„Staj trni Natisov 15.000. „5tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•tro-Cgrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmemo; xa Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za V. strani K 16, za */• strani K 8, za */i» strani K 4, za V11 strani K 2, za "/«4 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Somišljeniki I i j i 1 Vkljub temu, da se naši nasprotniki z vsakim dnevom huje jezijo in grozijo, prirejali bo-demo tudi t bodoče naše k m e t s k e Rhode, Nam se gre za to, da pričnemo i na Spodnjem Štajerskem s pravo k m e t s k o politiko. Ljudstvo naj izve vse izdajstvo, s katerim so ga njegovi vsiljeni poslanci prodali. Ljudstvo naj izprevidi, da mu je dosedanja narodnostna in verska gonja, le in povsod Škodovala, da je pri temo le trpelo in postalo revno. Zato n a p r e j s »bodi napredne stranke! Kmetje in kmetice! Prihodnji sbodi ■e vršijo tako-le: V nedeljo, 26. prosinca 1908 točno ob 3. uri popoldne se vrši v gostilni g. G o 110-ba vVurmbergu k me t siv i shod. Vabljeni so vsi, ki imajo dobro voljo, da si izboljša revni, zanemarjeni kmetski stan svojo bodočnost. Nikogar ne izvzamemo, nikogar ne boden o napodili iz shoda. Ali to rečemo, da Bi ne bodemo pustili »hod od nthDJakanife rogovi- ""ležev razbiti! Za to smo pač že preskrbeli. Tudi na tem vele pomembne m shodu bodeta govorila posestnik Andrej Drofenig iz Podplata in urednik Kari Linhart iz 1 Ptuja, prvi d gospodarskih kmetskih vprašanjih, dragi pa o političnem položaju. * * * Vnedeljo, dne 2. svečana, na praznik s v e č n i c e, se vrši v gostilni g. R e- bernaka v Sv. Lovrencu v slov. gor. kmetski shod na katerem bodeta govorila ista dva govornika o istih zadevah. Možje in žene! Ne pustite se nahuj-skati cd vaših sovražnikov in udeležite ee shodov polnoštevilno. Saj ni nikdo zavezan, da vstopi v načo stranko. Ali poslušati in potem soditi, to je treba Pridite torej vsi! Naša moč. Kako smešni so naši nasprotniki, ko se našemu delu smejijo in ko vpijejo, da nimamo na-prednjaki ncbenih moči! Seveda, iz tega prisiljenega nasprotniškega smeha zveni tajni strah, — čimglasneje se rogajo prvaški nasprotniki, temvečja groza jih obhaja... Iz naših listov se norčujejo in vendar mora vsakdo, ki pozna le malo razmere, gotovo priznati, da ga ni lista, ki bi bil tako priljubljen, tako razširjen in pred katerim bi se Bovražniki tako tresli, — kakor naš nevstrašeni „Stajerc". Istotako bo se naši nasprotniki začetkoma norčevali iz ustanovitve „Š;ajerčeve" napredne stranke. Vpili so, da je to .stranka nem-čnrjev* in se smejali. Ali ljudstvo se ni dalo zapeljati na prvaški led, ljudstvo se ni dalo zaslepiti od prvaških narodnjaških praznh besed, — v trnmah je prihajalo ljudstvo v naše vrste in to brez ozira na sladke obljube od strani .rešiteljev" v klerikalnem talarju in narodnja-škem fraku. V javnosti .^ne.nam. nasprotniki smejali, ko smo povečali .Štajerca" in ga pričeli izdajati vsak teden. Zdaj Be ne smejijo več, zdaj ko je že cela vrsta prvaških zakotnih lističev poginila, — lističev, ki so bjli ustanovljeni z edinim namenom, da končajo .Štajerca"... Io rogali so se naši nasprotniki, ko smo ustanovili svoje .Štajerčevo* tiskovno društvo. Danes se ne rogajo več, — danes, ko ima to tiskovno društvo lepi prometni kapital, ko je stotero članov, ki so vplačali po 1, 2, 5, tudi 10 deležev po 10 kron, danes, ko prinašajo napredni kmetje svoj denar raje v naše tiskovno društvo, nego v prvaške posojilnice, danes, ko bode zamoglo to tiskovno društvo plačati za vložene deleže lepe procente, ker se je njegovo prvo podjetje (kmetski koledar)tako temeljito posrečilo . . . Smejali so se naši nasprotniki, ko smo rekli da bodemo prirejali shode, poduča- vali ljudstvo, mu odpirali o£i. smejijo več, danes nam le Danes se nam ne grozijo z navad- nimi psovkami, danes nas hočejo prestrašiti ■ poleni in nežmi, z ubojem in umorom. Oj ti naši shodi, ti delajo prvaštvu farške in dohtarske barve velikanske preglavice. Naravno! To niso shodi, na katere pride par po kaplanih kakor živina prignanih zaslepljencev, par od prvaških dohtarjev odvisnih revežev, — to so ljudski shodi, na katerih se zbirajo najboljši, najpametnejši in najresnejši gospodarji. To so možje, za katerimi leži življenje dela, življenje poštenja, — možje, ki se ne obračajo po vetru, temveč katerih prepričanje je plod izkušnje, dela, trpljenja. In zato so naši pristaši trdni kot skala, previdni kot lesica in pogumni kot lev... Velika mor a lična moč leži v naših shodih. Pridite, nasprotniki, poglejte te naše Bhode! Tudi vi imate prosto besedo, — pridite in pobijte naše govornike, razkrinkajte nas, ako govorimo neresnico, dokažite nam naše .zmote", le pridite! Ali s tem, da žugate in grozite s trpežom, z ubojem, s surovostjo, s tem nas ne prestrašite... Naša moč tiči v resničnosti naših trditev i u v odkritosrčno-i, 1 našega nastopanja. Mi ne skrivamo ničesar in mi povemo vse tako, kakor nam je Bog jezik vstvaril. Klerikalni kakor narodnjaški prvaki delajo edino z neumnostjo, — oni so fanatiki in le zaslepljene ljudi zamorejo imeti v svojem taboru, — ne gre se jim za zmago, temveč za boj. Prepir, sovraštvo, hujskanje, gonja, — to so stebri klerikalstva. stebri prvaštva 1 In vse drugo jim je postranska stvar. .. Mi pa ne zahtevamo od nikogar, da bi nam slepo verjel in slepo sledil. Vsak naš somišljenik naj se prepriča, naj sodi po lastni pameti in lastni izkušnji... V tem, v resničnosti. v Odkritosrčnosti tičinašamoč! In to moč hočete »1 pohabljeni, pritljikavi banke-rotni kaplani in pesniki premagati? Smejite se, — smejite se, prvaki, samim sebi se •mejite, ker hočete zid z vašimi trdimi glavami prt dieti... Smejite se, — lache, Bajazzo L — kajti preko vašemu nazadnjaštvur,. 1,.- Ijc do Kadar gore potujejo.. . Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (10. nadaljevanje.) VII. Drugi dan se je Toni hudo kesal, da ni takoj gostilne zapustil, ko je Zagorjana opazil; še bolj pa se je kesal, da je pustil Roziko samo domu iti. Zdaj ji je gotovo oče vse drugače povedal. In pozjutrajnem naj bi šel zopet na planino, brez da bi Roziko še enkrat videl. Zagorjanov hlapec je v gostilni vse izvedel ter Ro-ziki povedal. Le-ta je takoj vedela, kdo je bil vzrok prepiru. Ali da je Toni njenega očeta udaril, ji je ko-Italo veliko solz, ki so iz novega tekle, ko se je zvečer v postelj vlegla. Poleg tega je postajala s tem dnevom liudo bojazljiva. Njeni oče je bil od tega časa vedno bolj tih. Govoril je le najpotrebnejše in v njegovih očeh je ležalo nekaj zmedenega. Za Roziko se ni več brigal, kakor da bi jo sploh ne bi bilo. Prihodnjo nedeljo" popoldne je prišel Joža k Za-gorjanu. Na poti je srečal Roziko. »No, ali si danes sama?«, je vprašal Joža. — »Sama ja, kdo pa naj bi bil z mano«, je odgovorila. — »Ali smem malo s tabo?« — »Hvala, bom že sama pot najdla«. — »Pa bi šel rad malo s tabo«. — »Hvala lepa za čast, s tabo bi se res sramovala I« — Joža je postal bled. »Sramovala bi se z mano? Želel bi, da ne bi nikdar to besedo obžalovala. Nikdar, veš, lepa Rozika I« Ona je šla naprej. Gledal je sovražno za njo in mrmral. »Naredil te bodem že malo in ponižno, ti ponosno dekle 1« Zamišljen je sedel Zagorjan pred hišo, ko je stopil Joža k njemu. »Moram malo pogledati, kaj delaš. Zakaj pa nisi prišel v vas?« — »Zakaj? To vprašaš? O Bog, sosed, tega1 ne zdržim. Znoreti moram. Mene Zagorjana, so iz krčme vrgli in to zaradi Požurnikovega poba«. Zaškripal je z zobmi in nadaljeval: »Poglej me, ali sem še človek ali divja zverina, katero sme vsakdo zasledovati ? Ali sem berač, da si upa vsak hlapec, vsak ušivec čevlje v mene obrisati? Vsi ljudje kažejo s prsti za mano: Tega je Požurnikov pretepel — o, o —«. Joža je bil v srcu vesel; zdaj, zdaj je imel Zagorjana v svoji roki. Hujskal je naprej: »Ja, sosed, stvar je končala hudo za naju. Vsi pomagajo proti tebi, celo pobje. Zdaj so zložili celo pesmico proti tebi. Pa ti jo raje ne povem«. — »Povej, povej I« — Branil se je navidezno, a končno jo je povedal: »Zagorjan prihaja k maši v oslarijo, Požurnikov fant mu odvezo da. ..« Zagorjan je sedel s strupenimi očmi tu. Misel za misel je prihajala v njegovo glavo in končno je obstala ena misel. Prijel je Jožeta za rokav in rekel: »Ti, ali moram vse to pretrpeti? Mislim da ne. Tu se mora nekaj zgoditil Ali me razumeš?« — »Razumem«, je odgovoril Joža ; »ali kaj naj storiš? Vsi skupaj pomagajo. K večjem ko bi enega dobil. Temu bi dal lahko spomin, drugače te bodo še šolarji zasmehovali«. — »Daj mi sveti« je prosil Zagorjan. In Joža je vedel za svet Povedal mu je celi načrt ter končal: »Nevarnosti ni zate. Napraviva kakor takrat. Jaz sem tvoja priča. Prisežem vše«. Prihodnje dni enkrat sta šla Joža in Zagorjan na planino. Ogledala sta si par mladih volov. Pastir je iz pogovora razvidel, da hoče Joža za vole neki kos njive dati. Pastir je začudeno gledal. »Kaj-ne«, je rekel Joža, »ti se čudiš? Pokazal bodem, da znam še gospodariti«. Opoludne sta kmeta zopet odhajala. Ko sta prišla do gozda, prepričala sta se, da je puška, ki sta jo tam skrila, še vedno na svojem mestu. Proti večeri so videli kmeti, kako sta šla Zagorjan in Joža proti hiši zadnjega. Kmalu potem je prišel Jožev hlapec v gostilno in zahteval pet litrov vina. »Zakaj pa potrebujete danes toliko vina?« je vprašal krčmar. »Zagorjan in Joža sta napravila neko kupčijo; Joža je dal kos njive, Zagorjan pa par volov. Mi pričnemo zopet z dobrim gospodarstvom«. — »Aha, in to s petimi litri T nedeljo, 26. prosinca 1908 ob 3. uri pri g. Gollobu v Vurmbergu kmetski shod! preko ljudst g a m n o V8 '0, lju Si ds za o 8 t krepko t v 0. .. alosti n a p r e koraka dno, po- Politični pregled. Poljedelski Odsek t državni zbornici je 'stopil 14. t. m. k seji. Posl. Iro je zahteval ustanovitev živinorejskih zading, pos. Niedrist ure-ditev planinskega gospodarstva. Nadalje se je govorilo o krivičnosti zemljiškega davka itd. Končno se je sklenilo, predložiti vladi sledeče kroetske zahteve: 1. Uresniči naj se postavo glede BcrvJtnter. 2. Postava glede porabnih in npravnih pravil na zadružnih zemljiščih. 3 Postava glede združenja zemljišč. 4. Postave za varstvo planin; državne podpore za planine. 5. Spremenitev gozdnih postav. Lovske postave naj se z ozirom na varstvo kmetijstva predru-gačijo. 7. Postava, ki onemogoči nakap zemljišč, katere se porabi potem za lov. 8. Vlada naj pospešuje zadruge za živinorejo, živinsko pitanje, živinsko vporabo, mlekarne itd. Vsako leto naj se živino šteje. 9. Vlada naj omogoči umetno krmo in vporabo umetnih gnojil itd. Radovedni smo, kaj bode vlada k temu kmetskemu programa rekla. Veliko upanje ni, kajti sedanji poljedelski minister je farški advokat Ebenhoch. Kaj kcštajo ministri? Pred kratkem so se zgodile ministerske izpremembe. Odstopila sta ministra Prade in Pacak, ki dobita vsak 8000 E, skupaj torej 16.000 K letnega penzijona. Ministra Fort in Auersperg ostaneta za službo še na razpolago, zato dobivata še celo plačo, to je letno 20 000 E, skupaj torej 40 000 K. Poljski minister Dz eduszcki dobiva 10.000 E letne pokojnine. Novi klerikalni minister dr. Gessmann dobiva 20.000 K plače in 20.000 K doklade, skupaj torej 40.000 K. Poleg tega je dobil vsak teh ministrov še pavšalnih 6.000 K, skupaj torej 36 000 E. Domobranski minister pa dobi 20 000 E. M nisterske izpremembe nas koštajo svotico 162 000 E. E temu pridejo še velikanske plače za stare ministre. V kratkem pa se izvršijo zopet miiiistprske izpremembe. Veliki vojvoda Ferdinand IV. Toskanski je v Salcbtirgu nmrl. Pokopali so ga na Dunaju. Avstrijski davki. Glasom nekega gospodarskega lista znaša davek, ki ga plačuje vsaka oseba v razmerju z dohodkom sledeče svote: Amerika Nemčija . • Arglija . . Francoska . Italija . . . , Avstrija . . , Japonska . . Torej: Amerikanec 3*/» svojih dohodkov za čez 20'/,%. Smo pač stnjani. .. H^^^^ Tudi ogrski dezerterji — porr.iloščeni. Poročali smo, da je cesar ob priliki svojega jubileja pnmilostil avstrijske dezerterje. Iatotako pomilo-ščenje je izdano zdaj za ogrske državljane. Ogrska živinoreja. Število konj na Ogrskem se je L 1907 od 1. 1906 povišalo od 1 788.416 na 1,797.664, govede od 5 624 555 na 5,952.929, ovc od 6 891.089 na 7 549 336 komadov. ______ 3 27. _______ . . . . 7 97. . . . . 8 97. . . . . 12 27, ... 2037. . . • 20 67. . . . 217. plačuje le nekaj čez davke, Avstrijanec pa srečni, mi pobožni Av- Dopisi. Šoštanj. Odkar obstoji „Štajerc", podučuje vedno kmete, kakšni prijatelji so jim prvaški dohtarji in njihovi pristaši. Živi dokaz tega, da smo resnico govorili, pa so dogodki v Soštanji. Eakor v obče znano, je prvaški voditelj in naj-iskrenejši prijatelj prvaškega dohtarja Majerja zabredel tako v dolgove, da se ne more več pomagati. Da se je dosedaj držal, temu je vzrok le-to, da si je jemal iz posojilnice denarja, kolikor se mu je ljubilo; bil je član vodstva posojilnice in nihče ga ni nadzoroval, zlasti tudi ne načelnik dohtar Majer. (Govori se, da posojilnica sploh kmetom v zadnjih 2 letih ni dajala več posojila, ker je v e s denar, katerega so kmetje vlagali, potreboval Ivan VoŠnjak) A konečno je tudi posojilnici zmanjkalo denarja in tako je tudi Ivan prišel na cedilo. Eer v posojilnici ni več denarja, ga tudi Ivan Vošnjak več nima in tako je bil pri-moran pripoznati, da ni več vstanu plačati svoje dolgove, kateri gredo v več sto tisoče v. Popolnoma naravna posledica tega je, da so ljudje razvideli, da njihove vloge v šoštanjski posojilnici niso več varne in vsled tega svoje vloge nazaj tirjajo, večinoma seveda brezuspešno, ker posojilnica nima denarja. Nezaslišano pa je — in to si zapomnite, kmetje, da bodete za bodočnost vedeli, kje so Vaši prijatelji — da sedaj posojilnica od kmetov, katerim je dajala posojila, denar n a z a j t i r j a, še bolj nečuveno je, da dohtar Majer kmete toži in na ta način kmetom nepotrebne stroške, sebi pa dobiček dela — dočim se prvaškim pr/= stašem v Šoštanju prav ničesar ne zgodi. Eo bi posojilnica iztirjala od Ivana Vošojaka črez 150.000 kron, od Rajšterja črez 70 000 kron in še druga manjša in večja posojila, bi bilo takoj dovolj denarja na razpolago. A vbogi trpin kmet mora plačati — poleg tega pa še tega, kar si je s krvavimi žulji prislužil in kar je zaupno vložil v posojilnico, ne dobi nazaj. To je vnebevpijoče! Ali je res prvakom vse dovoljeno? Ali za prvake ne veljajo postave? Eje so javne oblasti tem n e s n o s.tj m razmeram konec napravijo, ker kmetje smo že dovolj trpeli in nismo več voljni vsega prenašati I Rogaška Slatina. Dragi „Štajerc", pojasni malo razmere v naši rokodelski zadrugi, katera sploh že davno v staro železje sliši. Ta zadiuga ima nekaj premoženja in za teh par kronic je vedni prepir. V zadrugi so udje raznega političnega mišljenja. Ali mesto da bi te krvavo prihranjene kronice v kakšni dobri napredni hranilnici naložilo, vložili so jih raje v farško posojilnico. Tam dobijo male cbresti in potem se jih sami rokodelci zopet za visoke obresti posodijo. Ali ni to škandal? Naši obrtniki se štejejo za napredne in pametne može, pa vendar dopustijo, da se farška posojilnica z njih denarji žepe flika. Vzdramite se I Iz zgorne Radgone. Naš mili okrj. načelnik g. Zvonček Terstonjak, po domače LeSnjak, je sklical 15. t. m občno sejo okr. zastopa. Prišlo je vseh 16 udov garde župnika Ennca, seveda so bili vsi povabljeni; .Bračkoliancev* pa je prišlo samo 12, ker nista dva uda dobila vabila. Otvoril je g načelnik ob 10 uri sejo in nekaj vina ? Haha I« Kmeta sta pridno pila in Joža je trosil še vedno strup sovraštva v Zagorjanovo dušo. Videl je, kako je postal Zagorjan v njegovi roki brezvoljno orodje. Rozika zdaj sicer še ni imela ničesar s tem opraviti, ali jutri — bode morala — Ob 10. uri je zapustil Zagorjan Joževo hišo in korakal proti gozdu. Noč je bila tiha in gorka. Proti eni uri je prišel do gozdovega roba in potegnil puško iz grmovja. Nabasal jo je. Tak mali kos svinjca in uniči lahko najlepši par Požurnikovih volov. 400 goldinarjev I Ali, — pa bi bila s tem sramota odstranjena? Pravzaprav bi moral — Zagorjana je potreslo. V glavo mu je prišla grozna misel. Kakor v sanjah je stopal naprej in prišel na Požurnikovo pašo. Ali nikjer ni zagledal živine. Torej čakati I Skril se je z nabito puško za neko skalo. Vedel je, da ostane žival, kadar vzhaja solnce. Iz doline je prihajala megla in mehki, daljni glas se ja začul: jutranji zvonec iz Rdečegozda. Od planine pa se je že slišalo mukanje živine. V tem hipu so se odprla vrata pastirske koče in Toni je stopil s škafom na prosto. Zavriskal je in pozdravil mlado jutro ter korakal potem proti studencu. Pred Zagorjanovimi očmi se je vse treslo. Spomnil se je prepira v krčmi in zopet je prišla grozna misel v njegove možgane. Toni je zapel ravno zaljubljeno pesen. Zagorjan pa je stisnil puško k lici, zakrivil prst i ugro- meče je zadonel strel. Toni se je prijel za prša in za-vpil: >Zagorjan!« Le-tega pa je prijela neizrečna groza, vrgel je puško od sebe in divjal v dolino. Tako še ni noben človek bežal. Kamenje je letelo okoli njega in bilo mu je, kakor da bi ga nevidni duhovi zasledovali. »Zagorjan, Zagorjan I« so vpili« in »Morilec, morilec I« Zagorjan je bežal in bežal, In zdelo se mu je, da čuje iz gozda glasove: »Zagorjan je Tonita umorili« In zdaj je padel Zagorjan v mah in iz njegovih ust je donelo blazno tuljenje. Zagorjanovi so sedeli ravno pri kosilu, ko so se vrata odprla in je stopil kmet razmršen in brez klobuka v sobo. Blazno je pogledal ljudi, dvignil prst in rekel: »Pst I Ali ste že culi? Zagorjan je Tonita umoril. Mrtev je«. In potem se je nasmejal grozno: »Mrtev je I« Bledi so gledali ljudje na kmeta. »Jezus, kmet je znoreli« je dejal stari hlapec. Rozika pa je stopila k očetu, padla pred njim na kolena in rekla; »Oče, za Božjo voljo. kaj se je zgodilo? — Ali kmet je zopet šepetal: »Pst, pst I Mrtev je, mrtev. Zagorjan ga je umoril 1« Zdaj je vedela Rozika vse. Sovraštvo ji je vzelo očeta in ljubčeka. Tu ni bilo ničesar več za napraviti. Ali zgoraj na planini je bilo morda še kaj pomagati In kakoršna je bila, je hitela navzgor. (Konec prihodnjič.) Y nedeljo, 2. svečana ob 3. uri shod pri g. Rebernaku v sv. Lovrencu slov. prične brati udom. Eer pa so bili tudi nemški udi udeleženi, so zahtevali naj se jim tolmači, da tudi znajo kaj da se govori. Nato se načelnik obrne na g. Župnika Eunciinreče: »Gospod, vi povejte" in gospod res začne nekaj na nemško obračati, pa čisto slabo. Potem pa vzame g. načelnik prejšui nemški zapisnik ni ga bere ; tega pa niso zastopili Slovenci. To je bila krvavo smešna homedija! Komaj je prebral zapisnik, se je slišal glas od napredne stranke na g. glavarja. ,Ali je to postavno, da se niso vabili vsi udi k seji P" i. t. d. G. glavar je mogel reči načelniku, da ta ni postavno povabil udov in da se ne more ta seja izvršiti ter je za danes sklenjena. Udi so šli domu! Prašal je tudi načelnik, kaj pa gosp. Zemlič pove na to ? Ali Zemlirj je molčal in ni nič povedal. — Zdaj bo „Bračko-lianci" tiste puške, katere so pri volitvi načelnika v kuruzo postavili (kakor je takrat „ Gospodar" pisal) seboj prinesli in jih bodo že večkrat prinesli. — Potem gre gosp. načelnik žalosten sam domu, pa nismo culi streljati pri bv. Jurji, kakor takrat, ko so načelnika volili; vse je bilo tiho. Menda gosp. Eunci nima strelnega praba žegnanega, ker je zdaj žegnana voda zmrznila... Nočemo g. načelnika dalje nadlegovati, kajti on ni kriv, da je načelnik, ampak drugi kateri so ga volili. Že takrat, ko je bil načelnik konzuma je podplata zgubil; zdaj pa bo mogoče še glavo zgnbil in ako jo lesica najde, bo žalostno lajala... Drugikrat več, za zdaj naj velja! (Glej tudi članek v »Spodnje-štajerakih novicah"). Sv. Barbara v Halozah. Resnične bo besede božjega učenika, ko je rekel: po njih delih jih bote spoznali. Eo je v nedeljo pred novim letom, g. župnik Vogrin na kanceinu razlagal božjo besedo, je pri tem omenil od vzgoje otrok, kako bi se morali odgojevati v sedanji šoli. Prašamo tedaj Vas, kakšno vzgojo pa bo prejeli nekteri farji iz vaših vrst, ki nedolžne otroke rabijo v svoje pohotne namene, in odnesejo avojo grešno kožo roki pravice v daljno Ameriko ? Opozarjamo vas na besede, katere ste izgovorili pri tej pridigi, da znate za osebo, katera je izrekla da bodejo šli farani a kamenjem nad vas I V pojasnilo Vam odgovorimo, da Vi lahko v zakristiji tej osebi na uho poveste, ki bolje pristoja za crk. klučarja v Gvetlin, na Hrvaško, kakor k podružnici sv. Elizabeti, ker je to ista oseba kateri je prigovarjal mogoče na priporočilo provi-zorja Gomilšeka naprednjakom za podpise za Vaš sprejem z kamenjem, in ste izrazili da njemu bodete s točo vrnili. To je tista oseba, kateri je hodil z nekterimi zaalepljenci k. g. dekani, in g. baroni Eiibeki, da ja Vi ne bi prišli semkaj, sedaj bodemo znali za gotovo, od kod bode prihajalo zlo vreme za nas farane. Radi kaplana Rabuzeka in sebe ste omenili, da bode fara razdeljena. Opozorimo vaju, da ae tega zastonj veselita. Gliha vkup štriha, b kako mero merita s tako se vama bode odmerjalo. Ali Vam je bilo potrebno dne 12/1. 08 s prižnice izjavo poprejšnega urednika Zavadilja, radi rajnega g. Murkoviča citati ? Mi Vam tako nismo nič verjeli. Ali se spominjate besed božjega učenika, ki pravi naj sveti Vaša luč pred ljudmi, da bodejo vidli Vaša dobra dela in častili mojega Očeta ki je v nebesih? Tudi ste vabili g. predstojnika, šolski odbor, konkurenčni odbor, in Vaše po zvijači izvoljene crk. klučarja, radi organistovega stanovanja, sami ste ga hoteli odsloviti, in sedaj bi naj farani se za njega potegovali. Ne boš, Hanza! Prihodnjič naprej, gradiva dovolj za celo Vašo življenje. Resnicoljubček. Kapla pri Armelžu. V naši hribovski občini živita dve prijateljsko vezani lepi dami, ki se razlikujeta z nošo in obnašanjem od ostalega prebivalstva, vkljub temu da je ena domačinka, drugo pa je račnnati k izobraženim slojem. Ali dama občuje vse edno rada z navadnimi ljudmi, celo z žnidarskimi pomočniki. Semtertja napravita te dami večje izlete in gledati zlasti ni mlade železniške uradnike. Malo pred Božičem sta obiskali tudi gostoljubni farovž v Št Ožbaltn, v katerem sta ostali do polnoči ter prišli šele v jutru domu. V tem farovžu ne dobijo mlade ženske samo prenočišča, temveč ostanejo lahke tudi dalje časa. Ni čudno za človeka, ki pozni znano ljubeznivost gospoda fajmoštra... Teržiše pri sv. Križu. Je res smola! Naš g župan Smole, odkar se bližajo občinske volitve. gor. bi ta vor: V t šan, veli vile na »se pozabi. Neki posestnik je imel opraviti pri finančni oblasti. Ali finančna oblast je dotični akt že preteklega 1. 1907 dne 30. oktobra na občino Teržiše odposlala, ti. Smole pa je akt šele 18. januarja dotičnemu posestnika poslal in to po nekemu pijanemu človeku; gospodarja ni bilo doma, pijanec pa se je tako nespodobno obnašal, da ga je vrgla gospodinja vun in je moral v bjatu svoje pokrivalo iskati. 6 Smole, brigajte se raje za vašo dolžnost kot občinski predstojnik, mesto da stojite vedno vfaroižu in agitirate zase. Mi smo vas siti! Poberite Be iz občinskega stolca, drngače vas naženemo navrh Boča... Zima trpinči žival, ki se ne zna in ne more braniti. Dolžnost poštenega človeka je, da pomaga ž i v a 1 i na vse načine. —■ Hlevi naj bodejo čedni in dovolj topli. Za konje in govedo je potrebna toplota od 10 do 14° R«aumur, za oice od 8 do 10", za svinje 10 do 13". Vrata in okna v hlevu, ki ne zapirajo popolnoma, naj se zamaši z slamo. — Pasja g u t i c a za psa-čnvaja naj se za-varota proti sapi, mokroti in mrazu Dajajte večkrat sveže »lame, dovolj gorke hrane in ne premrzle vode. — Konjski podkovi naj bodejo dovolj ojstri. Ne pustite stati konje dalje čaia v mrazu pred gostilnami. Ako že morajo stati, pokrijte jih! Ustno železje treba pogreti v gorki vodi. — Ne pozabite na vaše dobrotnice ptice. Dajajte ji hrane! Vsakdo ravnaj z živino tako, kakor želi, da bi se z njim ravnalo! Kdor nima srca za živino, ta je surovež, ki nima sočutja ni za člov ka. Novice. Shod v sv. Urbanu nad Ptujem. Preteklo nedeljo popoldne se je vršil znameniti shod »Štajerčeve" napredne stranke v sv. Urbanu nad Ptujem. Lepi prostori gostilne g. Mariniča so bili natlačeno polni. Od vseh strani so došli o- posestniki in posestnice. Predsednikom shoda je 'ji DiTTžvoijen vrli gospodar Žampa. Pozdravil je navzoče in podelil besedo kmetovalcu g. Andreju Drofenig iz Podplata. Le-ta je v lepem govoru pojasnil težave kmetskega stanu in potrebe na gospodarskem polju. Dal je veliko zanimivih mig'jajev za pametno gospodarstvo in razdelil na koncu govora veliko svojih knjižic o nmetnem gnojenju. Živo odobravanje je sledilo temeljitemu, strokovnjaškemu govoru tega predboritelja za kmetake pravice. Pošteno so se kmetje g. Dro-feniga zahvalili za lepe nauke. Eot drugi govornik je nastopi! naš urednik g. Kari Linhart. V enournem govoru je dotaknil vsa važna vprašanja političnega položaja in raztolmačil zlasti velikansko oškodovanje, ki ga trpimo AvBtrijanci vsled sprejetja avstro-ogrske nagodbe. Natanko je govornik tudi raztolmačil veliko nasprotje med pravo vero in klerikalstvom. Klici ogorčenja so se začuli, ko je popisal govornik grdo izdajstvo črnuhov. Ob koncu govora se je g. Linhartu živahno ploskalo. Med govorom so se oglasili parkrat tndi neki po klerikalcih nahujskani mladeniči z bedastimi medklici. Eden teh po farjih vzojenih modrijanev je trdil, da je farški dohtar Ebenhoch boljši poljedelski minister nego grof Anersperg. G. Linhart je modrijanu Bvoje mnenje povedal in možakar jo je hitro odkuril, brez da bi se oglasil potem k besedi. Ljudje ao bili čez tega črnega nevedneža ogorčeni, ali pomirilo se jih je, kajti na naših shodih mora imeti vsakdo prosto besedo. Shod se je zaključil z ,živio"-klici na napredne kmete. Lahko trdimo, da je bil to najlepši shod, kar se jih je vršilo v bv. Urbanu, čast faranom, ki so in ostanejo naprednjakil Župnik v Vurmbergu je presneto neprevidni človek. Ou menda misli, da ima politikujoči duhovnik vse pravice in da zanj ne veljajo postave. Tako je izjavil, da bode prišel ,b svojimi ljudmi" na naš shod. To se pravi, da nam župnik obljnbnje, da bode s svojimi zaslepljenimi fan talini shod motit. Obenem je grozil vurmbežki župnik v svojem listu „Gospodarju", čež, Linhart naj nikar ne pride v Vurmberg, ker tam mu bode »grozdje prekislo". Dobro, dobro, gospod iajmošter! V prvi vrsti vam ponavljamo, da ste vi in vsi člani vašega »izobraževalnega društva" za k ba n-za on je in aj, ri-na iz-onj its, je IVO g-er-ka, bo-1 Bga ed-i in •adi od-3te-jra-5ek. čini i se lega lka, Ali i mi, prana čem »Itn, šele lade ihko ozna aS g, litve, >r. na naš shod povabljeni. V drugi vrsti pa lam bodi že danes povedano, da ste vi, g. župnik, odgovorni za vsak nemir, za vsako lnmparijo, za vsako nesrečo, ki bi se na tem ehodu vsled farškega hujskanja morebiti pripetila ! Razumite ? Vi, g. župnik, ste že naprej grozili in viditi hočemo, kaj velja več, — vaša trda glava ali pa postava! Mi ne živimo več v času, ko se je vsacega kamenovalo ali pa živega sežgalo, kdor je imel svoje misli. In zato g. župnik, caveant consules! Te besede niso morda izraz kateregakoli strahu. Mi nimamo povoda, da bi se bali, kajti pri nas je resnica in zato tudi zmaga. Najmanje pa se bojimo gre žen j kakšnega malo prevzetnega duhovnika. Smilijo se nam le tisti zapeljani-mladeniči, ki bi prišli morda v nesrečo in v ječo, ko bi slušali hujskanje gotovih ljudi. Ponavljamo v s vrh o svarila: Po novi c. k. postavi se vsakdo, kdor moti zborovanje in se ne podvrže določbam predsednika shoda, kaznuje z zaporom od 1 meseca naprej in se mu poleg tega odtegnejo politične pravice. To treba zapomniti In zdaj, g. fajmošter, na svidenje! Iz Spodnje-Stajerskega. V zg. radgonskem okrajnem zastopu se že čuti prvasko vlado. Pri vsaki priliki se že opazuje tisto nemarnost, nedoslednost in zapravlji-voBt, ki „diči" vse prvaške zastope. Kakor znano, je bil izvoljen za okrajnega načelnika Tone Tr-stenjak, za namestnika pa Žemljic. Izvolili so Be tudi odborniki, pri kateri volitvi se napredna stranka ni udeležila. Iz skupine veleposestva je bil izvoljen g. Steinbrenner, ki pa volitve ni sprejel. To mesto je doslej še prazno. Načelnik je obdržal medtem že več odhorniških sej, brez da bi zadoščal predpisom § 44 in brez da bi bil okrajni odbor postavno konstituiran. Delalo se je sklepe, rešilo akte, predlagalo okrajne proračune itd., — vse to pa nepostavno! Glavna skrb načelnikova je seveda, da uniči in odstrani vse, kar je nemškega in napravi s tem okraju obilo nepotrebnih troškov. Prejšni okrajni zastop je pustil n. pr. pečate ter nemške tiskovine in kuverte. Seveda se je zdaj takoj nove pečate naročilo, stare tiskovine zavrglo in tako okraja prav lepe troške naredilo, brez da bi se imelo zato postavne pravice. Končno se je plenarni shod za 15. t. m. sklicalo; ali vršiti se zopet ni mogel, ker je bil popolnoma nepostavno sklican. Pisarna okrajnega zastopa se nahaja zdaj pri g. Škrlecu iq obstoji iz male sobice z dvema oknom« na dvorišče, ki je tako mala, da imajo zastopniki komaj prostora. Javne seje po § 69 so sploh nemogoče. Vse to dela načelnik, ki je popolnoma nezmožen za svoj posel, z nekon-Btituiranim, torej postavno neobstoječim zastopom. Prvaških zastopnikov je vseh skupaj 16. Od teh je le eden veleposestnik (to je župnik Kunci, ki pa ne plačuje doklad!), vsi drugi so mali kočarji in kmetje. V prejšnem zastopa ni bilo 17 let nobenih strank, celi zastop je bil eno truplo in obstojal iz boljših kmetov iz celega okraja ter 5 Nemcev. Laž je, da so preje »Nemci komandirali", kajti v naprednem zastopu je sedelo 25 napredno mislečih Slovencev in le 5 Nemcev. Ali gospodarilo se je pošteno, p o-stavno in pametno. Staro napredno zastopstvo se je vrglo in gotovi visoki činitelji so k tema pripomogli. Zdaj bode m o doživeli prvasko gospodarstvo in vbogo zgornoradgonBko ljudstvo bode plačevalo račune za te ljudi. Sramota! (Glej tudi dopis iz Zg. Radgone!) Tetki „Domovini" se semtertja zmeša. To ni čudne, res ni čudno, kajti kdo bi pričakoval od nekdanje stare tercijalke modrosti? Kakor znano je tetka .Domovina" tudi huda zaščitnica „tužnega Korotana". Ali toliko navdušenja nimajo uredniki tetke »Domovine" za Koroško, da bi se naučili — geografije. Zadnjič se je zgodila acetilinska razstrelba pri nekemu ključarju v bv. Mohorju. Novico so prinesli nemški listi. Urednik »Domovine" je stvar hitro pregledal in napisal: ,Pri ključavničarju Hermagorju v Celovcu Be je razletel" itd. Torej, tetka je mislila, da je »Hermagor" ime ključarja. Ali »Hermagor" je le nemško ime za kraj sv. Mohor. 0 tetka, tetka, pojdi se geografije učiti! Rabuzove burke. Mladi a splošno znani in ne na najboljšem glasu stoječi kaplan Jakec Ra- buzek ga je pričel zopet lomiti. Pričel nam je namreč zopet »popravke po § 19" pošiljati. Znano je, da je to njegova bolezen, ki ga prime vBaki mesec enkrat, kakor prime lumpanje kvar-talnega pijanca. Seveda so Rabuzekovi »popravki" vedno tako pametni, da se jim celo halo-žanske krave smejijo. Torej čujte, dragičitatelji! Kaplan Rabuzek nam piše na umazanem strganem kosn papirja: »V smislu § 19. tisk. zak. zahtevam v zakenitem roku in obliki sledeči popravek dopisa: »Rabuzove burke" v »Štajerca štev. 2. dne 12 /1. 1980 1) Ni res, da »menjam svoje nazore kakor kameleon", res pa je, da sem stalen v nazorih. 2) Ni res, da sem se »učitelja Kosiju nemško predstavil", res pa je da sem v konf. sobi z njim slovensko govoril, v 5 razredu pa ga sploh še videl nisem po svojem prihodu. 3) Ni res, d& se ,v spovednici obnašam kakor birič pri dražbi", res pa je, da se obnašam po cerkv. predpisih. 4) Ni res, da »v spovednici ljudi klofutam", res pa je, da to storiti ni mogoče, ker sem po mreži od ljudi oddeljen. 5) ni res, da mi ,je nepovsbljeni gost brevir odnesel", res pa je, da ga je pustil pri miru in ga še imam. Sv. Barbara v Halozah, doe 1B./1. 1908. Jakob Rubnsa, kaplan. — Smešni dečko, ta mladenič v črni suknji, kaj? Ali ta .popravek" je seveda toliko vreden kakor tisti »popravki", katere mu je skrpal šoštar ▼ Sv Jakobu. Mi vzdržujemo svoje trditve popolnoma! Poleg tega je Rabuzek pozabil »popraviti", kar smo mu v dotičnem članku še očitali, — da je namreč v prvi vrsti za dekleta izpraševal, ker bi menda zopet rad čez potoke skakal, da je metal ljudem svoj brevir v glave, da je pozabil štolo, ko je šel umirajoče sprevidati itd. Ali to tudi ni res, Jakec ? Povedali ti bodemo še marsikaj, povedali vse nesramno počenjanje, s katerim hočeš našemu lista škodovati. Ne misli, fante, da nam bndeš Škodoval s tvojo predrznostjo. Takih ljudi se pač še ne bojimo, pa čeprav pošiljajo »popravke* kar na tucate. Toliko za danes! Celjska zadružna zveza- katero vodijo generali »narodne stranke", je izgubila leta 1907 skupno hO zadrug. To da misliti! Tetka »Domovina* seveda molči o temu. V Ptuju se je naselil, kakor smo že poročali, vb* ga zdravilstva doktor W. Schwab, ki je bil preje distriktni in tvorniški zdravnik v Ho-benmautna. Dr. Schwab stanuje v novem rotovžn (II nadstropje) ter ordinira vsak dan od 9. doli. ore, tudi za kirurgične, ženske bolezni, pomoč pri rojstvu, zobne operacije itd. Prvaški fantalini. Brežiška policija ie prijela ponoči sodnijskega cficijanta Antona S bnša, Benko C«enkaničevega pisača Miho L-berja in krojača Valentina Vester. Ti junaki so ponoči mestne table poškodovali in napravili na ta način mestu precej škode. Vester priznava svojo lumpanjo. S koša pa trdi, da je bil tri doi pijan. A i more sodnija takega alkoholista rabiti? Pomene vandale naj bi Be pošteno zaprlo. C.enko-Benkovič pa bode menda zopet v državni zbornici rogovilil čez brežiško policijo, ki takim ponočnjakom ne pusti škode delati. Volitev V Laškemtrgu. Za župana v L»«kem-trgu je bil izvoljen g. hišni posestnik A. W» ber, za obč. sve ovalce pa gg. dr. Mravlsg dr. E. Scbwab Jos. Drolc in K. Valentinitsch. G. W^ber je zdaj že 10 let župan. Vsi izvoljeni so na-prednjaki. Vinska razprodaja na viničarski šoli v Sil-berbergu pr' Leibnicu se je vršila 16. t. m. Ravnatelj g St-tglw je naslikal vinsko leto 1907. V vinskih okrajih Ljutomer, Brežice, na Bzelj-skem, v P.šecsh, Sromiah, Sevnici in Kozjem je bila tigatev v splošnem imenitna. Ali večidel vinogradniških krajev je imel jako slabo trgatev. Vzrok je bil v prvi vrsti mraz prosinca mest ca 1907, ki je menjal prehitro z toplim vremenom. Hakze pa so grozno po toči trpele. Po zanimivem govoru se je prodalo vina po ceni cd 56 vin. do K 1 60. Srebrno poroko sta praznovala tovarnar F. Steinklauber in soproga Marija na Pragerskem. Delavci so jima priredili lepo slavje. Cestitsmo! Pretep. V Freiheimu na Pohorja so se stepli fanti. Posestnik Petelinšek je hotel svojemu sinu pomagati. Pri temu ga je pa fant Lszmk z nožem v hrbet sunil in smrtnonevarno ranil. — 4 — Ubil je r pretepu Anton Blažič v Sp. Pul-skavi fanta Franceta Žagerja. Udaril ga je z železnimi vilami po glavi in ga tako ranil, da je Žager kmala umrl. Ubijalec. V Sevnici je ubil pekovski pomočnik »Simon Jnrca nekega italijanskega delavca. Jurca je znani pretepač. Požar. V trgovini Majdič v Celju je nastal ie dni ogenj. Pogumna požarna bramba je omejila plamena. Škoda je precejšna. Ubil se je posestnik Franc Polanec v spodnji Novivesi pri Slov. Bistrici. Nesrečnež je padel iz plota in je umrl v 2 urah. Iz Koroškega. Korošci 1 Troje listev se vam ponuja dandanes! Prvega vam ponujajo prvaško-politični, za sveto vero izgubljeni slabi duhovniki. To je .Mir", kateremu je dalo ljudstvo pravo ime ,ŠMir" ali .Prepir". Ta list je zagovornik deželnih izdajalcev, zagovornik tistih, ki izrabljajo spovednico in prižaico, ki onečaščajo grobove in ki sejejo sovraštvo. Proč tedaj z »Mir o m!" Drugi list, katerega se vam zdaj ponuja, je mlado kranjsko dete. Rojeno je tam nekje čez Karavankami in oče mu je prvaški advokat. Ta list laže, laže že a svojim imenom. Imenuje se namreč ,Korošec". Od kje ima pravico, da se tako imenuje? Oče mu je prvaški dohtar, rodil se je na Kranjskem, na Kranjskem živi in se tiBka, — in to naj bi bil .Korošec" ? N e, nikdar ne 1 In zato proč s tem lažnivim listom .Korošcem"! — Naš napredni, Nemcem prijazni, za pametno gospodarstvo se boreči list vam ne ponuja ni prvaški far ni pr-vaško-kranjski advokat. Mi se sami priporočamo 1 Ali ne priporočamo se z lepimi prazaimi besedami! Kdor je v naših vrstah, mora delati. Na delo, na pridno, nesebično delo vas kličemo. In spremenili se tudi ne bodemo! Ostali bodemo, kar smo! .Štajerc" je ime našega nevatrašenega lista! Dobro 1 Ali pravo ime bi bilo: .Št ajerc- Korošec". Pa ni vredno imena spremeniti. Videli smo Že ljudi, ki bo bili grofi in so imeli najlepša imena, pa so bili le lumpi. Mi delamo nevstrašeno za koroške kakor za štajerske kmete! Sosedi smo si! Delajte tedaj tudi vi za nas 1 Razširjajte .Štajerca," glejte, da postane vsak pošteni kmet, obrtnik ali delavec na Koroškem naš naročnik, — vsak naš prijatelj naj pridobi vsaj še enega naročnika in mi, -— to obljubnjemo, — mi ostanemo vam Korošcem zvesti! Torej, na delo! Izdajale! domovine I Bodimo si odkritosrčni: ali zaslužijo prvaški hujskači druzega imena? Čisto navadni izdajale* Bvoje domovine bo ti gospodje. In to je lahko dokazati. Prvaški voditelji bo povsod, celo v postavnih zastopih, izjavili, da so proti danes obstoječimi zgodovinskimi kronovinami, to se pravi: da hočejo odtrgati slovenski del Koroške od nemškega dela, kakor hočejo odtrgati spodnjo Štajersko od zgornje in srednje. Razsekati, raztrgati hočejo prelepo Koroško in združiti nočejo ftlovenske dele Koroške s Kranjsko, s spodnjo Štajersko, z Goriško in Istrijo. Končni cilj pa jim je panslavistična misel, — združenje slovenskih dežel z jugoslovanskimi, hrvatsko-srbskimi in bolgarskimi cigansko-roparskimi državicami. Ko je prihajal naš aii-olasi cesar v Celovec, hotel je pripeljati orglar Grafenauer svoje prvaške župane, da bi vpili .živio". Zupani so bili pametnejši od oiglarja in so raje .hoch" vpili. Ali hinavstvo je zanimivo, ki tiči v tem ravnanju! Grafenauer se je hotel prilizovati habsburškemu cesarju, tisti Grafenauer, ki hoče s svojimi pristaši razbiti enotno Avstrijo, ki pljuje na avstrijsko ustavo in ki želi priti pod žeslo kralja Peterčka revolverskega sli pa kneza vBeh tatov Nikite črnogorskega... Razkrinkani ste, prvaški modrijani! Za vas ne veljajo meje države, za vas ne veljajo postave, za vas je merodajni le tisti strup, ki ste ai ga navlekli iz panslavističnih spisov ! In ker Bte državni izdajalci, ker se družite z inozemskimi narodi, ker hočete razbiti, kar je, — zato tudi ni čudno, da pljujete na vašo lastno domovino Koroško! Z bengalično svetlobo razjasnil je lažnivi govor orglarja Grafe-nauerja v državni zbornici mišljenje prvaških .odrešeuikov". Kaj domovina, kaj .tožniKorotan", kaj lepa dežela, v kateri je stala zibeljka, — prvakom za vse to ni! Rajši nego nemški Korošec jim je konjski tat iz Črnegore, — bolj kot nemškega svojega soseda in sodeželana ljubijo krvave Srbe, ki morijo na bastijalični način lastnega svojega kralja! Deželno izdajstvo je prvakom prva stvar! Iu v tem so si vsi prvaki edini. To misel in ta cilj zaslednjejo laži-katoliški .duhovniki" okoli „ŠMra", — to migel in ta cilj zaslednjejo pa tudi kranjski dohtarji, ki stojijo okoli novo pečenega lista .Korošec". Deželno izdajstvo jim je vse ! In mi naj jim na tej nesrečai, b'ezznacajni poti sledimo ? Mi naj vržemo spomine na svojo mati proč? Mi naj si sami pljujemo v obraz? Ne, — mi tega ne storimo! O glar Grafenauer je padel na stališče, da skuša omadeževati lastno domovino, — mi mu ne sledimo. Mi napredni kmetje gremo svojo pot naprej in prej kot slej nam velja geslo : skupno z nemškimi sosedi na Koroškem delujmo na gospodarskem polju, da ne bodejo naši otr. ci prokhnjali na naših grobeb. Živio napredek, Živio Koroška! Koroško šolstvo je .stari kanon" orglar Grafenauer v državni zbornici ua grdi na'm napadel. Preglejmo todaj et*ar, jeli so ti hudobni napadi tudi opravičeni. L 1891 je sklenil deželni šolski svet, da se učijo slovenski otroci v prvih letih v njih materinem jeziku pisati in citati. Nadalje se je naročilo, da se vpelje otroke v 1. in 2. razredu potom slovenskega abecednika v slov. in nemški jezik. Od 3. leta naprej pa se je podučevalo slovenščino 3 ure na ted*n. To je bilo toliko, da je ljudstvu zadoščeralo Ali prvaški hnjskači niso bili s tem zadovoljni in so zahtevali še vedno več. Potem se je vpeljalo še 2 uri slovenskega poduka in od?zelo zato 1 uro risanja in 1 uro telovadbe; končno se je žrtvovalo prvaškim zahtevam tudi še 'po zimi drugo telovadno uro. Ali obisk slovenskih ur ni postal v 16 letih boljši. Lmdje zahtevajo ednostavno nemški poduk, ker razumejo potrebo in pomen jezika velikega nemškega naroda. Stariši so vložili povsod prošnje, da naj se njih otroke od slov. podnka oprosti. Prvaški voditelji so pa sicer sami svoje otroke nemško vzgojevali, ali hnjskali so naprej. Torej z eno besedo: kar je orglar Grafananer v državnem zboru o koroškem šolstvu povedal, je grdo zavito in zlagano. Možu ae je šlo ravoo le zato, da pljuni na komando forovških politikov svoji koroški domovini v obraz Sram j h naj bode! Klerikalni obrekovalec. Klerikalec Walte v Trbižu j« žalil po črni navadi poslanca g. Drey-horsta. Bil je zato obsojen na 200 kron globe, odnosno 20 dni zapora. Guten Appettit! Volitev. V Vrbi na jezeru je bil izvoljen petič za župana vrli naprednjak g F Dtbino. „Vera je v nevarnosti" t Rmkenbe-ga pri Phberku. Kdor ne veruje, plača groš. Kaj se je zgodilo ? Odkar obstoji šola, so molili otroci v 2. razredu tamošnje šole nemško. To pa zdaj nakrat kaplann Lucovnika ne dopade. Lazil in plazil se je po vseh straneh, ali učitelj g. Wie-gele se ni dal pregovoriti. Zdaj se bode atvar v okrajnem šolskem svetu rešila 0 kaplan, ali nimaš res nobenih drng h skrbi ? Ali je narodnostno hujskanje tvoj posel ? P08l. Nagele — ponesrečil. Vrli napredni poslanec Nagele je padel pred kratkem iz voza in se precej težko ranil. Moral se je podvrečni operaciji, ki se je docela posrečila. Upati je, da okreva kmalu. Živinski Sejmi meseca februarja se vršijo (M = pincguvsko - molltalsko pleme ; B = maria dvorsko ; debelo tiskani kraji so eksportni sejmi, na katere se prižene Čez 500 glav). 3. febr. Friesach (B) Weitenefeld (B) Sachsenbnrg (M), Dobriach (M). Dne 5. febr. Gurk (B), Beljak (M) Dne 9. febr. sv. Štafan (M). Dne 17. Liesmg (M) Dne 18. febr. Lugan (M). Dne 22. Radentein (M). Dne 25. Trefen (M). .Dne 28. Winklern M. Kmetski zbor se je vršil 19. t. m. pri .Seppmiillerjn" v Metnici. Glavni govornik je bil vrli kmet in državni poslanec P>rker, Navdušeno bo ' kmetje odobravali njegovim lepim besedam. Nemški kmetje se pridno g bljejo. Dal Bog, da bi tudi slovenski ne zaspali v klerikalni senci . . . Razstreiba. V hiši g. Peter Wilhelm v sv. Mohorju se je zgodila acetilinska razstreiba. Neko deklo je vrglo ob kamenje, da je kmalu potem nmrla. Težko ranjena sta bila tudi dva učenca. Zmrznil je duževno bolani revež Egger v Pnhreitu. Nesrečnež si je vrat prerezal in potem zmrznil. Utonil je v Prevaljn neznanec. Mrliča bo potegnili iz vode. Pogorela je koča Wertschko v Polajnu pri Prevslju. Smrt v plamenih. V šentvidski okolici je pogorma Ruppova koča. V plamenih je umrl neki 70 letni starček. Tatica. Natakarica Neža Lučaunig iz Poggers-dorfi je ufcradla svoji materi hranilnižno knjigo za 1800 K. Tatico so zaprli, ali 200 K je že porabila. Po STOtU. dobn pogn in gi redni z da vanit velik v zei srede hitro popli dova kih i za e: sama fcupo dova rabi da s Pobožni tat. Upravitelj cerkve San Giovanni JS™! v R mu je ukradel 300.000 lir cerkvenega de-ka!ei narja in jo pop hal. Absolvo te ... P0Jal Dekla zadavila je v Lsipzigu knjigoveza *me1 Gegler. Našli so ga kot mrliča v postelji.n..*e Btbara je ukradla nesrečnežu 10.000 markov. y. Kamenovani učitelj. V Marmaros-Szigeta ■o°rej|e napadu kmetje grškega učitelja Aleksa Bokolega, . . ga privlekli na cesto in ubili a kamenji. Doslej P1*1 se je 30 oseb zaprlo. Vzrok umora je verskodne hujskanje. 160.000 brezposelnih je glasom uradnega spisa v N item Yorku v Ameriki. Rudarska smrt V jami Couchant pri Char-, leroi na Francoskem so se razstrelili plini. 6„ . rudarjev je bilo ubitih in 25 ranjenih. , aAc' Požar. V Temucu (jožaa Amerika) je pogo- ?je relo 30 hiš. Ogenj je napravil škode za več milijonov in je izgubilo tudi 3 oseb življenje vi mc itar plamenih Pomilošceni farški slepar. Monsignore Drozd ' ki je s svojo Veacsljnovo posojilnico stotere ljudi Z01}1-ogoljufal in v nesrečo spravil, je bil svoj čas na ., 7 let ječe obsojen. Zdaj je sedel nekaj čez?" .6 4 leta in ravno poročajo da bo ga — pomi-lostili. Male lumpe se obeša, velike se pusti ',e ** bežati.. . '° - ___________________________.___________ ________„31110. Nekaj o vporabi umetnih™™ gnojil. %£ Posestnik Anton Logarič pri Sv. Miklavžu pri?08* Hočah in več drugih kmetov mariborske, slovenje-'8"" bistriške in ptujske okolice me je skoro-" ' enako vprašalo, ali velja Tomaževa moka in'"1'1 Kalijeva sol tudi za krompir, koruzo, oves itd. .'. Ker se taka vprašanja množijo, mislim da je31'' dobro da na to v Štajercu odgovorim. Toma-lt8'c zeva moka in kalijeva sol vsebujeta vsak poi:onc eno glavno snov za gnojenje in sicer prva daje10?1 zemlji fosforovo kislino iu druga kalij, razven«,mo tega pa še pride skoz ta gnojila apno, magnesia?^ klor itd v večji ali manjši množini v zemljo. Za*arD travnike in deteljišča zadostuje po navadi, cVrot gnojimo s tema dvema gnojila, drugače je pri drug h kulturah. Ako bi kedo njivo izključno* *} z um. gnojili gnojil, bo treba skrbeti tudi zsD0 i dušek; tisti pa je precej drag in mora torej107e kmet previden biti ako ga vporablja. Najbolj^en: pripravno gnojilo ki vsebuje dušek, je Čilski"0? eoliter kateri stane okoli 34—36 kron 100 kg,je ° in zadostuje 100 kg po navadi za en oral. Ker"0" je to gnojilo ena zelo lahko raztopna sol se sm^'6' šele z njim gnojiti da rastline malo zausejo, inra n še takrat v jako majhni množini najbolje da se potrebna množina razdeli na 3 dele in o pre--'80-sledkih 8 dni daje po ena tretjina. Ako se po-Iletl stavim krompir in koruza pozno v toplo zemlje1?.F sejeta se sme takoj po setvi gnojiti z prvo tre-5*"" tjino druga tretjina se da ko začne krompir ver?'ra iti (koruzi po prvem vk8panju) in zadnja tre0* i tjina pred ogrebanjem. Pšenici pognojiš prvir°~J ko se začne ista spomladi že nekoliko gibati ir*. ponoviš čez en teden ali 14 dni to gnojenje'"184 Ker je čilski soliter precej ojstra sol, katei/ren lahko nežne rastline zažge se »me isti le arecU, poldneva v suhem vremenu trositi, ker ako \p '* se na mokre rastline trosilo bi se iste ohžgale:az* Za navadno pa se priporoča da gnojimo nai5(3am travnike z um. gnojili, iste Bnažimo, vsušimr110' in jih povsem skrbno opravljamo, na njivah t)rat 5—6 letnih presledkih sejemo deteljo in istraže. dobro z nm. gnojili (Tom. moka in kalijeva sol) pognojimo, z domačim gnojem pametno ravnamo in ga na njivah in v vinogradu vporabimo. Z redoioi sejanjem detelje zemljo čistimo in tndi z daščem vskrbimo, posebno ako detelji z imenovanimi um. gnojili postrežemo je detelja v stanu veliko množino dušca iz zraka nasrkati in ga v zemlji nakopičiti. Čilski soliter pa je izvrstno sredstvo ako hočemo v rasti zaostale rastline iitro okrepčati, posebno se to pri vinogradu poplača, ako ga je mraz ali zgodnja toča poškodovala. Trta se gnoji tudi v dv*h—tre h presled kili in zadostuje ena žlica čilskega solitra enkrat i& en trs, vrže se eno pod nad trsam in se sol sama raztopi. Vedno pa bodete previdni pri nakupu in vporabi um. gnojil, da ne boste oškodovani po prodajalcu ali pa po nepravilni uporabi gnojil. Zimski čas pa Vam daje tudi priliko, da si po občini pokličete potovalnega učitelja ^gospod J. Belle, g Goričan, oba v Mariboru) katera Vam bosta rade volje podala vsakovrstna pojasnila v različnih strokah kmetijstva. Vsak kmet bi mcgal biti dober znanec potovalnega učitelja, pa tudi nd naSe delavne ces. kr. kmetijske družbe za Štajersko katera udom dobro urejen slov. ali nemški Btrokoviii list pošilja. !Mala ndnina (K 3.—) omogoči vsakomur vstopiti v to prekoristno družbo. V Kačjem dolu, dne 6/1. 1908. Andrej Drofenig e, Kako se napravi kolje trpežno ? Po zimi ima kmet največ prilike, da svoje kolje impregnira. Najceneje in najbolje priprosto je, če namočimo kolje v raztopljeni bakreni galici. Železna galica ni tako dobra za to. Tudi ne zadostuje, če kolje samo namažemo, ampak moramo ga namakati, •da potegne raztopljiao v sebe. Zato vzamemo star sod, ga postavimo po konci, odvzamemo .gornje dno in ga nalijemo 40—50 cm visoko z vodo. Potem dodamo toliko bakrene galice, da je pride na 100 1 vode 3 kg. V to raztopljino postavimo kolje in ga pustimo tako dolgo stati, da se je pošteno na vleče. Stati mora v njej 14 dni do 3 tednov, kak je pač les in kako je de belo. Smolasti kolj mora stati dalje ko navadno. Globlje, kakor stoji kolje v zemlji, ga ni treba namakati. To namakanje gre sicer zelo počasi, ali kolje se lahko potem takoj rabi in je zelo trpežno. Glede trpežnosti so se naredili razni poskusi, pri katerih se je pokazalo sledeče: Od osmojenih ali s terom namazih kolov jih je čez 10 let stalo 20—30% še na istem konci; od onih, ki so bili napojeni s snblimatovo raztopino ali karbolinejem, pa 35%. Pri onih pa, ki so bili napojeni z bakreno galico, jih je po 10 letih stalo 60—70 in še več odstotkov na istem koncu. To je pač dokaz, da je najboljše, če [ajg j impregniramo kolje z bakreno galico. Kolje, ki ren. jsmo gt namazali s karbolinejem, mora biti, predno Be rabi, popolnoma suho, ker sicer škodi karbolinej rastlinskim koreninam. Ivan Ilcrzog, ■Grotfenhof. Na sode je zapisati s kredo, kaj je v njih I V kratkem bo imenovan kletaraki nadzornik, ki bo pregledoval kleti. Vsak gospodar mora po novem vinskem zakonu zapisati na sod, ali j t njem vino ali kaka druga vinu podobna pijača, drugače je lahko kaznovan. Tudi odtis zakona se mora razobesiti v vsako klet. Kdor ni še storil tega, naj ne odlaša, ker imajo pravico ogledovati kleti tudi drngi zdravstveni nadzoroval ni organi. Motno VH10 se tndi letos tu pa tam opazuje. . Osobito oni gospodarji, ki imajo globoke, hladne . kleti, v katerih ni vino v jeseni dovolj povrelo se pritožujejo. Nekateri mislijo, da se je vino zbirsilo in marsikdo je že zlil motno vino v strahu, da bi kedo ne zvedel o njegovi nesreči, na gnoj ali v potok. Predno se kaj takega stori, dobro je vselej, da se praša prej za svet vinskega veščaka. Prav lahko je mogoče, da ne prouzroča birsa motnega vina, marveč edino le zadušeno atom ™nJe- v sredi Prevrzite zemljo I Zima je najboljši orač 1 0 bi S tem, da zemlja zamrzne in se spet otaja, ieale. rM'[r0J'i0 Be T nji razne snovi, ki dajejo rastli- naše nam ž'vež- Zmrzav tudi rahlja zemljo. Zato bi i širno mora' T8ak kmet že pred zimo svoje polje pre- B^ T orati in pustiti nepobranjeno, da zamore mraz jg^o, lažej h spodnji zemlji. Kdor ni zemlje v jeseni x>rej ibolj ilski kg-Ker sme , in a se pre po mljo tre-• ven tre-prvič .ti in enje. — 5 — prevrgel, preorje naj jo, ako se ebarm se »prejme; plačilo 120 Kca mesecdrva,luč in mleko- Graščina Laugcntal pri Pesnici. Vinsko stisk-lnicoS za večjega vinogradnika, s katero se lahko 10 pob vnja-kov vina naenkrat preža, pa tudi za manjšega vinograd-skega posestnika, proda Josef Plantz v Lipoglavi pn Loč« h. Ženitna ponudba 26-lelni fant z 2000 kron gotovega premoženja želi za ženo priletno dekle aH vdovo katera ima gostilno in nekaj posestva. — Ponudb? sprejme upravništvo »Štajerca". 4$ PIPE iz Brnye>elesa piima kvalitet, iz pravega, nevnicljl ega Bruyere-leaa. Gladka glava z da'eč zaviti n-.Buyere-odlivom, viS-njati ror, na-ustnik iz roga ~ in Slavh, cena 21 cm. dolga K 1*50. Ista pipa, ali z okoli rezano Biuyere leseno glavo K 180 Največja izbera v re-kvizitah za kadenje dobite v n:Ojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poŠt nine prosto. Dobi sepri: c. in k dvornem liferantu Hanns Konrad razposlljevalna hiša v 690 Briix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 3000 oodobami zastonj in pošti ine prosto. Hram s štirimi stanj o vanj i, 62 gospodarskim poslopjem, vse v debrem stanu, 10 minut od Ptuja, se proda s konji, govedo, svinjami, vozovi i t. d. pod ugodnimi p goji. — Več s« izve pri laslniku Johan Brn« v Budili pri Ptuju. Kuhar ca •»" pridna in delavna dobi dobro službo pri trgovcu Le op. S1 a w i t s c h v Ptuju kam se naj ponudbe brž pošljejo. Kupiti želim lepo posestvo v ravnini blizo ceste ali Ztlez-niske postaie. Želi se prvi razred zemljo in nekaj gozda. Ponudbe prevzame upravništvo Štajerca. 64 Na proda] 59 je vsa mlinska oprava s pripravo za tri oziroma Stir tečaje; sledni tečaj se mora tudi na manjši in vodno moč porabiti. Prodalo se bo vse skupaj ali tudi deli posebej. Pro-stovolna dražba se vrši I./.2. 1.1. p. Konr. Sollagg v Setar-jevi blizo Sv Lenarta SI. Gor. Leseni deli za žago z oknžjem (Gattersage) kakor tudi vozove za ploha in na valčke (Rollwagen) se prodajo. Več se izve v graščini Forsthof pri Celju. 68 Mizarski učenec od poštenih stariSev se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Kje pove upravništvo „Sta- jerca". 61 Najboljše budilnice (Wecker) regislrovsna znamka ..Adler-Roskorf-Alarm" ae dobi le ari ronii tvrdki Z 1 zvoncem, jekleni anker in „Absteller" K 3 80 Z cifernico, ki se po noči sveti......K 4'20 Z 2 zvoncoma, jekleni anker in „Absteller"K440 Z cifernico, ki se ponoči sveti......K 480 Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernico ki se p moči sveti......K 3-30 Z lepo malo leseno posado K 4-40 Z cifernico. ki se sveti po noči......K 4 80 Športna budilnica . K 5-50 Ki se sveti ponoči . K 6'— 3 leta pismeno garancijo ! Ako nedopade, denar nazaj I PoSlje po povzetju prva fabrika ur v Briixu HANNS KONRAD c. Ink. dvor. llfBriix.it876. Zahtevajte moj glavni cenik, hi ima Čez 3003 slik zastonj in poStnine prosto. 693 Kovaški učenec se takoj sprejme pri Aloizi Tgcherntsehitseli.kovaški moj- stor v Unterschwarza pri Spielfeldu. 16 Krojaški učenec3 se takoj sprejme pri J. llof- mann krojaški mojster v Celju, Herrengasse št. 32. Učenec s za krojaški obrt se takoj sprejme pri celem obskrbo- vanju za gospodsko modo v Celju, Grazerstrasse 8. 2 trgovska učenca z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmeta takoj pri JoS. Krulc, trgovina z mešanim blagom, Maria Gorica, P- Savski Marof pri Brežicah. oooooooooooooooooooo Pivovožni oskrbnik (Bierfuhrer und Depositeur) oženjen, z jsmčrvino, zn ožen nemškfga in bIo-Tf nekega jezika t bfsedi kakor v pisavi se sprejme za eno pivno skladišče na Gorenjskem. Lastoročno pi»ane ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „Bierdepot" na upravništvo .Štajerca«. «> oooooooooooooooooooo 2 vrla viničarja za amerikanske vinograde s 4. ali 5. osebami kakor tudi nekaj vrlih majorjev tndi z večimi pomožnimi osebami se takoj ali Čez nekaj časa sprejmejo. Ponudbe sprejema Jch. Lininger v M-riboru. 37 7 velikih kadi (Bottiche) t wfbno okoli 7 polovnjakov Iz meceseno- Vega lesa vse v prav dobrem stanu, najbolj primerile za usnjarje se tak^j po nizki ceni prodajo. — Več se i«v« pri Josefu Wernig pri Veliki Nedelji. 52 — 6 — Proda se zaradi rodbinskih razmer == lepo posestvo ^= v Jarenini •/* ure °d cerkve */, ure od železniške postaje Pesnica m l1/, uro od Maribora oddaljeno. Taisto Obsega 33 oralov zemlje i. n. travnikov, njiv, sadonoshika in primerno, 1 oral amerik. vinograda. Hiša kakor gospodarsko poslopje je zidano in z opeko, prva z falcciglom krita. Vknjiženega dolga je 8000 kron. Več se izve pri Kari Schmirmaul kmet v Jarenini. *> Vrli mlinarski pomočnik v umetnem in parnem mlina izurjen ter en mlinarski učenec priden in zdrav fant se takoj sprejmeta v umetnem mlina pri Veliki Nedelji. 51 Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo 1 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoCa, S leta ga-raneijo. 1 moderna zidana kravata za gospode, S kom. fini robci, 1 krasti prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijeiom iz orient biserov mod. okrasek za dame s pat zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dauie, 1 par oSesnik 3 pat. ktivlji, 1 krasno žepno tuaUtno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par mansetnib gumb. 3° Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album %a razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 Šaljivi prejmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko resp. predmetov, in še 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pošilja se po povzetju ali ako se pošlje dfnar naprej po dunajski razpo-šiljevalni trgovini P, Lust, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 60 Karl Kaspei ^ trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodniki"vVegschs = v Ptuju štev. « =E»£ priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej...... milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago _-nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujat "JL"] smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik i škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške iicemške revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre pjsavi kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnik«*. • ,, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokislegt ° amonjaka in superfosfata za gnojenje vinograd« ponudfc Postrežba jako urna in solidna. Pozor*! Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelisd"' -ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja prot-zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju i grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem 1» taru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izboruo, vspeb. siguren. Cena ii franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 Ki vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju alaa°va'n ce se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 stekleni» nosijo po----------- stavno deponirano varstven« mark«. =^— Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, c kr. dvorni liferent „zum schwarzen Adler" PRAGA, Kleinscite 203 kot Nerudocwti. MC~ Poštna pošiljatev vsak dan. "Vnj 1 cela steklenica 2 K, 'I, stekl. 1 K. Po pošti proti naprej pošiljatvi K 150 se 1 malo steklenico, K 2-80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— 4 velike, K 22 — 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v apotekah avBtnjsKih. 1 cel« ti naprej 5 Ne pozabite pred nakupom vseh vrst ur, kakor iepnih, stenskih, badilnih, pen- •Seljskih ur, »r kukavic itd. zahtevati moj glavni cenik, ki obsega 3000 slik in ga dobite zastonj in franko. Kron L. _ . nn Mikel-remontoar-nra.....S — & 3'___ K 6*OU Z"""" Roskof-patent-ura . . . i— Z dvojnim manteljnom . . . 6-80 Reirentoar-«ra črno jeklo odprto -t-— Švicarska zist. Roskopf patent-ura 5-— Reg. Adler Roskopf rementoar-ura 7*— Prava srebrna rementoar - ura „Gloria-kolesje" ..... 8.40 Kovinska tula remontoar-or*. dvojni mantelj .....10.5 Prava srebrna rementoar-ura zist. Roskopf-patent . . 11— Z dvojnim manteljnom . . . 1350 Konkurenčna budilniea (Weeker) 2 90 Budilniea z 2 zvoaoma .... S'80 Adler-Roskopf-Alarro- budi Inka reg. marka.......3 80 Budilniea z stolpovim zvonenjem 6 60 Svarcwaldovka.......2-80 Ura kukavica........26o Ura na pendelj.......8 6n I @ M "^ *■* ™ko ur0 slruC° reelia S letia pismena garancija. "3M " Ni rizike! Iznesjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali denar naprej fett Hanns Konrad •^Jf Bruxu %% — 7 — V ptujskem mestnem soparnem kopališču bo dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob 'Ml uri predpoldan za BO vin.; (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstaltl. Franz Sch6nlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. iidelovatelj umetnih pufik, izkušen v C k. arzenelu, prevzame tudi popravila. Priporoča posebno pnSke na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9*3 in 8*1 mm. Mnogo ilusfrovani cenik «^_____. Absolvent c. kr. stro- kovne Solf- za fuSkar-sko industrijo. F cevi na 70 korakov s Srotom St. 03 7 trefer ev napravilo. — C. k. di re^cija poizkuSnega za. se dobi brezplačno! Uradna šajba Stev. 2(K): iz puSke SI. 1G1007, kal. 16 se je z enim strelom iz leve voda za ro*no strelno orožje v Boiovljah na KoroSkem. UiujiUtelj in edino opravičeni izdelo^atelj „ School i ebove-alirnc-boruiige'* z najboljšimi in na-natančnejsimi streli sedaniosti Hi 100 koranov z dobrim „durch<.agom" (glej sliko strela!) Moja Aliane- borunga" strelja s črnim in brezdimnirn smodnikom hro7- dvomno naj za nosi ji veje in najb'.H ojstro ter presega najboljše angleške, amerikanske in drug-. rborungea. Zato vporablja vsak razumen lovec to nSchbnlieb-Alianc-borungou. Vsaka slaba puSka se naredi z m>jo „borungoH pod garancijo dobio streljajoča. Cena zato K 10'—. Vsak dan dobivam ?ah alna pisma. Atelier za izdelovanje najfu.ej*ili lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih ====== „aliancu puškah =================== vseh zistemov z mojo „Sch6nheb-alianc' borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Blagorodni g. F. Schfinliebl Z poslano puško kal. St. 16 z borungo sem izreino zadovo'jen; na 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; Vaša borunga je najboljša in presega angleŠKo. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Sucsowi. Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! Lepo puranovo perje kila........gl —-50 KokoSje perj8 .....• . . . gl —-28 Gosje perje „ ........gl 1*25 Najlepši gosji puh,.........gl 5'— pošilja po poštnem povzetju Franz Podlipnik perutninski trgovec v Brčki Bosna 7 Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, Slišanega, dobrega 2 K, Se boljšega 2 K 40 v; 1 kg belega, Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K 5. n iiTii ifff~i ilty'TV" v: i kK '"cdno fint-ga sneženo- =^-^—=5^^š5^V-belega, Slišanega 6 K 40 v, 8 K; 1 kg na)finijega (D»unen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj finega od prs 1! K. Pri nakupu 5 kg. franKo. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivim, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K. It K; i najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/68 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; rajpoSiljanje po povzetju 16 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franko. Denar nazaj. C BeiliSCtl v "eschenltz 716 7* ' B8hmerwald Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo za anker-pain expeller je mano kot odpeljajode, izvrstno in bolečine od-stranjajoCe sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 140, in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domač« ga sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z naSo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" V Pragi! Rlisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Hranilno m posojilno društvo v Celju i (Spar- und Vorschussveraln) - . itfj'' "* — re?. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih pro= štorih hranilnice mestne občine Celje prevzame hranilne vloge po 4.) W, vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po 5l|2°|0, kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu listu po 6°|0, konto-korent-kredit: pokriti po 6°|0, nepokriti po 61|2°|0. 19 Predstojnistyo. Mtanilnica (Sparkassa) priporoča se glede vsa- ], kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, isLotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Otrokom in odrašenim ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom (Tbymontel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Sto eri zdravnikov so dali že svoio izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Tbymomel Scillao pri oslovskem kaglju in drug'mi vrstam arCuega kasija. M^» Prosimo vprašajte zdravnika. ^3> _ 1 steklenica 2'2C K. F° posti franko ori nsprej-plačilu 2-90 K. 3 steklenica pri naprej-pla ilu T— r(, 10 steklenic IO-— iS. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k dvorni Lferant Praga-III, Nr. 203. So dobi v vseh apotekah, td Q Pazite tia ime preparata izdelovalca In na parstoeno znamko. a j ca kupoje po najvišji d ni And. SuppatlZ, naknpo-valec jajc v Ptnjn, Rossmanova hiša, (blizo posojilnice) io v SrpdiSčn (Dečkova hifot). Poročni prstani in okraski za neveste. Poročni prstan c. kr. uradno Stempljan v pravem srebru 80 h, pozlačeno srebro K 1'—. Novo zlato K 3 —, 350. i —, 14 raratno zlato K 7-60, 8-50, 950. Ošesniki (Ohrrinee). broie, naročniki, poročna darila vseh vrst po zelo nizkih cenah- Za mero zadostuje trak papirja, ^rflanns Konrad"-^;876 Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo zastonj in 861 franko. Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija WtT 600 komadov za gold. 2*50 priložnostni nakup, ti: I prava švic. zist. Roskopf patent žepna ara, gre natanko in dobro, regul. s pismeno :> letno fabrično garancijo. 2 amerik. zlato-double prstana (za gospoda in damo) 1 angl. pozlač. garnituro, obstoji čo izmanSetnih, ovratnih in prsnih gumb, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 eleg. židfna kravata, barva, in muster po želji, naji.ovejši faiion. 1 krasna knoflica za kravato s aimili-briljanti, 1 nežna damska broša zadnja novost, 1 potrebna toaletaa garnitura, i eleg. usnjati portmone, 1 par amerik. boutons a imit. kamenji. 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali lasni soljfr s pravimi orientahčnimi biseri, 5 indijskih čudo-delni-kov vragov zabava vsskodrušto in Se 380 kom. raznih predmetov, ki so v vsaki hiSi potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. ast. Eoskopf patent žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, koSta ssmo gold. 2o0. Dobi se po povzetju ali naprej plačilu (tudi £Š TT««l-»<»*>'t« svetovna razpošilna hiSa, snamkejpri *^» %JMTU*%»~MM.i Krakov« St. 101. H. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. britev ali 6 ff. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopade denar takoj naiaj, torej- vsak riziko izključen. Wenzel Schramm tsMcratelj glasbenih instrumentov (Hntik-Instrameite), aodajiskl zaprisežen zreienee r Celju, (Iraterstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godhenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu ob-stijoče in čiste na kvinte; finsle za Bolerje od 5 K 60 v naprej ; Gitare po K 7-10 nap. Citre za koncert od 15 K naprej; Fino izdelane goste od 16 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare italijanske Instrumente se zmiraj dobijo pri dieni, Lose od 1 K 20 napr. Skatte za gosle od 5 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— II t'pnami 6 basami oil 26 K naprej. FlUgeihornB In trompete od •8 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune za cltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih instrumentov prevzame. +88 I tutkiitTsiiii otro^H uodb. instrumenti in ustne harmonike Postrsžba natančna in urna. Vsaki dan sveže: Povojene Klobase Povojene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povojenega blaga pri Job. Luttenberger-ju mesar in prekajevalec v Ptuju. Postrežba natančna in urna. Isdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Najstarejf! tvidka za špediranje potnikov — BASEL (Švica) Centralbahnpiatz st. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pije v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in »prejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. ■ Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68_ Obhutreno varovano! Alleirttchfer Balsam •u trn faMiuiii-lfiU.il. tfM ATMirryhiPriirifi hI M>Kk-Juvkrm Vsake ponarejanj« kaznivo 1 Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6*—. Thierryjero centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3-60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot laj-boljsi snlosnozianl in starostam. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry » Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnino prosto. K 7 Regisfrovane „AdIer-RoskopP are se dobijo edino pri moji tvrdki in jih ne ume Boliene droga firma prodajati. Zlasti pripravne za uradnike, orožnik?, kmete, finančne in železniške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuj dobro, natanko idočo uro. Kina original ...Idler lin kop!"-Anker-remontoii-nra z masivnim pozlačenim. an:imaguetičnim, z peresom zavarovanim snker-ko-lesjem, tekoča v kamen u. prava emajlna ciftrnica. masivno, pravo pokrovje v. nikelua z varstveno plombo in Sarniruini pokrovom, ovalbflge', okinčen1, pozlačeni kazalci, najlančneje ctgul.ranaK 7 — Ista s sekundo.m kazalcem K S — Z dvojnim monteltnom br*z sek. kazalca K I0-o0 Z dvojnim mau-teljnom in sek. kaz. K 11 5(1. V pravem srebrnem pokrovju odprla brez sek. kazalca K 13-50 Ista s sek. kazalcem K 14 50 Ista. dvojni mantel' brez sek. kaz K 17-50 Ista, dvojni msntel in sekundni kaz. K 1S'5G, Za vsako uro 3 letna pismena garancija. Ni rizike ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I Razpošilja po povzetju ali naprej pošiljatvi denarja prva labrika ar v Brhxn Hanns Konrade, k. dv. lif. vBruxušt.876. <**<«>■ Odlikovan s c. k. avst drž. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi medajlami. Untanovijeoa 1887. Export v vse dete sveta. Moj cenik obsega 200 strani io 3000 slik io se posije vsakomur zastonj in frank« Oskrbnik brez velikih otrok, se išče za malo posestvo na Spodnjem Štajerskem. Dohodki so: Prijazno, lepo in prosto stanovanje, vrt in sadje. Ker je malo dela bi bil ta posel za kakega rokodelca ali penzioniranega rudarja prav primeren. Nastop 1. aprila 1.1. Ponudbe sprejme in pošlje i naprej upr. »Štajerca«. 42 s«** 8 dni na ogle« glasom določb mojfga »ika, torej brez rizike I naročitclja razpošlem prof [ povzetju mojo ,,VoIkB frennd'harmoniko števili C63'/,, da prepričam vsi] kogar o njeni vrednosti Ta harmonika ima ga'asb nezlomljiva Spiralna peres* ne samo za lastne, marvel tudi za base in zračni klapne, nadalje 10 tastnov, 2 registra, dvojno štimungo, 50 mesing-štim., 8 vrsti trompet, mahggoni polit, črne lajšte z barvano bordol obkovano zniklom, dvoja meh, varstvo za oglje ii kovine m „cuhalter", velikost 31X15 en), košta K 8—. Šola za lastni poduk zastoj. Manjše in cenejše harmonike za poduk zlasti 2a otroke po K 2-50, 3-20, 3'80, 5-S0, 580. Boljše harmonike po K 8-5IIJ 9-50, 13-50, H'20 se vidi v mojem ceniku. \a mojih harmonikah ni colntne, ker je vse e>sko delo I Xi riiike! Izmenjavi dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in kr. dvomi ijnMMr. Vnnimil razpoš, hiša glazb. liferant HanAS KOlirSC. blaga Brii:c stev6 878 (Češko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakd na zahtevo zastonj in franko. N al le či a: ci A zi TI rc n: či st U ni Pl Jseh vrat naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Praflersko domačo žavH kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanisa vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. razpoSilja se vsak dun. -^M_ l ctla doza 7». vin., Vi 50 vin. po pošti proti nap'ej-placilu 3 K 16 vin, se pošlje franko i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vne avstro-ogrske štacijone. Vsa dela xavMeov imajo postat/no varstveno znamko. ■■ Glavni depot: ■ B. FRAGNER, c t dwrai lifenat. Apoteka »znm schwarzen Adler- Pra|a Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 303. SkUulišče v apotekah Austro-Ogrike. >c 2. vrSi Sl0\ na Dr kme zanj se 1 dite Najlepši okrasek za vsako sobo- je moja dobro Ideja lockele ura lepo šniiiano ohištvo, zaoeslijivo dobro kolesje, 3 letna pismena garancija, beli. im. koščeni kazale in c franii, 18 cm. visoka, kompletna, zlat* bronclranl oteži (gevichti), izredna ceni, samo K 2 80 V ako leto se razp< Sije od mene več kot 50 000 ur v najnol|So zadovoljno*! p. t. kupcev. T.' v Avstriji edino stoječe Število Je najboljši dokaz o stlldnosti moje trgovine. Vsaka, tudi najmanjša naročila, se najsolidneje elektuira Razpošilja po povzetju I. fabrika ur v Briixu Hanns Konrad, ^ir&'W Bogato ilustrovani glavni ceniki z aad 3000 po- ■inhami se pošljejo na zahtevo zastonj in brezplačno. 692 9. i se i Zavi Brata Slawitscl v Ptuju 1W priporočala izvrstne šivalne stroje (Nabmaschinen) po sledeči ceni: Singer A, . . 70 K — b« Singer Medinm90 a — , Singer TitanialŽO „ — , Ring8chifchen ........140 „ — , Ringschifchen za krojače . . ;. .180 B — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 » — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. _____ ioi ga J De« 8° kane z 2.i dat Zde imo otroč gori s bilo v rala it bi se Novost! JNToyost J Mali orkester za žep. Par osob isamoro celo godbo z orglicami in bobni napraviti. Ustne orglice s perfektnim spremlje-van jem t bobnom. Štev. 2271, me-sing plate, 10 lohov, 20 štim, I a kval. z bobnom (Fell). Vsakdo igra laliko takoj, vsak komad v elegantnem kartonu K 2 50. Štev. 2272, ista i ■. 10 lohov, 32 štim, tremolo, I-a kval z bobnom iFelll eleg. karton zapokaoo K 3-—. Pošlje po povzetju ali naprei-plačilu 2, o. kr. dvorni liferant in razpoailjevalna hiša glazbenlh potreosčia HANNS KONRAD, v Brtixu štev. 876 (češko) Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. Bojaze po str deli st se kac raj na postaja Srce ji h koči zika«, besede to že, stopila vbogi 1 »Ali v« in odg< Tiskal: YV. Blanke v Ptuii