mope otroške prošnpe, JV pim pa

srečo. On, h napitet vode, ti se pepnimu poda,
plača, ne So tolp to doSro delo Srep povernila
pustil! On, kateri trii mladik trotarpev sliši,
So tudi prošnpe vSocpnpa pastinča slišal!

Judi milostivi pospep In rad pisal, pa se
teepa ne upam. d\^ap Oni, poštovanpa vredni
'Spcspod japmoiter! prevpetnepo pik pakvaliti.

Sopo veddi

(o do Si

ro so vedih naprositi

tudi nar Solp pakvaliti. jVap pim povedo, de, če
pik ravno ne popnam, pik vender po otroško nar
Solp spoštupem ino IpuSim. SPrav pa prav se mi

355

tulaj lalor j ljudim dddojam (j o dl. £ehlo ja

ljudi mo , alo ja ravno ne vidimo  •- Jdadar

donce vdtaja, molim , naj jim milo ino pnjajno

di ;

tn ja

ino

jiermijla večerna jvejda na ne

prodim f  naj jim mir ino pocitel pnnede.

^/hdoj f  h mi je hdt od moje dedtre pnnedel f
je pravil , de mladi jodpodici v (jr ajdini do lepih

metulov velelo veselje imajo. dPer dvojih ovcah
imam čada dovolj jih loviti. jVeloljlo ji

ije imaj

dovolj jih loviti. jVeloljlo jih tu
la j podlem. Snedlo do dah nad jodpod laplan
narediti f  h do mi tudi pohajali , lalo de jadra¬
jo. Zdaj pac la J doljija podlati ne vem

Ijm dmo vendar eden drujimu toljlo vedelja
dtorlti , loljlor premoremo  - mo ce do jo v le¬

pih pidanlh metullh do j jo vdijamoječnodt ino
pnjajnodt čudama dpojnovah , tudi to laj do=

dri ja do. JV Jih pa prav defeno dpOdtujem

J\fjih Vidolo - cadUvrednodti
nar hvahjnejdi
ddlaje ylilinarič.

V of enojici 4' mah ja derpana /84?-

256

XLIX.

Postenje boljši ko dnai%

9 . Blaže piše svoji sestri Nežici.

U ofenoftiči 20 • vehkicfa derfiana

Zdaj je tudi

ozi

1847 -

Z juda dedtra !

ija derpi

mene dreča doda. dPadel dim
letunoj dvoje ovce ja po to lam f  ter na d rodi (ker
do j jo modrodt ino dodrotnoot tudi v nar manjdih
dtvarel rad premidlujemJ mnojoterih lepo pri¬
jam k poljovik lupin id la L Zajledam na enkrat
v travi nekaj prečudno dltdkečija. Zlat perdtan
je dil f  j dvetlimi, dhdkečimi kamenci vlojen.

Urajtal dim hitro , de di kaj prav drajicja
dilo. Od vedelja dim podkakva l! Od tem dva
jidova memo prideta. dPokajem njima perdtan.
; ,dJej , jej f je djal eden , ta reč je kaj j alt ja !
pa tedi je ja nič,  pojlej! dam ti dedt jroaov
ja -njo. u  dPerdtana ne dam t  dim rekel. Zehko
di vrajtam , de ja je kdo jjudil - ino odraj -

25  7

tatc mu cja moram. (Predati cja, Si Silo cjreh.
„8j, je d jul, daj ne vej ;  čijav je. (Dam ti lepo

krijovačo ja-nj. jVa le !“  - je djal, ter mi

nov dvetel tolar lajal >>JVoj }  vjemi le vjemi
dej dim j j lavo j jmajal, rekoč: JV očem t  ne!
Za tavjjent takih tolarjev Si oreha ne dtoril. Um
Jud, je dtar moj ;  j divimi ladmi ino Selo j Sra-
d°jf je djal: n  Jo d ten puSič di j jut tudi jej
jiodten ji do v. Jtrani jierdtan ino jiridno oprodu j,
ciaav je j ako ne ijpraJaJ , je jierdtan tvoj. Jno
potlej Saraj po dtarim ofamuelu tam v um vedi.
Ako mi perdtan prineded, dto takih tolarjev ti

j a ~ n j dam j j a k' a j toljko je vreden J - Jako

do tudi med Judami dvojni ljudje f  kakor med

kridtianami.

'e tidti večer dim dirjal k

nadimu

er-

aodpodu kaplanu , ter njim vde dopovedal. n (Pe
dlan, do d j ali, do jOdpod kapitan kojnikov jjuSili,

ki

do une dni na račjim dtreh Cukaj
najdenih doSi dedet tolarjev rejve • (Pudti jierdtan

dtreh tukaf Si h. (Podten

T

per meni f  ter jim lidt jravno pidi

Ji. JSoče.

očem no

P

17

25H

tem otedvoje jodpodu kapitanu podlati. jVar
pravicnejdik jlaknikov na dreti do. tPerdtan lw
jotovo tvoja dreca.“  —— tj udi jej mi dl im , de mi
0t>oa ni dal peratana jadtojn najti, mo dim  /
ljul a dedtra !

ITvoj jvedti trat
Št) la Je ^/Klinar le*

f Blaže piše gospoda kapitanu kojnikov.
ššPr e tlajo rodni tjodpod kapitan ,

Milodtmi Ujodpod!

Uto ji padtlr de prederjne , Uadi milodti pt-
dati. tJoljko drecen dim ■til, pričujoč perdtan
najti • ofe tolj dpecnija de midhrn , de ja jVjim
lekiko odrajtam. Za teja del naj mojimu pida-

ranedo.

nju perji

tToljlo milodthvi do , dedet tolarjev njemu ja
reJvo obljuditi , h perdtan najde • jVjih dctro-
dercnodt mi pa derce daja f  jVjik ja drujo mi-
lodt proditi , Moji dtaridi do dkoj dovrajmka ot
v de pr idh. Atertva dtci otedva. Uhoetvo me dih

2  59

ovce paoti. Z veoelpam to otonm, pa vendar me
pa prikodno okerdl.  ■—- Zdaj di oe odo rad oka-
naripe ^tiolaripe J naučil t  ter Id ravno terden pa-
dooti v nauk otopiti. dProoim jVpik tor ep, nap
mi k temu pomapapo , mdootivi 'dpoopod !

4Jdop jVpim hoče tolpko dodroto potovc po-
verniti, okop katero v (jopipa orotepa orečmpa oto-

ripo  - ino perotan p lepimi dltoečimi kamena

j\1pim potem pa tolpko Ipudoi do, ker JS 1  pik do
pomnil clolapa dela mo pa kvalepnik oolp , ki
pik do od veoelpa takal

Vaoi milooti

nar ponipnepoi olupa
ddUape jflhnaric.

V ofenopiči 21 . veliki pa oerpana 184-7.

17 *

860

L.

Bog* razkril«! • pa vc«do
zopet združi*

11 . Nežica piše svojima bratu Blažetu.

Preljubi brale!

To je pač zopet veselje! Bog si zares prav per-
zadeva, njih, ki ga ljubijo, razveselovati ! Le poglej,
gospod brat naše milostive gospe so že osem dni tukaj.
S noči je mi/ostiva gospoda pod veliko lipo pred graj-
šinskimi vratini sedela, Gospoda sta novice brala;
milostiva gospa so žoke pletli', jez, zravno stoje, malo
gospodično pestvala. Zdaj posel pride  — s pismam do
gospoda brata milostive gospe. Novine v stran po¬
ložijo ino na glas berejo:  „Preblagorodni pospod ka¬
pitan! milostivi gospod! Vbogi pastir se prederzne u

- Joj! sim zaupila , to pismo je mojiga brata!

Prebrali so ga do konca. Milostiva gospa na to
pravijo: ,,Brate! Bog naji je po tim takim stariše
tima vbogima otrokama odločil. Jez sim deklico vzela’,
ti moraš pa fantiča vzetič'-  — Oh, sim djala , naj se
saj usmilijo, Vaša gnada! ..Kaj usmiliti', so nekako
vezno djali. Blagi m/adenč to zasluži. Naj se mu zgodi,
kar želi. u  — Milostivi gospod so zdaj djali: Imamo

v Dramljah, bližnim terzi , še ne štertinko ure daleč ,
zastopniga skrinarja, Hvaleta Jožefa. Dajmo fanta,
njemu v nauk, tako si bota dober brat ino sestra
vendar blizo, ino lehko še kdaj pridniga teržana v
naš terg dobimo — Pokličejo tišlarja ino se z njim
kmalo pogodijo. Barala sim , ali smem perva to ve¬
selje Tebi pisati?  — Le , le , so djali; piši mu, naj
pride, rajši prej, ko slej k 1,  — Oh, tako pridi saj sko¬
raj, preljubi bratec! Jokaje od vefikiga veselja ino z

361

priserčno zahvalo do nebeškiga Očeta za dobro izre-
jenje, ki naj tako srečno stori, Tebi naproti pojde

Tvoja sestra

JVesa Mlinaric .

V Hojah  31. velikiga serpena  1847.

13 . Blaže piše svoji sesiri Neži.

V ofenojtči 3. Jumovca 18 •

dPreljudejniva oeotra !

Jdakor Jutro tvoje ljudo pidmo dodil, kate¬
rima japopadek me je neijrečeno ovedehl, jravmč
dim jel k najimu čadtivrednimu jodpodu kaplanu,
ino dim njim tvoje pidmo pokapal, { djlmlo jih je,

ter do djah: ,,3Boj! - ti di vdojik dirot nar

doljji Oče!  -- Zdaj ljudi ddlaje ! do djah,

povej dvojimu jodpodarju to vedelo novico j reci
mu , de ki rad dkoraj v Zko je jel, ter ja karaj,
kdaj di dmel v tvoj kraj odjiti j jokaj podejniti
di dilo tedi dlujavnimu jerdo, pa tudi nekva-
lejno ja tede, ker ti je per njem le ddr o lilo.
dPa kakor tvoji ja jodpodarja pojnam, ti Irej
potrede drami ne do, iti ja dreco. n

JCo dim de čadtivrednlmu jo d podu J a planu
jahvalll ja doler dvet, h je prav ja prav metu
drečo pernedd, dim de taJi domu povernil, ter
dvojimu jodpodarju perpovedal, Ja Jo me je dreča
najdla. odpervič de je temu čudil, potem pa je
Ul j menoj vred vedel, ter nu je ij derca llajo-
jelel ,, ddjidi Ud la je ! je jadnič djal: kar dne
več te ne mudim na loljdi iti , lalor di de name¬
nil i/Kojicja vidi hlapca din lehlo ja tele pade,
dohler dr uj uja pravija ovčarja dol im, ino Joj

jutre je lehJo jred. dFuJaj le  - dtopil je J

dvoji omarci ino po momjo dejel  — tu imaJ,
lar di te dni jadlujil. ŠSil di mi jvedti vari,
podten dl u javni J, le vedno ta Jo Odtani tudi v
dvojim novim dtam, mo UdJoj ti lo je jotovo
na tem dveti drečo dal. u  ofolje do me polile, ter
dim mu roJo pol jul d, mo v dvojo čumnato del,
de na jutern pot odpravljat • Vendar dim jelel
vde to, mo de lom v dveh alj treh dneh per
JX , poprej pidati, ja teja del to pidmo p re J~

263

med, de ja dvoji milodthvi jodpodcnu f  najnim
doSrotnikam mo novim - rejnini -starliani , poka-
jed f  mo jim tudi poved ;  de v dim prav ponijno
roko kumem.

<£juSa dedtra! dkoraj de Sova videli
koliko vedela ura

a

J

i

SJvojiaa Sr ata
o /'Hhnarič Salaje.

264

LI.

ToViakarjam je ura dotekla«

Velik strah so v Slavini ino postranskih krajih toba-
karji delali. — Drugi den po tem, ko so Mlinariča po¬
žgali, so prišli trem komandam v roke. Hudo so se bra¬
nili, kamenje po šoldnirjih lučali, z gorjačami bili; alj
šoldnirji strelajo, ino se po vsakim kraji v goro vmikajo.
Trije tobakarji so obležali, drugi pa vbešali; med njimi
tudi Rakov Stefan, njih gospodar. Ves tobak koman¬
dam ostane.

Tobakarji nimajo kaj živeti, ne za kaj po* tobak jiti.
V 14 dneh planejo v Ramenski grad, kjer je Rakovčan
poprej služil, ino ga oropajo. Cele 2 leti se po tistih
krajih klatijo, zdaj grajšino, zdaj kak farof, pa tudi
cerkvo okradejo; kdor se jim vstavi, je mertev. Slišati,
de Rakovčan blizo, se že vse treslo. Gosposka 25 ce¬
kinov obljubi, kdor ga vlovi; pa nihče si ne upa, ne zi¬
niti, ne roke stegniti iz strahu pred njim: alj tudi njemu
je ura dotekla.

V Polanah Mlinarja oropajo ino v planino potegnejo.
Gosposka jih zasledi, de si v Greti počivajo, ino naglo
lov napove. Dve komandMno nad oOOlovcov se vzdigne,
ki cel tisti kot ostopijo. Cretenšek je imel predobro vino;
napili so se, ino celo jutro prespali, clo straže podrem-
lejo. Redar dva beriča Rakovčana popadeta, še le po
konci planejo; pa vrata so zastavlene ino skoz vse okna
napete pukše deržijo. „Tovarši! — zavpije Rakovčan
— Bog nas je zapustil. Pomagajte si, jez ne morem
pomagati ne sebi, ne vam. 44

Rakovčana križam vklenejo, druge tovarše zvežejo;
kar v  drugih ni vbežalo, so mertvi ostali. V 3 mesencih
je Stefanu pravda dotekla, de bo obešen. Slavinski go¬
spod fajmošter ga k smerti perpravljajo. Od mladih let
življenje preišeta, de mu na tenko pokažejo, kaj ga je
na gavge perpravilo.

265

Sodno jutro se krog Kamnika vse ljudi tere, ki so pri¬
šli nja strašno smert gledat. Tudi Blaže pride iz Dramlj,
ker je slišal, de ga nesrečen človek še pred smertjo videt
želi. Gospod fajmošter njega k jetniku peljajo. Rakov-
čan ga ni poznal, ino bara, kaj bi rad? „Tebi pridem
povedat, Štefan! de so ti Tomaž, moj rajni oče, na
smertni posteli odpustili, ino mi naročili, tebi, ako se
znideva, to sporočiti, de boš ložej vmerl. 44  Rakovčan,
to zaslišati, na svoje kolena pade, de železje zaropoče,
svoje roke povzdigne, koljkor v železji premore, ino se
milo razjoka, rekoč: „Zdaj vidim, de me še Bog ni

zavergel, ker me ti toljko potolažiš. Zaupam, de mi bo
Oče nebeški odpustil, ker so mi tvoj oče toljko krivico
odpustili. Gotovo jim zdaj Bog povračuje, kar sim jez njim
hudiga storil; oni, dobra duša, pa za-me prosijo. Če
bom kdaj vreden pridti pred božje obličje, hočem za
tebe prositi, naj tebi dober Bog že na tem sveti da, kar
jez, k smerti obsojen jetnik, ne premorem. 4 *

V tim časi je ura dotekla; Rakovčana vzdignejo ino
k smerti peljajo. Bridko martro v rokav, na vozi sedi,
zravno nja gospod fajmošter, ki z njim molijo. Po vsa¬
kim kraji versta žoldnirjev z nabitimi pukšami, krog nja
brez števila veliko ljudi, ki ga na sodno ledino spremljajo.
Lepo poletno, pa grozovitim jutro je bilo, ino sonce ža¬
lostno skoz megle sije.

Na sodni trati Rakovčan vstane; smerten steber za
njim stoji, ino rabel ga v strani čaka. Ves bled je, ka¬
kor smert, ino put se mu poliva. Gospod fajmošter ga
obrišejo, ter z roko mignejo, de vse potihne ino posluša.
Rahlo, pa vender zastopno Štefan pregovori rekoč: „Moji
ljudje, ki ste prišli dones moje smerti gledat: prej ko jo
storim, vam moram povedat, kako sim si tako daleč
zajšel. Stariši so me premalo v strahu imeli ino pre¬
veliko svojvolje dali. Storil sim, kar sam rad. v Videl
očeta tobak kaditi, sim se ga tudi jez privadil. Še ne
10 let star, očetu tobak jemal, pa tudi po sejmah fajfe
kradel. Moja mati za vse to vedeli, pa me niso prav
posvarili. Kakor moj oče sim tudi jez hrovaški tobak

266

kupoval, ino se že mlad z nesrečnimi to vara zoznanil.
De bi jih nigdar poznal ne bil! — Prišel sim na Kamnik
v dobro službo, pol drugo leto sim bil kočjaž. Nesrečna
fajfa mi je bila skorej noč ino den v zobeh. Zatrosil
sim v mervo — ino kakor vsi veste, smo komaj vbranili,
de ni ves Kamnik pogorel. Zaperli so me, ino potem
iz službe izgnali. Kmetam služiti me je bilo sram, go¬
sposke službe nisim mogel dobiti. Pol leta sim se po
Rakovci potikal, ino dobro so mi kotli, de so me v sol-
dašno dali. Pa razvajen, nisim ostal, pervokrat ino
drugokrat vtekel, ter so me moja predobra mati skrivali.
Tobakarji, ki smo že bili stari znanci, so me zdaj lehko
pregovorili, z njimi tobak nosit. — Nisim verjel, kar si
zdaj skušam, de so tobakarji ino razbojniki nar bližej
sosedi; —- ino ki vojski vjidejo, lehko na gavge pridejo,
kakor jez dones. Naj moja strašna smert mladenče uči,
cesarju voljno služiti, ako njih versta zadene; pa tudi
starišam pokaže, kamo otroci pridejo, ki preveliko svoj-
voljo imajo. Molite sa-me, molite l u  — Rabelski hlapci
ga zvežejo ino na stolico postavijo. v  Kolovrat zaderdra —
„Štefan, velijo gospod fajmošter, Štefan, poglej na son¬
ce !“ ino Rakonvčan vesi. — Ljudem po vsili kosteh po-
gomezni, kedar vrat pokne. Groza jih je — vsi zamišleni
se razjidejo vsak na svoj dom. —

LIL

Človek si sam srečo seje«

Blaže se je v pol petim leti per Hvaletu izučil. Radi
so ga imeli kakor lastniga sina. V 20. leti svoje starosti
se je na dežele podal, de bi se tišlarije prav izučil. Solze
ga polijejo od svojiga dobriga učenika slovo vzeti. Hvale
mu roko poda, rekoč: „Preljubi moj Blaže 1 rad sim te
imel, kakor svoje lastno dete; zlata ino srebra ti ne da-
jam za pot; zaslužil ino pervarval si toljko, de ti gredoč

267

klobuka nastavljat ino pragov pometat potreba ne bo.
Nekoljko naukov ti sa popotnico dam, ki sim jih svoje
dni sam skusil, kedar sim po deželah hodil.

Pridno delo lastnih rok, rad požegna dober Bog:
ljudje velijo, pa ne storijo, kar pravijo. Veliko rokode-
lov je v našim kraji, pa le malo jih dobro iz-haja. Neki
nočejo prav delati, drugi ne znajo. Na deželah se mlad
človek izvuči, ino poskusi, kar doma nikolj ne vidi. Ti
greš zdaj svoje sreče sjat, glej de ti lepo priraste.

Po deželah vsako stvar poglej, zakaj je, ino kako
se stori. Kdor drugiga ne vidi, kakor drevje rasti, pa
ljudi po dveh hoditi, boljši naj doma korenje sterže; on
po sveti hodi, kakor bi se mu senjalo. Sim popotnikov
našiga dela veliko poznal, ki so dosti dežel obhodili, pa
niso drugiga povedati znali, kakor de na Dunaj tuni
visi, v Celovci pa na novim terzi lintvurm zija. —

Človeka lehko po hoji, hiše po strehi, ljudi ino kraje
po šegah spoznaš. — Najdeš v terzi alj v vesi veliko
litužev, bo malo sreče doma: veliko dobrovolcov —malo
dobrih gospodarjev. V kraji, kjer kmetov per sončnim
iz-hodi na polji ne srečaš, jih najdeš gotovo po sončnim
zahodi pozno v noč v kerčmi. Vidiš ljudi pogosto praz¬
novati ino svoje nedelce z sejo posvečvati, le dosti dro-
biša perpravi: veliko beračov bo. — Prideš v mesto, ino
najdeš, de po terzi trava raste, alj pa gnojnica teče, ne
jiši dela; tam so perteni gospodi doma, kterim se močnik
po gumbah obeša. — Srečaš v deželi cigane za cestoj,
varj se gosposke; ako ji v roke prideš, mošno ti bo iz¬
praznila. Kjer nobene postave ni, veljajo same pesti;
tam se nikar ne pomudi. — Srečaš veliko bledih, tenkih
dekelc po mesti, boš najdel vsako nedelo dosti raja, malo
pa prida. Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam
pogosto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožne
ljudi, ne po verli noši imenitne gospo'de, kakor ne po
novim kazavci (jcajgarji) dobriga vina; tako se slabo
blago prodaja. Poskusi preden verjameš.

So kmeteški ljudje leseni, jih grozi odkriti se ino.
roko podati, tam so jasle več vredne, kakor pa šola

Se  ti pa preveč sladkajo ino brez mere perklanjajo, varj
se njih; radi bi te oslepili.

Prideš v kraje, kjer za cestoj sadunosno drevje ra¬
ste, ino ti ni treba les odpirati, ne črez prelaze hoditi,
kjer te ljudje prijazno pozdravljajo ino se berači za ce¬
stoj ne derejo — tam, moj Blaže, je dobro ostati; naj-
del boš pridne ino pravične ljudi. — Najdeš pa v enim
kraji ob nedelah vse polne ošterije, clo ob delavnikih
kvartati ino keglati, ne glasi se, ampak prekrižaj ino
memo hodi; taki ljudje imajo rajši kvarte, kakor kate¬
kizem; je pa tudi več goljufov ino lačnih trebuhov, ko
pridnih delavcov.

Kamor prideš, rad poprašaj, ljudi pa nikolj ne ob¬
našaj. Ne pravi, kar znaš, ampak pokaži; daj se pred
podučiti, kakor bi druge po sili učil. Hvali, kar je hvale
vredniga, pa za vsako reč se nešvaraj; vse te bo rado
imelo. Boj se Boga, ino njemu zvesto služi; on bo z
teboj. Priden bodi, ino ne plaši se, ako ti hitro po
sreči ne pojde; si dones žalosten, boš pa jutre vesel.
Piši nam v časi, kje si ino kako ti bo. Ne pozabi nas,
tudi mi tebe pozabili ne bomo. Želim še včakati, de
bi spet srečno k nam prišel, ker boš ti mene, — kakor
sim jez tebe do sdaj učil. Blaže! srečno hodi, angel
Gospodov naj te vodi l u  — Blaže je tudi v Hojah slovo
vzel. Dolgo ga ni bilo nazaj; ino veliko se je v teh
letih premenilo.

Nežica v Hojah izraste; pametna ino poštena devica.
Otroci, ki jih je pestvala, so jo radi imeli, ko sestro.
Per kuhni, kakor v hiši, per živini, kakor per gospodin-
stvi ni bilo blizo tako prebrisane hčeri. Imela je svatov
imenitnih ino bogatih, pa iz hvaležnosti svoje dobre gospe
zapustiti ni mogla; do smerti bi bila rada njihova dekla.

Pergodilo se je, de na Pristavi, Hojskim gradiči,
stari oskerbnik JjŠCl'lbaltetO vmerje. Martin, ki so ga
bili z Rakovim Stefanam v soldašno dali, se izsluži ino
v Hoje pride. V šolo je hodil, ter se za silo brati ino
pisati naučil, preden na vojsko šel. Per Soldatih se je
tako izberznil, de je v rajtengah ino pismih vse tovarše

269

prekosil. Gospod kapitan, gospejni brat, ga v službo
priporočijo. V  grajšini piše, po malim za domačiga pre-
vidnika (šafarjaj služi 5  — kar ga za voljo njegove za-
stopnosti ino zvestobe na Pristavo za oskerbnika dajo.
Oženiti se mora, ter si Nežo, pošteno ino zastopno klu-
čarico, izvoli. Hojska gospa mu jo obljubijo, ter njo sami
nagovorijo, de ga vzeme. „Hočeš biti poštena zakonska
žena — so djali — te ravno zdaj sreča iše. Martin ni
štiman, pa je pameten — ni bogat, pa priden; si je po
sveti kaj skusil, pa se tudi naučil. Bogastva mu ne boš
prinesla, pa serce nedolžno, dobro učeno glavo ino pridne,
zdrave roke. Vajno poštenje bo vama pervo premoženje,
za drugo bom jez skerbela.“

V 3 tednih je bila poroka, pa brez vsiga vriska ino
treska. Ženin ino nevesta pred poroko k spovedi ino sv.
obhajilu gresta. Grajšinski gospod so starašina, gospa
vodiia, gospodične, ki jih je Neža pestvala, so družice.
Tudi Lojz, mladi kamenski gospod, je v svatih; samo
Blažeta, Nežiniga brata, pogrešajo. V  Milani na Laš¬
kim je delal; predaleč mu je bilo na gostijo, pa lepe
robe milanskiga dela pošle nevesti v dar. Hojska go¬
spoda spremijo novo poročena ženina ino nevesto na Pri¬
stavo, kjer vse lepo omišleno najdeta, česar jima je bilo
potreba. Neža, še po diviško ovenčana, žlahtni gospej
hvaležno roko poljubi, rekoč: Srečna rejenka, ki tol j ko
dobro mamko dobi! — „Srečna pa tudi mati, so djali
gospa, ki tako pošteno nevesto izvedi! Lep je diviški
venec na tvoji glavi, še lepši krona moje skerbi — si
Neža ti!“ — Od veselja se razjokate ino objamete.

Martin ino Neža sta na Pristavi veselo živela; sreča
je bila per njima doma. Vsak pošten človek se jima je
rad oglasil; le Blažeta, Nežiniga brata, dolgo ni bilo.
Neki večer pozno v mrak popotnik v Pristavo pride, ter
prosi, naj ga ohranijo. Neža, poštena gospodinja, mu
reče v hišo, ter mu sira ino kruha pernese. Kedar luč
vpihajo, ino Neža popotnika prav v lice pogleda, spozna
Blažeta, svojiga brata, ino se ga oklene, rekoč: „Oh,
kako dolgo te že nisim videla, preljubi moj Blaže! — Pa

270

ti si zdaj cel gospod, kakor vidim ?“ — „Tudi tvoj so¬
sed, reče Blaže. Hvale, moj stari mojster, mi je v
Laško zemljo pisal, naj k njemu pridem. Starost ga sili;
Maliko, svojo edino hčer, mi je ponudil. V tvojim kraji
živeti, ljuba moja sestra! me je is Laškiga prignalo,
naj mi je ravno v Milani neizrečeno dobro bilo. Mislil
sim: Ljubo doma, kdor ga ima; — ino hvala Bogu! v
Dramljah sim svoj dom najdel. V pondelek 14 dni, če
bode božja volja, boš Maliki vodila, tvoj Martin pa moj
starašina.“ — „Bodi Bogu hvala za vse, pravi Martin,
posebno pa za nauk, ki smo ga v mladih letah imeli. Bolj
so nas stariši ino učiteli naši z naukam oskerbeli, kakor
bi nam bili jezere pozapustili. Zdaj poskušamo, kar smo
svoje dni brali: Kar se v mladosti naučiš, z tem se za
starost oskerbiš.“ — „Pa ni zadosti učena ino prebrisana
glava, reče Blaže; sreča prava hoče tudi pošteno serce
imeti. “ „Sim bil mlad, ino sim se postaral, veli pobo¬
žen David, pa nisim videl pošteniga zapušeniga, ne nje¬
govih otrok kruha prositi. 44  Psalm 26, 25.

Na

stra¬

ni

195

196

204

206

210

211

218

223

243

246

250

252

255

256

259

261

P o pravilo

Namesto

Se naj bere

1847

1831

V Lemberzi 31. grudna 1847

1847 .

Trofin am 31. Dezember 1847
St. Marein am 18. Sept. 1847

V Cirkovci 30. prosenca 184 8
Nussdorf am 12. Nov. 1847
Diirnbiichl am 31. Dez. 1847

V Vehovcah 27. grudna 1847
Nussdorf am 16. April 18 47

V Loki 5. kimovca 1 847 . .

V Kamniki 26. grudna 1847

V Senožiči 1. mat. travna 1847

V Hojah 15. vel. travna 1847

V Senožeči 2. rožnika 1S47

V Senožeči 2. rožnika 1847
VSenožeči 3 . mal. serpana 184 7

V Senožeči 4. mal. serpana 18 4 7
VSenožeči 20.vel.serpana 1847

V Senožeči 21 .vel.serpana 1847

V Hojah 31. vel. serpana 1847

V Lemberzi 31. grudna 1831

1831.

Trofin am 31. Dezember 1831
St. Marein am 18. Sept. 1830

V Cerkovei 30. grudna 1831
Nussdorf am 12. Nov. 1830
Diirnbuchl am 3i. Dez. 1831

V Vehovcah 27. grudna 1831
Nussdorf am 16. April 1830

V Loki 5. kimovca 1832 . .

V Kamniki 26. grudna 1832

V Senožiči 1. mal. travna 1834

V Hojah 15. vel. travna 1834

V Senožeči 2. rožnika 1834

V Senožeči 2. rožnika 1834

V Senožeči3.mal. serpana 1834
VSenožeči!.mal.serpana 1834
VSenožeči 20. vel.serpana 1 834
VSenožeči2l. vel.serpana 1834

V Hojah 31. vel. serpana 1834

I

Natisnil  Jožef Blaznik  v Ljubljani.

i § i  I -«

Š -S n £ if 1

II

S %  _


J

III podoba

8

dol) a