Cena posamezni številki Din 1*50
Xlii. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40‘—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
V Ljubljani, dne 10. junija 1931.
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Iz novega uradniškega zakona.
Določbe o rodbinski pokojnini.	(Konec.)
Posebno bodo pa zanimale naše bralce iz vrst upokojencev prehodnje določbe, kolikor se tičejo uradn. pok. sklada in rodbinskih pokojnin. O tem govori zakon v XII. poglavju, ki vsebuje prehodnje in končne določbe.
Najvažnejša je določba § 265. U. Z., da se vsem uslužbencem, ki so bili dne 1. aprila t. 1. že v državni službi (ali pa so bili prej že v službi in se po 1. aprilu 1931. vrnejo spet vanjo) šteje kot čas plačevanja v pokojninski sklad ves čas do 1. aprila t. L, ka= terega sicer priznava novi zakon za pokojnino. To se pravi, da se smatra, kakor da so oni za vsa leta svojega službovanja do 1. aprila 1931. redno vplačevali predpisane vloge v sklad, zaradi česar bi se jim tudi priznala rodbinska pokojnina z ozirom na šte* vilo službenih let, odsluženih do 1. aprila 1931., dasi v resnici za ves čas službe pred tem dnem niso nič vpla* čali.
Ne prizna se jim pa službena doba, katero si je uslužbenec po prejš* njih zakonih nakupil za osebno po* kojnino, kakor n. pr. pisarniški ofici-janti, aspiranti v raznih strokah in dr.
Če je bil uslužbenec, ki je prej podal ostavko, dne 1. aprila t. 1. v službi ali pa se po tem dnevu spet vrne v službo, se mu službena doba, odslužena do sprejetja ostavke vra* čuna vsa v pokojnino in se smatra, da je zanjo uslužbenec v redu vplačal vloge v uradn. pokojninski sklad.
Za zvaničnike določa § 267., da se jim, če so bili po vsaj 3 letih zva* ničniške službe odpuščeni in nato neposredno obdržani v službi kot dnev= ničarji, pa so bili kesneje spet postavljeni (ali še bodo v bodoče postavljeni) za zvaničnike, šteje vsa dnevni* čarska služba za odmero pokojnine. Računa se jim pa to dnevničarsko službovanje tudi v minimalni rok 10 let za pridobitev pravice do osebne pokojnine in pa v rok 10 let, katere* ga predpisuje § 8 U. Z. in po katerem se smejo dobri zvaničniki izjemoma sprejeti v uradniško službo, za katero je sicer predpisana nepopolna srednja ali enako vredna strokovna šola, če so služili neprekinjeno 10 let kot zva* ničniki.
Kdor je bil upokojen, odpuščen ali je' podal ostavko v času, ko za nje* govo stroko še ni bilo specijalnih služ* benih doklad (na pr. učitelji, poštarji, itd.), pa se vrne v službo, dobi po* kojnino po prejšnjem zakonu, če se upokoji preden potečejo 3 leta od vnovičnega vstopa v službo. Po sedanjem uradn. zakonu se mu odmeri po* kojnina pred potekom 3 let od povratka v službo samo tedaj, če se mora upokojiti po predpisih tega zakona samega, dalje če je dovršil pred* pisano polno število službenih let. toda ne na prošnjo. Rodbinske pokojnine se pa tudi sicer odmerjajo po novih predpisih.
Vsi državni uslužbenci brez iz* jeme, ki so bili na dan 1. aprila 1931. že upokojeni s prejemki po prejšnjem uradniškem zakonu iz leta 1923., mo* raja od 1. aprila t. I. dalje vlagati v uradniški pokojninski sklad (§ 272. U. Z.). Vloga se zanje določi od pre* jemkov, ki so ob njihovi upokojitvi služili za osnovo, od katere se je od* merila osebna pokojnina, torej ne od pokojnine same, ki je često mnogo nižja od osnove. Kot čas vlaganja v sklad se smatra ves čas, katerega so odslužili do upokojitve in ki jim je bil za odmero osebne pokojnine pri* znan. Če taki upokojenci sami žele, morejo (smejo) prostovoljno za čas
od upokojitve do 1. aprila 1931. naknadno vplačati vloge v sklad. S tem se njihova odmerna osnova za kesnej* šo določitev rodbinske pokojnine njihovim družinam zviša za toliko let, za kolikor so naknadno vplačali vloge. To pa pride v poštev praktično le za tiste upokojence, ki so bili upoko* jeni z nizkim številom službenih let in ki hočejo svojce za primer prerane smrti bolje preskrbeti.
Isto velja za upokojence, ki so bili upokojeni s prejemki po raznih zakonih, ki so veljali pred prejšnjim uradniškim zakonom iz leta 1923., torej za takozvane »staroupokojence«. Za te velja kot čas vlaganja v sklad (dasi dejanski seveda v ta pokojninski sklad niso nič vplačevali) ves tisti čas, ki jim je bil ob upokojitvi priznan za pokojnino.
Ti staroupokojenci morejo (sme* jo) po svoji volji (torej niso pri* m o r a n i) pričeti z dnem 1. aprila 1931 vlagati v pokojninski sklad. Prav tako pa morejo, če žele, naknad* no vplačati vloge tudi za vso dobo od dneva njihove upokojitve pa do 1. aprila 1931. Ta čas, za katerega na* knadno vplačajo vloge, se jim bo upo* števal (prištel k njihovi že priznani službeni dobi, kadar se bo po njihovi smrti določevala njih družinam rod* b i n s k a pokojnina. Plačati po mora* jo vloge od svojih nekdanjih poslednjih aktivnih prejemkov, ki so služili kot osnova za odmero njihove osebne pokojnine.
S tem se morejo okoristiti vsi ti* sti staroupokojenci, ki so bili upokojeni, preden so dovršili polno število službenih let, torej ki so bili upokojeni kot državni uradniki z manjšo, kot 35 letno službeno dobo. Vsa leta, za katera bi zdaj prostovoljno naknadno vplačali vloge, se prej odsluženim in priznanim letom prištejejo in od skupnega števila let se bo po njihovi smrti določila rodbinska pokojnina po odstotkih, kakor jih določa § 139. uradniškega zakona. Tako bo staro-upokojenec, ki je bil upokojen na pri* mer leta 1920. s službeno dobo 20 let, pa bi prostovoljno vplačal naknadno •vloge od upokojitve pa recimo do leta 1935., če nato umre, s tem zvišal rod* binsko pokojnino za enega uživalca od 40% na 55%, za dva od 50% na 65% itd.
Družine državnih uslužbencev, ki so na dan 1. aprila 1931. že prejemale rodbinsko pokojnino, jO' prejemajo in jo bodo prejemale še naprej po določbah prejšnjih zakonov. Njim se torej rodbinska pokojnina ne spre* meni, tudi se ne zmanjša za 5% osnovne in položajne plače, oziroma službene doklade
Zelo važna za upokojence, ki so bili upokojeni po 1. januarju 1929. (in še pred 1. aprilom 1931.) in katerim se je v osnovo za odmero pokojnine vračunala tudi specialna službena do* klada na podlagi različnih specialnih zakonov, je določba § 341. uradniške* ga zakona. Vsi taki pokojninski od* loki o osebni pokojnini se morajo v šestih mesecih, to je najkesneje do konca septembra t. 1. prilagoditi do* ločbam § 123. in 124. uradniškega zakona, ki urejata višino osebne pokoj* nine. Vsem tem se izračuna osebna pokojnina po sedanjem uradniškem zakonu in se ugotovi, za koliko bi bila pokojnina po novem zakonu manjša od prejšnje, ker se po novih predpisih določi naj višja pokojnina samo s 95% osnovne in ne kakor prej s 100% pokojninske osnove. Prav tako se pa tudi prizna v pokojnino največ samo
95% od položajne doklade, katera je v bistvu enaka prejšnji specialni službeni dokladi Zato bodo vse t® pre-računjene osebne pokojnine po no* vem nekaj manjše od onih, ki so bile določene med 1. januarjem 1929. in 1. aprilom 1931.
Ugotovljena razlika med prejš* njimi prejemki, katere je upokojenec kot osebno pokojnino do 1. aprila 1931. užival, in med pokojnino, ki bi mu šla po novem zakonu, se mora odbiti od njihove osebne draginjske doklade. Za toliko se njihova pokoj* nina torej zmanjša.
Isto velja za častnike in vojaške profesorje, upokojene po 1. oktobru 1929. in za vse tiste, ki bodo po 1. aprilu 1931. upokojeni na podlagi za* kona o ustroju vojske in mornarice iz Teta 1929.
Pri izračunavanju te razlike se' uporablja odstotna lestvica § 123 urad* niškega zakona pri vseh civilnih usluž* bencih in stalnih vojaških profesorjih na osnovo in položajno plačo, stana* rino, posebno vojaško doklado in osebno draginjsko doklado. Odstotki iz § 124. o priznanju pokojnine od položajne doklade se uporabljajo pri
civilnih uslužbencih glede službene doklade, pri častnikih glede doklade na čin in zvanje, pri stalnih vojaških profesorjih pa glede njihove specialne doklade. Obračuna se pa razlika po pokojninski osnovi, ki je služila za odmero pokojnine in po osebnih dra-ginjskih dokladah, katero so preje* mali uslužbenci ob upokojitvi.
Ker so se pred 1. septembrom 1923. v nekaterih pokrajinah v naši državi izplačevale rodbinske pokojnine iz posebnih pokojninskih skladov, tako na primer v prejšnji kraljevini Srbiji itd , se bo likvidacija vseh teh skladov uredila s posebnim zakonom. Za večino državnih uslužbencev v naših krajih to določilo nima praktičnega pomena, ker se že od prevrata sem izplačujejo pokojninski prejemki :z državnih sredstev, kot je tudi bivša Avstrija že pred koncem vojne prenehala pobirati od uslužbencev vloge za tedanji svoj uradniški pokojninski sklad. Zato institucija tega sklada, ki jo je nanovo uvedel novi naš uradniški zakon, vsaj za aktivne uslužbence ni prav za prav nič novega, temveč znači le upostavitev prejšnjega stanja.
D. K. D.
Sijajna skupščina
Po sklepu lanske glavne skupščine se je vršil letošnji občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug državnih name* ščencev v Mariboru. Večina delegatov m upravnega odbora je prišla v Mari* bor v petek, 29 maja. Na kolodvoru so jih pričakovali številni mariborski zadrugar ji in obilo drugega občinstva. V imenu mariborske nabavljalne za* druge jim je izrekel prisrčno dobro* došlico upravnik moške kaznilnice, g. višji ravnatelj Niko Vrabl. Zahvalil se mu je predsednik upravnega odbora Zveze g. Dušan Letica, prvi pomočnik fin. ministra. Svirala je godba železni* čarskega društva »Drava«. Na peronu sp bila gostom takoj nakazana preno* čišča.
V	petek popoldne se je vršila seja upravnega in nadzornega odbora Zveze, ki je trajala skoro štiri ure.
Že v četrtek od 15. do 18. ure in v petek od 9. do 12. ure se je vršil v zadružnem domu tečaj za poslovodje nabavljalnih zadrug, ki se ga je udele* žilo okoli 40 zadrugarjev iz raznih krajev naše države Predavali so gg. Če-čič, Ferjančič, Štibler, Trajkovič in Vojnovič.
V	petek zvečer so se zbrali delegati v dvorani zadružnega doma k prijateljskemu sestanku. Po pevski vaji je prišlo tudi nekaj članov moškega zbora Glasbene Matice, ki so zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Z navdušenim ploskanjem so jih brat* je z juga venomer vzpodbujali k no* vim točkam. Končno je g. Mustafa Ci* šič še sam zapel nekaj bosanskih pesmi in v temperamentni napitnici poveličeval slovenske pevce, češ, kjer je dobro vino, tam so tudi dobri pev* ci. Vladalo je tako prijetno razpolo* ženje, da celo prisotni policijski na* meščenci'niso takoj opazili, da je že minila policijska ura.
V	soboto ob 8. uri se je sestala večina delegatov na predkonferenco. Dvorana in soba pred njo sta bili polni. Predsednik upravnega odbora D. Letica je podal obširno poročilo, nato je prečital upravnik Vladimir Vujnovič vse došle predloge in pri* tožbe raznih zadrug. Delegati so se glede večine teh predlogov že dopoldne dogovorili o stališču, ki naj ga zavzamejo popoldne. G. Vujnovič je dajal tudi vsa potrebna pojasnila.
Za 15. uro napovedano glavno skupščino Saveza je otvoril predsednik
drž. nameščencev v Mariboru.
D. Letica šele ob 16., ker je šele tedaj končala verifikacija polnomoči došlih delegatov. Ugotovil je sklepčnost v smislu čl. 36. pravil. Zastopanih je bilo 69 zadrug po 116 delegatih z 292 glasovi. (Vseh glasov v Zvezi je 360). Nato je predlagal predsednik, naj se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, čemur so se odzvali pri* šotni stoje s trikratnim »Živio!«. Prav tako je bila odposlana brzojavka ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru, katerega je zastopal na zborovanju g. Boža Matovič, svetnik v finančnem ministrstvu. Glavno Zadružno zvezo v Beogradu je zastopal g. Vladimir Pušenjak, Zadružno zvezo v Ljubljani pa g. dekan Sagaj. Oba gosta sta spregovorila nekoliko besed v tem smislu, da je pričakovati edino v zadružništvu rešitve iz sedanje težke gospodarske krize. Želeti je, da pride do ozkih stikov med zadrugami producentov in konzumentov.
Nato preide predsednik na dnev* ni red, imenuje zapisnikarja in overo* vatelje. Poročilo upravnega in nad* zornega odbora se na splošno željo ne prečita, ker je bilo natisnjeno v zadnji številki Zvezinega glasila »Za* drugarstvo«, ki je bila razdeljena vsem delegatom.
K poročilu govori prvi g. Jarah. Poročilo nas je zadovoljilo, ker je jasno in konkretno, poleg pozitivnih omenja tudi negativne strani poslova* nja v minulem letu. Slabe zadruge so ovirale delo Zveze, vendar je v tem pogledu opaziti' preobrat na bolje. Tudi v Zvezinem odboru ni bilo prva leta pravega zadrugarskega duha; to je danes povsem drugače Zato je ne* zaupanje izginilo, pristopilo je vedno več zadrug in danes vidimo v našem krogu zadruge, o katerih tega ne bi bili nikoli pričakovali. Dobra je bila tudi misel, da je sklicala Zveza anketo stavbenih in kreditnih zadrug.
Prof. Vašo Gajič (Sarajevo) pra* vi, da moramo duh zadrugarstva še bolj širiti, da se bo naše zadružništvo razvilo ne kakor v bogati Ameriki, ampak kot v mali Danski.
G. Radoševič želi nekatera pojasnila k bilanci, ki mu jih da g. Vlad. Vujnovič.
G. Kalem pripomni, da vidi iz po* ročil, da delajo zadruge večinoma z Zvezinim kapitalom. Zato naj se pospešuje ustanovitev kreditnih zadrug,
Zadružna misel zmaguje.
Zveze nabavljalnih zadrug
ki bi dale potrebno glavnico. Vidi se tendenca, da Zveza naloži svojo glavnico v domove v Beogradu in drugod. Bolje bi bilo, da zidajo domove krajevne zadruge, ki bolje poznajo krajevne razmere.
Na ta izvajanja odgovarja uprav* nik Vujnović, da imajo zadruge skup* no 41,000 000 Din od Zveze, same pa 7 milijonov deležev, 15 milijonov re* zervnih fondov in 7 milijonov drugih fondov, tedaj okoli 30 milijonov last* nega kapitala. Če gre tako dalje, bodo v par letih delale zadruge popolnoma z lastnim denarjem. So zadruge, ki vlagajo letno po en milijon v rezevni fond. Kar se gradnje domov tiče, za* htevajo ti velik kapital. Če bi Zveza dajala ta denar kot posojila posamez* nim zadrugam za gradnjo lastnih do* mov, bi bila njena blagajna v kratkem prazna. Če pa vloži Zveza sama recimo 30,000.000 Din v zgradbe, more v potrebi najeti n. pr. od Državne hi* potekarne banke 20,000.000 Din poso* jila, če vloži te spet v stavbo, more na to stavbo najeti spet 10,000.000 Din posojila. Na ta način ima Zveza vedno razpoložljivo glavnico, dočim bi bil zanjo kapital mrtev, če bi zgradbo zidale posamezne zadruge.
G. Gjurić (Senjski Rudnik) poudarja, da je poskušala Zveza organi* zirati tudi rudarske zadruge, uspeh pa ni bil velik vsled nekih zaprek v ru* darskem zakonu Predlaga spopolni* tev rudarskega zakona. Nadalje vpra* ša, ali je res, da se denar od odteg* Ijajev uporablja za sanacijo nekih fa* litnih zadrug. Nato mu odgovori pred* sednik, da se bo Zveza še nadalje brigala za rudarske zadruge, trditev pa, da rabi Zveza denar od odtegljajev za sanacijo, je popolnoma brez vsake podlage. V letnem poročilu je do pare točno navedeno, kje je Zve* zin denar.
Skupščina odobri potem soglasno letno poročilo in bilanco in da razreš-nico odboru.
Pri naslednji točki dnevnega reda se določi meja, do katere sme Zveza dovoliti posameznim zadrugam posojila. Zveza se pooblasti, da sme najeti kratkoročna posojila do polovice svojega kapitala.
Točka 6. glede spremembe pravil odpade, ker spremembe in dopolnitve k zakonu o nabavi jalnih zadrugah še niso uzakonjene. Upamo, da se to zgodi v najkrajšem času, ker je predlog že izdelan.
Sprejme se predlog, da se vrše zadružni tečaji perijodično na sedežu banovin. Male zadruge naj se posto* poma pretvorijo v zadružnice večjih. Predlog, naj se delež kreditnih zadrug zniža na 50 Din, se odkloni. Ljubljan* ska stavbena zadruga predlaga, naj dovoli Zveza in zadruge hipoteke tudi na drugem mestu, če je podano zadostno jamstvo Tudi mariborska za* druga se priključi temu predlogu.
Predsednik Letica odgovori, da bo to vprašanje še proučil upravni odbor.
Pri volitvah v odbor se sprejme soglasno lista, ki jo je sestavil kandi* dacijski odbor, in sicer: za upravo gg. dr. Mihajlo Jovanovič, dr. Mladen Josifovič, admiral Dragutin Priča, Mustafa Čišić, Mirko Vuletič in Alek* sander Šondič, za nadzorstvo gg. Vašo Bajič, Milan Žica, dr. Adolf Pe* čovnik in Svetislav Gjorgjevič. — Prihodnje leto se vrši glavna skupščina v Kragujevcu.
V	soboto zvečer je bil prijateljski sestanek na senčnatem vrtu restavra* cije Gambrinus. Neumorna godba »Drave« je zabavala goste, ki so zasedli prostorni vrt do zadnjega kotička, z izbranim programom slovanskih skladb.
V	nedeljo 31. maja dopoldne se je vršila slavnostna skupščina v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo desetletnice obstoja Zveze v Beogradu in Nabavljalne zadruge v Mariboru. Točno ob 10 uri je vstopil ob zvokih državne himne v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja, brigadni general g. Pavlovič. Takoj nato je otvoril predsednik Letica zborovanje. Poslala se je vdanostna brzojavka Nj. Vel kra* lju, pozdravne brzojavke pa ministr* skemu predsedniku in finančnemu mi* nistru. Fin. ministra je zastopal gosp. Božidar Matovič, justičnega ministra pa g. dr F. Žiher, komando 4. armade polkovnik g. Putnikovič, bana drav* ske banovine in poljedelskega mini* stra okrožni inšpektor g. dr. Fr. Šau* bah, cerkveno oblastvo stolni župnik g. Miha Umek, Posojilnico v Mariboru njen predsednik g. dr. Viktor Kac. Nadalje so bili zastopani vojni mini* ster, mestna občina mariborska, Narodna odbrana, Sokolska župa mariborska, Zgodovinsko društvo, Slovanska čitalnica in druga društva in uradi. Brzojavno so pozdravili skupščino minister za šume in rudnike, promet* ni minister, minister v p g. Pucelj, ban dravske banovine, predsednik Narodne banke, ban vrbaške banovi* ne, komandant 3. armade, upravnik mesta Beograda, komandant 4. arma*
de, upravnik Drž. hipotekarne banke,' bivši član uprave Zveze g. Pešič, Gjo* ka Popovič, Adolf Ribnikar, Zadruž* ni savez v Splitu, Agraria v Novem Sadu, stavbena zadruga Sarajevo, Sa* vez agrarnih zadrug v Novem Sadu, direktor Agrarne banke in dr.
V	slavnostnem govoru je orisal predsednik g. Dušan Letica razvoj in sedanje stanje Zveze N. Z. Predsed* nik mariborske nabavljalne zadruge g. Anton Rehar je nato proslavil jubilej domače mariborske zadruge, nakar so govorili še zastopniki raznih oblastev. Referat o mariborski zadrugi, ki ga je imel podati g Škof, je izostal in ga objavimo v prihodnji številki na željo mariborskih tovarišev v celoti. (Zaradi pomanjkanja prostora je moralo poročilo danes izostati; op. ur.) Bur*
no pozdravljen je govoril ruski prof. dr. V. Totomianz, ki je prišel iz Prage na zborovanje. Njegovega predavanja v ruščini večina žal ni povsem razumela. Govoril je o stanju zadružništva v raznih državah in primerjal inozemsko zadružništvo z našim Po* natis njegove razprave »Ekonomski i moralno*vaspitni značaj nabavljačkih zadruga« so razdelili vsem navzočim in ga v prevodu o priliki objavimo tudi v našem listu.
Ob 13. uri se je vršil slavnostni banket v Unionski dvorani. Udeležilo se ga je okoli 250 oseb. Za telesni blagor je izborno poskrbel restavrater g. Dolničar, za umetniški užitek pa orkester »Drave«. Tudi tu je bila od* poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke mini* strom. Po banketu so mnogi posetili javno telovadbo Sokola na letnem te* lovadišču, okoli 18. ure pa so se zbra* li skoro vsi gostje v restavraciji na Mariborskem otoku. Ob petju in god*
Vojaška obveznost
V nekem konkretnem slučaju je po tožbi glavne kontrole zoper reše* nje velikega župana N. N oblasti, s katerim je bil učitelj J. J. preveden na tretjo stopnjo osnovne plače, dr* žavni svet razsodil pod št. 39.367/29. od 22. januarja 1931. takole:
»Po t. 5 čl. 4. uradniškega zakona (seveda prejšnjega, dasi ima seda* nji v t. 8., § 3. slično določilo, op. ur.) ne more postati državni uslužbenec moški, ki je dovršil že 21. leto starosti, pa ni odslužil kadrskega roka ali ni oproščen vojaške službe, če pa je taka oseba že v državni službi, ji po zakonu samem preneha služba skladno s t. 10 čl. 133. uradn. zakona.
Iz spisov tega predmeta je videti, da imenovani ni odslužil kadrskega roka, niti ni bil oproščen vojaške službe, temveč da mu je bila služba v ka-
Mačelise odločbe
Na splošni seji državnega sveta,
ki se je vršila dne 14. in 16. marca 1931. so bile sprejete naslednje od* ločbe:
I.	»Čas, prebit v svojstvu gojenca v kadetnici, vojni ali mornariški akademiji v bivši Avstro*Ogrski, se ne more vračunati v državno službo po čl. 300. zakona o ustroju vojske in mornarice, če za to ne postoje izrečni predpisi v zakonodavstvu bivše av-stro-ogrske monarhije.«
II.	»Vsakemu ukaznemu državnemu uradniku Srbije in Črne gore, ki je aktivno služil v vojnih letih 1912 / 1920. v civilni službi, pripada pravica da se mu vračunajo vojna leta po 18 mesecev za pokojnino, skladno s prvim odstavkom čl. 282. finančnega za* kona za leto 1922./1923., to pa tako tistim, ki so bili v aktivni službi ob
bi je kmalu prišel mrak in v veselem razpoloženju so se vrnili z zadnjimi autobusi in motornimi čolni v mesto.
V ponedeljek je večina obiskala falsko elektrarno in ruško tvornico dušika. Skupna večerja je bila v Rušah, kamor so prišli tudi maloštevilni posetniki Pohorja Z nočnimi in jutra* njimi vlaki so se vrnili delegati domov.
Omeniti moramo še, da so bile v soboto popoldne med zborovanjem dame gostov na izletu po mestu in na Kalvariji. Zgodovinske znamenitosti jim je razlagal g. prof. F. Baš. Ob povratku so se seveda malo odpočile v restavraciji pri treh, ribnikih.
Vodstvo vse prireditve je bilo v rokah upravnega in nadzornega odbora nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Mariboru, ki sta poverjeno na* logo rešila nad vse pričakovanje do* bro in v polni meri zaslužila prizna* nje, ki so ga jima izrekli vsi udele* ženci.	drp.
in državna služba.
dru samo odložena, dokler ne dovrši šolanja, a najdlje do dovršenega 27. leta starosti. Na dan, ko je bila pa iz* podbijana rešitev izdana, je imel več kot 21 let, ker je bil rojen 1. 1903. (od* lok je bil izdan 18. aprila 1929., op. ur).
Ker torej taka oseba ne more biti državni uslužbenec, če pa je že v dr* žavni službi, ji po zakonu samem pre* neha služba, tedaj tudi taka oseba ne more napredovati v službi. Po tem je torej z izpodbijano rešitvijo bil ime* novani protizakonito pomaknjen na tretjo stopnjo osnovne plače.
Zato razsoja na temelju členov 17. iri 34. zak. o državnem svetu in upravnih sodiščih z ozirom na zakon o taksah, II. odedelek državnega sveta, da se razveljavi rešitev velikega župa* na N. N. oblasti itd «
državnega sveta.
času, ko je bil ta zakon v veljavi, ka*
kor tudi tistim, ki so bili pred tem upokojeni. Slednjim je treba to pravi* co naknadno priznati, če bi to kesneje zahtevali.«
III.	»Ob prevajanju pokojnin upo* kojenih aktivnih častnikov srbske in črnogorske vojske v smislu čl 1. za* kona o spremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnem priznanju ti* stim, ki so si pridobili zaslug za domovino, na vojaški zakon iz leta 1923., se morajo te pokojnine prevesti samo na prejemke tega zakona na temelju prejšnje rešitve po ureditvi pokojni* ne, to je: ob ti priliki se ta rešitev ne more popravljati po predpisih navedenega zakona, kolikor se tiče službenih let, odstotkov itd.«
IV.	»Duhovnikom vseh veroizpovedi, ki prestopajo iz župnijske služ-
Jules Lemajtre:
Odpadnik.
(N a rohu starih knjig.)
Kralj Ludovik je bil že nekaj dni ujet* nik nejevernikov. Stanoval je v mestu Mansurah, v še precej čedni hiši. Nekega večera, ko je pravkar povečerjal nekaj na* soljenega mesa in suhega sočivja, je sedel na dvorišču ob vodometu v prijateljskem pogovoru z žlahtnim gospodom de Join* ville. Tedaj je prišel paž naznanit, da želi govoriti z njim nek Saracen, lep človek in zelo bogato oblečen.
Saracen je vstopil. Prav res, bil je lep dečko. Toda ni'ime! niti rahlo upog* njenega nosu, niti ni bila njegova polt po* rjavela, tudi ni nosil črne in tanke brade, kakršno je bilo opaziti pri večini bogatih Saracenov. Zdelo se je marveč, da sliči po potezah in izrazu obličja meščanu iz osrčja Francije.
Z globokim spoštovanjem je pozdravil kralja in mu dejal v najčistejši franco* ščini:
»Milostlivi gospod, prinašam Vam cve* tiče. Dodal sem še nekaj loncev mleka, svežega sadja in zelenjave. Vem. da težko občutite neprijetnosti, ki mučijo v ti deže* li Francoze in mislil sem, da Vam bo to malo darilo prijetno.«
Kralj je pazljivo ogledoval Saracena.
»Kje ste se naučili francoski?« ga je vprašal.
»Milostlivi gospod,« je odvrnil mož preprosto, »to sem znal že od nekdaj, za* kaj bil sem nekoč kristjan.«
Tedaj je dejal kralj s trdim glasom, v katerem je bilo pa čuti odmev težke ža* losti:
»Vaših daril ne morem sprejeti. Odi* lite. Nič več ne govorim z Vami.«
Joinville je spremil moža. Ker je bil pa radovedne narave, ga je ustavil v sobi in ga izpraševal:
»Kdo ste vendar in kako ste prišli sem?«
»Jaz sem,« je rekel mož, »Ali*Eddin, trgovec iz Mansuraha. Moje pravo ime je Gautier in doma sem iz Provinsa. Prišel sem v Egipt v letu 1239. po Odrešenju z Burgundskim vojvodom. Naselil šem se tu* kaj in začel kupčijo in da bi me nejever* niki no nadlegovali, sem zatajil vero. Pro* dajani preproge, svilnato tkanine, dišave, včasi tudi sužnje. Služim kristjanom in mohamedancem in oboji me samo hvalijo.«
»Ampak, mar ne veste, da ‘boste po* gubljeni in da pridete v pekel, če bi umrli v tem stanju?«
»Res je, ampak na to mislim kolikor mogoče malo. Verujem, da ni nobena ve* ra boljša od krščanske. Toda če naj zapu* stim Mohamedovo vero, bi moral odtod in pustiti vse premoženje. In če bi se vrnil k vam, se bojim revščine in očitkov, s ka* terimi bi me sprejeli. Vsak dan znova bi mi dejali: .Glejte ga odpadnika!’ Rajši ži* vim tu bogat in zadovoljen.«
»Ampak kaj nič ne mislite, da boste na sodnji dan, ko bo vsakdo videl vaše grehe, morali slišati mnogo hujše očitke, kakor so ti, pred katerimi Vas je danes strah?«
»Mlad sem še in sodnji dan je daleč, dočim je moje bogastvo in so naslade tu, čisto kraj mene.«
»Ampak kaj ne občutite nemira in kesanja v srcu, ko vidite tod rojake, ki so pripravljeni umreti za vero, katero ste za* tajili?«
»Seveda, in prav zato jim skušam nu* diti vse usluge, kolikor morem. Prvikrat, ko sem vas videl, Vas in Vaše tovariše, sem se med solzami spomnil na mladost, na rojstno mesto, na cerkve, samostane in na glas provinsških zvonov in na žitna po* Ija, ki zlatijo pokrajino Brie. Saraceni ni* so hudobni ljudje, toda z njimi ne morem govoriti o preteklosti. In potem so oni bolj vdani nasladam nego čustveni. Pri njih nisem našel tiste plemenitosti in ljub* kosti v občevanju in tiste nežnosti, kakor pri nas doma. Skratka, nisem mogel dru* gače kot vzljubiti francoskega kralja, čim sem ga videl, zakaj zame predstavlja vse, kar sem tam zapustil. In ker sem vedel, da ga muči mrzlica in da trpi na želodcu, sem mu prinesel to mleko in svežega so* čivja. Ravnal je z menoj ostro, ker ne pozna mojih čustev prav do dna in ker je sploh preveč svet mož, da bi me razumel. Toda teh skromnih darov ne bom odnesel. Če ste zares dober človek, žlahtni gospod, obdržite mleko in sočivje, in mu ga dajte tako, da tega še opazil ne bo. To morate storiti, če vam je kraljevo zdravje mar.«
»Poskusil bom,« je rekel Joinville. »Po* šten človek ste, če more biti človek sploh pošten izven prave vere, in posebno če jo je, dasi jo je spoznal, zatajil zaradi do*
bička in strahu. Mislite na svojo dušo in vrnite se k nam.«
Ali*Eddin je dejal:
»Nimam zadosti žive vere. In priznam vam, preveč sem navezan na dobrine tega sveta.«
*
Odkar so bili križarji v Manzurahu, je AlbEdin porabil sleherno priliko, da jih je obiskal in se razgovarjal z njimi. Neke* ga dne je bil na dvorišču, ki je bilo ob* zidano od vseh strani z visokim zidom, in kjer so Saraceni imeli mnogo vitezov in drugih vojščakov zaprtih. Emirji, ki niso vedeli, ali pa se vsaj delali, kakor da ne vedo, da je bil kralj že plačal za vse ujet* nike odkupnino, so jih vodili drugega za drugim iz ječe in spraševali vsakega: »Ho* češ zatajiti vero?« Tiste, ki tega niso ho* teli storiti, so postavili na eno stran, in jim odsekali glavo, druge pa, ki so vero zata* jili, so postavili na drugo stran. Tedaj ni mogel AlbEddin drugače, in zaničeval je vse te, dasi je nekoč storil prav tako, ka* kor oni. Tiste pa, ki so rajši izvolili smrt, nego da bi odpadli, je nehote občudoval in so se mu zelo smilili. In vsako krat, kadar so vprašali kristjana, se je Ali bolj bal, da bo dovolj podel, da se reši, kakor pa da se pogubi zaradi prevelikega po* guma.
Kmalu mu je ta pogled postal nežno* sen. Šel je h gospodu Joinville, izvedel je od njega za pogodbo, katero je sklenil kralj, jo sporočil emirjem in je tako sreč* no rešil velik del ujetnikov.
be v državno službo, in sicer po 1. septembru 1923., se določa kategorija, skupina in stopnja osnovne plače z ozirom na njihovo šolsko izobrazbo po splošnih določbah zakona o urad* nikih in ostalih civilnih državnih usluž* bencih iz leta 1923., kakor se določa tudi aktivnim uradnikom, kateri prvič vstopajo v državno službo.«
V. »Po čl 6. v zvezi s čl. 1. ured* be o razvrstitvi uradnikov in ostalih civilnih uslužbencev pripada uradni*
kom VII. ali višjega činovnega razre* da, kolikor v čl. 1. navedene uredbe ni drugače določeno, prva skupina II. kategorija.«
VI. »Državnim upokojencem, ki se niso vrnili v aktivno državno služ* bo, se čas, odslužen od 28. junija 1921 na položajih predsednikov, podpred* sednikov, ali kmetov-pravnikov beo* grajske občine ne more računati za državno pokojnino.«
Upokojenci in
V članku »Uradniški zakon in naše udruženje« novega predsednika UJU, Damjana V. Rašiča, katerega je objavil nedavno ljubljanski »Učiteljski Tovariš«, razpravlja pisec tudi o stališču § 76. novega uradniškega zakona v pogledu udejstvovanja upokojenih drž. uslužbencev v uradniških strokovnih organizacijah. Iz članka posnemamo doslovno:
»Breme dela, breme akcije se pre* naša — na psihološko razumljiv na* čin — od starih in onemoglih usluž* bncev na mlajše, ki so tudi sicer zapo* sleni v državni službi. S tem ni zako* nodajalec hotel pokazati samo zaslu* ženo spoštovanje miru in pokoja upo* ko j enih tovarišev, ki so se kot aktivni izrabili v delu za dobrobit naroda, dr* žave in stanu, nego tudi dolžno spoštovanje metodam dela, taktiki in ideologiji ostarelih, za katero naj pride nujna izmenjava, ki je živahnejša, vztrajnejša, navdušenejša in iznajdlji-
organizacija.
vejša. Vsakdo dobi svoje mesto, ki se ne da zamenjati z drugim Ni tu nika-kih tendenc nehvaležnosti, nego le nova izmenjava, orientirana v nov način, ki uvaja v vztrajno delo nove sile, nove rodoljube, nove bojevnike na polju jugoslovenske kulture in pro* svete. Težavno bi bilo na novo vzga* jati, in prevzgojiti za nove potrebe, smeri in nova podjetja, staro genera* cijo, ki je v pokoju in ima drugo vzgo* jo, ki jo je dala preteklost (dasi slav* na, ona ni smoter nego sredstvo seda* njosti). Ostareli naj počivajo na svo* jih lävorikah, naj pomagajo s primer* nimi nasveti, moralno in materijalno sedanji generaciji, ki stopa hrabro v areno življenja in dela. Naj pomagajo novim vitezom ustvarjajoče akcije in plemenite tekme, ki hočejo s čvrstim, moralnim prepričanjem, vedno dvignjeno glavo in zravnano delati za duhovno preobrazbo drage nam Jugoslavije.«
Vestnik.
Ob likvidaciji Zveze državnih nameščencev v Ljubljani. Pod tem naslovom je objavil »Učiteljski Tovariš« v številki od 28. maja na. prvi strani daljši članek, v katerem se pisec s toplimi besedami spominja dolgoletnega delovanja g. Maksa Lillega na polju uradniške organizacije. Članek podrobno opisuje življensko delo po* slednjega načelnika in dosmrtnega častnega odbornika bivše Zveze in za* ključuje z besedami, da ima »trdno vero da bo seme, ki ga je sejal gosp Lilleg in Zveza, obrodilo stoter sad med državnimi nameščenci. Ako je učiteljstvo UJU potrebovalo pomoči g. Lillega, je bil vedno na razpolago.« Simpatično pisani članek je opremljen s sliko g. Lillega in se končuje z be* sedami: »Ob likvidaciji Zveze je dolž* nost učiteljstva, da se ga spominja.«
Težnje železniških uslužbencev. Za VIII. skupščino ljubljanskega obl. odbora U J. N. Ž. B., ki se je vršila dne 7. t. m. v Ljubljani, so podružni* ce in odseki predložili večje število predlogov. Izmed najvažnejših nava* jamo predlog, naj velja za železniško eksekutivno osebje kot službena doba 25 let, za ostale železničarje pa 30 let. Odkupnina za osebno delo po zakonu
Kralju so to sporočili. Ni hotel videti odpadnika, rekel je pa gospodu de Join* ville:
»Ta človek očividno še ni postal čisto trd od zlega. To delo usmiljenja mi daje upanje, da mu Gospod podeli milost, da se bo pokesal zaradi odpada.«
Te besede je žlahtni gospod Joinville sporočil Aliju, katerega so globoko pre* vzele.
»Veliko veselje mi povzroča zavest,« je dejal, »da se je francoski kralj mogel brez srda spomniti name.«
Medtem so se krščanski vitezi urili vsako jutro na polju blizu mesta v orožju. Če so mu le posli dopuščali, je Ali opa* zoval bojne igre. Nikdar se ni naveličal gledati jih in rad je govoril, da so Franki mnogo spretnejši od Saracenov.
Prodajal je kristjanom tkanine, diša* ve, orožje, svete reči in vselej za pravič* no ceno. In poslušal je njihove pogovore, da je mogel slišati sladka imena mest in rek iz svoje domovine in čuti, kako so govorili o Franciji.
Nekega dne se je nekaj mladih vite* zov, katere je mučila prevroča kri, prito* žilo, da ne morejo v ti tuji deželi najti žensk, s katerimi bi se mogli pozabavati. Pripadnik, ki je izgubil ves božji strah, je začutil usmiljenje z njimi zaradi tega Pomanjkanja, katero bi bili mogli, če bi ga kih mirno prenašali, obrniti svojim dušam v prid. Vljudno jim je ustregel, da so za* dostili svojim zlim željam.
Toda trojico izmed njih so presenetili Prav, ko so grešili, in kralj je ukazal, naj
o samoupravnih cestah naj se železni* čarjem ne odteguje. Uslužbenci, ki imajo šolsko in strokovno usposobljenost za višjo kategorijo, naj napredujejo. Upokojencem naj se prizna spet ugodnost brezplačne vožnje brez omejitve. Dnevničarji na sistemiziranih mestih naj se čimprej nastavijo kot pragmatični uslužbenci Posa* mezne postaje naj se tako urede, da bo mogel vsak uslužbenec doseči na njih najvišji položaj, ki ga dopušča zakon. —- Ustanovi naj se »Samopo* moč« po vzorcu drugih organizacij. Mesto Maribor naj se kot eno naj* dražjih mest uvrsti v L draginjski raz* red.	'
Učiteljska Samopomoč. Po zad* njem stanju ima to koristno obsmrtno društvo naših učiteljev 2543 članov. Za zadnje smrtne primere se je izpla* čala posmrtnina po 12.715 Din
K stanovanjskemu vprašanju. Značilni za popolno mrtvilo, ki vlada med stanovanj, najemniki, sta nadled* nji obvestili, ki jih posnemamo iz »Službenih objav«:	»Društvo stano*
vanjskih najemnikov v Celju« se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. »Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, podružnica v Ptu-
jih tovarišice v grehu vodijo po polju, ob* lečene v spokorniško srajco ir^ zvezane z vivjo. Zaradi te kazni so lahkomiselni mladeniči čutili prav malo sramu in na skrivaj so se norčevali iz nje, ker so i ile ženske, ki so jih vodile na konopcu, prav čedne.
Kralj je izvedel, da je Ali bil grešni* kom na uslugo in se je zaradi tega močno razsrdil. Ko je to odpadnik izvedel iz ust gospoda de Joinville, se je globoko utaio* stil.
»Joj!«, je rekel, »nisem vedel, da tako hudo grešim. Turki so, kar se tega tiče, prav malo natančni in brez dvoma je moja duša postala že nekoliko turška. Kraljev srd me spravlja v obup, dasi ne razumem prav dobro, zakaj se kralj togoti.«
Nekaj dni nato je bil Ali*Eddin, pre* oblečen v berača, pri maši, katero je bral vsak dan duhoven v kraljevi sobi. In ker so bila vrata odprta, je mogel priti k maši vsakdo, kolikor je le bilo prostora.
Kraj je molil tako goreče in tako po* božno, da mu je obraz kar žarel in se je zdel angelski lep.
Ali je stal ob vratih. S široko odprtimi očmi je opazoval kralja. In ko so se vrstili mašni obredi, katerih že dolgo let ni bil videl, se je začel spominjati obredov in molitvic in cerkve v Provinsu in francoske zemlje.
Ko je kralj odhajal, ga je navzlic be* raški obleki spoznal.
• »Gautier iz Provinsa,« mu je rekel, »bi se rad mar vrnil k nam?«
ju« je pa razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Kot vse kaže, najemnikom organizacija ni več potrebna, zato pa društva hišnih lastnikov tem živahneje delujejo.
Posojila daje, petletna, državnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače in zavarovalne police banka in zavarovalnica Beogradska zadruga, zastopstvo »Tehna«, družba z o ž., Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Tel. 2580.
Taksna prostost v disciplinskem postopanju. Po § 109 zakona o orga* nizaciji finančne uprave se »v disci* plinskem postopku ne plačajo takse.« Po odloku davčnega oddelka finančne* ga ministrstva št. 26.857/III. ex 1931. pa citirani § 109. velja samo za pri* mere, v katerih gre za kaznovanje de* janj, kaznivih po § 55 nav. zak. (težje prekršitve službenih dolžnosti ali ugleda stroke). V primerih, kjer gre pa za nerednosti po § 50. istega zakona, kjer torej ni točno določenega disci* plinskega postopka, temveč se kazen izreče neformalno, uvodoma navedena določba § 109. ne velja. Za kazenski postopek po §§ 50. do 54. (nerednosti) je plačati torej po že navedenem mi* nistrskem odloku zakonski predpisane takse za vloge, pritožbe itd.
Prostih službenih mest ni več. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razglaša: Pri tuk. banski upravi je vloženih že tako veliko število prošenj za različna službena mesta, da se spričo pomanjkanja kreditnih sredstev in razpoložljivih službenih mest ne bodo mogle rešiti v doglednem času. Radi tega se opozarjajo event. novi prosilci, naj ne vlagajo nobenih prošenj več, v kolikor ne bodo eventuelna prosta službena mesta razpisana s posebnim nateča* jem. Prošnje, ki se ne bodo nanašale na razpisana mesta, se bodo dosledno zavračale radi pomanjkanja kredita.
Strokovni izpit zdravnikov. Dne 8. julija se bo vršil na šoli za narodno zdravje v Zagrebu strokovni izpit zdravnikov iz štirih banovin, med te* mi tudi za zdravnike in dravske ba* novine. Prijave je treba poslati banski upravi v Zagrebu do 3. julija. Pravico do pripustitve k izpitu imajo zdravni* ki po dveletni pripravniški službi.
Tretji razred srednjih trgovskih šol. Trgovinsko ministrstvo je izdalo službeno pojasnilo, da je čin dovrše* nega tretjega razreda srednjih trgov* skih šol enak činu dovršenega drugega razreda srednjih šol
Plačevanje učiteljskih stanarin. Določbe zakona o narodnih šolah, po katerih so dolžne občine plačevati uči* teljstvu stanarine, z novim zakonom o uradnikih niso razveljavljene. Zato ostane glede tega pri starem.
Nekaj učiteljske statistike. Po stanju iz leta 1930./1931 bi banovinske sekcije UJU, ki se bodo v kratkem osnovale namesto dosedanjih poverje*
»Milostlivi gospod,« je odgovoril Ali, »rad bi, pa šs ne morem.
Joinville je hotel posredovati:
»Milostlivi gospod, ta odpadnik je brez zlobe. Ce bi mu obljubili sredstva za preživljanje in varstvo pred žaljivci, sem prepričan, da bi se prav rad vrnil v na* ročje svete Cerkve.«
»To bi bilo prelahko,« je rekel kralj. »Povratek mu mora biti žrtev. Sicer bi bil brez zasluženja ... Gautier iz Provinsa, se še vedno bojiš revščine in žalitve?«
Odpadnik ni nič odgovoril. Mislil je na svoje zaklade, na svoje žene, vrtove, na svojo bogato hišo.
»Ubogi mož!«, je rekel kralj ves ža* losten.
«
Kralj Ludovik je odrinil v Cezarejo, nato v Jaffo, nato v Sayette in je vsa ta mesta obdal z mogočnimi utrdbami.
Odpadnik je šel povsod za njim. Na skrivnem je posredoval pri trgovcih, ki so dobavljali gradivo in povsod dosegel za kralja ugodne pogoje.
Najbolj srečen je bil, kadar ga je kralj tako od daleč zagledal. Toda pri* bližati se mu ni upal. In nič ni opazil, da je njegovo ravnanje začelo vzbujati sum* njo pri Saracenih.
V Sayetti je dal kralj zakopati trupla kristjanov, katere so Saraceni ubili. In sam je prenašal gnjijoča in smrdeča trup* la in jih polagal v grobove, ne da bi si pri tem zatiskal nosnice, kar so storili vsi drugi.
ništev, štele približno naslednje število članstva: savska sekcija 4090, dunavska 3597, dravska 3462, vardarska 2270, moravska 1816, drinska 1792, primorska 1117, vrbaska 703 in beograjska sekcija 498 članov.
VABILO
na redni občni zbor »Društva držav* nih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, ki se bo vršil v ponedeljek 29. t. m. (Sv. Peter in Pavel) ob MS 10. uri dopoldne v beli dvorani hotela »Union«.
Dnevni red:
1	Nagovor predsednika.
2	Poročilo tajnika o minulem upravnem letu.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo računskih preglede* valcev, oziroma razrešnica odboru.
5.	Sklepanje o stališču društva napram določbam §§ 76. in 345 no* vega uradniškega zakona.
6.	Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti se otvori pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom pri vsakem številu članov.
V	Ljubljani, dne 9. junija 1931.
Za odbor:
M. Lilleg,	A. Spende.
t. č predsednik.	t. č. tajnik.
ObSeke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Organizacijske vesti.
Zborovanje narodnih železničar^ jev. V dneh 13. in 14. junija se vrši v Mariboru XIII skupščina Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev. Glavni dan kongresa je ne* delja, dne 14. junija, ko se ob 9. uri dopoldne vrši v Narodnem domu v Mariboru zborovanje. Prometno mini* strstvo je dovolilo članom šestdnevno odsotnost, ki se ne vračuna v redni letni odmor Na sporedu prireditev je koncert železničarskega glasbenega društva »Drave« v dvorani Union. Dne 14. junija je zjutraj sprevod, oba dni so pa razne železničarske športne prireditve.
Društvo sodnikov kraljevine Ju* goslavije — sekcija Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor 28. junija t. 1. ob 11. uri v prostorih okrožnega sodi* šča v Mariboru. Na dnevnem redu je med drugim tudi izprememba pravil.
Zborovanje srednješolskih profe* sorjev. V dneh 6. do 8. julija se vrši v Mariboru redni letni občni zbor Združenja jugoslovanskih profesorjev.
Občni zbor oblastnega odbora narodnih železničarjev. V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršila VIII. redna skupščina oblastnega odbora Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani.
Preosnovanje učiteljskih društev. Dosedanja poverjeništva UJU se bo* do v smislu § 76. uradniškega zakona
Ali*Eddin ga je videl in se je silno začudil, to še prav posebno, ker je bil sam izredno občutljiv za ugodne vonjave, za milino nežnih objemov in za vse naslade razkošnega in mehkužnega življenja.
Ko je kralj v pristanišču mesta Aker že hotel stopiti v ladijo, da se odpelje na Francosko, se je pojavil pred njim Ali* Eddin.
»Ti si Gautier iz Provinsa?«, je rekel kralj, »bi šel rad z nami,«
. Ali je pokleknil:
»Milostlivi gospod, ponižno Vas pro* sim, recite mi, preden odidete, da se ne srdite name.«
Ko je izgovoril te besčde, je priletela strelica, ki ga je prebodla in padel je vznak na kamnitni tlak. Puščico je iz bližnje hiše na obrežju izstrelil Saracen, ki je že dolgo časa sumničil Alija in ga zalezoval. Ni mogel strpeti pogleda, da kleči ob nogah frankovskega sultana.
Kralj se je sklonil nad AlbEddina, vi* del, da je že izdihnil in se prekrižal.
»Molimo,« je rekel. »Francoski kralj ne bo zatajil odpadnika, ki je bil umorjen zaradi njega. Ta mož se je bal revščine in očitkov, ni se pa bal izpostavljati se smrti. Brez dvoma je tako, kakor se je zgodilo, zanj najbolje. Naj njegova kri opere greh odpada! In Bog sprejmi nje* govo nemirno dušo!«	K. D.
pretvorila v banovinske sekcije. Vsa s tem zvezana vprašanja bodo rešile izredne skupščine, nato se bo pa v dneh 24. in 25 avgusta vršila glavna skupščina novega združenja v Beo= gradu. — Ljubljansko poverjeništvo ima izredni občni zbor dne 3. julija.
Likvidacija železničarske organi; zacije. Udruženje železniških činovnika v kraljevini Jugoslaviji, podružn. Maribor, je prenehala s svojim delo; vanjem, ker se je izvršila reorganiza; čija udruženja na podlagi novih dru; štvcnih pravil.
Izredni občni zbor društva politič; no=4ipravnih uradnikov v Ljubljani se je — kakor smo povzeli iz listov — vršil 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani.
Sveza hrvatskih učiteljskih dru; štev V Zagrebu je v binkoštih na iz; redni skupščini, katere se je udeležilo nad dvesto članov, soglasno sklenila likvidacijo z ozirom na čl. 76. novega uradniškega zakona.
Mo ve knjige.
Knjige Slovenske Matice za leto 1931.
Matični knjižni dar za leto 1931: 1. Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zah. Evropi. II. del. Romanska doba in gotika, 1. snopič; 2. France Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, 2. snopič; 3. Prevodi iz svetovne književnosti XIII. zvezek: Reymont-Glonar, Kmetje IV. (zaključni) del. Poletje. 4. Avgust Pirjevec, Levstikova pisma. — Članarina — 50 Din letno — ostane neizpremenjena. Članom, pristopivšim v letu 1931. se pripo« ročajo v nakup dosedaj izišli trije deli Kmetov in 1. snopič Kidričeve Zgodovine. Tržna cena teh knjig je: Kmetje I. del: Jesen, 257 strani Din
50.—, Kmetje II. del: Zima, 288 strani Din 60.—, Kmetje III. del: Spomlad, 364 strani Din 70.—, skupaj Din 180. 1. snopič Kidričeve Zgodovine, 136 strani str. V. 8° Din 60.—. Da bi novim članom olajšali pristop, smo tem knji; gam znižali članske cene in sicer Kme; tom na 20., 24., 36.— Din, skupno 80 Din, mesto 120, Kidričevi zgodovini pa na 20.— Din, mesto 40 Din. — Vsak snopič Cankarjeve Zgodovine je zase celota. Novo pristopivšim članom se zniža cena I. dela te Zgodovine (trije snopiči): Slikarstvo, Skulptura in Ar; hitektura, katerih cena je 80.—, 60.—, 40.— Din, torej skupno 180.— Din, na 88 Din. Celotni I. del 316 str. s 141 slikami in tlorisi, vel. 8°, vezan v naj; finejše platno pa na 100.— Din (sicer 200 Din). — Izvirna vezava v najfinej; še platno stane za vsako knjigo 12.— Din. V 1. 1931. se vežejo le knjige pod 3. in 4. Cankarjeva Zgodovina, delo velike znanstvene vrednosti, ki izide v petih delih, se vežejo po delih in ne v snopičih. Kidričeva Zgodovina bo vezana v enotno knjigo šele prihodnje leto, ko bo izšel 3. (zaključni) snopič. — Vabimo k pristopu, ki ga je javiti ali poverjenikom, ali društvu po dopisnici, nakar se bo poslala polož; niča za poravnavo članarine. Vsak državni uradnik, ki mu je mar kul; ture svojega naroda, naj se posluži te izredne prilike, da dobi za tako nizko članarino knjige takih trajnih vrednot. — •Izdaja Levstikove ko; respondence je velike kulturne važno; sti. — V letih 1932. in 1933. bo izda; la Slovenska Matica med drugimi publikacijami tudi prevod epohalnega Tolstojevega romana »Vojne in miru«, ki bo po svoji obsežnosti in mogočnosti izredno zadovoljil člane. Prevod bo oskrbel Vladimir Levstik. Ce; lotno delo ca 120 pol bo izšlo v dveh
letih. — Za leto 1934. in 1935. pa je Slovenska Matica naročila prevod prav tako znamenitega španskega romana »Don Quijota«. Tudi ta roman ne za; ostaja niti po obsegu niti po pomemb; nosti prav nič za »Vojno in mirom«. Svetovna književnost ga prišteva med najduhovitejša in najoriginalnejša dela.	Slovenska Matica.
Mladika. Sesti zvezek tega odlič; nega družinskega mesečnika objavlja nadaljevanja že večkrat omenjenih daljših romanov in poučnih člankov. Razen teh sta objavljeni dve črtici mlajših pisateljev Zv. Ermenca »In greha ni bilo« in C. Kranjca »Zvonovi jokajo«. Zanimiv je članek »Slovan; stvo sedaj« (Jan. Sedivy) in popis šibe-niške katedrale. Zvezek vsebuje obi; čajno pisano gradivo za družino, kuharico in za mladino. Je kakor vsi prav pestro ilustriran. — Mladika se naroča pri upravi v Celju, Mohorjeva tiskarna, in velja na leto 84 Din. Priporočamo!
Učiteljstvo po svetu.
Materialni položaj učiteljstva na Litvi. (Iz »Tutmonda esperantiste pe« dagogia servo«.) Na Litvi so učitelji državni uradniki in ni glede prejem» kov nikake razlike med učitelji in uči; teljicami. Začetniška plača je 1580 Din in se zviša vsaka tri leta za 10% naj; nižje plače. Narašča pa samo do 15. službenega leta, ko doseže 2368 Din. Doklada za otroka, katera se plačuje le do 14. leta, je določena na 112 Din. Poleg teh rednih prejemkov dobivajo učitelji na Litvi še posebno božično in velikonočno doklado, ki znaša 50% mesečna plače. Vsi navedeni dohodki se izplačujejo iz državne blagajne, ob; čine pa morajo dajati še stanovanja, kurivo in razsvetljavo. Upravitelji na
enorazrednicah prejemajo funkcijsko doklado v višini 6% začetniške plače, na dvorazrednicah 9% in tako dalje za vsak razred 3% več. Od rednih mej sečnih prejemkov se odteguje 6% za pokojninski fond. Po dvajsetletni služj beni dobi prejema upokojenec 1180 Din pokojnine, to je 50% zadnje me» sečne plače. Od 20. do 30. službenega .leta narašča pokojnina za 2% letno in doseže s 35. službenim letom, to je s polno službeno dobo, 75%, in sicer '1776 Din. Bolni učitelji dobe plačan dopust do 1 % leta. Porodniški dopust traja 2 meseca.
(Po »Učiteljskem, Tovarišu«.)
Dansko učiteljsko) združenje je bilo osnovano leta 1874. in je imelo do 1929. leta 12 000 članov. To udruženje je že od leta 1914. Včlanjeno v inter» nacionalnem učiteljskem udruženju. Posebno intimno je sodelovanje s švedskim in norveškim učiteljstvom. — Na kongresu v avgustu leta 1929. se je zelo malo govorilo, o materialni strani učiteljstva, kar pomenja, da je učiteljstvo v materialnem oziru zado» voljno. — Problem učiteljske izobraz* be je še vedno važen in aktualen, dasi je osnovana učiteljska visoka šola v Kopenhagnu.
Zase dela, kdor dela za »Nas
Glas«. Širite ga. naročajte ga. podpiraj te ga!
Priporoča se modna trgovina
I T. EGERl
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
■ ■
Pisalni stio] „BL“ inoiMa 9
najmodernejše konstrukcije
THE HEX C©.
Ljnltljam«. Gradišče 10
Modno blsgo, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. FERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.

Ivan Perdan nasl, L|ub!|ana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Najnižje dnevne cene!
Postrežba točna in solidna.

wem
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIAN! & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Najboljši
šivalni stioji in ksiesa znamkn GSITMRinADLEii
ter švicarski pie tilni stroji,Dnfcied* za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Peteiinca
UilBLISNS, blizo Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletne garancija.
Delavnica za popravila,
L. Mi k uš
j OKASIjSKA PRODAJA! |
s .Schaffhausen“ preciznih žepnih | ! ur, briljantnih prstanov, modernih j S zapestnic, obeskov, uhanov, doz S j za cigarete, jedilnega orodja, sre- j ; brnih nastavkov, modernih bu- 1 dilk, stenskih ur
\ \mmlm\m, m mio 15 i
Prepričajte se sami, da je
strojno vezenje perila, oblek ?n pregrinjal najtr-p.sŽRc jie, najlepse in naj*
cenejše, ako je izdelano
pri tvrdki
M. LEITGEB
LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke.   Raznovrstno rudninsko vodo
Krojaški atelje
FRäN ICilSČ» LJUBLJANA
Pražskovs ulsea.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popuštali na obroke.

IjililliSBB, ÜKSlüj !']} 15
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Deiikütese	Špecerija
Najnižje cene! S eže blago! Skrbna postrežba!
priporoča svojo zalogo
Paar; vila se izvršujejo točno in solidno

UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knj ge; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Ckusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
I
Telefon ka štev. 2412
Štev. pošt hran. 11.165
Vzalenina posofilnica v I j timijani
r. 2. z 0. 2.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
C. J. HAMANN
Un&Sisfta
Vam mudi najsolidnejšl vir nakupa parila« ©prama raewagf ip novorojafitScov* parfa» modnSSi ^otr&bščlfi - f^radtiskarlia	rožnih dal.
1
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna ^predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.