------    206   —
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 51. Imam prav lepe, krepko rastoče cepiče, katere mi pa sedaj kvari neka majhua živalca. Živalca je prav majhaa ia zelena, leta na poganjke ter jih odščipava kakor s škarjami. Je katera pomoč proti temu ptičku? (J. J. v Gorenjah pri Postojini).
Odgovor: Ako bi vam hoteli dati prav svet, vedet^ bi morali poprej, katera žival vam dela toliko ŠRode. V^ imenujete to žival zdaj živalco, zdaj pa ptička. Je torej v resnici ptič al. hrostek ali Kaj drugega? Skoraj gotovo je hrostek (keber iz vrste rilčkarjev. Je li potem kak škodljiv hrostek, odkrižali se ga bodete, ako spomladi pridno otresate drevje: pod veče drevje razprostrite kakov prt ali rjuho, pod manjše pa držite kakov star dežnik. Drevju pa ne smete odtepati cvetja in mladik, ampak otresajte mu veje ali pa trkajte s kako palico ob nje. Tako natresete časi silo vsakovrstnih, največ prav drobnih mrčesov, katerih tudi najboljše oko ne more opaziti na drevji. A ves ta drobiž je škodljiv bolj ali manj, zato ga brez prebiranja pomečite v ogenj ali ga kako drugače pomorite.
Vprašanje 52, Imam dve kobili, kateri vodim k cesarskemu žrebcu v Kranjsko goro. Ob tej priliki pa moram vselej iti skozi mitnico in tudi vselej 20 kr. mitnine plačati. Z eno kobilo sem bil pri žrebci šestkrat, z drugo pa štirikrat ter sem vsega skupaj plačal mitnine uže 2 gld. Slišal sem. da so kobile, ki gredo k cesarskemu žrebcu, proste mitnine. Ali je to res? (J. J. na D.).
Odgovor: Kolikor je nam znano, ni res.
Vprašanje 53. Kako pregnati molja iz suho sprav Ijene pšenice? (T. K. v Delnicah nad Ljubljano).
Odgovor:   Žitnega   molja   odganja   čeja  po  žitnici, mazanje lesovine s katranom ali karbolinejem,   zračenje in pregrebanje žita;   vse to pa pomaga,   ako še nimate molja in se ga hočete   obvarovati.   Kadar se  je pa  uže zaredil, tedaj ga je sitno odpraviti. Priporočajo pa to le sredstvo:   Položi na kup   mokrih   plaht,   okoli pa naspi malo   žita.   Goseničice,   kar  jih   je   v  žitu,   pojdejo   na mokro plahto in potem   jih lahko obereš ali pa drugače pomoriš.   Metulji  pa,   kar  jih  še  ni odložilo   jajec,   ne morejo na liup, a so prisiljeni iznesti jih na žitu, potresenem v ta namen. Razumeva se,  da treba   žito   potem tudi odstraniti:   takisto mi tudi ni opominati,  da  treba zmečkati   vsakega   metulja,   ki ga je videti v žitnici ali pa zunaj kje. Svetovali bi vam tudi,  da postavite okoli kupa nekoliko posod z vodo. Leteči molji se zbirajo radi pri vodi in mnogo se jih potopi.  Moljavo  žito   spravite hitro 8 pota,   drugače  si   zaredite   po   shrambah   toliKO tega mrčesa, da ga z nobeno rečjo ne odpravite.
Vprašanje 54, Kako se morejo pregnati ali uničiti bramorji? Pokvari nam skoraj dva dela salate, kakor hitro jo vsadimo. (T. K. v D.)
Odgovor: Bramor nima mnogo preganjalcev, ker živi in ruje skrit pod zemljo. Največa preglavica je tudi njemu krt, zato varujte to prekoristno žival. Ako nimate krta na vrtu, glejte, da ga doboste od kod. Tudi vrane, kavke, škorci in drugi taki po zemlji brbajoči ptiči ga radi pohrustajo, ako jim pride pod kljun. Najbolj ga odpravite in najbolj v živo ga primete, ako mu poiščete guezdo in zatarete takoj vso zalego. Gnezda ni težko najti, ovajajo ga usihajoče rastline. Kjer na zelenih tleh opazite orumenelo liso, ondi je gotovo bra-morjeva zalega. Ako si ogledate tako mesto bliže, zapazite tudi rove, ki vodijo v gnezdo; posebno očitni so po kakem dežji ali pa o jutranji rosi. Tudi morete bra-morjem nastaviti lonec, da se bodo vanj lovili. Lonec, bodisi kak počen kuhinjski ali rastlinski, kateremu ste pa prej luKnjo v dnu dobro zateknili, lonec torej za-kopljite v zemljo tako globoko, da bode njegov gornji rob nekoliko niže od bramnorjevega rova. Bramor priteče po svoji navadni cesti, pade v nastavo, a ne more iz nje. Več takih loncev, na prikladnih mestih zakopanih, da vam mnogo tega mrčesa v pest. Časi poglejte v lonec in izpraznite ulovek. Bramor je mrzla žival in išče toplote. Imate li v vrtu mnogo te golazni, izkop-Ijite jeseni tu in tam jame in napolnite jih s konjskim
___    207    ___
gnojem. Mrčes, gredoč za toploto, zbira se pod gnojem, in vzpomladi ga brez velikega truda lehko pomorite. Nekateri jih tudi po rovih zalivajo z vrelo vodo.
Vprašanje 55. Mlada krava, ki se je šele enkrat otelila, začela je brž potem, ko smo ji vzeli tele, sama sebe cizati. Kaj pomaga zoper to razvado? (J. M. v Logatci.)
Odgovor: Dajte kravi okoli trebuha pas ter ji pri-vežite med pas in med glavo primerno dolgo palico, katera gotovo brani, da ne prihaja krava z gobcem do vimena. Sami lahko veste, kako je to najbolje narediti, da ni krava s tako napravo ob enem  mučena.
Vprašanje 56. Imam njivo, katera ni vpisana v emljiško knjigo, o čemur pa jaz nisem nič vede J, a tudi sodišče je šele sedaj to zasledilo. Sodišče me sedaj sili njivo vpisati v zemljiško knjigo, kar bode naredilo mnogo stroškov. Ali moram res to storiti in kako naj naredim, da bodem imel manj stroškov? (J. P. v S.)
Odgovor: Ne morete se ubraniti, da ne bi njive vpisali v zemljiško knjigo, in tudi stroške bodete imeli z vknjižbo. Kako pa delati, da bodo stroški manjši, to pa morate vprašati notarja. Sicer pa bode gotovo sodišče prav pogodilo, zato mu pa mirno vse prepustite, kajti bolj če mu bodete nasprotovali in še not rja na pomoč klicali, tem veče stroške bodete imeli.