Zgodnja.
Eatoližh cerkven list.
Daoiea izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta t irld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta lgl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej!
Tečaj XXXTTI.
V Ljubljani 22. vinotoka 1880.
List 43.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O sv. Jožefu.
(Te Joseph celebrent) *)
Slavijo tebe naj, Jožef, nebeščani, Častijo trume naj vernih kristjanov te; Zasluge polen zaročen Devici si Slavni, v zvezo brezmadežno.
Nevesta tvoja ko mati postala je, Se čudiš, v sercu prestrašenem dvomiš že, Pa angelj tebi povč, da obsenčena S svetim Duhom spočela je.
Gospoda objameš v naročju ležečega, In v ptuje kraje ga spremljaš Egiptovske, Ga iščeš v Jeruzalemu in najdeš spet, Radost s solzami združil si.
Po smerti druge smert sveta osrččila, Dosegli slavo so z vencem zasluženim; Ti živ še vživaš Boga, kakor angeli, Po čudnem sklepu bolj srečen si.
Presveto Trojstvo zanesi nam grešnikom; Po Jožefovih zaslugah dodeli nam, Da raj presrečni dosežemo, v kterem naj Večno slavo ti pevamo! Amen.
O sv. Janezu Nepomučanu. (16. maja.)
I.
(In profunda noetis umbra.)
Tiha noč ko svet zakrije, Mraka černega megla: V hiši svitla luč zašije Na povelje Večnega.
*) Mera pesmi:
I —w j —w j —VA/
I —wI -w
V	noči Janez se rodil je, Zvezde z neba padajo;
V	noči trinog ga vtopil je, Zvezdice mu svetijo.
Serce torej mu goreče Žge ljubezni plamen jak;
Torej mu iz ustnic teče Govor, kakor med sladAk.
Ljubeznjivo v mesto sreče Vabi serca dobrih zdaj,
Zdaj z ojstrostjo grešne vleče, Vrača od pekla nazaj.
Denarje daje zapuščenim, Pomočnik sirotam je;
Po krivici obdolženim Dobro vrača spet ime.
Po Ivanovi svetosti,
v O Trojica blažena,
Čistost dušam daj, kreposti, Serca daj napolnjena.
Amen.
(Dalje sledi.)
Enciklika
našega svetega Gospoda Leona XIII, po Božji previdnosti papeža, do patrijarhov, pervakov, nadškofov in Škofov vesoljnega katoliškega sveta, ki ima milost in občestvo z apostolskim Prestolom.
(Dalje.)
V tem pride glas o srečnem vspehu med Kazari do Rastislava, moravskega kneza. Le ti, spodbujen z izgledom Kazarov, obravnava s cesarjem Mihelom III o tem, da pokliče nekoliko evangeljskih delavcev iz Carigrada, in kar je želel, je dosegel brez težave. Že s tolikimi deli prestavljena krepost Cirila in Metoda in jasna njihova volja bližnjemu pomagati je storila, da sta ona bila odmenjena iti v Moravijo. Na potu skoz Bulgarijo, kjer se je bilo keršanstvo že začelo, na nobenem kraja nista opustila priložnosti vero razširjati. V Moravsko pa, kjer so jima do deržavnih mej množice naproti ger-mele, sta bila sprejeta z naj veči radovoljnostjo in veselo slovesnostjo. In brez pomude sta se lotila, keršan-
tki nauk vlivati v duše in upanje jim k nebeškim dobrotam dvigati; to pa s toliko močjč, a tako delavno
Eridnostjo, da se je moravsko ljudstvo v ne dolgem času Jezusu Kristusu obernilo. K temu ni malo pomoglo znanje slovanskega jezika, ki si ga je Ciril pridobil bil poprej, in veliko je storilo sveto pismo obojne zaveae, ktero je bil prestavil v lastni ljuaski jezik. Zato ves slovenski rod ima silo veliko zahvaliti motu, ker od njega je prejel ne le samo dobroto keršanske vere, ampak tudi družbinske olike: zakaj Ciril in Metod sta bila perva, ki sta iznašla tudi pisavo, s ktero se slovanski jezik piše in znamnja, in iz tega vzroka se on£ po pravici cenita začetnika tega jezika.
Iz tako daljnih in razločenih okraj in pa v drugič srečen glas naznani slavne djanja v Rim. — Papež Nikolaj i verlima bratoma zapove v Rim popotvati, in brez pomude se napravi jata spolniti povelje; in ko romanje veselo nastopita, neseta seboj svetinje svetega Klemena. Na to naznanilo Hadrijan II, ki je bil nastopil na mesto umerlega Nikolaja, spremljen od dubovstva in ljudstva, skazovaje veliko čast gre prestavnima gostoma naprčti. Telo sv. Klemena, zdajci preslavljeno z velikimi čudeži, se v slovesnem sprevodu nese v baziliko, ki je bila o Konštantinovem času zidana na tistem mestu, kjer je stala očetovska hiša nepremagljivega mučenika. Nato Ciril in Metod papežu v pričo duhovstva poročata o svoji apostoljski službi, ktero sta sveto in marljivo opravljala. Iu ker sta bila krivičena, da sta delala nasproti vstano-vam prednikov in svetim verskim šegam, ko sta v opravku službe božje rabila slovenski jezik, sta svojo reč zagovarjala s tako zanesljivimi in jasnimi razlogi, da so papež in vse duhovstvo možd pohvalili in poterdili. Potem sta oba po predlogi izrekla katoliške vere izpove-danje, in zaprisežena, da ostaneta v veri sv. Petra in Rimskih papežev, sta bila od Hadrijana samega imenovana in posvečena škofa, in mnogi njunih učencev so prejeli razne stopnje posvečevanj.
Bilo je pa v previdnosti božji, da je Ciril v Rimu dokončal tečaj svojega življenja 14. svečana leta 869, zrel bolj v čednosti kakor v starosti. Imel je očiten in preslaven pogreb, ravno kakor ga imajo rimski papeži, in položen je bil z naj veči častjo v grob, kterega je bil papež Hadrijan sebi sozidal. Svetega trupla ranjcega rimsko ljudstvo ni dopustilo v Carigrad prenesti, akoravno je to želela in prosila preužaljena mati; neseno je bilo v cerkev sv, Klemena in položeno blizo njegovih koščic, ktere je Ciril sam toliko let s spoštovanjem imel v varstvu. In ko so ga peljali skoz mesto med slovesnim psalmopetjem, ne toliko v pogrebnem kolikor v zmago-slovnem sprevodu, je bilo viditi, da rimsko ljudstvo nebeške slavnosti sk&zuje presvetemu možu.
Ko se je to spolnilo, se je Metod ko škof na povelje in z blagoslovom papeževim vernil k navadnim apostolskim opravilom in dolžnostim na Moravsko. V tej deželi je bil iz vse duše izgled čede, katoliški reči je služil od dnč do dne z veči prizadevnostjo; nemirnim začetnikom novotarij se je serčno ustavljal, da bi ne pretresli katoliškega imena z nespametnimi menitvami; Sventopolka kneza, kteri je Rastislavu nasledoval, je v veri podučeval, in ko je dolžnost opustil, ga je opominjal, svaril, poslednjič ga s prepovedjo svetih skrivnost kaznoval. Iz teh vzrokov si je nakopal jezo ostudnega in nečistega nasilnika, od kterega je bil pahnjen v pregnanstvo. Kadar je bil pa nekoliko pozneje zopet vsta-novljen, je z opomini v pravi čas dosegel, da je knez boljši misli razodeval, in spoznal, da poprešnjo navado mora z novim življenjem popraviti. To pa je zares čudno, da je čujoča Metodova ljubezen, prestopivši moravske meje kakor pri Cirilovem življenji Liburnijaue in Serbe dosegla, tako zdaj Panonce pridobila, kterih poglavarja,
Kocela po imenu, je v katoliški veri podučil in v dolžnosti ohranil; tako tudi Bulgare, ktere je z njih kraljem Bogorisom vred v keršanski veri poterdil; pa X)alma-tince, s kterimi je nebeške darove delil in taistih deležne storil; in Korotane, med kterimi je veliko delal, da bi jih pripeljal k spoznanju in češenju pravega Boga.
(Konec sledi.)
Pridiga a stati maii preč. g. Karola Tedeschi-a, fajmoštra v Gorjah,
10. oktobra 1880.
„Tako naj nas ima vsak ko služabnike Kristusove in delivce Božjih skrivnost. Tukaj pri delivcih pa se iše, da je kdo zvest najden." (I. Kor. 4, 3. 2.)
Velikokrat sem na tem svetem kraji besedo Božjo oznanoval, še večkrat sem jo oznanoval drugje, kjer je bilo morebiti še težavnejše govoriti; toda s tako bojazljivostjo in skerbijo kakor danes še nikdar nisem šel na
{>rižnico, in ako bi mi ne velevala pokorščina in hva-ežnost do prečastitega gospoda zlatomašnika, mojega pervega fajmoštra in tako rekoč druzega očeta, bi nikakor ne bil prevzel častne pa težavne naloge, imeti današnji slavnostni govor.
Bojazljivost in skerb moja pa niste prazni, ampak čisto opravičeni. Nenavadna in redka je namreč slovesnost, ktero danes obhajamo, in le malokteri duhoven doživi zlato mašo ali petdesetletnico svojega mašništva, ktero danes darujejo Vaš prečastiti in preljubljeni gospod iajmošter, ki so bili 25. avgusta 1807 v Šmartnem pri Kranji rojeni in ravno danes pred 50 leti, tj. 10. oktobra 1. 1830 za mašnika posvečeni. Nenavadni so tudi poslušalci, ki jih imam danes pred seboj, ker vidim razun farmanov gorjanskih in sosednjih tukaj zbranih tudi mnogo gospodov duhovnih tovaršev in druzih častilcev in prijateljev prečastitega gospoda zlatomašnika, kteri vsi od mene pričakujejo, da bi jim pri tej posebni slovesnosti kaj posebnega povedal. Nenavadna je pa tudi okoliščina, v kteri se jaz sam danes nahajam. Vi se po pravici nadejate, da bodem danes govoril o pre-častitem gosp. zlatomašniku, oni pa bi v svoji ponižnosti naj raji imeli, da bi o njih popolnem molčal, in o druzih reččh govoril. Moja naloga je toraj zares težavna in skerb moja opravičena. V Božjem imenu bom skušal vstreči obema, najprej prečastitemu g. zlatomašniku, ki danes gorečnejše kakor prej kedaj ponavljajo besede psalmistove: ,, Ne nam, Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast!" (Ps. 113, 9.) Ker pa današnja slovesnost ne zadeva samo prečastitega gospoda zlatomašnika, ampak tudi celo faro gorjansko, ki se je danes praznično oblekla in okinčala, da bi razodela svojo ljubezen, svojo vdanost in spoštovanje do svojega prečastitega gospoda fajmoštra, upam, da mi gospod zlatomašnik ne bodo za zlo vzeli, ako bodem skušal vstreči tudi Vaši želji, ter nekoliko spregovoriti o delovanji prečastitega g. zlatomašnika, kterih vodilo je vedno bilo: čast Božja in zveličanje Vaših duš.
Pokazal Vam bom toraj najprej podobo pravega duhovnega pastirja, potem pa tudi omenjal, kako so si prečastiti g. zlatomašnik zmerom in povsod prizadevali svojim ovčicam biti pravi in dobri pastir.
Prečastitemu g. zlatomašniku naj bo to v posebno tolažbo, da so si na vso moč prizadevali spolnovati svoje dolžnosti, nam drugim duhovnom naj bo v spodbudo, da bi posnemali prečastitega g. zlatomašnika, Vam pa, njihovim ovčicam, naj bo v posebno zadostenje in veselje, ker imate tako dobrega pastirja, tako skerbnega in vnetega duhovnega očeta.
Bog blagoslovi moje besede in vodi Vaša serca, da bi bila današnja slovesnost za nas vse vir obilnega sadti in zasluženja!
1.	Ko je bil Kristus po svojem vstajenji prišel k aposteljnom, ki so bili zaperti iz strahu pred Judi, pozdravil jih je s prelepimi besedami: „Mir vam bodi. Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jas vas pošljem." (Jan. 20, 19.) V teh besedah je ob kratkem povedano vse, kar je duhoven vernemu ljudstvu; on je namreč namestnik Jezusov, ter svoje oblasti nima od kakega človeka, bodi si tudi kneza ali kralja; tudi ne od kakega angelja ali druge stvari Božje, ampak od Kristusa samega. Naš sveti Odrešeni k je namreč hotel, da bi vsi ljudje, na vseh krajih sveti in o vsih časih deležni postali njegovega odrešenja. Ko se je toraj povernil k svojemu nebeškemu Očetu, izvolil je svoje aposteljne in učence, da bi njegovo sveto delo nadaljevali na svetu ter ljudčm delili tiite dobrote, ki so jim za večno zveličanje potrebne.
Perva zapoved, ki jo je Gospod dal svojim aposteljnom in učencem, pa je bila: „Pojdite tje in učite vse narode, učite jih spolnovati vse, kar koli sem vam zapovedal." (Mat. 28, 19. 20.) Pa ne samo aposteljni in učenci, ampak tudi škofje in mašniki, ki so njihovi nasledniki, imajo sveto dolžnost, verne učiti, jim nauk Gospodov oznanovati, ter jih podučevati v vseh resnicah, ki so jim za zveličanje potrebne. Pravi duhoven si toraj na vso moč prizadeva spolnovati to zapoved Jezusovo.
On že otročiče k sebi vabi in kliče, ter jih doma ali v šoli, cerkvi uči Boga prav spoznavati in njegove ss. zapovedi spolnovati. Oarašenim pa v pridigah in kerščanskem nauku, v spovednici in domačem razgovoru goroče razklada zapovedi Gospodove, ter jih uči vsega, kar jim je potrebno vedeti, da svoje življenje prav vrav-najo in pri skerbi za telesne potrebe ne pozabijo svoje duše. Pravi duhoven pa pri tem ne gleda na to, ali njegove besede ljudčm dopadajo ali ne; on ne zgače ušes svojih poslušalcev, temuč edino le oznanuje Gospoda, naj bo priležno ali nepriležno. Pač pa se njegova be seda ravni po potrebah njegovih poslušalcev. Otrokom je lahko umevna in njihovi razumnosti primerna, odra-šenim pa je jasna in odločna; ona je kakor hladna rosa, ki vele oživlja, kakor iskra; ki lahkomišljene vnema, kakor ogenj; ki merzle ogreva, kakor luč; ki nevedne razsvetljuje, kakor blisk; ki oterpnjene pretresa, kakor strela; je kakor vir, iz kterega zamorejo vsi zajemati dušni mir in zadovoljnost serca.
2.	Človeku pa ne zadostuje samo poznati svetih resnic in zapoved Gospodovih; on je sam na sebi preslab, da bi jih mogel spolnovati. Za to potrebuje posebne pomoči Božje, ki ga v dobrem podpira ter pripravnega stori, da more svoje življenje po Božjem uku vravnati in svoje dolžnosti prav spolnovati. To pomoč pa nam Bog deli po svetih zakramentih in duhovni imajo oblast, ob enem pa tudi dolžnost, nam ss. zakramente deliti. — Precej ko človek na ta svet stopi, sprejme ga duhoven, da ga prerodi v zakramentu sv. kersta ter vpelje v Cerkev Gospodovo, stori ga otroka Božjega, brata Kristusovega in dediča nebeškega kraljestva. Zato so mašniki tako rekoč naši duhovni očetje, o kterih sv. KrizoBtom piše: „Duhoven je tako rekoč skupni oče vseh; zato se spodobi, da za vse skerbi in vsem streže, kakor Bog, čigar namestnik je." (Hom. in I. Tim. c. 2.) — Dober oče pa skuša svoje otroke obvarovati vseh nevarnost, ki jih to življenje za vsakega človeka ima. Zato je Jezus svojim aposteljnom na binkoštni praznik poslal sv. Duha, da bi jih po njegovem odhodu tolažil, vterjeval in v edinosti sv. vere ohranil; zato je pa tudi svojim namestnikom ukazal verne vterjevati v zakra-
mentu sv. birme, ki ga nam naši višji duhovni, to ie škofje, delé. — Vterjen s gnado Božjo se človek podá med svet, ki ima pa toliko nevarnost in sapeljivoati, toliko skušnjav in slabih zgledov, da marsikterega pre-slepé in od Boga odvernejo. Vse terpljenje Kristusovo, vse dobrote in gnade, ki jih je pri sv. kerstu prejel, bi bile toraj zastonj, ako bi nam Jezus ne bil dal duhovnov, ki nas v zakramentu sv. pokore z Bogom vnovič spravijo in k novemu življenju gnade Božje obudé. Tega pa ne storč samo enkrat, samo desetkrat ali sedemdeset-krat, ampak sedemkrat sedemset; to se pravi, kolikor-krat se spotaknemo, kolikorkrat pademo, kolikorkrat a prave poti zaidemo, tolikokrat nas vabijo, da se k Gospodu razaj povernimo, tolikokrat nam svojo roko podajajo, da zopet vstanemo, tolikokrat nam v zakramentu sv. pokore odpuščajo naše grehe, ter so vsaki dan in vsako uro pripravljeni za vse, ki njihove pomoči potrebujejo. Duhoven je toraj tako rekoč srednik in sprav-nik med Bogom in grešnikom, kteremu na mestu Kristusovem grehe odpušča, naj so ti še tako veliki in morebiti rudeči kakor škerlat in naj jih bo tudi toliko, kakor lás na glavi, če se namreč iz celega serca kesá in poboljša.
Pa ne samo vsdigniti hoče duhoven grešnika, ampak tudi vterditi in v svetem življenji ohraniti ter mu v ta namen deli pravo Telo in pravo Kri Jesusovo, v kterih nas božji Odrešenik zagotovlja: „Ako kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj." (Jan. 6. 52 ) Spomnite se le tistega dné, ki je bil gotovo naj lepši in naj srečnejši za vas, ko ste namreč z naj boljšimi sklepi prejeli pervo sv. obhajilo. Mašnik so vas k altar ju peljali, iz mašnikovih rók ste prejeli najsvetejši zakrament, mašnik so vas tedaj blagoslovljali ter vam priporočali zvestim in hvaležnim ostati Božjemu Jagnjetu, ki odjemlje grehe sveta. In kadar koli ste se pozneje povernili k mizi Gospodovi, da bi se okrepčali s kruhom angeljskim, vaa so mašnik z neizrekljivim veseljem sprejeli, ter vam podelili Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki ohrani našo dušo k večnemu življenju. Sej vsaki dan sa vaa na altarju opravljajo daritev nove zaveze, sej vas vsaki dan vabijo k mizi Gospodovi, ter se vas vsaki dan pri sv. maši spomiujajo, da bi vas vterdili v sv. veri, ohranili v čistosti in nedolžnosti ter vas obvarovali večnega pogubljenja. — Pa skerb mašnikova s tem še ni pri kraji. Ako si človek zbere tovaršico, ki bi mu na strani stala, mu pri trudapolnem delu pomagala ter ž njim delila žalost in veselje, zopet mašnik blagoslovlja njuno zvezo in jima priporoča drug drugemu v ljubezni in zvestobi vdanima ostati ter se toliko časa ne ločiti, dokler ju ne bo smert ločila. — In kakor je mainik sprejel človeka, ko je stopil na svet ter mu na strani stal skoz celo njegovo življenje, ravno tako ga tudi tedaj ne za-pusti, ko se ima s tega sveta ločiti. Ako ga tudi njegovi naj zvestejši prijatli in naj boljši zoanci zapusté, ako ga nesreča in revšina tare, ako kužna bolezen vse ljudi od njega odganja, se mu vendar duhoven z milim in pohlevnim obrazom približa, ga tolaži, s svetimi zakramenti okrepčuje ter z gorečimi zdihl jej i Gospoda prosi, da bi sprejel njegovo dušo v nebeški raj. — Se celó po smerti Vas pravi duhoven ne zapusti. Ko vaa morebiti vaši lastni otroci ali starši pozabijo, ko se vaa morebiti vaši naj boljši prijatli več ne spominjajo, spominja se vas še mašnik pri daritvi svete maše in Boga prosi, da bi vas očistil tistih madežev, za ktere se je vam treba na unem svetu pokoriti, ter vsaki dan pri svojih molitvah in gredé memo pokopališča k Bogu zdihuje : Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti!
3. Kristus je cele noči prečul v molitvi in neprenehoma skerbei za ubogi človeški rod. In tudi v tem
ozira morajo biti duhovni njegovi namestniki in služabniki. Da bi te imenitne in važne dolžnosti kdo izmed njih ne opustil, odločila in zapovedala jim je sv. Cerkev za vsaki dan posebne molitve, ktere morajo za vas in za-ae opravljati; in kakor je Mojzes z razpetimi rokami na gori molil za izraelsko ljudstvo, ko se je s sovražnimi Amalekiti bojevalo; ravno tako mora tudi pravi duhoven moliti za sebi izročeno verno ljudstvo, aa bi ga Gospod pri delu blagoslovil, v bojih in skušnjavah vterdil ter obvaroval vseh sovražnikov na duši in na telesu. — Zlasti pa mora pravi duhoven svojega Odrešenika posnemati v svojem življenji; in dasi ne more ž njim reči: „Kdo izmed vas me more greha obdolžiti?" (Joan. 8, 46.), ker tudi kot duhoven ostane ubog grešen človek: si mora vendar prizadevati, da svojim vernim lep zgled daje po besedah sv. aposteljna, ki jih je pisal svojemu ljubljenemu učencu Timoteju: „Zgled bodi vernim v besedi in obnašanji, v ljubezni, veri in čistosti." (I. Tim. 4, 12.) Beseda namreč le gine, pravi že star pregovor, zgled pa rine. Duhoven, ki bi sam ne živel po nauku, kterega drugim oznanuje, bi se iz svoje imenitne službe tako rekoč norčeval in bi bil podoben cestni roki, ki drugim pravo pot kaže, sama pa po nji ne gre. Kako hoče pač tak duhoven drugim kazati pot v nebesa, ako sam hodi po poti, ki pelje v pogubljenje? Kako hoče drugim priporočati čednost, za ktero sam ne mara? Kako hoče v drugih zbujati hrepenenje po večnem življenji, ako sam hrepeni le po časni sreči in po posvetnem razveseljevanju? Zato si pravi duhoven skerbno prizadeva, da sam tako živi, kakor druge uči. Zato je ojster proti samemu sebi, pa pohleven iu prizanesljiv proti drugim; zato je ponižen v sreči, pa neomahljiv in stanoviten tudi v nesreči; zato svojim ovčicain vedno razodeva živo vero, terdno upanje in gorečo ljubezen, ter hoče vsem vse postati, da bi vse Kristusu pridobil. Tak duhoven veliko opravi in doseže pri svojih farmanih, in spoštovati ga morajo še tisti posvetni ljudje, ki se sicer kerščanski veri in pobožnemu življenju morebiti posmehujejo.
(Konec prih.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Potovanje k predstavljanju Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem [Dalje]. Padova.) Iz Benedk sva šla v sredo zjutraj; sedla sva ob štirih v čoln, k*eri je naju peljal na kolodvor. S kolodvora sva se peljala z železnim vlakom, kakor poprej v mesto, čez „Lagune", podobne močvirju, po velikanskem mostu, kteri je 3600 metrov dolg, in sloni na 224 v zemljo vzidanih stebrih, ter sva dospela v Mestre. Od tod sva se peljala po lepi ravnini, podobni krasnemu vertu, proti Padovi. Njive, travniki, ceste, vse je obsajeno z drevesi, kterih se deržijo brajde, ki dajejo močno vino. V poldrugi uri bila sva že v Padovi. Mesto Padova šteje blizo 60.000 prebivalcev, ulice so tesne in pred hišami stoje mostovži (arkade), tako, da se po senci hodi. Zavolj znamenitosti tega mesta sva sklenila nekaj ur tukaj ostati, ter počastiti sv. Antona, kteri je tukaj preživel svoje zadnje leta, tukaj umeri, in kteremu so pobožni meščani za nagrobni spominek pozidali prekrasno in velikansko cerkev. Pri kolodvoru sva stopila v voz, ter se peljala skoz mesto naravnost k sv. Antonu. Ostermela sva, zagledavši cerkev, nad njeno veličastnostjo. Tukaj se nama pridruži jako omikan čl«»vek, £«»vori! je dobro latinsko, ter se ponudil za spremljevalca iu vodnika po mestu. Bil je Padovanec, močno pobožen, ki je se tisti večer odrinil v Rim k
Trapistom. Ta je naju peljal v cerkev, ter nama vse razkazoval in posamezne reči popisoval. Šla sva naj poprej k altarju sv. Antona, kteri stoji na vzvišenem prostoru. Dasiravno je bil delavnik, vendar je klečalo tu mnogo ljudi raznih stanov, vsak vtopljen v gorečo molitev; do solz me je ganil pogled na to množico, ki je iskala — Bogu je znano, v kakih potrebah ali stiskah — pomoči pri čudodelnem svetniku in poljubovala z veliko spoštiji vostjo tla, stopnice, in zlasti prekrasni sarkofag (rakev), v kterem so hranjeni telesni ostanki sv. Antona. Na sarkofagu stoji prelepi marmornati altar, kterega kinča bronasta podoba sv. Antona in nad altar-jem stoji latinski napis: „Pridite k meni vsi, ki ste v revah in nadlogah." Tedaj sva tudi midva z g. prijateljem pokleknila in se v serčni molitvi priporočila v varstvo tega velikega svetnika. Potem me je vodnik peljal v zakristijo, kjer sem se za sv. mašo pripravljal, in potem pristopil k altarju sv. Antona, na kterem sem opravil presv. Daritev. Priporočal sem sv. Antonu vse, zlasti pa tiste, za ktere sem še posebno dolžan moliti. Memogrede naj opomnim, da na Laškem nikomur ma-sevati ne puste, če nima od svojega škofa priporočila (Litteras commendatitias), za ktero sem pred odhodom tudi jaz milg. knezoškofa prosil in ga dobil. Med sv. maso sem jih na stotine obhajal, kar priča, kako pobožno je ondotno ljudstvo. Na altarju sv. Antona gori vedno noč in dan 24 lampic, in dokler se sv. maše opravljajo, tudi 12 voščenih sveč. Po sv. maši, poln dušnega veselja, sem razgledoval natančneje razne marmornate plošče na zidu, ktere predstavljajo devet naj večih čudežev po sv. Antonu storjenih, tako n. pr. je obudil sv. Anton mertvo ženo, ktero je bil njen lastni mož po nedolžnem umoril; sv. Anton najde v persih neusmiljenega bogatina na mestu serca kamen, serce pa v skrinji pri denarjih; podeli novorojenemu detetu zgovornost; oživi več merličev. Vidil sem dalje sreberne posode, v kterih hranijo jezik in tudi nekaj las sv. Antona; mnogo ljudi je tudi zaupljivo in ponižno klečalo, ter častilo sv. Antona, kteri je po mnogem zatajevanji samega sebe in po obilnem terpljenji in delu za zveličanje duš dosegel v nebesih večno veselje. Težko sva se ločila od cerkve sv. Antona, pa tega, kar sva vidila tukaj in kar je najino serce občutilo, nikdar po-zabila^ne bova.
Šla sva od tod v naglosti v bližnjo cerkev sv. Justine, ta je še večji memo cerkve sv. Antona; dolga je 111 metrov, in kinča jo osem kupelj in visok zvonik. Ta cerkev hrani veliko zakladov. Kdor pride pervikrat na Laško, ga mnoge in prelepe cerkve zares osupnijo in k najvišemu občudovanju navdušujejo; ne more se to jasno dopovedati, to se mora viditi. Res lepa je naša stolnica, pa imenovati bi jo smel oziroma velikosti in kinča podružnico velikih laških cerkvi. Pod glavnim altarjem cerkve sv. Justine počiva v prekrasnem sarkofagu telo device in mučenice sv. Justine. V pervi kapeli na levi strani je hranjeno pod altarjem telo sv. evangelista Lukeža, in v njej nasprotni kapeli na desni strani pa mnogo svetinj sv. aposteljna Matija. Dalje so v tej cerkvi hranjena telesa sv. Rajnalda, sv. Felicite, sv. Maksima, sv. Jakoba in sv. Prosdocima, pervega padovanskega škofa, ki je to poprej pogansko mesto pridobil keršanski veri. Tukaj Fe vidijo tudi podzemeljske ječe, v kterih so nekdaj bili sveti mučeniki vklenjeni. Tik teh ječ je studenec nedolžnih, velika raka, v kteri počiva mnogo ss. mučenikov, ki so za sv. vero v Padovi kri prelili. O kako močno spodbuja ta cerkev romarja k molitvi in pobožnemu premišljevanju. Prav milo se je nama storilo, ko sva se s to cerkvijo morala posloviti, ter sva šla v veliko škofovsko cerkev, ali katedralo. Bila je ravno ura devet, in jutranjice so se pri-
čele; korarjev je bilo dvanajst in trinajsti je bil (posvečeni) škof. Korarska maša je slovesna z obilno asistenco, preč. gg. kanoniki soGlorio, Čredo in Sanc-t u s peli unisono — orgljal je vmes le kaj malega. Vse me je močno ganilo, spominjal sem se na ljubljansko stolnico, kjer se korarska maša in tudi jutranjice le bolj mirno obhajajo. Napolnjena je ta cerkev z marmornatimi altarji, in nagrobnimi spominki, ker je v njej pokopanih mnogo imenitnih velikašev in umetnikov. Od tod sva šla še na vseučilišče; potem v mestno hišo, v kteri je naj veča dvorana v celi Evropi, dolga 70 metrov; ogledala sva si še mesto, ter tako dobro porabila čas, kterega sva si odločila za Padovo. Popoldne ob Štirih sva zapustila nama nepozabljivo Padovo, ter 3e odpeljala čez Vičenco in Verono v Trient. Rada bi se bila nekaj časa v Veroni pomudila, pa čas ni dopuščal.
(Dalje sledi.)
Kranjcem ▼ 8podbndo. v Ameriki imamo Kranjci dva škofa in polno katoliških misijonarjev, in skoraj kamor Kranjec gre na tuje, najde kacega rojaka. Pa tudi po imenitniših krajih našega cesarstva je veliko Kranjcev. Z Dunaja nam naznanja veri prijatelj, da vedno več Slovencev tje prihaja, odkar je tam kranjski polk (regiment). Morda bi čitatelje zanimalo zvediti, da tudi sedanji provincijal dolnje-avstrijanskih in štajarskih oo. minoritov, ki na Dunaju stanuje, je Slovenec, namreč P. Alojzij (prej Henrik) Polak, doma iz Teržiča na Gorenjskem. Spoštovaje mnogoverstne njegove zasluge, ki si jih je nabral že v Gradcu, ga je ondotni kapitel izvolil za provincijalnega načelnika, če tudi še nenavadno mladega. — Pa še to. Tudi sedanji rimski general oo. minoritov je Slovan, namreč P. Bonaventura Soldatic, rojen Dalmatinec, ki je pred nekimi leti na Dunaju izveršil višji bogoslovue nauke. (V tem inštitutu, kakor je znano, imamo enega Kranjca med načelniki in letos dva doktoranda, pa tudi tri kranske fante v službi, ki sicer niso mojstri v nemščini, pa s svojim obnašanjem in pridnostjo boje to „slabost" med Nemci prav v zadovoljuost nadomestujejo.) To bi se dalo obilno še dalje snovati, zlasti ako bi segli v neduhovske kroge in stanove. Pa bodi to zadosti in naj služi mladim lju-dčm v spodbudo in poterjenje tega, kar je že davno rekel kranjsk učenjak:
Kranic je vse, Če le če.
Zadnje besede: „ Ce le če", naj si mnogi mladi z debelimi čerkami zapišejo v svojo spomenico ali „Notes" — knjižico. Pokaži sleherni, da „češ", ne lenobe pasti, ne malopridnosti počenjati, ne pretepati se; ampak: pošteno deržati se svoje vere in svojega dela, ali kakor so mati rekli: „Rad moli, pridno delaj, Boga ne pozabi."
I* Gori j. Dan 10. oktobra 1880 ostal bode Gor-janski fari nepozabljiv; bil je resnično zlati dan za preč. dušnega pastirja gorjanskega, ki so obhajali, kakor znano, slovesno zlato mašo, pa tudi za poštene farmane gorjanske, ki so ta dan s tolikim veseljem naznanjali ljubezen svojemu predragemu dušnemu očetu. Zlato in srebro je drago cenjeno, in le prevelikokrat še preveč na svetu premore, dneva tacega in veselja enacega pa ne kupi in ne pripravlja zlato in srebro — temveč to je dan, ki ga je dal Gospod! Petdeseto leto je že v starosti človeški pomenljivo leto, kdor ga doživi, že ve, kaj se v 50 letih doživi in prestane; petdeseto leto raaš-ništva, koliko pomenljivsi je še le ono. Ako je bilo 50. leto sveto Izraelcem, je petdesetletnica tudi katoliškemu mašniku svet, prečastitljiv dogodek. Gorjanskemu obče-ljubljenemu g. očetu, preč. gospodu Karolu Tedeschi-u jo je Bog dal doživeti.
Desetega oktobra 1830 so bili v Ljubljani posvečeni za mašnika in 17. oktobra so v svoji rojstni farni cerkvi v Smartinu pri Kranji imeli novo mašo. V 50 letih duhovnega pastirovanja so imeli skoz in skoti težavne službe: v Sodražici, v Polhovem gradcu, na Verhniki, v Cirknici, in v Žirčh, kot fajmošter pa na Prežganjem, in zdaj že malo dni manj kot 2S let v Gorjah. Od leta 1842 imeli so, ter imajo še zdaj leto in dan ob nedeljah in praznikih službo Božjo dopoldne in popoldne; pa pri vsem tem preobilnem trudu jim je Bog dal doživeti 501etnico, zlato mašo; oni so v naši škofiji 30. zlato-mašnik. Gospod res čuje nad svojimi maziljenci, in verno slovensko ljudstvo naj bi ne pozabilo, kako milostno Bog ravno za nas skerbi. Tudi v naši ljubljanski škofiji se je pred nekaj časom jel sad sovražne liberalne setve, ki mladino šolsko strupeno kvari in duhovne obira in zatira, občutljivo kazati v pomanjkanji duhovnov. Gospod pa ohranuje stare zaslužene može, kateri po premnogih skušnjah v pastirstvu tudi pri svoji sivi starosti še za kraljestvo Božje in za zveličanje duš blago in vspešno delajo. Tem pa posebej veljajo besede sv. pisma: „Blažene stopinje oznanovalcev miru in delivcev dobrot!" Kako lepo se te besede vjemajo z življenjem in delom našega preč. gosp. očeta in zlatomašnika, ne smčm dalje opisovati, ker vem, kako res bi žalil njih blago serce, bo pa tudi saj nekaj o tem izverstni slovesni govor g. K. Kluna v „Danici" naznanil. Omeniti le hočem, kako lepo so Gorjanski farmani vedili ceniti namen teh besedi o priliki zlate maše svojega preljubega dušnega očeta. G. zlatomašnik gotovo nikdar niso iskali slave in hvale ljudi, po besedah sv. Pavla so vsaki čas učili, opominovali, prosili, svarili in kregali v vsej ljubezni in poterpežljivosti, pa tudi z ap'.steljsko serč-nostjo in vnemo. Nikdar niso molčali k nerodnostim, nikdar gladili napčnih razvad, pa ravno s tem so dosegli, česar niso iskali, ter Gorjaui dobro vejo, kaj imajo v svojem duhovnem očetu. Resnično, le s tem, da duhoven ne pozabi, kar je Jezus svojim aposteljnom rekel: „Jaz sem vas od sveta odvzel'*, in besedi sv. Pavla: „Ne ravnajte se po tem svetu", zamore si ohraniti veljavo, ki mu je potrebna k vspešnemu delovanju v duhovski službi, „da nas namreč vsaki tako ima. ko služabnike Kristusove in delivce njegovih skrivnosti".
(Konec naal.)
Sveti Jožef.
(Dalje.)
Kaj pa pomeni pas sv. Jožefa.
Kedar se mašnik nameni opravljati naj svetejši daritev nove zaveze, se obleče v posebne, le za to odločene oblačila. Belo dolgo obleko, al bo imenovano, si pripaše s pasom, cingulom, ne le zato, da mu dolgo, nabrano oblačilo ne opovera pri počasni hoji; ta pas ima imenitni skrivnostni pomen, kakor tudi vsa druga oprava. Razviden je ta pomen po kratki pa priserčni molitvi, ktero po cerkveni naredbi mašnik mo|J, kedar se s tem pasom prepasuješ. Mašnik moli: „Opaši me, o Gospod! s pasom čistosti, in zateri v mojem ledju vse nagnjenje mesene poželjivosti, da ostane v meni čednost zderžnosti in čistosti!"
Po tej cerkveni molitvi je toraj pas pomen sv. čistosti, ki je naj lepši čednost, ktera lepoto daje vsim drugim čednostim, ktera človeka dela angel jem podobnega, ktera £a oziroma cel«'» nad angeije povzdigne. Kakor pa je sveta čistost lepa in draga v očeh Božjih, in lepa in draga tudi ljudem; ravno tako je pa tudi
«Uno nevarno in zares težko, jo neomadežano obraniti. Čistost je tako občutljiva čednost, da naj manjši puh strupenega greha jo oskruni ali celó zaduši; je cvetlica, ktera z naj rahlejši dotiko že oveni. Ta preimenitni zaklad nosimo v po vsem zdrobljivi posodi. Le prezgodaj in le prehitro se vzdiguje v človeku meseno poželjenje, ki ni nikdar ugnano. Sprideno meso se vedno, neprenehoma z vso silo vsdiguje zoper duha. Kdo ne čuti te nesrečne vojske? K temu smo ispostavljeni vsi na neisrečeno polzko stezo. In ta ledena stesa so slabi zgledi, nečimerni «vet, ki s svojimi svijačami draži in mika, da omahljivega, mesenega človeka kaj lahko v svoje povsodi mu nastavljene mreže vlovi, in ga zakuje velikrat v dolgo pa saničljivo in prestraino sužnjost. Ni ie nobene druge čednosti, ki bi imela tako hude in vedne boje s svetom in s svojim lastnim mesom. Soj vemo, da naj veči svetniki so imeli prestrašne boje sa ohra-njenje sv. čistosti. Kdor jo hoče ohraniti, ali kdor jo hoče sopet pridobiti, če jo je nesrečno oskrunil, ter je meso premagalo duha; se mora zares hudo vojskovati. On je, če tudi nekervav, vendar sares mučeuik. Ako je v sadobljenje ktere čednosti zraven lastnega prizade vanja in vednega zatajevanja človeku potrebna posebna pomoč Božja; je gotovo naj potrebniši v ohranenje ali aadobljenje svete čistosti. Zato po vsi pravici pravi modri: „Ko sem pa zvedel, da ne morem drugač zderž-ljiv biti, kakor če dá Bog, sem pred Gospoda stopil, in ga prosil, ter sem govoril iz vsega svojega serca" (8, 21).
In vendar je ta lepa čednost vsim toliko potrebna. Sej vemo, da nič nečistega ne more v nebeško kraljestvo. Deviško čistost neomadežano ohraniti celó do smerti, to je prednost milosti Božje. Marija, preblažena Devica, je perva povzdignila bandero vednega devištva. Za njo je iel sv. Jožet. Sam deviško čist, je bil zvoljen, je bil odbran, da je varoval devištvo Marijno in ohranil njeno čast pred svetom. In veliko tisoč deviških duš vseh stanov, vseh rodov narodov in vseh časov se je družilo, in se še zbira si. bandera prelepega devištva. In to je trama tistih isvoijenih, ki „hodijo za Jagnjetom, kamorkoli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjeta... in pojejo novo pesem, ktere nihče ne more peti, razun unih, kteri so odkupljeni z zemlje". (Skr. raz. 14. 3, 4.)
Vender sv. čistost ni potrebna samo tem izvoljenim dušam. Čistost je zapovedana zakonskim in samiškim. Šesta aapoved Božja je dana vsim ljudém. Sv. zakon ni sa plajš pregrehi; sv. zakon je zakrament Bog je na Sinajski gori rekel: „Ne prešeštvaj 1" Po nauku vsih cerkvenih učenikov je s tem rečeno sploh: Ne počenjaj nečistosti. Vsak človek je po svojem stanu zavezan čist biti.
Ali, Bogu se nsmili! današnje dni, ko gerda nečistost svojo prešerno glavo prederzno vzdiguje, ko svoje aanjke nesrečna zapeljivost zarei prekanjeno, očitno in skrivej nastavlja, ko se pregreha po glediših, po očitnih shajališih, po nesramnih spisih tako prederzno in brez opovere, kakor postavno poveličuje; ko vse v razuzdanost žene, nečisti ogenj podpihuje: o pač je aares težko, spodobno čistost ohraniti, — pač je zares težko, stanovitno se braniti, da slabega, omahljivega človeka splošni valovi gerde zapeljivosti seboj ne potegoejo.
O sato nam je v tem nepreterganem boju toliko potrebna pomoč od zgoraj, z nebés!
Bog pa, dobri Oče, ki je, in vé naše nadloge in reve, nas ne pusti brez pomoči. On nam je dal mogočne varhe v tej nevarni vojski. Slehern človek, ako ga napade huda skušnjava, ako ga satan, hudobni svet, ali lastno sprideno meso zapeljuje, se zamore oserčiti z mislijo na pričujočnost Božjo, na nečimernost vsega posvetnega, na grozo in strah pred smertjo in ojstro sodbo.
Sleherni človek v taki dušni nevarnosti zadobi pomoč, ako ponižno pa zaupljivo kliče na Ime Božje. Vsak človek ima svojega angelja varha, ki nam ravno v taki nevarnosti svoje mogočno varstvo razodeva, ako ga pre-serčno zakličeiao na pomoč. Tudi pobožni klic preslad-kih imčn Jezus in Marija nam je gotov pripomoček v skušnjavah zoper sv. čistost Kdorkoli v imenu Jezusovem kaj prosi, on bo uslišan. In presladko imč: Marija je strah peklenskim moččm.
Vsi ti pripomočki so dobri in koristni. O da bi se jih kristjani tudi povsodi in vselej pri vsih skušnjavah poprijemali. Veliko več lepih, čistih, in nedolžnih duš bi bilo med nami. — Ker so pa nevarnosti tako splošne, tako velike in tako mnogotere, človek pa toliko omahljiv, toliko nezvest in tako slab: nam je tudi pripomočkov obilnih in mnogoterih silno, silno potreba.
Zraven Marije nam pa noben svetnik tako zdatne in tako gotove pomoči v tem hudem boju dati ne more, kakor ravno sv. Jožef, ki je že tu na zemlji bil varh Marijnemu devištvu, kteremu je Bog sam v zvesto skerb izročil nedolžnost samo, Jezusa in Marijo, ki je devica vseh devic. In ta velik svetntk je zdaj tam v nebesih, za Marijo naj bližej veličastnega sedeža Božjega, in njemu je Vsegamogočni dodelil posebno moč in milost, da nam v skušnjavah zoper sv. čistost pomaga; da kdorkoli v nevarnosti njegovo sv. ime zaupljivo na pomoč pokliče, ne bo osramoten; bo saželjeno varstvo prejel in občutil.	(Dalje nasl.)
Razgled po sveto.
Verstvo ia brez verstvo. Neka posebna previdnost večno Božje pravice se kaže v tem, da ravno edina včlika načelnika katoličanstva v Evropi sta se jela posebno ozirati na Slovane, namreč svetni načelnik velikega katoliškega cesarstva cesar Frančišk Jožef, in pa včliki glavar vsega keršanstva papež Leon XIII. Pervi je letos med silnim proslavljanjem obiskoval severno-avstrijanske Slovane; ravno se to obiskovanje dokončuje s Šlezijo. Cerkveni glavar vsega keršanstva pa je ravnokar oglasil encikliko v pohvalo in povzdigo Slovanov, ktera zbuja pozor vesoljnega s veta.
Kakor zgodovina kaže, da so deržave omikane in toraj sloveče postale le po keršanstvu, tako smemo upati, da bo božja previdnost povzdignila Slovane, kteri so še verni in čversti ter ne marajo za brezverski liberalizem, kteremu se je sedanje odpadništvo v naročje verglo. Ob kratkem: keršanstvo je = življenje; prostomiš-ljaštvo je = smert.
Kaj posebnega je toraj, da sploh le kar je nemškega bezvčrstva, je nasprotno kakor katoličanstvu, tako tudi slovanstvu, in taki v svojih strankarskih skupšinah rogovilijo zoper pravice Slovanov. Kar pa je katoliško-konservativnega nemškega življa, privoši tudi Slovanom, kar vsak sam sebi želi. Zato tudi nemški konservativci zdaj hočejo v Lincu svojo skupšino napraviti, kakor so liberalni imeli svoje „parteitage" in zdaj še enega snujejo na Dunaju. Že je za konservativni shod osnovan odbor, kteremu na čelu ie gosp. Lienbacher, deželni in deržavni poslanec iz Sol nograda. Ko bodo spoštovani nemški možje katoliške konservativne strani Nemcem moško razložili, da ravnopravnost mora vsako pošteno serce privošiti vsim narodom, je upati, da bode njih poštena beseda usta zamašila mnogim liberalnim veka-čem, nemški narod sploh pa vnela za blago misel, ki vsakemu to pusti in di, kar mu gre.
lisijoosko. Sv. Oče so vstanovili v Afriki dva nova provikarijata, enega v Njanzi in druzega v Tanganiki,
in dve središi za misijone na severnem in južnem Kongu. Ti misijoni z vi kari jati so izročeni zboru za afrikanske misijone, ki je vstanovljen od Algirskega nadškofa.
Iz Rima naznanjajo, da je v Grottaferrati umeri kardinal Pakka, zadet od mertvuda, rojen 1. 1817 v Beneventu, kardinal postal 1. 1875.
Kardinal deržavni tajnik Nina je sv. Očeta prosil, da zarad oslabljenega zdravja smé odstopiti od svoje službe in postane prefekt papeževih paldč. Misli se, da naslednik mu bode kardinal pronuncij Jakobini na Dunaju ; na tega mesto pa, da pride apost. poročnik msgr. Vanutelli iz Bruselj a.
Vsi SIDO jezuiti. Več laških liberalnih časnikov napada laško ministerstvo, ker je začelo preganjati jezuite in pravijo, da ni nobenega vzroka jezuite napadati, ako se ob enem ne napada katoličanstvo samo; kajti od jezuitov niso bistveno razločni vsi tisti, ki spoznavajo in spolnujejo sveto vero Jezusa Kristusa. „Upitá" toraj kliče: „Vsi smo jezuiti!"
Preslavni pridigar P. Feliks pri „Notre-Dame" (Mariji D.) v Parizu je v nekem govoru prašal: „Kdo preganja jezuite?" in razdelil je preganjavce v tri kerdela tacih, ki sovražijo jezuitovsko družbo. Ti so: 1. Ker-delo brezbožnih; 2. kerdelo prekucuhov; 3. kerdelo od odpadnikov, to je, izdajavci zoper Boga, izdajavci zoper družbinstvo, izdajavci zoper Cerkev. In zakaj preganjajo jezuite? Ne zarad kacih zakletev, kajti nikoli ni viditi, da bi jezuita zarad tega gnali pred sodbo; ne kakor neprijatlov svobode, ker svobode nikjer ne zader-žuje jo; ne kakor sovražnikov napredka itd. Zakaj tedaj ? 1. Ker branijo papeža, ne kakor da bi bili sami, temuč kakor njegova prednja straža; 2. ker branijo družino, lastino, družbinstvo, — ne da bi kdaj zmešali oblast s trinOštvom, svobodo z liberalizmom, družbinstvo z ru-dečkarstvom.
Vrednik „Figarov", Peter Quiroult, v Parizu pravi: „Izrejen sem bil pri jezuitih, pa nisem pri njih nikoli našel nič druzega, kakor naj veči dobroto zedinjeno z nezmérno vednostjo."
Švicarsko Pijevo društvo je na svojem poslednjem shodu sklenilo to le: 1. Vsak ud Pijevega društva se zaveže, da se pod nobenim izgovorom ne naroči na noben liberalni časnik. 2. Vsak družnik se bode naročil na en katoliško-konservativni časnik in se bo po svojih moččh prizadeval dobiti še druzih naročnikov. 3. Vsak družnik se zaveže, da nikakoršnih naznanil s kakoršnimi koli nagibi ne bo dajal liberalnim časnikom. 4. Vsak ud, ki ima zmožnost, se zaveže saj po enkrat na mesec spisati članek ali dopis katoliškemu konservativnemu listu.
Framasoni gerii kakor turcini. Nekteri iz Francoskega pregnani jezuiti so bili v Carigradu z veseljem sprejeti in smejo tam brez zaderžka za katoličanstvo delati. Tudi muzelmanska Perzija osramotuje oziroma svobode francoske, laške, belgijanske in druge frama-sone. PerzijanBki šah namreč, ko se je prepričal o blagi delavnosti usmiljenih sester, je iz Teherana v Pariz poslal prednico usmiljenih Sester, da naj toliko teh redovnic seboj pripelje, kolikor jih more dobiti. Vlada perzijanska sama bode plačala vse potne stroške.
Kraljica Viktorija v jezuitovskem kolegiju. Angleški katoliški časnik „Tablet" je te dni pripovedoval, kako priljudno se sicer protestanška kraljica Viktorija obnaša do oo. jezuitov, ki so jih iz dežele pregnali ker-šeni judje in judeži. Kraljica je počastila z obiskanjem oo. jezuite v Rocharapton-u. Samostan ta je zraven verta kraljičine rezidence. Prosila je kraljica P. superiora, naj ji predstavi novince, ki so poslednji čas dospeli iz Fran-
coskega; in sprejela jih je z vso priljudnostjo, opraše-vala, v kakošnih potrebah se nahajajo in rekla, da v vsih potrebah v času svojega pregnanstva naj k nji pri-bežijo.
Ha Angleškem stane odgojenje otrčk na katoliških
šolah 1.700.000 funtov šterlingov. Na brezverskih šolah se podučuje samo 624 tisoč otrčk, kterih odgojenje stane 8 milij. šterlingov; odgoja enega otroka na katoliških šolah stane 17 gld., na brezverskih šolah pa 30 gld. v našem denaru.
Cvet fa» mmd zveste m+litve.
Zahvale.
Št 1. Obljubili smo v „Danici" naznaniti, ako nam naša ljuba mati še ozdravijo. Zaupali smo na Božjo pomoč, opravljale so se devetdnevnice k Naši ljubi GK>-spej presv. Serca in k sv. Jožefu, in začelo se je vidno boljšati, že opravljajo domače opravila vse, kakor popred. Toraj čast in preserčna zahvala Bogu, Naši ljubi Gospej presv. Serca, in sv. Jožefu za dobljeno milost!
Hvaležna družina v Ljubljani.
Št 2. Bila je gospa iz Tersta tukaj, hudo bolna, kar je vžiia, je iz sebe vergla. Zdravnik ni več upal, da bi ozdravela. Začele smo nektere opravljati devetdnevnico k Naši ljubi Gospej presv. Serca z namenom, da hočemo po „Danici" naznaniti, če ozdravi; in ko smo jo začele, se je na boljše obernilo še tisti dan, in začela je kmalo delati. Sicer popolnoma ni še ozdravela, vendar mislim, da je naša dolžnost obljubo spolniti v veči čast Božjo in Naše ljube Gospe presv. Serca. Priporo-čuje se v bratovsko molitev za polno zdravje.
Na Goriškem, 18. vinot 1880.	M.
Prošnje.
V molitev goreče -priporočeni: Ponižno priporočamo v molitev bolnega očeta na nogah, ko bi ljubi Bog na posredovanje naše ljube Gospe presv. Serca njim dodelil ljubo zdravje, ko že nobene zdravila več ne pomagajo.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec vinotok 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
25.	vinotoka. Ss. Krizant in Darija, zakonska, uni iz Aten, ta iz Aleksandrije, sta strahotno terpinčena dala življenje za sv. vero 1. 284. Njuna stanovitnost je spre-obernila veliko poganov. Priporoč.: Dekanska duhovnija sv. Štefana v Postojni (2727 duš). Katoliški zakonski za stanovitnost v čednosti. Spreobernjenje morivcev in ubijavcev.
26.	Sv. Evarist papež, Sirijan, je bil Rim razdelil v župnije, iz kterih prednikov so sčasoma nastali kar-dinal-mašniki, mučen 1. 111. Priporoč.: Hrenoviška duhovnija sv. Martina šk. (4033 d.). Vsi višji in nižji du-hovski pastirji. Spreobernjenje sovražnikov sv. Cerkve.
27.	Sv. Frumencij, škof v Etijopiji, je spreobernil Abisince v 4. stoletji. Priporoč: Senožeče sv. Jerneja ap. (2274 d.). Spreobernjenje Egipta in Abisinije. Pohlev-nost in krotkost slov. mladenčem.
28.	Ss. Simon in Juda ap.; uni je oznanoval sv. vero v Mavretaciji in Perziji, Juda Tadej pa v Siriji in
Perziji. Priporoč.: Slavina M. D. v nebo vzete (1571 d.). Duhovni dobrotniki. Spreobernjenje ravno omenjenih dežel.
29.	Sv. Narcis, tretji škof v Jeruzalemu. Krivično obrekovan od treh hudobnežev, je zginil v samoto; še le po smerti dveh naslednikov se je zopet prikazal v veselje vsih vernikov, in je ovčice vodil do konca; f 116 let star v 3. stoletji. Priporoč.: Vrčme M. D. v nebo vzete (1966 d ). Obrekovani in po nedolžno terpeči. Umirajoči in duše v vicah.
30.	Sv. Marcel, vojak, je 1. 296 pod ces. Maksi-mijanom v Sangeru na Afrikanskem za sv. vero kri prelil. Priporoč.: Šempeter (1359 d.). Vojaki, posebno zoper kletvinjo in za službo Božjo. Zatrenje grešnih znanj in ostudnega ponočevanja.
31.	Štir in dvajseta nedelja po Bink. Evang.: Vihar na morji (Mat 8). Sv. Volbenk šk. Priporoč.: Ternje sv. Elija preroka (1090 d.). Hudo skušani. Vse še ne uslišane prošnje.
Listek za raznoterosti.
mishii naj bi, da takim preščrnežem po tistem prostoru zunaj cerkve gori peklenski ogenj pod petami, kteri iih bo enkrat pékel, pékel, pékel!	J
Koliko ljudi umerje vsak dan na sveto? V Evropi , milij°nov Jjudí> v Aziji 804 milij., v Afriki 199 milij., v Ameriki 85 milij., in v Avstraliji 47a milij. prebivalcev; tedaj je skupaj ena milijarda in 421 milij. (ali 1421 milij.). Vsako leto jih umerje 35 milij. 693 tisuč, ali po 97.800 ljudi vsak dan. — Rodi se jih vsako minuto 70, ali 104.800 na dan.
Prebivalcev v Bosni in Hercegovini gledé vere je 448 tisoč turkov, 469 tisoč gerkov, 209 tisoč rimo-kato-ličanov, 3400 judov, in 300 drugovercev.
Poslednje novice. Delegaciji za obojnostransko vlado ste 19. t. m. v Budapešti pričele svoje obravnave. Predsednik je zopet grof Koronini, namestnik pa knez Czar-torisky. Tudi v odsekih je nekaj mož z desnice. — Deržavni zbor, kakor mislijo, se prične 23. listop. — Turško-černogorska zadeva se še zmeraj ne gane naprej; nove dogodbe pa reč še bolj zamotavajo. Tako je v Prizrenu na Albanskem ubit avstrijanski dragomán (tolmač) in njegova žena, torej je avstrijanski konzul dobil ukaz preseliti se v varneje mesto.
Ha Gcričanih je bilo 14. oktobra posvečenih 50 portatilov.
Il Ljubljane. Vuršulinski cerkvi ste sv. Uršule dan zopet dve gospodičini sprejele redovno obleko. Ob H zjutraj so premilgosp. knez in škof pričeli sv. mašo in navadne obrede.
Pojasnilo. Ker sem bil tudi jaz interpeliran, zakaj se ni bilo namesto večernic v frančičkanski cerkvi drugod kaj druzega napravilo, odgovarjam, da je v odbo-rovi seji v četertek 9. sept. č. P. Ang. Hribar obljubil večemice napraviti s harmoniumom (pri kterem se je tudi v nedeljo 12. sept. v cerkvi pelo), in ker je to bilo še le v soboto 11. sept. preklicano, ni bilo na noben način več mogoče v enem dnevu kaj vzornega pripraviti.
Ant. Foerster.
t U. Jan. Tomazic, mnogim znani ljubljanski meščan in nekdanji cerkvenik v Križankih, je umeri 17. t. m. v 71. letu svoje starosti, previden s ss. zakramenti za umirajoče. Čast gospod sin, duhoven, ranjcega pripo roča v pobožno molitev in blag spomin.
Preč. %. Rihard Frank, župnik v Teržiču, je postal kanonik v Novem mestu.
Armensko-katoliški patri j a rh Hassnn v Carigradu se v kratkem podd v Rim in bo postal kardinal ter bode nadalje v Rimu stanoval.
Stoječi pred cerkvenimi vrati. V mnogih krajih je ob nedeljah in praznikih viditi mladenčev in pobalinov pred začetkom in med božjo službo stati pred cerkvenimi durmi ali tudi v lopi pod zvonikom. Velikrat taki tudi še pobožnim obiskovalcem cerkve zagradijo vstop, zijajo nesramno po drugem spolu in se tako obnašajo' kakor bi ne vedili, da cerkev je hiša Božja. Katolišk amerikanski list piše o ti napaki: „V starih časih so mčgli očitni grešniki zunaj cerkve stati in vstopajočim se priporočevati v priprošnjo. Po navadi so bili bosonogi in gologlavi in so imeli verv okoli vratu. Tudi v naših časih stoji veliko očitnih grešnikov med Božjo službo zunaj cerkve. Prav za prav bi mogli biti tudi z vervjo okoli vratu overiženi in k cerkvenim obiskovalcem govoriti: „Prosite Boga za me, da bi zopet zadobil vero, spoštovanje in ljubezen do Njega, kteri je za me na križu umeri.4' -— Ne le amerikanskim, ampak tudi našim postopačem pred cerkvijo bi veljalo tako svarilo, in po-
JDuhovske spremembe.
V Terzaski škofiji: Č. g. Jožef Flegar, administrator Holmski, je postal župnik v Gerdoselu. Č. g. Jan. Dragovina, administr. na Golagorici, gre ravno tako v Lovrano. Od tam gre preč. g. Andr. Sterk za kanonika v Terst. V Golagorici bode administrator č. g. Fr. Ko-relič, kaplan v Kersikli. 0. g. Blaž Dekleva, koop. v Lanišču, bode administr. Holmski.
Mobrotni darovi.
Za pogorelce v Matenji vasi: Iz Žaline po č. eosn. župniku 3 gl.	& r
Za pogorelce pri Mariji Snežnici na Gori pri Ribnici : C. g. Ant Cibašek 3 gl.
Za pogorelce v Smerjenjih: Iz Žaline po č. g. župniku 3 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu : Iz Žaline po č. g. župniku 2 gl. — Bizel jski čast. gosp. župnik s svojimi farani za zedinjene Bulgare 2 gl. 50 kr. po pn. g. kanoniku Petru Urhu. — Žena iz št. viške fare 1 gl. — Za tabernak. : B. G 1 gl Neimenovana 2 gl.
po č. g. J. Porentu. C. g. Fr. Zmazek 5 gold. Č. e. F. K. 1 gld.	5	5
Za
sv. Detinstvo: Po č. g. J. Dolencu 10 gld. _
Z Ježice po č. g. župniku 3 gl. 36 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. R.: Prav iz serca zajeto. Deus rétribuât.' — G.
K.: Vse pride na versto. Serčna hvala! — G. S_a.: Du-
dum approbatns, semper bonus gustus ! Dolžnik na vse strani. Bog plati! — G. L—h.: Za ta trenutek ne vem, ker potuje po Parskem; več pismeno čisto v kratkem. — G. Trob. v Vab.: Ravno došlo dolgo pisanje: tisoč pozdravil in zahval! C. P. Jož. D—r. na Dun. : Prav koristna misel; bode se poskusilo.
Prav lepo priporočilo blagim prijatlom šolske mladine za „ljudsko kuhinjo". Potreba velika — mladine obilno iz vsih krajev. Vr.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - 1'iakarji in uložniki: Joief Blainikovi nasledniki v Ljubljani.