‘0

0

*

0

0

0

■

Glejte svojo mater
in kraljico mojega srca!

v

SMAHNICE

MAHUE GEV1CE,

Tretji letnik.

Spisal

Luka Jeran,

duhoven ljubljanske škofije.

JZ dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega škofijstva.

V Ljubljani, 1882.

Založili in natisnili J. Blaznikovi  nasledniki.
Se dobiva po katoliški bukvami v Ljubljani.

naše

visoke nebeške Kraljice,

neomadežene .

222304

Oc~t ' /KsCjLkS  • V' /y^s4r*L*tC^  /

/$-t>c£f' .$A**rje ylrr^Ji^ f  -^fr-ri' otc-

^ c*s*n /CsTrj e- siCfi o^j e^r&nj •  ^Lc^_ j-t

/Zrvrja, /^r\rtfc<^ f  ~toJicx>

/n. ct ^--e^rrv-Cf'

C t^/c-€^»- ot- <f-i* ;  ^^O/Vucv svc^^Ctr&bC-  y>0^Wct-^
^ 0 <£^.©q)  -*e ,xf ~tc4r-<rf  f  (r^UAr-vti'4^

J ^ot  2^'W,CX' / »V^ *5n, * O-rU  fr-vr£/ f*-''

/J <xd CJ>( Cts tuJLzsf OL. t  ,

I Alt AA 'i / 4  g

Posvečenje

Marijnega mesca majnika.

Vdkar je Večna Beseda Večnega Očeta z
močjo sv. Duha iz Marije Device meso
postala in med nami prebivala, ga ni bilo
svetnika v Cerkvi Božji in ga ne bo, kteri
bi ne imel prav posebnega češenja do te
preblažene Božje Matere in Device.

„Po Tebi“, pravi sv. Bernard, „po
Tebi, o presveta Devica! so nebesa napol¬
njene, pekel izpraznjen, podertije nebe¬
škega Jeruzalema popravljene, in nam ubo¬
gim čakajočim je zgubljeno življenje zopet
dano“. In sv. Hieronim kliče: „Češena si,
Marija! milosti polna, Gospod je s Teboj.
— Zares, tako darilo se spodobi tej Devici

1 *

4

kakor zastavo zročiti, da je polna milosti;
ker ona je dala nebesam njih čast, zemlji
njenega Boga in mir, nevirnim narodom
pravo vero, življenju pravo cesto, pregrehi
konec in obnašanju ali zaderžanju spo¬
dobno krotitev“.

Kdor bi hotel tudi le tavženteri del
tega povedati, kar so Marijni častivci pi¬
sali od te visoke nebeške Kraljice, bi na
noben konec ne prišel. Torej je tudi sv.
mati katoliška Cerkev toliko praznikov skoz
leto Mariji v čast odločila, tudi poseben
dan v tednu, saboto, in še vsaki dan tri¬
krat jo posebej počasti. K vsemu temu je
pa tudi naj lepši mesec v letu, veseli,
ocvetličeni majnik ali cvetličnik tej „Roži
duhovni, milosti polni' 1  v čast odmenila.

Prelepo, Bogu in Mariji tako ljubo in
prijetno opravilo tega mesca, ki ga Šmar¬
nice  imenujemo, se je v Rimu začelo, in
od ondod se je po vsem katoliškem svetu
razširilo. Neki popotnik pravi: „Nisem ga

5

najdel le samo po vsih krajih v Evropi,
ki sem jih obiskal, ampak tudi v Aziji iu
v vroči Afriki. Posebno močno mi je ta
sveta pobožnost serce ginila v Egyptu, ko
sem v Aleksandriji in Kairi v svoje naj
slajši veselje videl, da tudi černozagoreli
otroci te vroče dežele s tako gorečo de-
tinsko ljubeznijo časte Marijo, Jezusovo
Mater“.

Otroci Marijni! veselimo se tudi mi
teh lepih šmarničnih dni, v kterih nam je
dano, svojo nebeško Mater tako srečno in
prijazno pozdravljati. Zbirajmo se k Nje¬
nemu altarju in darujmo Ji lep venec naj
lepših čednost, kakoršne pomenijo cvetlice,
s kterimi je šmarnični altar ozališan. Bela
Šmarnica  naj bo v tem vencu kraljica
vseh cvetlic in naj nam pomeni serčno če-
šenje in gorečo ljubezen do Marije; in
njeni sestrici naj bote modra vijolica
ponižnosti, in bela lilija  čistosti na duši
in na telesu.

6

Kako pa naj se mesec majnik po¬
svečuje v Božjo in Marijno čast?

1. Prizadevaj si, slabosti in grehe
opušati, in čednosti si prilastovati po naukih
in zgledih, kakor nasledvajo v teh spisih,
posebno pa se za čistost serca trudi.

2. Vsako jutro zroči Mariji vse svoje
djanje in nehanje čez dan, in prosi Jo, da
naj vse to daruje svojemu Božjemu Sinu.
Prizadevaj si pa, vse dela sveto in v Božjo
čast opravljati.

3. Vsaki dan hodi k Šmarnicam in
glej, da ne zamudiš perve cvetlice, ki bo
iz verta večnosti. Ako ne moreš v cerkev
hoditi, jih saj doma opravljaj. Vsa dobra
in skerbna mladost ima doma svoj šmar-
nični altar in pred njim opravlja svoje na¬
vadne in tudi šmarnične molitve, pesmi,
branje . . .

4. Ako ti okolišine pripuste, hodi
zjutraj k sv. maši tudi ob delavnikih.

7

5. Moli pogosto ali v družbi ali sam
sv. roženkranc.

6. Ako si v kaj hujšem zapopaden,
očisti precej v začetku svojo vest, da boš
z večim pridom in gorečnostjo se tega
opravila vdeleževal. Sicer pa se saj enkrat
v mescu spoved in sv. Obhajilo opravi za¬
voljo odpustkov.

7. Razširjaj Marijno ter šmarnično
češenje, po okolišinah tudi pri druzih, in
skusi saj enega grešnika spreoberniti, ako
moreš.

Molitev,

s ktero hočemo sami sebe in nasledke Šmar¬
nice Jeznsn in Blariji darovati.

Presveta Devica in Mati Božja, Ma¬
rija, naša Gospa in Kraljica! mi Tvoji ne¬
vredni služabniki, ki te želimo serčno
ljubiti, se veržemo pred Teboj na kolena
vpričo Boga vsegamogočnega, njegovih

8

svetih angelov in vseh svetnikov, in Te
zvolimo z naj večim spoštovanjem za svojo
varhinjo, besednico in mater. Tebi daru¬
jemo s sinovsko ljubeznijo sami sebe z
dušo in s telesom, in z vsem skupaj, kar
smo in kar imamo. V Tvoje materne roke
položimo danes svoje grešne serca, daruj
jih svojemu preljubemu Sinu Jezusu Kri¬
stusu kakor popolnoma dar. Napolni nam
naše serca z ognjem svoje ljubezni, —
tiste lepe, tiste žive in svete ljubezni, s
ktero Tvoje presveto serce gori in žari, o
naša Mati, o Mati lepe ljubezni!

S tem darom, ki smo Ti ga zdaj pri¬
nesli in darovali, sklenemo tudi vse mo¬
litve in pobožne opravila nastopnega mesca,
in Te prosimo, dosezi nam gnado, da to
pobožnost opravljamo v poveličevanje Tvo¬
jega Sina, Kristusa Jezusa, v Tvojo hvalo
in v zveličanje svojih ubogih duš. Tudi
želimo še k temu vsaki eno posebno gnado
skoz ta mesec od Boga doseči, ktero Ti

9

nam, o preljubljena naša Mati, milostno
prosi in izprosi! (Zdaj naj slehern pri sebi
misli ali’imenuje tisti dar ali gnado, ktero posebno
želi v ti šmarnieni pobožnosti po Mariji od Boga
sprositi.)

Zdaj pa, o Marija! pokaži nam do¬
brotno, da si naša Mati, in da nikoli ne
zapustiš njih, kteri k tebi pribeže. Prosi
za spreobernjenje grešnikov naše fare in
tistih, kteri bodo te Šmarnice obiskovali,
kakor tudi vseh tistih, za ktere bodo oni
posebno prosili. Ne moremo pa sprejenjati,
da bi Te ne prosili tudi za vse grešnike,
krivoverce, razkolnike, nejeverce vesoljnega
sveta in za vsako živo dušo pod milim
nebom. Priporočimo Ti poslednjič še sle¬
hern samega sebe;  Marija, Marija —
sprosi nam ta mesec milost in pomoč, da
vse dni svojega življenja po stezah Božjih
zapoved hodimo, in kakor Tvoji pravi otroci
po tvojem zgledu živimo, in enkrat srečno
svoje življenje sklenemo. Sprosi, o Marija!
Amen.

10

Pervi dan.

Premislek.

Cvetlica iz verta večnosti.

F

ervo branje bo vsaki dan cvetlica
-v* iz verta večnosti, ktera ima zlasti
y štiri peresca, namreč: Večnost

I duše, večnost telesa, večnost sv.
raja in večnost terpljenja. Ako te ta
cvetlica nekoliko resnega in premiš¬
ljenega dela, ne bo škodovalo, ljubi
poslušavec, ampak toliko bolje za-te.
Le poterpi, bo tudi kaj slajšega na-
sledovalo.

Nikar se tedaj ne ustraši, ljubi
poslušavec! danes te bom postavil
najpred na dvoje vrata večnosti. Ene
peljejo gori v visočino, druge doli v

11

globočino; ene med angele, druge
med hudobe; ene k Bogu; druge k
satanu. Dobro vprl vanje svoje ok<5
in glej ter glej: ktere se bodo tebi
odperle? —

Kaj misliš, — kaj delaš, moja
duša ? Ali pomniš, ali si pozabila, da
si večna?  Ti boš večno srečna, ali
pa večno nesrečna. Moja duša, ti živiš
za srečno večnost; ti se vojskuješ, da
bi srečno večnost zadobila. Ali veš,
ali veruješ, ali prevdarjaš to? —

Smert so vrata, ki ti jih bo več¬
nost odperla. In če se ti ne odpr<5
nebeške, ampak peklenske vrata, o
nesrečna stvar, potlej boš klicala s
Henrikom Vlil, angleškim kraljem:
„Vse smo zgubili! 11  O prav res
je to: ako je duša dušo zgubila,

potlej ji nič več ne ostane zgubiti,
ji nič več ne ostane dobiti.

Povej mi, moja duša, kakošna
je večnost? — Večnost je neskončna,

12

zakaj večnost ima v sebi stoletja brez
konca, leta brez konca, mesce brez
konca, dneve brez konca, ure brez
konca, minute brez konca, sekunde
brez konca. Večnost ima v sebi se¬
kunde, minute, ure, dneve, mesce,
leta in stoletja, ki so večno večno
nove, pa vender večno ravno tiste,
ker se vekomaj nikoli ne starajo,
vekomaj nikoli ne minejo.

Zmiraj, zmiraj tam terpf;

Nikdar, nikdar konca ni!

{Kleče.)  O moj dobrotljivi Jezus!
kakošno silno morje brez dna, brez
bregov, brez mej, brez konca in kraja
je večnost! O moj Gospod! kakošna
bo moja večnost? Pomagaj mi, o
usmiljeni Jezus! mene skerbi, drob
se mi trese, serce me bolf, ker sem
tako slabo skerbel za srečno večnost.
Pomagaj mi, o usmiljeni Jezus! zdaj
moram in moram začeti skerbeti
za večnost. Pred Teboj sklenem, o

13

Zveličar! danes je začetek, od danes
se bom naj skerbnejše varoval greha,
od danes bom delal pokoro in po¬
pravljal, kar sem hudega storil. Ma¬
rija pristopi; Marija prosi, Marija po¬
magaj !

iz verta Marijnili otrčk.

Sv. Fulgencij.

Fulgencij je bil doma, v mestu Telepte
v Afriki, rojen 1. 468. Njegovemu očetu,
gorečemu katoličanu, so bili krivoverci Ari¬
jam, ki so tajili Jezusovo Božjo natoro, v
Kartagi hišo vzeli; torej se je v imenovano
mesto podal, kjer je njegov sin Fulgencij
luč sveta ugledal. Kmal po njegovem roj¬
stvu mu oče umerje. Njegova mati, vdova,
je priserčno skerbela za Fulgencija; sin
pa ji je ravno tako priserčno njeno lju¬
bezen povračal. Bil je mladeneč neizrečeno
priden v učenji, pa ravno tako pokoren
svoji ljubi materi. Kjer in kadar je le
mogel, je materi pri domačih delih in te-

14

žavah pomagal, lajšal in slajšal njene trude.
Zares je rasel v modrosti in bogoljubnosti
— ravno tako kakor v starosti. O trikrat
srečni starši, kterik otroci ta Jezusov zgled
posnemajo, in še le srečnejši otroci sami!
On pri nobeni stopinji ni Boga pozabil,
in lepa nedolžnost se mu je že iz oči
brala. Pohlevnost in ponižnost — te prežali
Jezusovi cvetlici, ste prelepo cvetle v nje¬
govem sercu; zato je pa tudi Fulgenčika
slehern ljubil in spoštoval, kdor koli ga
je poznal, ali z njim kaj opraviti imel.
Učenost iu čednosti so mu pridobile v
kratkem dobro posvetno službo v okrajini
Bizanzeni; njega pa je le k duhovnemu
življenju serce gnalo. Zraven svojih po¬
svetnih opravil je Fulgencij imel zmiraj
zraven sebe spodbudne bukve in je veliko
bral in molil. To mu je zdaj v večnosti
pač zanesljivo drugačneje veselje in tola¬
žilo, kakor ko bi si bil po neumni šegi
dandanašnji praznih in pohujšljivih bukev
izposojeval in iskal, in iz njih smertni
strup za svoje telo in dušo srebal! Varujte
se vselej kužnih bukev in spisov, ker iz
njih se ne bere med, ampak strup in dušna
smert. Fulgencij neki dan bere pridigo sv.

15

Avguština, kako nečimern  je svet in
kako kratko  človeško življenje. Toga
je tako ginilo in pretreslo, da je svet za¬
pustil in se samostanskemu življenju po¬
svetil. — Kaj pravite k temu? Ga li mil-
vate zato? Ali misli kteri zmed vas, da
mu je danes žal zavolj tega? Žal bi mu
bilo, ko bi bil namesto svetih in modrih
strupene in nečimerne bukve bral, svet
ljubil in posvetno živel: zdaj bi pa v več¬
nosti terpel zavolj tega. — Sv. Fulgencij
je pa živel ob času, ko je bilo morebiti še
več sovražnikov Božjih, kot jih je danda¬
našnji. Ostudni krivoverec Arij je namreč
tajil, da je Jezus Sin Božji, in torej tudi,
da je Marija Mati Božja. Bil je tedaj pri-
sežen sovražnik Jezusa Kristusa, Sinu Bož¬
jega, in naj svetejše Marije Device, ki je
Jezusa od sv. Duha spočela in bila Nje¬
gova visokočešena Mati. Sv. Fulgencij je
bil takrat že škof v Baspi na Afrikanskem.
Pošten kristjan ne molči, kadar se resnica
žali, ko bi mu bilo tudi terpeti ali zasra¬
movanemu biti. Tudi sv. Fulgencij se je
z junaško serčnostjo poganjal za resnico,
za čast Jezusa in Marije. Mogel pa je tudi
od krivovercev, ki jih je bilo kot listja in

16

trave, veliko terpeti. Še prejden je bil škof
postavljen, so ga bili krivoverci do kervi
stepli, mu brado in lase z glave izpulili in
ga oblačil oropali. On pa je vse lahko
terpel. Ali veste zakaj ? Jezusa je ljubil in
Marijo preserčno častil, in ta prežlahtna
ljubezen mu je terpljenje sladko delala.

Iz tega kratkega branja sv. Fulgen-
cija ste vidili že marsiktere silo lepo di¬
šeče cvetlice; povedal vam bom pa tudi
Šmarnico, ki je med njimi. Kako se ji
pravi? Češenj e Marije Device.  V
neki pridigi, ki jo je imel ravno božični
praznik, prelepo govori od Marije Device
in pravi:

„Marija nam je sv. raj odperla, ker
po nji je ljubi Bog pravo luč čez svet raz¬
širil. — Marija je nebeška lestev
(lojtra); ker po nji je Bog na svet stopil
in po nji se zamore človek od tod gori
povzdigniti. — K veči časti ni mogel no¬
beden priti kakor Ona, ki je Sinu Božjega
kakor devica spočela in devica rodila. S
to častjo je samim angelom češenje po¬
stala. —• Pridite, o keršanske device,
s sveto pobožnostjo k Kraljici devic.
Bežite od prekletstva nepokorline in sprej-

17

mite iz  Njenih rok blagodar odrešenja.
Bežite pred bolečino, kteri je bila Eva
podveržena, ker je kačo poslušala, in sto¬
rite se vredne deležne biti časti, ktero je
Marija po angelovi službi dosegla. 11

Sv. Fulgencij je na poslednje bil šest¬
deset dni hudo bolan. V naj večih bole¬
činah je klical: ,,Gospod, dodeli mi
zdaj p o ter p ežl j i vos t in potlej od-
pušenje!“  Umeri je 1. 533. Imeli pa so
verni do njegove svetosti toliko češenje,
da so ga v cerkvi pokopali, dasiravno je
bilo to zoper navado tistega časa.

(Kleče.)  O Marija, tudi mi pričujoči
Te častimo: vsi smo Tvoji častivci, vsi
smo Tvoji služabniki, vsi hočemo biti Tvoji
dobri otroci. Podpiraj nas, da merzimo
časno in ljubimo večno ter zveličamo svojo
neumerjočo dušo. To nam sprosi, o pre¬
ljuba Mati, pervi šmarnični dan od svo¬
jega Sina Kristusa.

2

18

Memorare *)

ali molitev sv, Bernarda k Blaženi Mariji Devici.

V. Prosi za nas, o sveta Božja Porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Spomni se, o preusmiljena Marija
Devica, da je neslišano, da bi kdo bil za-
pušen, kteri je pod Tvojo branibo pribežal,
v Tvojo pomoč klical, se Tvoji prošnji
priporočal. S tem zaupanjem poterjeni k
Tebi, o devic Devica! k Tebi, o Mati! pri¬
bežimo, —• k Tebi pridemo, — pred Teboj
grešniki zdihujemo. Ne zaverzi naših besed,
o Kraljica in Mati večne Besede; temuč
sliši nas milostno in usliši nas uboge otroke,
ki s solzne doline k Tebi kličemo. Po¬
magaj nam, prosimo Te, v vsih naših brit-
kostih, zdaj in vselej, in posebno ob naši
smertni uri, o dobrotljiva, o usmiljena, o
sladka Marija Devica. Amen.

Oee naš. Cešena Marija.

*) Ta molitev se vsak dan moli po „Liliji.“

19

Cvetlica.

Zdaj Vam bom dal pa še cvetlico na
dom seboj. v  Pervi dan sprejmite Šmar¬
nico.  — Šmarnica je oznanovavka naj
ljubeznjivejšega mesca majnika ali velikega
travna, ki se je danes začel. Poznate Šmar¬
nico? Ona se silno boji za svoj cvet in
torej naj rajši po samotah rase. Ravno s
tem pa naj bolje skerbi za svojo lepoto,
zakaj človeške roke po nji zlo strežejo, —
in da je le utergana, je že odklenkalo
njeni lepoti, — kmalo je zvenjena, kmalo
suha. Ojšmarniea, prelepi nauk za nedolžne
duše! Šmarnica vas uči, da samoto lju¬
bite, ljubeznjive duše! in bote nedolžne
ostale. Šmarnica lepo diši, še lepši duh
daje nedolžnost od sebe, dokler ni oskru¬
njena. Šmarnična korenina, pravijo, ima
veliko močnatega živeža v sebi in se za-
more ob času dragine med pčko mešati:
od Šmarnice Marije pa imamo Uruh an¬
gelski: Jezusa,  živež za večno življenje,
ki si prizadevajte Ga ta mesec čisto spo¬
vedani vredno prejeti, da se odpustkov
vdeležite, in vaše lastno serce bo potem
prelepa šmarnična cvetlica.

2 *

20

Danes pa:

1. Storite sklep: Vselej  ob Marijnem zvonenji
se odkriti in v duhu zbrani  angelovo če-
šenje moliti.

2. Molite do jutrajšnjih Šmarnic trikrat češe-
namarijo za vse nedolžne katoliške
Cerkve,  in še zlasti za nedolžne naše fare,
da jim šmarnica nedolžnosti ne zvene.

Drugi dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

,.Zmiraj, zmiraj tam terpf;

Nikdar, nikdar konca ni!' 1

Kakošne so te besede? Kteri je
njih pomen? Zmiraj — zmiraj, ki
nikdar konca nima; nikdar — nikdar,
ki bo zmiraj terpelo ! — Zmiraj —
zmiraj, ki se ne bo nikoli zgubilo iz
naših misel ;  nikdar — nikdar, ki nam
bo zmiraj pred očmi trepetalo! —
Zmiraj — zmiraj, ki kakor ojstra
psica dušo grešnikovo verta; nikdar

21

— nikdar, ki kakor hud tern tudi
pravičnim serce zbada! — Zmii*aj —
zmiraj, ki razsajavnega Človeka pre¬
straši ; nikdar — nikdar, ki naj moč¬
nejše stebre cerkvene pretresa! —
Zmiraj — zmiraj, ki pušave oblju-
duje; nikdar — nikdar, ki kloštre
napolnuje! — Zmiraj — zmiraj, ki
devicam čistost oliranuje; nikdar —
nikdar, ki kri marternikov kropi! —
Zmiraj — zmiraj, nikdar — nikdar,
ta edina misel je svetnike delala in
nedolžnost v naj lepšem cvetu ohra-
novala! — O zmiraj, o nikdar! o
nikdar, o zmiraj! kdor na-te misli,
vekomaj ne bo grešil.

Zmiraj — nikdar: med tema be¬
sedama je večnost! O človek, človek!
misli si, da si v sredi večnosti, ktera
sicer ne srede, ne konca nima. Kaj
boš počel, če je nesrečna tvoja več¬
nost! — 0 blagor nam, da imamo
še čas, si srečno večnost pridobiti.

22

{Kleče.)  Jezus, Sin Davidov! po¬
magaj nam; zdaj, zdaj-le se naša
skerb za večnost v resnici pričnč.
Zmiraj čednost, nikdar greha ne!
Marija, prosi za nas!

iz verta Marijnih otrok.

Zveličani Vincencij Strambi.

Prav serčna zaupljivost otroka do
očeta in matere je posebno ljubeznjiva
lastnost otročja. Kteri starši take vdane
in zaupljive otroke imajo, so velik zaklad
nad svojimi otroci našli. Zveličani Vin¬
cencij Strambi je imel od svojih otročjih
let pa tudi enako priserčno zaupljivo lju¬
bezen do naše ljube Matere presv. Marije
Device. Celo svoje serce ji je bil daroval.
Molil je vsaki dan sv. roženkranc in te
pobožnosti tudi v naj večih opravilih ni
nikoli opustil. Vselej, ko je zvon znamnje
dal, je molil kleče angelsko češenje. Na
persih je zmiraj nosil svetinjo Marije De¬
vice in je ž njo bolnike blagoslavljal. Ka-

23

darkoli seje kaka očitna nesreča primerila,
je z veliko zanesljivostjo pri Mariji pomoči
iskal in ljudi tolažil, rekoč: „Le zaupajte,
Marija se nas bo spomnila; le serčnost,
Marija bo pomagala.“ S presladkim imenom
„Marija“ je vsako britko in otožno serce
polajšal. Vsacega in slehernega je budil,
le terdno v Marijo zaupati, ter jim je pri¬
govarjal z besedami sv. Bernarda: „Misli
na Marijo, kliči jo; ne odstopi naj iz tvojih
ust, ne iz tvojega serca.” O preljubi! ne
bilo bi toliko nezadovoljnih obrazov in za¬
grizenih sere, ko bi bilo med nami tolikanj
lepo zaupanje do Marije Device! Ne bilo
bi toliko užaljenih staršev in nehvaležnih
otrok, ko bi bilo več sladkega zaupanja v
pomoč Marije Device. Iz velikih mest, kjer
je še več nejevere kakor med nami, se
sliši sem ter tje celo od Iškarjotovcev sa-
momorivcev, naj bolj zaveržena smert pred
vsakim poštenim človekom, in z večnim
ognjem kaznovana pred Bogom. Kaj tacega
bi nikoli nikjer ne bilo slišati, ko bi bilo
v vsih sercih sladko zaupanje do Marije
Device.

Na mizi, kjer je Vincencij pisal, je
stala Marijna podoba, in večkrat med delom

24

je opravljal kratke molitvice, kakor mu jih
je serce navdajalo, k svoji Materi, nebeški
Kraljici v češenje. O ko bi na naših pi¬
sarskih mizah stala podoba Jezusa ali
Marije, koliko manj pregreh bi se zgodilo
zraven teh miz, in s kolikim zaupanjem
bi prihajali in odhajali tisti, kteri pri njih
kaj opraviti imajo! — Vincencij je posebno
rad Marij ne cerkve obiskoval, silo malokrat
je šel iz svojega poslopja v Rimu, da bi
ne bil šel v to ali to cerkev Marijo po¬
zdravit. Večkrat je šel z veliko priserč-
nostjo na božjo pot k preljubi Mariji Devici
v Loreto. Zakaj bi tudi mi ne iskali po¬
moči v sili pri Mariji Devici na Šmarni
gori, na svetih Višarjih, v Cerngrobu, na
sv. Gori, ali saj na bližnjem Rožniku itd.?
— O kako se je ta zveličani mož veselil
o prelepih praznikih Marije Device! S sveto
serčnostjo je Marijuo slavo oznanoval; —
in kaj čuda, ker še študent je z veliko
ljubeznijo učil otroke svojega domačega
mesta angelsko češenje, in ko je bil vodnik
v semeniši, je z zgledom in z besedo na¬
peljeval svoje rejence, da naj Božjo Mater
prav sinovsko in detinsko ljubijo in časte.
Ko bi naši šolarji in študenti imeli saj to-

25

liko češenja in ljubezni do Marije Device,
kolikor ga imajo njih bogoljubne slovenske
Matere, bi pač učeniki in starši veči ve¬
selje nad njimi imeli, in naša draga mati
domovina bi več dobrega sadu nad njimi
doživela.

Kdo pa je bil ta Vincencij Strambi,
in kdaj je živel? Žjvel je že poslednje
leta, rojen 1745 v Čivita-vekii na Rim¬
skem, je umeri še le 1. 1824, tisto leto, ko
so bili naš ranjki škof Anton Alojzij pa¬
stirsko službo v Ljubljani nastopili. Bil je
pa ta prijatelj Božji in Marijin častivec
že otrok tako lepega življenja, da so ga
„malega svetnika"  imenovali. Torej
ni čuda, da še le 22 let spolnivši je bil
rožica v vinogradu Gospodovem, duhoven
posvečen, in je pristopil v red pasijonarjev,
to je, pobožnih bratov Jezusovega terp-
Ijenja. Ker včasi kdo pravi, da se zdaj
več čudeži ne gode, Vam bom povedal
nekaj iz življenja tega zveličanca, in videli
bote, da se v katoliški Cerkvi čudeži zmiraj
gode. Sv. Pavel, začetnik pasijonarjev, je
zveličanega Vincencija poslal pridigat, in
oznanoval je po mestih in vaseh dvajset
let Božjo besedo, na tavžente duš pridobil

26

za Jezusa in za čednost. Pomoči je vselej
iskal pri Mariji, ki je pribežališe ubozih
grešnikov. Enkrat je pridigal v Jakimi ali
Ankoni pred nezmerno množico ljudstva v
dominikanski cerkvi. In lejte, kaj se zgodi?
Kar neutegoma vidijo poslušavci, da iz oči
Marijne podobe lijejo lučni žarki in se na
misijonarjevem sercu zbirajo. — Vesel jok in
šum vstane med poslušavci na ta čudni pri-
godek. — Znani papež Pij VII, ki ga je
pervi Napoleon preganjal in mu mnogo
britkost prizadjal, je bil tega svetega moža
škofa posvetil. Ker se je pa Vincencij za
cerkvene pravice terdo poganjal in je bil
sv. Očetu papežu serčno vdan, ga je bil
dal pervi Napoleon vjeti in iz škofije od¬
peljati. Pri ti priložnosti je ljudstvo žalo¬
valo, kakor da bi mu bili naj ljubšega
očeta uropnili. Imejmo pa zaupanje tudi v
sedanjem času, ko se toliko sovražnikov
punta zoper Kristusovega namestnika; zakaj
prederznost in napuh sploh le malo časa
razgraja in se ponaša kakor velikanski
Grolija. — Velikan Napoleon je bil pre¬
magan, Pij VII se je vernilvRim, pa tudi
naš Vincencij v svojo škofijo, in vse ljud¬
stvo se je osoplo in serčno veselilo.

27

Vincencij je Leona XII, petega pa¬
peža od sedanjega nazaj toliko in tako
priserčno prosil, da je poslednjič že osem¬
desetletnega starčka rešil škofovske službe,
toda s tem pristavkom, da mora v Rim k
papežu priti stanovat. O prihodu Vincen-
cijevemvRim je pa papež za smert zbolel.
Precej pošljejo po Vincencija, naj umira¬
jočemu papežu pomoč skazuje. Ko Vin¬
cencij v sobo stopi, Leon vse moči zbere,
roke proti njemu stegne, ga ljubezujivo za
roke prime in reče s slabim glasom : „0
moj oče Vincencij (tako ga je zaupljivo
sploh imenoval), upal sem, da bom Vas
svetnika izrekel; drug papež bo to opra¬
vil.“ Vincencij je bil močno ginjen, sv.
Očeta oserčuje in kmalo poprosi, naj sme
odstopiti in za njegovo zdravje maševati.
Papež mu prikima in Vincencij reče od¬
hajajoč: „Le serčnost, sv. Oče! je Dekdo,
ki da svoje lastno življenje za VašeV Sveti
starček prav goreče mašuje in z živim za¬
upanjem skoz roke Marije Device svoje
lastno življenje daruje za papeževo živ¬
ljenje, in usmiljeni Rog je njegov dar
sprejel. Ko je po sveti maši zahvalne mo¬
litve molil, mu prinese eden kardinalov

28

veselo naznanilo, da je papežu prav čisto
dobro. Neutegcma odgovori starček s čez-
navadno jasnostjo: „Milost je dode¬
ljena, preblažena Devica nasje
uslišala, Gospod je dar sprejel.”
Papaž se je res popolnoma ozdravil, toda
čez neke tedne je bil Vincencij merlič.
Mislil si je, da življenje sv. Očeta je sv.
Cerkvi koristniše kot njegovo; torej je
prosil Marijo, naj zanj pri Bogu prosi, da
naj da njemu umreti namesto sv. Očeta,
in uslišana je bila njegova prošnja. — Ne
smčm še tega zamolčati, da je bil Vin¬
cencij tudi knezinjo Pavlino, sestro per-
vega Napoleona, prav posvetno gospo, na
smertni postelji čisto z Bogom spravil, in
ko se je bila zopet ozdravila, je bil že v
naprej od Marije zagotovilo dosegel, da bo
v dobrem stanovitna ostala, kar se je bilo
tudi res skazalo.

(Kleče.)  O Marija! tudi mi pričujoči
upamo po Tvoji prošnji in pomoči doseči
spreobernjenje in srečno zadnjo uro.

Jleiaorare. (Gl. stran 18.)

29

Cvetlica.

Sprejmite danes cvetlico, ki se ji
pravi: g a r t r o ž a, ali v bolj čisti sloven¬
im, roža vertnica, šipek, gošavka.
Roža vertnica je kraljica naših vertov, ker
ona je zares lepa, pa tudi prav lepo diši.
O lepa podoba čistih duš •— roža vertnica!
Vertničino steblo je ternovo: taka bodi
tudi ti, sveta nedolžnost, — ojstra, nedo-
tikljiva, bodi hudo ternje zoper vsako pre-
derznost. Gartroža hitro zvene in vsa le¬
pota je preč, ako se je roke dotikajo. V
serce globoko si zapiši ta nauk, o mila
nedolžnost! Vertnica belocvetnica je dobro
zdravilo za oči: tudi ti, cvetlica nedolžnost,
bodi s sveto sramožljivostjo zdravilo —
svarilo prederznim očem. — Roža vertnica
je kraljica naših vertov: roža Marija je
Kraljica čistih duš. O škoda, kdor zgubi
toliko Kraljico!

1. Premišljujte do jutri, kako bote popravili, kar
ste v svojem življenji v vertu Marijnih rož po¬
škodovali.

2. Molite do jutri enkrat oeenaš, češenamarijo in
obžalovanje ali grevengo za žive, ki je njih
nedolžnost v nevarnosti, in za tiste v vicah, ki
so v svojem življenji za nedolžnost premalo sker-
beli in se niso na tem svetu zadosti spokorili.

30

Tretji dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Večnost je zmiraj pričujoča na-
daljnost, veden dan, ki se nikdar ne
nagne li koncu, nasledovanje let, ki
ne najde meje; krog, kterega sredina
je: zmiraj,  in kterega okrožje:

nikdar;  ker to, kar zmiraj terpf,
nima ne mej ne konca. Večnost je
neprenehljiva neumerjočnost in neu-
merjoča neprenehljivost. Večnost je
oblo, krogla, na kteri ne najdeš
konca; je kolo, ki se zmiraj vertf in
in nikoli ne obstane; je studenec, ki
zmiraj teče in nikoli ne usahne. Več¬
nost je jezero, iz kterega tek6 ne¬
zmerne reke — ali neizrečenega bla¬
gra in naj slajšega veselja, ali pa
naj strašnejšega prekletstva in ste-
klenskih muk in peklln. Večnost je
kača — sama v sebi zvita, ki na

31

svojem naj zadnjem koncu zmiraj
zopet začetek ima, ki nikoli ne neha,
da bi se spet začela, in se nikdar ne
začne, da bi nehala; terpež je, ki
čisto nobenega in nikakoršnega konca
nima.

Človek! ti hočeš vediti, kaj je
večnost. Da boš le vanjo stopil, te
bodo njene strašne roke obsegle; ta¬
krat boš spoznal, kaj je večnost, ako
zdaj nočeš skerbeti, da bi te objemala
srečna večnost. Kaj so vse te leta,
kar je Bog svet vstvaril ? Kaj je čas,
kar je živel Adam, Abraham, Noe;
kar je rogovilil Nabuhodonosor, Ale¬
ksander Včliki, Neron, Dioklecijan, in
drugi, — kaj je to proti večnosti?
Toliko kakor nič — in v še manj kot
nič —- proti večnosti. Čez 1000 let.
čez 100.000 let, čez sto milijonkrat
milijonov let ne boš dosegel ne konca,
ne srede, ne začetka večnosti. Dokler
bodo nebesa nebesa, dokler bo pekel

32

pekel, dokler bo Bog Bog, tako dolgo
bodo zveličani zveličani, pogubljeni
pa pogubljeni. O večni Bog! kako
strašna je ta misel; vender pa ravno
tako resnična. In ker Bog ne bo
nikdar nehal Bog biti in bo zmiraj
Bog, torej bodo tudi izvoljeni zmiraj
zveličani, in pogubljeni zmiraj po¬
gubljeni ; in pogubljeni ne bodo nik¬
dar nehali pogubljeni biti, in zveli¬
čani ne bodo nikdar nehali zveličani
biti.

(Kleče.)  O Jezus! daj, da nam ta
cvetlica iz verta večnosti vedno v
spominu ostane; Marija! sprosi nam
sveto življenje in srečno večnost.

iz yerta Marijnih. otrčk.

Loreto.

Kakega pol dne potovanja pod Ja-
kinom ali Ankono je na prijaznem hribcu

33

mesto Loreto in na lepem kraji mesta ča¬
stitljiva cerkev Marije Device z velikansko
kuplo in visokim turnom, s kterega je kaj
prijazen ogled, po eni strani na jadransko
morje, po druzih pa na okrajino, res lju-
beznjivo, kakor pozemeljsk raj.

V sredi cerkve ravno pod kuplo je
iz naj lepšega marmorja zidana kapela in
v kapeli je hišica, na ktero se ozerajo oči
neštevilnih romarjev. V ti hišici je nekdaj
prebivala ponižna devica; v nji je luč sveta
zagledala, v nji je živela, ker bila je ta
hiša njenih očetov. Devici je bilo ime Ma¬
rija. V ti hiši jo je bil angel pozdravil ter
ji naznanil, kaj je Bog ž njo sklenil, in
tukaj se je Marija Gospodovi volji pod-
vergla ter se je Beseda včlovečila. V ti hiši
je živel Jezus Kristus z Jožefom in Marijo
in jima je bil pokoren. Tukaj je prag, čez
kterega je Jezus, Sin Božji, tolikrat ven
in noter hodil. Tukaj so začernele stene,
ki so vidile Njegovo delo, Njegovo pokor-
šino, Njegovo ubožnost, slišale Njegov božji
glas, glas Njegove Matere in Njegovega
sv. rednika. Znano je namreč, da so bili
angeli to sveto hišico, jo oskrunjenja ne-
verskih rok obvarovati, prenesli najpoprej

3

84

na Tersat v Primorje, in potlej na Laško.
Ni tukaj časa, Vam pripovedovati in ska-
zovati, kako se je vse to godilo, kako so
po pervi prikazni te hiše iz Primorja po¬
slali naj veljavnejše može v Nazaret, se
prepričat, da je bila res tamkej hiša Ma¬
rije Device zginila, da so našli s podstavo
in obrisom v vsili rečeh ravno tisto mero
itd. To popisujejo cele bukve. Sami nešte-
vilni čudeži pa, ki se na tem kraji gode,
so dosti terdna priča, da je vsemu temu
res tako, ker sicer bi ta kraj ne bil s to¬
likimi milostmi obdarovan. Na altarji, kjer
so že aposteljni maševali, in za njimi to¬
liko svetih mašnikov, so z velikimi čer-
karni zapisane besede :

„Hic Verbum caro factum est.“
..Tukaj se je Beseda včlovečila.“
Sveta hiša je 29 čevljev in 8 palcev
dolga, 12 čevljev in 8 palcev široka, 13
čevljev in 3 palce visoka. Zidovi so 1 če¬
velj in 2 palca široki, in so iz lomnega
rudečkastega kamna, ki je z malimi rume¬
nimi žilicami prevlečen. Zidovi nimajo nič
podstave, le kar na zemlji stoje. Vsa les-
nina je iz ceder, kakoršne le v sveti zemlji
rasejo. Dasiravno je hišica tako silo stara,

35

je vendar še cela ohranjena, lesa ne vjeda
červ, terden je kakor bi bil nov. V sredi
sv. hiše je altar. Vidi se pa ravno ondi
tudi še stari altar iz rezanega kamna, ki
je bil v ti hišici takrat, ko je bila še v
Nazaretu. Po Marijnem vnebovzetji je bila
namreč sv. hiša v cerkvico spremenjena in
so v nji aposteljni maševali. V mali oma¬
rici na levi strani ste dve posodi, kteri
ste zraven druzih še Jezusu, Mariji in sv.
Jožefu služile. Za altarjem je tudi majhna
kamrica, kjer je bilo ognjiše in je Marija
jedila pripravljala. Tudi tukaj je še neka
posoda od svete Družine, na kteri so skriv¬
nosti oznanjenja in rojstva vdelane. Shra¬
njena je v neki izdolbljini tudi stara po¬
doba Marije Device, ki je iz lesa z gore
Libana, 2 čevlja in 8 palcev visoka, Dete
Jezus pa 1 čevelj in 2 palca. Hvaležni ro¬
marji so podobo ozališali in obogatili z
neštevilnimi majhnimi drazimi kamni in
darili iz zlata in srebra.

Marija, ktere lastnost je, svojim otro¬
kom na zemlji neštevilne milosti od Jezusa
pridobivati, je na tem mestu neizrečeno
veliko dobrot skazala takim, kteri so se ji
zaupljivo priporočali. V poterjenje te res-

3  *

36

niče Vam bom povedal en čudež iz starih,
in enega iz novih časov.

Leta 1559 pride slepa deklica iz Siene
na božjo pot k Mariji v Loreto in moli v
sveti hiši pred milostno podobo Matere
Božje med obilnimi solzami in v pričo
velike množice ljudstva, ki je imelo z de¬
klico serčno usmiljenje in je ž njo vred
božjega usmiljenja prosilo. In glejte! —
neprevidoma dekle glasno zavpije: „V i-
dim malo luči!"  Nato prosi vse priču¬
joče, da naj le še molijo. Vse ljudstvo iz
češenja do Naše ljube Marije Device prižge
sveče in z veliko prisrčnostjo prosi za de¬
klico. In čez malo časa dekle spet zakliče:
„Vidim sveče pred  poji ob o Naše
Ljube Gospe goreti."  Še priserčniše
nato k Blaženi Božji Materi zdihujejo, in
poslednjič zagleda deklica tudi podobo Naše
Ljube Gospe in darila, krog nje viseče.
Vse se joka zavolj velikega usmiljenja pre-
blažene Marije Device, vse serca in usta
Ji hvalo dajejo. (Turselini I. 3, 26.) — O
Marija! vemo, da nam zaupnosti primanj¬
kuje; z veči zaupnostjo hočemo tudi mi
odsihmal v nadlogah k Tebi klicati, in za¬
nesljivo bomo tudi večkrat od Tebe uslišani.

37

Drugi čudež, ki sem ga Vam obljubil
povedati, se je zgodil skorej naše dni.
Vsaki zmed Vas je že lahko slišal, kako
priserčno so častitljiv papež Pij IX Ma¬
rijo Devico ljubili, častili in so Ji bili prav
po sinovsko vdani. In kako bi ne, ker
ravno temu prečastitljivemu namestniku
Kristusovemu je bila prihranjena milost,
Marij no neomadežano spočetje za versko
resnico razglasiti, ker do takrat je le bogo-
Ijubna menitev bila. Ta papež tedaj so
imeli v svoji pervi mladosti neozdravljivo
bolezen. Ko jim ni mogel noben zdravnik
in noben človek pomagati, romajo k Naši
Ljubi G-ospej v Loreto, zdihujejo z detin-
skim zaupanjem k Materi milosti Božje,
in — uslišani so. Bolezen jih je popolnoma
zapustila. Od tistihmal so večkrat popot-
vali na božjo pot v Loreto, se Božji Ma¬
teri zahvaliti za to milost. Tudi še ko so
papež, so bili tamkaj leta 1858. —- Dobro
vem, da jih je dosti tudi med nami, ki so
že več ali manj posebnih dobrot in milost
od Boga prejeli na Marijno prošnjo, pa še
veliko več bi jih prejemali, ko bi bili zanje
bolj hvaležni. Več gobovcev je, ki po pre¬
jeti dobroti skorej menijo, da je moglo

38

tako biti, in jim ni mar, se verniti k stu¬
dencu milosti in se zahvaliti.

(Kleče.)  Odsihmal bomo tudi mi vsi
pričujoči hvaležni Jezusu, studencu vsili
milost, in Tebi, o Marija! nikar nam nikoli
svoje mogočne pomoči ne odreci!

Memorare. (Gl. str. 18.)

Cvetlica.

Danes nesite seboj domu domačo cvet¬
lico, ki jo vsi poznate, namreč: nagelj.
Ta cvetlica ima silo veliko sort in ena je
lepši od druge. Ali veste, od kod tolika
lepota, žlahtnost in različnost? Od pridne
strežbe in odreje, zakaj, ta cvetka ima v
divjem stanu prav revno srajčko, kakor jo
poznate. Izgledujte se tedaj nad to pri¬
jazno cvetlico, zakaj ona je podoba dobre
in keršanske odreje pri človeku. Primerite
divji in pa vertni požlahtnjeni nagelj, in
vidili bote razloček: primerite divjaškega,
v pregrehah odrašenega, in pa s čednostmi
olikanega človeka, in očiten vam bo raz¬
loček. — Vertnarji znajo s posebno strežbo
cele meje nageljnov tako napraviti, da je
nagelj pri nageijnu — pa zmiraj družili in

39

novih barv. Taki pogled na vertu je neiz¬
rečeno prijazen in ljubeznjiv. Za enake
vertnarje Vas pričujoče danes tudi jest
priljudno povabim: vse vas storim vert¬
narje! Vert je tvoje serce, kristjan, na¬
geljni so tvoje čednosti. Kdor ta vert prav
obdeluje, napravi v njem toliko lepoto raz¬
ličnih nageljnov, t. j., čednost, da čednost
čednosti lepoto daje. V ta namen Vam
tudi to-le nalogo dam :

1. Poglejte trikrat do jutrišnjih Šmarnic, v ka-
košnem stanu je vert Vaše duše, koliko ste pri
njem zavertnarili?

2. Molite oeenaš in eešenamarijo zase in za tistih
duše v vicah, ki nageljnov svojega dušnega
verta niso požlahtnovali.

Četerti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Ljudje na zemlji! ako nočete nič
druzega slišati, poslušajte besedo, ki
je še nobeden umerljivih zatajiti ni
mogel. Ta beseda je: zmiraj —
zrni raj,  in njena sestra: nikdar

40

— nikdar! Koliko časa bo tvoje
veselje v kraljestvu Božjih otrok ter-
pelo, ako si ga pridobiš? Zmiraj —
zrniraj! — Kdaj bo tvoje terpljenje
unkraj groba minulo, ako si ga v
tem življenji zaslužiš? Nikdar — nik¬
dar! Poslušajte, kristjanje ! poslušajte
nejeverniki! večno bo veselje, pa tudi
večno terpljenje. Vi narodi na zemlji,
vi prebivavci na vseh pokrajinah
sveta, zaslišite 3 besede: ,,zmiraj,
nikdar, večnost!

O večni Bog! kako srečni so,
kteri se že v nebesih Tvoje pričujoč-
nosti razveseljujejo. Blagor dušam,
ktere vekomaj Tvoje presveto Ime
hvaiijo in časte! Pa tudi blagor vam,
govori Gospod, ki Moje zapovedi
imate, in si zamorete z njih spolno-
vanjem, dokler ste na zemlji, vsaki
dan zvikševati svojo prihodnjo srečo,
ker zdaj je še čas sčtve, potlej pa
bo edino le samo čas žetve.

41

O večni Bog! odpri nam naše
dušne oči, da sprevidimo, zakaj si
nas vstvaril, zakaj smo na zemlji,
zakaj si za nas predrago Rešnjo kri
prelil. O večna sreča! zavolj tebe, da
te dosežemo; o večna nesreča! zavolj
tebe, da se te ognemo. Že se nam
dušne oči odpčrajo, in upamo, da po
Božji milosti na Marij no prošnjo se
nam bodo še bolj odperle. Ždi se mi.
da vsi pričujoči so z menoj č n e misli:
z naj tanjši skerbljivostjo se bomo
od nocojšnjega večera varovali vsega
in vsacega greha; vse terpljenja bomo
prav voljno terpeli, da se nam njih
sad za večnost ne zgubi; vse dela in
opravila bomo iz ljubezni do Tebe.
o Bog! spolnovali, da nam jih boš
v bukve življenja zapisoval; z veliko
gorečnostjo hočemo svojo dušo s čed¬
nostmi in dobrimi deli lepšati in tudi
bližnjega k svetosti buditi, in čas se-
danjega življenja koristno obračati

42

ter vse Tebi v čast darovati, da
nam nobena ura prazna ne preteče.
Amen — amen: zgodi se na Marijno
prošnjo!

iz verta Marijnih. otrčk.

Sv. Edvard, angleški kralj.

Zmed najboljših kraljev, ki so kdej
angleški prestol zasedali, je bil Edvard. Sv.
Cerkev ga časti svetnika. — V naj lepšem
cvetu svoje mladosti je Bogu naj lepši
cvet daroval: obljubil mu je vedno de-
vištvo. Ko je bil na angleški kraljevi sedež
povzdignjen, so veljaki kraljestva kotli, naj
v zakon stopi. On pa se je prestrašil in
velika britkost in groza ga je prepadala
zavolj obljube, da bi je ne prelomil. — V
svoji stiski se oberne k Bogu in moli: „0
dobrotljivi Jezus, Tvoje usmiljenje je tri
mladenče v ognjeni peči nepoškodovane
ohranilo, Ti si nedolžnega Jožefa iz rok
nečiste žene rešil, si čisto Suzano rokam

43

hudobnih starcev iztergal, in čiste Judite
nisi pustil brezbožnemu Holofernu oskru¬
niti: Lej, moj Gospod in Bog, jest sem
Tvoj hlapec in sin Tvoje dekle, in ljubim
Tvojo edino Mater; pridi mi pomagat, o
Gospod, da tudi v zakonskem stanu moji
nedolžnosti nobena nevarnost ne bo žugala,
in da svojo deviško čistost neoinadežano
ohranim.* 1  Ker je bil v zakon prisiljen, je
Bog naklonil, da je dobil v zakon pobožno
devico Edito, hčer bogatega Edvina, s ktero
je živel do smerti v deviški nedolžnosti
kakor angel. — K takemu angelskemu živ¬
ljenju pa mu je posebno pomagalo serčno
in goreče češenje preblažene Marije De¬
vice; torej je tudi z deviškim vencem oza-
lišan v grob šel.

Nepretresljivo je bilo njegovo zau¬
panje na Marijno prošnjo; torej tudi ni
bilo osramoteno. Ob tistem času so div¬
jaški Danci po njegovem kraljestvu z og¬
njem in mečem razgrajali. Edvard pa si
izvoli Marijo svojo varhinjo, in bil je pre¬
čudno otet iz nevarnosti. Ko je bil bin-
koštni praznik v cerkvi pri veliki sv. maši,
so vidili okrog njega stoječi, kako je bilo
med sv. mašo njegovo obličje veselja

44

zažarelo, iu zoper svojo navado se nasmehlja.
Začudeni ga dvorniki po duhovnem opra¬
vilu vprašajo, kaj je to nasmehljanje po¬
menilo. On pa je rekel: „Danski kralj je
vojsko zbral, in danes, ko je bil dober
veter, je bil ukazal barke pripravljene
imeti in platna napeti. Ko pa hoče v svojo
barko stopiti, mu spodleti, v morje pade
in utone. To mi je Bog to uro razodel
in upam v Boga in v blaženo Mater
Božjo, da bodo Danci mene in moje kra¬
ljestvo pri miru pustili, dokler bom živel.
Skušnja je poterdila, da je kralj resnico
govoril. —

Sv. Edvard je bil kralj prav usmilje¬
nega serca; nikoli ni prošnje odrekel, kadar
ga je kdo kej v imenu preblažene Marije
Device ali sv. Janeza evangelista prosil.
Taki sklep je imel storjen; zato pa tudi
njemu Marija ni nikoli odrekla, kar je
prosil.

Kralja Edvarda je bilo zgolj pohlev¬
nost in dobrota; zraven tega je bil silo
moder in bogoljuben. Torej so ga vsi pod¬
ložni ljubili in spoštovali kakor malokte-
rikrat kakega kralja. Bog pa ga je že na
zemlji bil poveličal in mu dar čudežev do-

45

delil. — Neki dan najde na cesti hromot-
nega, na rokah in nogah sključenega Irca,
in se mu prijazno bliža. Revček zadobi do
priljudnega kralja zaupnost in mu razodene,
da je že šestkrat molil za zdravje v cerkvi
sv. Petra, ki jo je kralj sozidal: slišal pa
je poslednjič iz ust samega aposteljna, da
ho ozdravljen, ako ga kralj sam na svojem
hrbtu prinese v cerkev. Brez daljnega po-
mislika zadene dobri kralj ubožčeka na
herbet in ga v cerkev nese. Ljudstvo, to
viditi, skupaj vre, in ko kralj reveža v
cerkev prinese, kar neutegoma na rokah
in nogah ozdravi. Pozneje je šel ozdrav-
Ijenec iz hvaležnosti v Rim na božjo pot
in kralj mu je daroval denar za pot. —
Smertna ura je bila kralju od Boga
naznanjena. Ptujec neki dan k svetemu
kralju stopi na pot in prosi daru v imenu
sv. Janeza evangelista. Kralj nima nič pri
sebi in tudi njegovega blagajnika ni bilo
vpričo; praznega pa vender ni hotel od¬
praviti. Sname torej jzlati perstan s persta
in ga revežu poda. Čez dva dni se prikaže
sv. Janez dvema romarjema, ki sta bila v
Jeruzalem napravljena, v podobi častitlji¬
vega starčka in jima reče: ,, J est sem apo-

46

stelj Kristusov, Janez, ki vašega kralja zavolj
njegove čistosti prav posebno rad imam.
Nesita mu nazaj ta perstan, ki mi ga je
bil daroval, ko sem se mu bil ko ptujec
prikazal, in recita mu, da se dan njego¬
vega odhoda bliža. —

Zares je kmal nato zbolel, se silo go¬
reče na smert pripravljal, očitne molitve
napravil za srečno ločenje svoje duše in
z naj veči pobožnostjo prejel poslednje ss.
zakramente. Njegova deviška nevesta je
vsa s solzami oblita ob postelji žalovala;
kralj pa ji je rekel: „Nikar se vender ne
jokaj; sej ne bom umeri, ampak živel;
svest sem si, da iz te doline smerti pojdem
v deželo živih, tamkaj zveličanje svetnikov
vekomaj vživat. Kmal potem je pohlevno
zaspal v Gospodu 5. prosenca 1066, v 64.
letu svojega življenja. Ljudje pa so za njim
žalovali in jokali, kakor še za nobenim
kraljem ne. 36 let pozneje so njegovo
sveto truplo vzdignili, ki je bilo še nestroh-
njeno, in prijeten duh ga je obdajal. —
Tega svetega kralja še dandanašnji celo pro¬
testantje visoko spoštujejo; njegove modre
postave z malimi spremembami veljajo ondi
še zmiraj z imenom: „P o s ta v e Ed-

47

varda spozna v avca.“ Tako se spol-
nuje Gospodova beseda: „Blagor krotkim,
ker zemljo bodo posedli ! il  — mir in pokoj
bodo vživali, serca ljudi si bodo pridobili. —

(Kleče.)  O sveti Bog, ki čistost
ljubiš, krotkim  in p o ni  ž n im  dar ču¬
dežev deliš: vnemi tudi naše serca k tem
čednostim, — Marija prosi za nas! —
Memorare. (Gl. str. 18.)

Cvetlica.

Danes Vam dam cvetlico vijolico.
Vsaki jo pozna in vsaki jo ljubi. Zakaj?
Menda zato, ker je znamnje pohlev¬
nosti in ponižnosti,  ktera čednost je
vsemu svetu ljuba. Vijolic je veliko sort,
kakor se iz ponižnosti neštevilne čednosti
svetijo. — Posebno pleme vijolic je vijo¬
lica sv. Trojice,  ktere trojna barva naj
te na tri božje osebe (peršone) spominja.
— Ta cvetlica se tudi sir o tiča  imenuje.
Tako bo tebe svet imenoval, ako si po¬
nižna rožica svete Trojice: nazadnje bodo
pa sami največi sirote ostali, kteri tebe s
sirotico pitajo, ti pa boš pri sv. Trojici bo¬
gatejši kakor Salomon, lepši kot luna, svit-

48

lejši kot solnce. — Iz vijolice sirotice se
pripravlja zdravilo za kožo,  da se
škodljive reči iz nje izpahnejo, ter se človek
ozdravi in koža olepša. To zdravilo bodi
tebi ponižnost pri spovedi; ta naj ti po¬
maga k odkritoserčnosti pri spovedi, da se
vsa tvoja nesnaga izpahne in spovedniku
razodene : tako se ne boš le ozdravil, ampak
tudi olepšal. Naj Vam pa iz vijolice to-le
nasvetujem:

1. Kadar ta mesec vijolico vidite, recite s poniž¬
nostjo saj v sercu: čast bodi Bogu Očetu itd.

2. Priporočite trikrat pri spominu za žive v sv.
maši Marijni prošnji tiste, ki v spovedi grehe
zamolčujejo.

Peti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

O brezkončna večnost! o včlika
večnost! o dolga in globoka večnost!
Večnost, brezkončno velika, brez¬
končno dolga, brezkončno globoka!
Sreča ali nesreča, življenje ali smert,

49

veselje ali terpljenje, dobra volja ali
terpljenje, dobra volja ali bolečine v
večnosti, o človek! je zastavljeno na
kratko tvoje življenje na tem svetu.
Križ Jezusa Kristusa te pelje v večno
življenje, sladnosti tega sveta pa v
večno smer L Izvoli si, kar ti je všeč;
zakaj ti sam boš vekomaj vžival, kar
si boš ti sam izvolil.

Zdaj pa poslušaj, kaj te sv. Janez
Zlatoust vpraša. Povej mi: koliko
imaš rok ? Dvč. Bog naj ti jih mi¬
lostno ohrani! vender če pa tudi po
nesreči eno zgubiš, ker dvd imaš, bi
ti še ena ostala.— Koliko imaš nog?
Dvč. Bog naj ti jih blagovdli ravno
tako ohraniti! Ako bi te pa kaka ne¬
zgoda ene obropala, ti vender še
druga ostane. — In koliko imaš
uščs? Dvoje uho. Bog naj tudi tč
ohrani! Ako se ti pa po hudem na¬
ključji eno izterga, bi ti še eno ostalo.
— In koliko imaš oččs? Dvoje. Bog,

4

50

ki ji je stvaril, naj ju tudi obvaruje,
ker ste tako neprecenljivi zate; ako
pa v kaki bolezni ob eno prideš, bi
še drugo ohranil. — Povej mi pa:
koliko imaš duš? Ako bi imel dvč
in bi v samopašnostih tega življenja
eno zgubil, bi ti saj še druga ostala.
Toda, moj brat, ti le eno samo dušo
imaš, edino dušo, večno dušo. Ako
to zgubiš, ti ne ostane nobena druga
več, ako jo obvaruješ, je ona sto, je
tavžent duš vredna. Ako jo zgubiš,
za večnost jo zgubiš: ako jo otmeš,
jo otmeš za večnost. Če je tvoja duša
rešena, se ni več bati, da bi se kdej
zgubila; je pa tvoja duša enkrat zgub¬
ljena, ni več upanja, da bi bila kte-
rikrat več rešena. — O kristjan, kje
je tvoja vera; kje je tvoja modrost;
kje je skerb za tvoj lastni blagor,
ako svojo dušo zanemariš? {Kleče.)  O
večni in neskončno usmiljeni Bog!
z eno samo dušo si nas vstvaril: daj

51

nam zadostno moč, da jo ohranimo
za večno življenje! Marija, pomagaj
nam; Marija, za nas Boga prosi!

iz verta Marijnih. otrok.

Blaženi Gašper Ferejra.

Malo kako branje je tako prijetno in
mikavno, kakor popisovanje katoliških mi¬
sijonov in od spreobračanja ubozih neje-
vernikov in krivovercev h katoliški Cerkvi.
Eden zmed najgorečnišib razširjavcev ka¬
toliške vere med nejeverskimi narodi v Ton-
kinu je bil blaženi Gašper Ferejra. Zvolil
si je pa k temu svetemu opravilu tisto po¬
močnico, ki jo sv. Ciril imenuje svetil-
nico sv. vere,  namreč Marijo. Povsod,
koder koli je učil, je lepo podobo naše
Blažene Matere Marije Device na nekak
altar postavljal in zraven podobe dve sveči,
da je divjaškim poslušavcem pojasnoval,
kar je učil. Bila je na podobi Marija De¬
vica z Detetom Jezusom v naročji, in zra-

4 *

52

ven nje je bil sv. Janez Kerstnik kakor
ljubeznjiv otročiček.

Nekdaj spet svojo ljubeznjivo podobo
razpne v nekem mestu, kar stara neverska
žena oči terdo v podobo vpre, začne ster-
meti in klicati: „Zares, ti so tisti trije, ki
so bili k meni prišli; sem jih že vidila.“
Na te besede se ji misijonar precej bliža,
in jo izprašuje, kaj je hotla s temi bese¬
dami reči: Pripovedovati mu začne, da je
bila do svoje visoke starosti, do 80 let,
zmiraj malikom prav zlo vdana, zraven
tega je pa zmiraj goreče hrepenenje po
zveličanji v sercu čutila. Iz tega namena
je vse uboge prav posebno radodarno pod¬
pirala, ker je upala, da z milovšino si ne¬
besa doseže.

Prikaže se ji pa neko noč gospa pre-
častitljive podobe in prečudne lepote, ter
je bila spremljana od dveh ne manj lepih
in ljubeznjivih otrok; in rekla ji je gospa
te-le besede: „Nasledvaj mene, in dosegla
boš zveličanje večnega življenja. 14  Ko se
prebudi, ji je bila podoba te nebeške pri¬
kazni živo v dušo vtisnjena, vender pa,
kdo so te osebe, kako in kam naj za njimi
gre, to ji je prikrito ostalo do današnjega

53

dne, ki je v svoje naj veči stermenje na
podobi ravno tisto gospo vidila in dvojna
otroka ž njo.“

Kdo je bil pač bolj vesel kot naš po¬
božni misijonar zavolj te milosti, ki jo je
Naša Ljuba Gospa Marija tej ženi skazala?
Ves ginjen jo precej v nauk sprejme. Bila
je pa ta stara žena tako pripravna za ker-
šanski nauk, da se je le čudil, in kmal ji
je zamogel podeliti milost sv. kersta. Bila
je tudi zadnja sila, ker kmalo potlej je
zveličano zaspala v Gospodu. —

Tudi tebe, ki si v veri nejevernik, ki
si pri luči slepec, ki si pri studencu žive
vode žejen, — tudi tebe Bog neprenehoma
k oživljenju sv. vere kliče. On te je še
zadnje dni klical k velikonočni spovedi in
sv. Obhajilu, in kdo ve, če ni še zate naj
zadnja sila, poslednje klicanje, kakor pri
uni ženi? — Prevdari in kliči QdeU)  in
prosi: O Bog! bodi usmiljen meni ubogemu
grešniku! Marija, nikar me ne zapusti v
moji dušni britkosti! —

Mcmorare. (Gl. str. 18.)

54

Cvetlica.

Dal Vam bom danes cvetlico,  ali
prav za prav želiš  e,  ki nima ravno ime¬
nitnega sloveza, pa toliko veči zdravilno
moč. Na nobenem oknu ga še nisem v lepi
posodi vsajenega vidil; pušavnik in zdravnik
je, ki ga človek le v sili in potrebi poiše;
pravi se mu pelin.  Pelin daje želodcu
gorkoto in moč,  da zopet ložej jedi
prekuha, in ko mlin dobro melje, si ves
život opomore. Grenki, gorkoto dajavni
pelin Vam bodi hrepenenje in gnanje
po zveličanji.  Pravijo, da je pelin tudi
zoper kerč.  Vse hujši pa je kerč duš¬
nega nepokoja; toda le sam pelin po¬
kora  Vam ga vpokoji. Pelin naj Vam
tedaj pomeni pokoro;  kadarkoli ga vidite,
spomnite se, da ne smete pokore od¬
lašati.  Misli se, da pelin celo jetiko
ozdravi. O lepi učenik zaječne duše,
ktere pelin prave pokore prav do čistega
in popolnoma ozdravi. Da se Vam ta nauk
še bolj serca prime, torej:

J. Kolikorkrati slišite do jutri uro biti, vselej re¬
cite: „Bog me varuj, pokoro odlašati !* 1

55

2. Molite zvečer za-se in za tiste v vicah, ki so
še le pozno začeli pokoro delati: očenaš in
češenamarijo.

Šesti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Mogočni cesar Karol V v šestnajstem
stoletji si je pri neki priložnosti krono
z glave stergal in klical: „M o j a

duša  pa!“ . . . Kaj se mu je bilo
primerilo, da se je tako obnašal insam
sebi zagrozil? Bogotajsk deržavnik
ga je hotel k nekakemu krivičnemu,
tatinskemu djanju pregovoriti, da bi
se bil nekaj tuje zemlje polastil; stopi
pa velika misel na večnost mogoč¬
nemu vladarju pred dušo in ga vsega
pretrese v skušnjavi. O srečen ce¬
sar pri toliki živi veri! Srečen pa
tudi slehern, ki mu je misel na več¬
nost močen škit v skušnjavah! Bog

56

daj, da bi vsaki zmed nas, ko ga
greh, ko ga tatinska misel moti, sam
sebi klical: „Moja duša pa ! il  — Tvoje
telo hoče požreševati, pijančevati:
tvoja duša pa ... Telo hoče nečisto¬
vati. prešestovati: tvoja duša pa . . .
Tvoja roka hoče krasti, bližnjega
pretepati, oskruniti se, z ne včm ka¬
kimi perstani nečimerno se kinčati:
tvoja duša pa . . . Tvoj jezik hudo
govori, preklinja, obrekuje, nesramno
kvantd, krivo sodi: tvoja duša pa ...
Tvoja glava se silo napuhnjeno nosi:
tvoja duša pa . . . Tvoj ne zadosti
zakriti vrat, roke, noge ali sploh život
so drugim  dušam v pogin nastav¬
ljene : tvoja duša pa . . . Tvoje serce
je gnjezdo vseh hudih misel, želja
in naklepov, je ognjiše maševanja,
je kačje gnjezdo sovraštva, je volčja
jama tatinstva, je svinjska luža ne¬
čistosti, je jazba lakomnosti: tvoja
duša pa . . .

57

Če si tudi velik in sloveč kakor
Aleksander, napuhnjen kakor Nabu-
hodonozor; zal kakor Absalon; mo¬
čan kakor Samson; ljubljen kakor
Jonata; oborožen kakor Gobja: vse to
tvoje duše ne bo rešilo ne smerti, ne
nesrečne večnosti, ako čedno ne živiš.
Pa tudi če si ubožen kakor Lazar;
ranjen in oboljčn kakor Jop; prega¬
njan kakor Pavel: ti to še ni porok
srečne večnosti, če pa po Božjih in cer¬
kvenih zapovedih ne živiš. „Ako hočeš
v življenje iti, spolnuj zapovedi!“
Naredi si tedaj demantov škit
za vojsko v prid svoje duše, in na
ta škit zapiši, na eno stran: ,,edina
duša,“  na drugo stran pa: ,,ne-
Umerljiva duša.“  Ta škit vzemi
v roko, kadar se skušnjave pridervč,
ko se počutki spuntajo, ko satan draži.
Mahni s škitom po sovražniku ter za¬
kliči, kakor oni cesar, rekoč: „Moja
duša  pa 1,  . . .

58

{Kleče.)  O Bog! reši našo dušo;
Marija, prosi za našo dušo, zakaj
blizo je, ko bo za vselej dobljena,
ali pa za vselej zgubljena!

iz verta Marijnih otrok.

Otetje neke deklice pri poginu indijanske vasi Auko-
Anko v Peruanskem kraljestvu,

V šestnajstem stoletji je zveličani Gon-
salvo iz Barcelone v hribih Kordiljerskih
(Cordilleras) v Ameriki misijonaril. Takrat
so se prebivavci vasi, imenovane Anko-
Anko, terdovratno zoperstavili opominjo-
vanjem pobožnih in gorečih misijonarjev,
ki so bili k njim pošiljani. Bili so Indijani
grozno zaguljeni v malikovanje, in pa ne¬
kaki strašni sodomski pregrehi vdani. Torej
se ni čuditi, da so taki zaskorjeni nečist¬
niki Kristusa preklinjali, in za nauke in
opominovanja duhovnov nič marali niso.
Misijonarji so mogli na vse zadnje, kakor
aposteljna Pavel in Barnaba, prah od svojih

5»

Čevljev otresti in nesrečne, zakerknjene
malikovavce zapustiti. „Gorje“, so klicali
apostoljski možje pri ločenji proti vasi
obernjeni, „dvakrat gorjd! Brezbožnikom
Sodome in Gomore se ob sodnjem dnevu
ne bo tako hudo godilo, kakor vam!“ Du¬
hovni dalje gredd, in grede večkrat v ne¬
srečno vas pogledujejo in milo zdihujejo.
Znano pa je že davno tudi med ljudstvom,
da gorje tistim ljudem ali tisti soseski, za-
volj kterih morajo duhovni zdihovati!

Že enkrat je Bog ponudil milost tem
slepim terdovratnežem. Po škofovem po¬
velji se poda, še enkrat pobožen duhoven
v  vas, ki je pri svojem težavnem sklepu,
zaslepljence Kristusu Gospodu pridobiti,
vse svoje zaupanje v Boga stavil. Ali za¬
stonj je bilo njegovo prizadevanje; ne¬
srečni ljudje ga niso poslušali! — Že so
vidili večkrat v temni noči ognjene pla¬
mene, ki so iz zemlje vdarjali in se vidili
na višavo in čez višavo, na kteri je vas
Anko-Anko stala. Vender je bila pregreha
zmiraj veči in veči; prebivavci so se sku¬
šali v brezbožnosti. Jeli so popolnoma
divjati zoper Kristusa, da bi s tem, kakor
so menili, svoje malike potolažili, kteri,

60

kakor so rekli, so hotli z unimi plameni
svariti, da keršanstva ne sprejemati.

Neki večer gre duhoven iz stanovanja
in se poda s svojim Cerkvenikom k ne¬
kemu novemu spreobernjencu, ga v sv. po¬
slednje olje djat, in ker je bilo deleč, je
mogel vso noč v to delo keršanskega usmi¬
ljenja oberniti. Ko se je pa spet proti
domu vernil, kaj najde? Vasi ni bilo več;
— z zemlje je bila zginila. Spoznal je so¬
sednje bomce, ves kraj okrog je bil v po¬
prejšnjem stanu; vasi pa ni bilo več. Ho¬
mec, na kterem je poprej vas stala, je bil
kakor odrezan ali odbrit. Na njegovem
mestu je bil globok dol z dvema malima
jezeroma, iz kterih je bud, skorej zadušljiv
hlap vstajal, na okrog pa je bil dim ali
sopar razprežen. — Kaj pravite k ti novi
Sodomi? . . . Kaj mislite od te očitne in
strašne šibe Božje? . . . Duhoven in cer¬
kveni služabnik sta svojim lastnim očem
komaj zaupala. S strahom poslednjič spre¬
vidita, da tukaj je delala Božja straho-
vavna roka. In res je bilo tako. Obema
znana deklica, ki je imela komej petnajst
let, jima je pripovedovala, da je ogenj
kakor v dereči reki neprevidoma zalil vse

61

ulice vasi, ljudi in hiše požerl ter v pla¬
menih pokopal. „Jest sem Mater Božjo v
britkosti na pomoč klicala 11 , reče dalje de¬
klica, „in neutegoma mi je bila lepa ženska
podoba na strani, ki me je rešila iz žare¬
čega ognja.“ Ta deklica je bila srečniši od
Lota v Sodomi in Gomori, ker je ni otel
kak angel, temveč angelov Kraljica sama;
~ torej jo je ljudstvo od tistihmal „bla-
ženo“ imenovalo. Tri osebe tedaj, duhoven,
Cerkvenik, in ta deklica so bili iz vse vasi
edini, ki jih je Božja roka pogina obva¬
rovala. (To se je godilo okoli srede šest¬
najstega stoletja, ko je imel cesar Karol V
vojsko zoper Gonzalez-a Pizaro-ta, ki je
hotel španjolsko Ameriko cesarju odtergati.)
Še dolge dolge leta pozneje pa je vsaki
popotnik na cesti v Potoži gredoč mem
tega ukletega kraja s strahom pogledal v dol,
kjer je Božja jeza tako očitno zadela brez¬
božno hudobijo. (Baluffi Špan. Amerika.)

(Kleče.)  O usmiljeni Bog! spreoberni
nesrečne nečistnike, da bi jih večna So¬
doma ne zadela, ako časni odidejo. Marija,
oberni na nje svoje milostne oči, sprosi jim,
da se otinejo greha in pogina!

Memorare. (Gl. str. 18.)

62

Cvetlica.

Natora obrodi vsakterih cvetlic, pri¬
jaznih in neprijaznih, še tudi tacih, ki so
človeku sovražne ali strupene. Tudi jest
Vam torej različne v premislik dajem, ka-
koršne se poprejšnjemu branju bolj prile¬
žejo. — Danes sprejmite strupeno cvetlico,
ki se ji pravi zobnik  ali tudi roža sv.
Apolonije,  ker jo nekteri na boleče
zobe devljejo, kar pa ni dobro, ker se
menda kmal potem zdrobč. Zobnik rase
ob plotih, potih in za zidovji. Slab duh
ima, in če ga le pogledaš, se ti merzl nad
njim. Prav žalostna roža je in prava po¬
doba nečistega človeka.  Zobnikovo
cvetje je mertvaško-bledo kot nečistnik ve-
likrat; žepleno-rumeno je: tudi Sodomljane
nečistnike je žeplo pokončalo. Ako ga
kdo vžije, mu napravi omotico, dvojnovid,
strašne sanje, popolnoma brezumnost, mer-
tvud in poslednjič smert. Tako je tudi ne¬
čistnik omotičin, da se ne zave svoje ne¬
sreče, dvojnovidin in s strašnimi sanjami
terpinčen, ker dobro vidi nebesa in pekel
in mu poslednji strah dela, vender se greha
ne znebi, ker je že brezumen in blizo

63

večne smerti. O zares rezen pridigar in
učenik Vam je to zeliše. Da se pa ta pre¬
tresljivi nauk prehitro ne izkadi, mislite
večkrat na njegov pomen, in pa:

1. Premišljujte nocoj po večerni molitvi nesrečo
Sodomljauov saj malo minut.

2. Mblite obžalovanje in dva očenaša za tiste, ki
so v tih grehih zapopadeni.

Sedmi dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Dozdaj smo premišljevali pervo
peresce večne cvetlice, ki se mu pravi:
večnost duše.  Prestopimo pa k
drugemu perescu te cvetlice, ki se
mu pravi: večnost telesa.

Na tem peresu je zapisano:
Terpl, da terpljenju odideš;
ter do delaj sam seboj, da
bodo s teboj dobro delali.
i,Kdor  namreč hoče svoje živ¬
ljenje ohraniti, ga bo zgubil;

64

kdor pa svoje življenje zavolj
M ene zgubi, ga bo ohranil 11 ,
pravi naš Zveličar (Mat. 16, 24).
Večna tvoja sreča, o Človek na svetu!
tebi potrebo naklada, da moraš s
svojim truplom terdo zdaj delati, da
se bo enkrat ž njim pohlevno delalo;
moraš ga tukaj terpljenju podvreči,
da mu tamkaj ter peti ne bo treba;
moraš mu tukaj odreči, kar bi mu
bilo naj ljubše da tega ne zapade,
kar mu bo tamkaj naj ljubše.

To se tebi čudno zdi, ako tehtaš
s tehtnico svojih počatkov. Deni pa
to pravilo na tehtnico sv. vere, in
vidil boš kmal, da se ti bo v drugi
luči prikazalo. V apostoljski veri mo¬
limo: ,,Verujem vstajenje mesd“ ali
..vstajenje života. 11  Veruješ tedaj, ko
bo tvoje meso postalo živež červom
v malo dnčh pest persti, da bo ravno
tisto meso, in ne drugo, sodnji dan
vstalo, se nerazdeljivo z dušo vnovič

65

sklenilo in ne bo nikdar več umerlo.
Kakor gotova je ta resnica, ravno
tako gotova je tudi una, da telo, ki
se tukaj pri Božjem žaljenji dobro
ima, se bo tamkaj slabo imelo; ktero
bo pa tukaj v premagovanji veliko
terpelo, bo unkraj čezobilno veselje
vživalo. Ta resnica, globoko pre-
vdarjena, odprč v sercu pravičnega
studenec sladke pijače; v serce greš¬
nikov pa vlije povodenj naj grenkej-
šega žolča. Pravični, ti se veseliš,
ker spomniš se, da za sedanje terp-
Ijenje v tvojem mesu je zate priprav¬
ljeno večno plačilo. Grešnik, ti se
strahti treseš, ko se spomniš, da
tvoje telo, ki mu tako rad z grehom
postrežeš in ga tolikanj mehkužiš,
za enodnevno veselje v grehu večno
terpljenje čaka.

Kaj praviš ti k temu, moje
truplo? Ti si že precej ali pa skorej
vse hromotno in blizo groba: vender

5

66

te, ne mara, še zmiraj grela veseli!
Zob4 se ti že kazč, želodec marsi-
kterikrat omaguje, vid peša, noge so
naglo utrujene: ali hočeš svoje sla¬
bosti voljno nositi in grešnim nagibom
silo delati, da se ti bodo enkrat te
slabosti v častitljivost spremenile?
Kaj praviš, moje telo, ali boš zado¬
voljno, če ti bei’zde pokažem, kadar
v hudo siliš, da ne boš enkrat v
večni ječi nepremakljivo in oberzdano
ležalo ? Pi-emisli in prevdari, — tvoja
volja in tvoj svčt je: pa tudi tvoj
dobiček, ali pa tvoja večna zguba ...

iz verta Marijnih. otrok.

Sv. Odilon.

Ker bo tudi naše telo po vstajenji z
dušo vred vekomaj živelo, torej se ni ču¬
diti, da naša ljuba Mati Marija svojim
otrokom tolikrat tudi telesne dobrote ska-

67

zuje. Zgled imamo nad sv. Odilonom. Še
otročiček, prejden je v šolo hodil, je bil na
vsih udih hrom. Ni mogel hoditi in si ne
kaj pomagati. — Njegovi starši, prav ime¬
nitni žlahtniki v Overnji (Auvergne) na
Francoskem, se neki dan selijo. Na potu
zroče otroka dojnici in nekterim služabni¬
kom. Popotvaje pridejo do cerkve, ki
je bila presveti Mariji Devici posvečena,
postavijo Odilončka z robo vred pred cer¬
kvene vrata in gredo živeža kupovat. Ko
jih dalj časa nazaj ni in je bil otrok sam
tamkaj, skuša na Božje navdajanje v cerkev
priti. Vse moči si zbere in začne na rokah
in nogah dalje derzati. Srečno doseže vrata
in pride v cerkev; z velikim trudom doleze
tudi do altarja blažene Marije Device. Tam¬
kaj doseže doli viseči altarni pert in skuša
se na noge vzdigniti in stati. Zdaj čuti,
da mu neka oživljajoča moč ude prešinja;
s pomočjo presvete Matere Gospodove vstane
in vesel teče krog altarja. Tamkaj in tako
ga najdejo dojnica in služabniki, ki sterme
nad čudežem, povišujejo in hvalijo pre-
blaženo Marijo Devico.

Od te ure je imel naš Odilon zmiraj
Prav priserčno ljubezen do preblažene Ma-

5 *

68

tere Marije. Berž ko je dosegel primerno
starost, si je izvolil samostansko življenje.
V kloštru Klunijskem se poda neki dan v
cerkev. V znamnje ponižnosti se bliža z
vervjo krog vratu altarju preblažene De¬
vice in Matere Zveličarjeve, se verže na
kolena in moli: „0 predobrotljiva Devica
in Mati Zveličarja sveta! od te ure za vse¬
lej se podam v Tvojo službo in Te prosim,
bodi mi v mojem življenji zmiraj zvesta po¬
močnica. Za Bogom mi ne bo nič ljubšega
kakor Ti, in na vekomaj se Tebi darujem
kakor Tvoj služabnik in sužnji. “

Bil je Odilon neizrečeno usmiljen in
mu je bilo nar veči veselje, drugim do¬
brote skazovati. Ko so mu očitali, da svojo
dobroto presiluje in tudi takim dobro dela,
ki niso vredni, je odgovoril: „Rajši hočem
zavolj usmiljenja sojen biti, kakor pa za-
volj terdoserčnosti brez usmiljenja pogub¬
ljen. “

Odkod je pač imel tako miloserčnost,
če ne iz presvetega Serca Marije, Matere
milosti Božje, kteri je bil vse žive dni tako
priserčno vdan. Pri vsaki priložnosti je
svojo priserčno ljubezen do Marije razode¬
val. Ko so mnihi v zahvalni pesmi prišli

69

do besed: „Tu ad liberandum suscepturus
homiuem non borruisti Virginis uterum,“
„Ti. o Gospod, se nisi zgrozil Devičjega
naročja, da si človeka odrešil,“ se je iz
ljubezni in češenja do Marije Matere Božje
vselej na tla vergel in se Ji je iz nar glo-
bokejši ponižnosti poklonil.

Ker je Odilon tako sveto živel, so si
ga mniki sprednika in opata izvolili. Bil
je pa zmiraj tolikanj ponižen, pohleven
in poterpežljiv, da so imeli vsi bratje nad
njim naj lepši zgled. Do molitve je imel
toliko ljubezen in veselje, da je med mo¬
litvijo sladke solze prelival. Posebno ime¬
nitno je, da je Odilon po Božjem razodenji
po vseh samostanih svojega reda začel spo¬
min vsih vernih duš, za ktere se ta dan
toliko molitve še dandanašnji stori. Ves
obogaten in ozališan s čednostmi, visoko-
češen od vseh verstnikov, je umeri leta
1049. —

(Kleče.)  O Marija! tudi mi smo po¬
trebni pomoči, velikrat na telesu, še več¬
krat na duši: sprosi nam jo vselej, naša
ljuba Mati, kadar koli k Tebi pribežimo.

Memorarc. (Gl. str. 18.)

70

Cvetlica.

Ker smo danes o večnosti svojega
telesa nekaj slišali, Vam bom tudi na dom
kaj za telo dal: nesite namesto cvetlice
celo drevo, ki mu je ime kruhovec ali
krušno drevo.  To drevo raste v jutrovi
Indiji, zlasti po otocili velikega indijanskega
morja. Domačini ga imenujejo „uru.“ Ako
se njegovo veliko in mastno pero uterga,
teče iz njega bela sočnost kakor mleko.
Drevo je veliko kakor hrast. Nar imenitniši
reč je sad tega drevesa, ki je debel kakor
glava desetletnega otroka, brez jederca v
sredi, in ima pod tenko mrežasto kožico
serdico,  belo kakor sneg, rahlo kakor
ravno pečenega belega hlebca, in tudi slast
belega kruha. — O imenitno drevo in še
imenitniši sad, kaj nam ti pomeniš? Drevo
naj nam bo Marija,  in sad njegov Je¬
zus v sv. R e šnj e m Telesu,  ki je, ne
že indijanski, temveč angelski Kruh  in
presladki živež ne le za našo dušo,  am¬
pak tudi za telo,  ker, ko ga čisto telo s
čisto dušo vžije, se poživi duša in telo za
večno življenje. — Storite zavolj te ime¬
nitne lastnosti danes sklep:

71

1. Sveto Rešnje Telo radi  in vselej vredno  pre¬
jemati; in v cerkvi k žegnu in povzdigovanju,
kakor tudi zunaj cerkve o procesijah in ko
se k bolnikom nese,  na obe koleni pred
Njim poklekniti.

2. Premišljujte danes zvečer saj kakih pet minut
ljubeznjivost sv. Rešnjega Telesa.

Osmi dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

O človek! povej mi danes, kam
ti svoje cvetlice sadiš, na pesek ali
v dobro zemljo ? Na kaj ti hišo zidaš,
na veter ali na stanovitne tla? Bral
sem od nekoga, ki je bil začel na
veter zidati, ko je pa spoznal, da to
se ne bo prav izšlo, je zidanje pre¬
stavil na stanovitno skalo, in izpeljal
ga je bil — poslopje večne sreče.

Bil je mlad človek, ki si je mno¬
gotere sanjarske naklepe razpregel
in je potem, ne vedoč, kaj početi,

72

jel sklicevati: O kako lepo je moje
življenje! Kako srečen bi bil, ko bi za-
mogel zmiraj živeti! Da bi pač živ¬
ljenje nikoli ne minulo! Imam veliko
bogastvo, prijatlov obilno število, živim
zgolj v veselicah in obilnosti, vse me
ljubi in rado ima, in svojim počutkom
vse sladkosti privolim, kakoršne koli
si zamorejo želeti. V sredi tega veli¬
kega veselja mi le ena reč hud ne-
pokoj dela, namreč ta, da bo enkrat
smert vsemu temu konec storila. O
smert! zakaj se te ne morem ogniti ?
O ko bi mi bilo dano zmiraj živeti,
zmiraj na tem svetu čislanemu biti,
zmiraj po svoji volji ta svet vživati!

To premišljevanje pa je v njem
zbudilo drugo, veliko tehtniše. „Kaj
pa,“ reče sam pri sebi, ,,ko bi prišel
angel z nebčs in bi mi dal podpisati
to-le pogodbo, po tem kakor si sam
izvolim: Šest sto let ti je odločeno
živeti po eni naslednjih dv6h potih,

73

ktero si izvoliš: pet in dvajset let v
ječi ostati, s tavžent in tavženterim
terpljenjem obloženemu, ostalo šeste-
rih stoletij pa neprenehoma v veselji
preživeti; — ali pa pet in dvajset
let v sreči in veselji živeti, drugi čas
unih šest sto let pa v ječi prebiti,
kruh grenkih bolečin jesti in pijačo
britkosti piti: Kaj bi si ti izvolil ?
Gotovo, ko bi ne bil do čistega zme¬
šan, bi se brez pomude perve po¬
nudbe poprijel. Kaj je namreč pet in
dvajset let v primeri s skorej šest
stoletji ? Ako bi se mogel s petindvaj¬
setletnim voljnim terpljenjem pet sto
petin sedemstoletno veselje zaslužiti,
bi prav kratek čas v bolečinah in
In prav dolgo časa v veselji živel.“
Ko so ga njegovi prevdarki do
tod pripeljali, je Bog mladega člo¬
veka v njegovo lastno mrežo vjel,
in ginil je njegovo serce z žarkom
svoje neskončne milosti. Tisti trenu-

74

tek se mu oglasi znotranj glas, rekoč:
O revež in neumnež! ali ne vidiš,
da si ravnokar sodbo sam č4z-se
sklenil? Ne jemlji pet in dvajset,
ampak sto let sreče; vse veselje in
grešni kratkočasi, ki si jih le misliti
zamoreš, ti bodo ta čas na ponudbo.
Kadar pa to mine, moj preljubi! ^do¬
klej bodo naslednji časi terpeli ? Šest
sto let? — Ne . . . Šest tavžent let?
— Ne . .. Šest milijonov let? — Ne
. . . Doklej tedaj ? — Večno versto
let, ki se pa več leta ne morejo ime¬
novati, ker tam ni več let. Večno
versto časov, ki se pa več časi ne
morejo imenovati, ker tam ni več ča¬
sov. In ti boš v brezkončnih martrah,
v mukah, ki so tavžentkrat veči kot
vse martre, ki jih človeški duh za-
popasti zamore. Se tebi mar to dobra
zamenja zdi? Najdeš kaj-li, da je to
dobra namestitev?

Tako nekako je bilo njegovo

75

prevdarjanie. Premišljevanje te ne¬
beške številbe pa je v mladem člo¬
veku tako močen sklep dozorilo, da
je popustil grešno veselje in se od¬
povedal slepilom tega svetd. — Vpra¬
šam pa tebe, verni človek, ki si da¬
nes to slišal, in si nemara v enacih
okolišinah : ali boš tudi ti stopil na
pot unega spreobernjenca, ter od da¬
nes zapustil tisto, kar tebi brani v
večno srečni pokoj? Reci in odgo¬
vori za menoj: ,,Bom, bom s po¬
močjo Jezusa in Marije . 44  Moj
angelj varh in vsi svetniki in svet¬
nice Božje, prosite za-me!

iz verta Marijnih otrok.

Korkut paša.

V letu 1552 je v Carigradu turški
Paša Korkut za skrivno persno vgnjido ali
ulesom ležal hudo bolan. Že je mislil, da

76

je blizo smerti, ko eden njegovih sužnjev,
ki je bil dober kristjan, k njegovi postelji
stopi, in videč nevarnost, umirajočemu sve¬
tuje, da naj se k Mariji Devici Lavretanski
za pomoč oberne, ter mu zaterjuje, da Ona
premore vsako bolezen ozdraviti. Hrepe¬
nenje po zdravji in upanje ga zadobiti,
nagne pasata, da svojega služabnika nago¬
vori, naj ž njim vred k sveti Mariji Devici
Lavretanski kliče. Pristavi mu tudi, ako
bo njegova molitev uslišana in se ozdravi,
da ga bo iz hvaležnosti sužnosti rešil ter
prostost mu dodelil. Suženj ponižno in pri-
serčno k usmiljeni Materi Božji kliče: paša
pa se zdajci ozdravi; bolezen odjenja, ž
njo pa tudi dušna slepota pašatova. S te¬
lesnim zdravjem je dosegel tudi dar sv.
vere. Neutegoma sužnjega prostega izpusti
in pošlje ga s pismom in darili v Loreto,
da naj ondi zanj zahvali presveto Marijo
Devico. Poslal pa je pert preimenitnega
dela, grozno velikih vošenih sveč, obilno
srebra, strelni lok in tul s pšicami, ki ni
bil ravno toliko vreden, kolikor poseben. —;
Bil je ob tistem času vodja pri lavretanski
božji poti čast. O. Kašpar, učen Benečan.
Leta reče darila na altar v sveti hiši

77

položiti, lok in tul pa v vedni spomin v
preddvor obesiti. Izpušeni suženj je v spri-
čanje svojega naročila tudi pašatovo pismo
izročil, v kterem je bilo vse popisano, kar
se je bilo dogodilo. To pismo je bil paša
s svojo lastno roko spisal ter naznanil,
kakošno milost je dosegel iz Božje roke
na prošnjo Blažene Marije Device. Oče
Kašpar ga je pretolmačil v laško besedo
in ga dal pri cerkvi braniti. (Horat. Tur-
sellini hist Lauret.)

Ta nejevernik je bil po doseženi do¬
broti v službo Marije Device stopil; tudi
ti si že zanesljivo veliko dobrot po Materi
Gospodovi prejel: ali ne boš že enkrat s
celim sercem v njeno službo se podal?
Pervo v ti milostni službi je pokora, pre¬
magovanje, zatajevanje. Prava podoba za¬
tajevanja po zgledu Jezusovem pa je ravno
Marija. Njeno življenje je bilo zgolj ubož-
nost, pritergovanje, trud, britkost in terp-
Ijenje. Na duši in na telesu je terpela vedno
martro. Ako nam naša Gospa s takim zgle¬
dom sveti, ali je ne bo nasledoval Njen
služabnik, Njena služabnica? Posebno do-
padajenje ima Marija Devica nad tem, da
Njeni služabniki svoje hude nagnjenja

78

mertvijo in zatirajo, ter svoje počutke ber-
zdajo, ki so okna in vrata k tolikim gre¬
hom. K temu pa je potreba vojske s hu¬
dimi nagnjenji in počutki. *)

*) So pa pobožni možje duhovnega življenja iz¬
našli pomoček, s kterim se ta vojska polajša in še
celo prijetna stori. V čem je ta pomoeek? Ta po¬
moeek je v tem, da človek vsaki dan kako cvetlico
častite zmage sam nad sabo uterga, in iz tih cvetlic
plete venec, kterega poda. blaženi Mariji Devici ob
svoji zadnji uri. — Kako se to napravi? Tako-le:
Vzemi list papirja in zapiši zgorej:

Kožni venec,

ki ga vsaki dan zbiram in ga bom preblaženi Ma¬
riji Devici podaril o smertni uri. Zvečer vsaki dan
izprašaj vest, in kolikorkrat si se premagal, toliko
križev si naredi na papirji; kolikorkrat si prema¬
gan, na pr., od jeze, svojeglavnosti itd., toliko ničel
ali kolesee naredi vstrič križcev. Tako delaj dan na
dan; toda vojskuj se tako, da bo vsaki večer čez--
dalje več križcev in manj ničel ali kolesee.

79

Take reči, ki jih imaš priložnost pre¬
magovati in se ž njimi vojskovati, so po¬
stavim : Jeza, natolcevanje, nevošljivost,
lenoba, nečimernost in častilakomnost, svo-
jeglavnost, prepirljivost, in nepreučljivost,
bahavost, nagnjenje do kratkočasov, nepo-
terpežljivost, čmernost, mermravost, za-
rohnjivost, nezložnost z bližnjim, nezmeren
smeh ali krohotanje, mevžavost, maloserč-
nost, obupovavnost, radovednost, jezičnost,
ogovorljivost in obira'-ost bližnjega, sladko-
snedenost, pohlep po drušinah in druzih
nevarnih potih, mehkužnost in zložnost,
nepripušene misli, želje, besede, pogledi in
še veliko druzega. V tacih rečeh te tvoji
počutki zmiraj v greh napeljujejo, ti pa
se zoper nje vojskuj in si natergaj vsaki
dan veliko rožic, iz kterih Materi Božji
prijeten venec spletaj za svojo zadnjo uro.

Pa praviš morebiti: Ne znam pisati, da bi tako
zaznamnoval, kakor je bilo ravnokar rečeno. Če
tega ne moreš, kar se sicer lahko zgodi, če kdo
tudi ne zna posebej pisati: pa brez tega vsaki ve¬
čer pomisli in vest izprašaj, koliko rožic si s pre¬
magovanjem vsaki dan Mariji za venec utergal; za¬
pisal bo pa tvoj angel varil in ti bo ta venec po¬
kazal ob tvoji smertni uri.

80

(Kleči.)  O Marija, sprosi nam gnado
k temu zveličavnemu prizadevanju.

Memorare. (Gl. str. 18.)
Cvetlica.

Danes smo premišljevali vojsko, torej
Vam bom dal rastlino, ki je znamnje častit¬
ljive zmage. Drevo je, ki se mu pravi pal¬
ma.  Že 175 sort palm je znanih: še več
pa častitih zmag, kterih je toliko, kolikor
je skušnjav, grehov in hudih nagnjenj. Po¬
sebno tolažljivo pri ti reči je, da si si zmage
vselej svest: samo če hočeš. Glej! koliko
zasluženja ti je na ponudbo. Je pa palma
dobra mati, ker milijone ljudi preredi in
reši smerti za lakoto. Tudi v nebesih jih
milijone na vekomaj živi, ki so slavno
zmagali. Torej se bere v skrivnem razo-
denji, da izvoljeni imajo palme, t. j., pal¬
move vejice, v rokah, — znamnje zmage,
ker so premagali satana, svet in sami
sebe.  Da bi bili tudi mi enkrat med njimi,
Vam to-le priporočim:

1. V skušnjavah: Kolikor zmag, toliko palm vsa¬
dim sam sebi v nebeškem vertu.

81

2, Premislite drevi poglavitno djansko čednost:
s ereno  st  — in molite očenaš in češenamarijo
za slavno zmago.

Deveti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Sloveči malar Cevks (Zeuxis) je
bil nekdaj vprašan, čimu da svoje
malarije tako dolgo na stojalu pri-
deržuje, in jih še zmiraj popravlja in
doveršuje, ko jih je že izdelal. Kaj
odgovori veliki umetnik? „Ker jest
za večnost delam/ je bil njegov od¬
govor. — Tudi ti, o človek, dopovej
svojemu životu, da on je malarija,
za vso prihodnjo večnost odmenjena.
Ta podoba tvojega telesa še ni do-
veršeno lepa, se še le mala. Njena
lepota je vse kaj druzega kakor tisto,
kar ljudje lepoto imenujejo. Th ti za¬
gore star in nagerban prav lep, pa
tudi mldd in cveteč človek prav gerd

6

82

in ostuden biti. Bog in njegovi an¬
geli telesno lepoto z drugimi očmi
gledajo, kakor pa svet. Telo s slabimi,
pokaženimi, bolnimi, pa Čistimi ali
saj očišenimi, zatajenimi poČutki in
močmi: o kako lepo, zalo je pred
Bogom! Noben bolnik nima tako
zdelanega, okuženega telesa, da bi
nebeški Gost ne hotel v Obhajilu k
njemu priti, da je le duša s telesom
vred z duhovno lepoto ozališana,
greha prosta. Glej tedaj, kako boš
to svojo podobo malal, s čem jo lep¬
šal. Vsaka britkost, iz ljubezni do
Boga prenašana, je prelepa barva,
ki lepoto te podobe močno zvikša,
in kakor malarski čopič podobo po¬
vzdiguje in — bi djal — bolj in
bolj poživlja, tako tudi mnogotere te¬
žave, bolezni, zatajevanja naše telo
za večnost lepšajo. Kakor pa, če s
šetinasto kertačo po berhki malariji
oplazuješ, vse skaziš in razmažeš;

88

tako tudi huda pregreha v streženje
tvoji poželjivosti ves lepi mal tvo¬
jega telesa za večnost skazi, in na¬
mesto srečne si nakoplješ nesrečno
neumerjočnost. Hočeš tukaj preobilno
lepoto v strežbo grehu za telo, boš
tamkaj vso lepoto zapadel in pa za
vselej.

Mnogotere terpljenja, mertvenja,
zatajevanja telesa so same rožice, ki
bodo telo lepšale v večnosti, kakor
zaljšajo spomladanske cvetlice cerk¬
vene altarje o prijaznih Šmarnicah.

O človek! kako rad bi se ti po¬
niževanju, terpljenju in krotenju pod-
vergel, — še sladko bi ti vse to bilo,
ako bi večnost živo prevdarjal! Re¬
čem ti pri tvoji ljubezni, ki jo imaš,
ne že le do duše, ampak ki jo imaš
še celo do telesa svojega: vzemi si saj
vČasi k sercu besede : Kratko terp-
Ijenje: večno ži vij en je.—Eno¬
dnevno terpljenje: večno ve-

6 *

84

selje. — Kratko pa veselje:
večno terpljenje.

Modrijani in umčtniki že od nek¬
daj mislijo na nekak  večnogib,  po
latinsko:  „Perpetuum m o bi le , u
ki bi ga radi iznašli, — tako napravo
namreč, ki bi se brez navijanja ali
druge pripomoči neprenehoma gubala,
ter bi nikoli več ne obstala, ko se
enkrat zažene, sproži ali v tek spusti.
Take samogibnice modrijanje še niso
izmodrovali v natori: mogla bi pa
zrniraj biti v duhovnem življenji že
na tem svetu, in sicer ne le v duši,
ampak tudi na telesu. Naše telo naj
bo tako Perpetuum-mobile ali več¬
nogib, kterega serce in žilice brez
navijanja, brez moranja, brez siljenja
vse dni življenja nikoli ne smejo pre¬
stati: morajo pa biti, tolkljati in

utripati, — vse v veči čast in hvalo
Božjo. Nobene moči nam ni Stvarnik
dal v žaljenje, ampak vse v hvalo


85

Božjo, vse nase telo naj z dušo vred
Bogu služi. Naše oči naj se obračajo
zdaj v nebesa gori, zdaj v pekel doli,
in naš jezik naj jih spremlja, kakor
zvonec tega večnogiba, ter naj po¬
navlja temu primčrni glas, rekoč:

,,Zmiraj, zmiraj tam terpi;

Nikdar, nikdar konca ni:

Nikdar, nikdar konca ni;

Zmiraj, zmiraj nam terpf!“

iz verta Marijnih otrčk.

(Sv. Peter Tomazij.)

Starši tega svetnika v Akvitanii so
bili tako ubožni, da ga niso mogli preživiti
in je mogel otrok kruha prositi ter se tako
preživiti. Že velikrat pa je Bog iz revnih
otrok kaj posebnega obudil; tako tudi iz
tega. V takem stanu se je šole lotil in se
med tem nekaj od milošine nekaj pa z
delom svojih rok preživih Tako je prebil

86

v prav revnem, zaničevanem in trudnem
življenji do dvajsetega leta. O tem času
pa so bolj spoznali njegovo pridnost in
bogoljubnost, in kar zaporedoma kmal je
bil mnib, duhoven, škof, papežev poslanec.
Papež Inocencij VI ga je bil poslal tudi v
Carjigrad, Konstantinopel j, da bi od rimsko¬
katoliške Cerkve ločene greke zopet ž njo
sklenil in zedinil. To so namreč tisti ne¬
srečni, že dolgo od katoliške Cerkve ločeni
greki, ki bratovšina ss. Cirila in Metoda
zanje moli. Pridigal je pred cesarjem Ja¬
nezom Paleologom VI in pridobil ga je za
katoliško vero; zedinjenja vsega naroda
pa ni mogel dognati. — Otok Kreto je rešil
krivovercev, otok Ciper kuge.

Kar se pa v šmarnično opravilo po¬
sebno poda, je njegovo preblago in ime¬
nitno češenje do Marije prečiste Device.
Čislal jo je kakor svojo preveliko dobrot¬
nico, in kjer koli je mogel, je Njeno če¬
šenje povikšal; zlasti pa je bil pregoreč
zagovornik Njenega neo madežanega
spočetja  in je še posebne bukvice od te
skrivnosti spisal. Kavno tako je v pridigah
rad govoril od Marijnih prelepih
čednost.  Kolikorkrat je molil, je opravil

87

tudi kaj v hvalo Marije Device. Z velikim
spoštovanjem je češenje skazal vsaki po¬
dobi Matere Božje na potu. Pač gerdo in
divjaško je pa, ako se keršanski človek še
pred cerkvijo ne odkrije! Ko je imel kaj
govoriti, je vselej pričel z imenom Marija.
Tudi prejden se je k jedi usedel, je vselej
z nekterimi besedami počastil Kraljico ne¬
beško. Jedi mu niso dišale, ako niso bile,
bi djal, zabeljene s spominom na Marijo.
Pri svojih delih in potrebah je pomoči iskal
pri altarji Blažene Marije Device. Skuš¬
njave in zalezovanja hudobnega duha je
premagoval s klicanjem v presladko ime
Marija, in vselej je pomoč našel. Njegova
ljubezen do preblažene Matere Marije je
bila tolika, da seje v njegovem govorjenji
in djanji pri vseh okolišinah razodevala;
česar je namreč polno serce, to rado iz
ust gre.

Na smertni postelji je imel hude na¬
pade od hudobnih duhov, ktere je pa pre¬
magal z Marijno pomočjo, kakor je sam
fekel: „Blažena Devica jim strah dela in
in za-me prosi“, — in pa z britko martro,
ttero si je dal prinesti in si jo je k glavi
in potem k nogam djal ter vidil, da skuš-

88

njavci beže. Čez nektere dni je pa mirno
umeri. (Bolland.)

(Kleče.)  Tudi mi si želimo mirno in
srečno zadnjo uro; dodeli nam to milost,
o Jezus! Sprosi nam jo, o Marija!

Memorare. (Gl. stran 18.)

Cvetlica.

Danes vzemite na dom lepodišeči in
sladokusni cimet.  Cimet naj Vam pomeni
Marijne preimenitne čednosti.  Ci¬
metovo drevo, na otoku Cejlonu na jutru,
doseže visokost do 30 čevljev: še višji so
čednosti Marije Device, ki so segale do Je¬
zusa, Sinu Božjega. Cimet pripravlja čez
25 tavžent ljudi v kakih štirih vertih na
Cejlonu: za Marijne čednosti si prizadeva
200 milijonov katoličanov na vseh 4 stra¬
neh sveta. Vsako leto izpeljejo kakih 400
tavžent funtov cimeta od ondot v ptuje
kraje : tudi keršanski misijonarji razširjajo
lepi duh Marijnih čednost po ptujih krajih
med nejevernike. Prav posebno si pa to-le
v serce zapišite: Kadar se cimet maji od
dreves, sterže in pripravlja, neizrečeno pri¬
jetno na vse strani diši: enak ljubeznjiv

89

— še vse prijetniši dah je po keršanskih
hišah, kjer se po Marijnih čednostih živi.
Kar je za telesni živež cimet, to so za du¬
hovno jed Marijne čednosti. Poznate jih
menda saj, kakošne so, n. pr.: ponižnost,
čistost, pohlevnost, poterpežljivost, vdanost
v voljo Božjo, vero, upanje, ljubezen, mo-
litvenost, premišljevavnost, hrepenenje po
Bogu itd. Dam Vam torej nalogo:

1. Premišljujte trikrat do jutri lepoto svete či¬
stosti.

2. Molite nocoj v čast Marije Device „češena
si Kraljica“, da bi vsakemu tisto čednost
sprosila, ki mu je naj bolj manjka.

Deseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

O moja keršanska duša! danes
hočeva tvojemu telesu  kratko pri¬
digo narediti. — Pomisli, moje telo,
da si večno,  da moraš vekomaj
po svojem vstajenji ali zveličano ali
pa nezveličano, to je, zaverženo ži¬
veti. V4, moje oči,  varujte se, z

90

grešno radovednostjo kako oskrumbo
nase nategniti in Boga s tem raz¬
žaliti ; zakaj vč ste večne. Moje
roke,  delajte v Božjo Čast in bodite
čiste; zakaj vd ste večne. Moje noge,
hodite po potih Božjih zapoved; za¬
kaj vč ste večne. Moje ušesa,  po¬
slušajte Božjo besedo in ne nastav¬
ljajte se grešnemu govorjenju; zakaj
ve ste večne. Moje meso,  zatiraj se
in varuj se časne nasladnosti; zakaj
ti si večno. Moj obraz,  nikar se na
prodaj ne postavljaj za časnost; zakaj
ti si večen. Moje serce,  nikar se
ne zaljubi v kaj časnega; zakaj ti si
večno!

Tak<5 pridigaj svojim počutkom,
moja duša, in ponavljaj jim pogosto
nauk sv. Klemena Aleksandrijskega,
ki pravi: ,,Bodite modri zbiravci za¬
kladov!“ Ako tedaj hočete sami sebi
prav, moji počutki, nikar ne cenite
vsakdanjih reči takd, kakor jih sploh

91

svet ceni; cenite jih veliko bolj po
njih znotranji vrednosti. Revno zlato
in srebro, ki samo na sebi ne bilke
slame vredno ni, tako obračaj, da ti
večne zaklade obrodi. Iz blata svo¬
jega telesa, iz kakoršnega je vstvar-
jeno, pa stdri čisto zlato, ali če ho¬
češ tudi demant in predragi kamen
tolike cene, da ga za nobeno ceno
na zemlji ne prodaš, temuč ga či¬
stega za večnost ohraniš. Ravno zato
ga moraš pa sam imeti terdo, kakor
bi bilo blato, in boš ob sodnjem
dnevu vidil, da bo v svitlo zlato spre¬
menjeno vstalo.

Ako nisi ves zamorjen, mora
tako premišljevanje od večnosti tvo¬
jega telesa tvoje serce globoko raniti
kakor pšica. Spomni naj te na telo
sv. Lorenca, ki se je na ražnji pčklo,
nied tem ko je njegovo serce gorelo,
°d Božje ljubezni vneto, in je klical
8  sv. Avguštinom: „Zveličanje zamo-

92

remo pridobiti, ne pa že v tem živ¬
ljenji ga vživati. Torej mertvite svoje
meso, dokler ste na zemlji. (Kol. 3.)

Pripravljeni smo k temu, o Go¬
spod! Vse hudo in ojstro hočemo
nase vzeti v tem življenji, če je
Tvoja volja: samo to Te prosimo,
tamkaj nam prizanesi in poveličaj
tudi naše telo z našo dušo vred.
Jezus, usmili se nas! Marija, Mati
Božja, prosi za nas!

iz verta Marijnih otrok.

Zveličani Jakop Lainez.

Ta posebni častivec Marije Device
je bil rojen v Amazani na Kastiljskem-
Bogoljub  ni  in bogati starši so ga dali
šolati. Pač dobro bi bilo, da bi le samo
bogoljubni keršanski starši svoje sinove
ravnali v višje šole, od kakoršnih je upati)
da bi več vere ohranili, kakor pa mnogi

93

izšolani, kteri utegnejo s svojo nejevero
keršanskemu občinstvu toliko več škodo¬
vati, kolikor višji stopinjo ali službo so
dosegli. Slišal je nauka željni in modri
mladeneč Jakop, kako lepe in častitljive
reči se govore o sv. Ignaciju, ki se je tačas
v Parizu šolal; poda se tudi on v to mesto.
In v Parizu je bil pervi, ki ga je srečal,
sv. Ignacij. Naj serčniši prijaznost s tem
svetnikom sklene, cpravi pod njegovo vodbo
pri postu ob kruhu in vodi duhovne vaje,
eksercicije, in v dan Marijnega vnebovzetja
1534 s sv. Frančiškom Ksaverjem in tremi
druzimi tovarši vred v cerkvi Marije De¬
vice na hribu Spričevavcev stori obljubo
za red sv. Ignacija z ravno tem svetnikom
vred ob enem času. Slovesno si Marijo De¬
vico za svojo vedno patrono izvoli in pri¬
diga in uči s toliko navdihnjenostjo od
njenih imenitnih lastnost in prelepih čed¬
nost, da vse serca k njeni ljubezni vnema.
Obljubil je bil svoji češeni Patroni vedno
čistost, in ohranil jo je pod njeno hrambo,
če tudi v najhujši vojski. — V Kirnu na
odležnem kraji mu nesramnica na pot stopi
in njegovemu poštenju zadergo stavi. On
Pa priserčno zdihne k Bogu in Mariji in

94

reče z reznim obrazom: „Ženska, spomni
se, da Bog vse vidi, in da moraš umreti! 11
Zapeljivka se teh besed prestraši in zbeži.

Posebno imenitno iz njegovega živ¬
ljenja je to-le. Takrat, ko je bilo zavolj
Lutrove krivovere veliko zbirališe v Tri-
dentu, je bil papež tudi Laineza zavolj
njegove velike učenosti na zbor poslal. V
tem častitljivem, od sv. Duha vodenem zbi-
ralu cerkvenih očetov je bilo tudi vprašanje
obravnavano, če je bila Marija brez ma¬
deža izvirnega greha spočeta. Znano je,
da to vprašanje je bilo še le pod Pijem IX
popolnoma rešeno in neomadežano spočetje
8. grudna 1854 za versko resnico razgla-
šeno. Tudi častitljivi oče Lainez je bil
vprašan, kaj da mčni v tej reči. Imel je
ravno merzlico, in bil je prav rčven; torej
se je izgovarjal, da ne more tako zadostno
in ne tako govoriti, kakor tirja visokost
in imenitnost , te reči. Vzdigne se pa z bo¬
lezni bled in truden, in govori o skrivnosti
neomadežanega spočetja Naše Ljube Gospe
s silno navdihnjenostjo, in obrambuje skoz
tri ure neomadežano spočetje nebeške Kra¬
ljice z nepremagljivo vterjenostjo in vtisom
vsega visokega zbora, ki ga je zamaknjeno

95

poslušal. Očetje so nato v zboru izrekli,
da ni njih namen, v sklepu od vesoljnosti
izvirnega greha tudi Marijo zapopasti.

To serčno poganjanje za Njeno čast
mu je Marija zdajci poplačala. Verh te¬
lesne moči, ki mu jo je bila pridobila, verh
polnosti lepih misel, ki mu jih je bila spro-
sila, verh gorečnosti in posebne veselosti,
ki je takrat sijala na njegovem obličji, da
ni sicer nikoli tako govoril, — verh vsega
tega je bil tudi merzlice ozdravljen, ter ni
nikoli več kej od nje občutil. — Gorečnost
za Božjo čast, za češenje njegove častit¬
ljive Matere Marije, in za zveličanje duš
ga je neprenehoma gnala. Že v 58. letu
svojega življenja je umeri 19. prosinca
1565. Takratni papež Pij V zasliši o nje¬
govi smerti in silo ginjen je zaklical:
»Kako po pravici žaluje vesoljna Cerkev;
zakaj danes je zgubila škit in sulico zoper
svoje sovražnike!" (Balinghem Calend.)

(Kleče.)  O Mati našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa, sprosi tudi nam gorečnost
za Božjo čast in za povišanje sv. matere
katoliške Cerkve!'

Memorare. (Gl. str. 18.)

96

Cvetlica.

Ali poznate prijazno cvetico, ki se ji
pravi resedicaali rozetelj?  Berhka
in lepodišeča zelenka je, zamurska, iz se¬
verne Afrike doma, zdaj pa tudi pri nas
vsa domača. Pogosto jo po oknih v poso¬
dicah imajo, da jim hiše z lepo vonjavo
napolnnje. Njeno seme se spomladi vseje
in ko obzeleni in požene, se v posodice
presadi. — Tudi naše telo se kakor seme
po smerti v zemljo vseje, in ko se bo sodnji
dan na glas angelove trobente iz zemlje
vzdignilo, se bo presadilo v sveti raj, ako
bo z dušo vred vredno najdeno. Torej je
rozetelj prav vesela podoba svetega upa¬
nja—  upanja večnega življenja. O upanje!
sladka čednost vterpljenji; o upanje! hla-
divna čednost v bolezni; — o upanje! ma¬
zilo v temni ječi; — o upanje! Božja čed¬
nost na smertni postelji. Skerbi, o človek, 1
da bo tvoje telo zmiraj lepodišeč rozetelj,
ki ga moraš z dušo vred čistega ohraniti,
da bo enkrat častitljivo in presvitljeno
vstalo. Torej:

1. Rozetelj Vam vselej bodi znamnje keršanskega
upanja.

97

2. Molite oeenaš in češenamarijo za tiste,
bi  se  v brezupnosti in obup n os ti znaj¬
dejo, in za tiste v vicah, ki so za čistost svo¬
jega telesa v svojem življenji preslabo skerbeli.

Enajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Tretje peresce na cvetlici več¬
nosti je: večno veselje sv. raja. Ali
slišiš ta glas, moja duša? „Večno ve¬
selje v sv. raju“, — kako prijetne so
te besede mojim ušesom! Nekteri se
veseli po več dni, da bo spet svoje
nekdanje znance za trenutek časa
vidil; da se bo v prijetni družbi kake
ure kratkočasil; da bo nekaj boljše
jedel, pil, kot je sploh navada. Kaj
praviš pa ti k temu: „večno ve¬
selje v sv. raju?“  Ne danes, ne
jutri, — ne drevi, ne davi, ne danes-
teden ne danes leto — in ne danes

7

98

sto milijonov let ne bo minulo, ne
bo se zmanjšalo, ne bo se spreme¬
nilo, ne bo se pristudilo; „zakaj naša
sedanja, kratka in lahka nadloga nam
pripravlja nezmerno visoko, večno
čast, ktera vse preseže 41  (II. Kor. 4,
17.). Kaj praviš, o včliki apostelj:
„s kratko, lahko nadlogo 44  — pa „ne-
zmerno, večno čast 44  da bom dosegel?
Ta nauk je prijeten mojemu sercu,
on mi moje britkosti sladke, moje
težave lahke dela. Res je, kar pravi
Tomaž Mor: Veliko ljudi bi si s po¬
lovico truda, ki si ga delajo, da se
vekomaj pogubč, lahko večno zveli¬
čanje pridobilo, ako bi kotli.

Včliki Avguštin načni, da tisti b 1
svoj čas dobro obernil, kteri bi vse
muke ali martre in bolečine tega živ¬
ljenja preterpel, da bi smel tudi \
en sam dan v sv. raju biti. Ah
toliko tedaj je vredno veselje v sv.
raju? Če je pa en sam dan terpljenja

99

v sv. raju vsega našega življenja vre¬
den, koliko bo vredna še le neskončna
večnost same lepote, in naj Ijubez-
njivši sladkosti, nezmerno morje naj¬
čistejšega veselja! O predobrotljivi
Bog! kako bogato Ti plačuješ svojim
otrokom tako kratko terpljenje seda¬
njega življenja. — Ne bo me vidilo
nobeno oko več jeznega, ne bo me
slišalo nobeno uho več nepoterpež-
Ijivo godernjati ali še celo kleti, ne
bo se nezadovoljno več zategnilo
nioje obličje v nesreči, ne moje serce
se grenilo v britkosti, ne me spra¬
vila nobena skušnjava v nečistost,
tatvino ali drugo pregreho, ko vem,
kako velikoserčno Ti časno žalost v
večno veselje spreminjaš, kterega
nihče odvzel ne bo, ko spozndm,
kako bogato in imenitno ti kronaš
zvestobo svojih služabnikov.

Paladij pripoveduje, kadar je
opat Apolonij kterega svojih bratov

7 *

vidil žalostnega, ga je berž posvaril
in mu rekel: .,Kako je to moj brat,
ali zamore kdaj pri nas žalost gospo¬
dovati? Tisti naj žalujejo, kteri ni¬
majo upanja v nebesa priti; mi pa
ne tak6, ki nam je Kristus obljubil
večno slavo." —

Skerbf, težave, britkosti, pomanj¬
kanje in vsa revšina, preziranje, za¬
ničevanje, preganjanje in sleherno
terpljenje ter vse enake rečf so drag
in imeniten denar, s kterim si nebesa
kupujemo, ako imamo tisto učenost,
da si vemo vse to v zveličanje obra¬
čati. O Bog! kako dober kiip je ne¬
skončno zveličanje! O večni Bog!
vse morja samih britkih solz bi ne
bile zadosti, objokovati slepoto, kdor
bo svoje zveličanje zapadel, kterega
bi si bil s tako malim trudom za-
mogel pridobiti. Ako bi plačilo, ki
ga je Bog svojim služabnikom ob¬
ljubil, le kterikrat konec imelo, bi

101

se dala ta slepota še kako izgovar¬
jati. Toda to plačilo je večno. Ve¬
selja tega življenja pa so vse zme¬
šane z britko mislijo, da jih bo en¬
krat konec; ko imajo vender veselja
v nebesih to neprecenljivo sladkost
in sladko zanesljivost v sebi, da ni¬
koli ne minejo in so zmiraj ne le
tako ljubeznjive, kakor bi se bile še
le začel e, temveč zrni raj le še pri-
jetniši, kakor bi zmiraj nove prihajale.

Predobrotljivi, o usmiljeni Je¬
zna! obudi v naših sercih žive ob¬
čutke za večno veselje in zatrl merzlo
posvetnost, da nas v večno terpljenje
ne pokoplje! Marija, pomagaj! Ma¬
rija, prosi!

iz verta Marijnih otrčk.

Zveličana Janez in Tomaž Aleman.

Lilije niso vse bele, so tudi višnjeve ali
Plave. Pokazal Vam bom od vsakih eno.

102

Janez, imenovan Aleman, je bil pri¬
stopil v red Marijnih služabnikov, kterega
začetnik je sv. Filip Benicij. Bil je pa on
od mladosti zmiraj bela lilija, odrejen v
strahu Božjem in poseben ljubivec in ča-
stivec Blažene Marije Device. Vsaki dan
jo je pozdravljal in za Njeno materno
brambo v prav zaupljivi molitvi prosil. Ker
se ji je tudi pogosto prav serčno pripo¬
ročal, naj mu naznani, v kak stan naj stopi,
da bo Bogu in Nji naj bolj dopadljivo, je
bil opomnjen, da naj k sv. Filipu Beniciju
gre, kteri ga je tudi res silno razveseljen
sprejel med služabnike Marije Device.

V tem prelepem redu je bila njegova
nad vse goreča skerb, Bogu z naj veči
zvestobo služiti in biti pravi služabnik Ma¬
rije Device. Obljubil je bil Kraljici nebeški
in svoji visoki Gospej, da hoče vse dni
svojega življenja svojo lilijo — svojo ne¬
dolžnost — prav čisto in neomadežano
ohraniti. O pač blagor človeku, kteri nosi
jarem Gospodov od svoje mladosti! Lilija
pa je najbolj varna, ako je s ternjem ogra¬
jena. Tudi Janez je svojo lilijo skerbno
ogradil. V ta namen je svoje telo stra¬
hoval, ga s postom in še celo z bičanjem

103

ali tepeženjem krotil. Skerbel je pa tudi
za večno srečo svojega bližnjega, in milo
je budil grešnike k pokori. Kakor sv. Janez
Kerstnik, je goreče pridigal brez preneh-
ljeja zoper vse pregrehe in hudobije. Po¬
pisoval in povzdigoval je neskončno milost
Božjo, ki je vsakemu grešniku odperta;
pa tudi kazal na neodvračljivo in nepod¬
kupljivo pravico Gospodovo, ki z vso oj-
strostjo zadene nespokorne grešnike. Silno
so se mu smilili ubogi grešniki, in nepre¬
nehoma je molil zanje k Bogu, ter jih Mariji
v prošnjo priporočal. Zvesta molitev pa
vselej obrodi imeniten sad. Doživel je tudi
Janez veselje, da je vidil iz naj strašnej-
šega strupa izrasti prelepo višnjevo lilijo,
to je, enega naj večih grešnikov je bil pri¬
dobil za večno nebeško veselje.

Leta je bil Tomaž Aleman  iz
Brankobroda ob Majni. Prav velikrat se
nameri, da revni starši spuste svoje otroke
križemsvet, ker jih sami nimajo s čem pre-
Živiti, ne jim kaj dela dati. Ko bi taki
starši že saj poprašali, kakošni so ljudje,
h kterim svoje otroke v službo, v delo, v
rokodelstvo dajo, bi se še marsikaj hudega
odvernilo; tako pa dostikrat zaidejo v pe-

104

klenski mlin, v pravo mesarnico, kjer se
tako skazijo, spridijo in spačijo, da bi se
s kervavimi solzami ne mogli zadosti ob-
jokati. Taka se je godila tudi Tomažu Ale-
manu; mogel je svoje revne starše zapu¬
stiti in si drugod sreče iskati. Bil je vojak;
ker pa tukaj ni sreče našel, je ves zgub¬
ljen in obdivjan domu se vernil. Obhaja
ga pa lakomna misel, se malega imetka
svojih staršev polastiti in brez skerbi ži¬
veti, kakor si je domišljeval. Lakomnost
ne stori pa nikoli dobro. Da bi svoj na¬
men dosegel, stori strašni prestrašni sklep,
starše in sestre pomoriti. Zares neko noč
dopolni to grozovitno djanje. Da s tem ni
dosegel, česar je želel, si slehern lahko
misli. Kakor Kajn je ta staršev- in brato-
morivec sem ter tje se vlačil, preganjan
od grozovitega pekla svoje vesti, kterega
je v sercu nosil.

To pa še ni bilo vse. Grozovitniši od
zverine beži v gost log ob Frankobrodu,
se sklene z razbojniki, je na zadnje celo
njih glavar in živi v vsih pregrehah in gro¬
zovitostih veliko let, in nobeden ni mogel
tega tigra v roke dobiti.

105

Nad njim pa je usmiljeni Bog prav
jasno in očitno pokazal, da „noče smerti
grešniku, temveč, da naj se spokori in
živi.“ Marija je bila svoje milostne oči nad
to grozo človeštva obernila. Zveličani Janez
Aleman pa je bil poklican, to delo Bož¬
jega usmiljenja doveršiti. —

Janez zv6 stanovanje svojega nesreč¬
nega rojaka; sveta gorečnost ga zažene,
Jezusu Kristusu zgubljeno dušo pridobiti,
leti v gojzd. kjer je ta nečlovek prebival,
in s krepkim glasom mu kliče: „Ako hočeš
obogateti, pojdi zdajci ven, in ne mudi se,
zakaj zdaj imaš tistega v rokah, od kte-
rega zamoreš doseči nezmerne zaklade in
bogastva. 11

Na besedo ..zaklade in bogastva 11  bruhne
Tomaž s svojimi roparskimi tovarši iz jame.
Vidi pa stermeč pred seboj ubozega mniha,
ki mu prijazno kliče: „Tomaž! pridi, od¬
loži pa poprej svoje orožje, ako želiš moj
zaklad vzdigniti. 11  Te besede so bile raz¬
soj niKu kakor strela; neki čeznaturen strah
ga stresa, milost Božja ga premaga; orožje
°d sebe verže in med solzami in zdihova-
njem prosi usmiljenja. Lejte, koliko po-

106

maga molitev zvestega služabnika Božjega
in prošnja Marije Device pri Bogu.

Janez mu nato reče, naj gre zdaj ž
njim, da ga bo učil, kaj mu je storiti, ter
bo usmiljenje dosegel, ker je v usmiljenje
klical. Kakor jagnje pohleven gre strahoviti
tolovaj za ponižnim pušavnikom, začne po¬
koro delati, in v naj globokejši globočino
svojega serca pretresen, presunjen in skesan
se spove svojih grehov. Prosil je pa potem
neprenehoma in z veliko priserčnostjo, naj
ga sprejme v red Marijnih služabnikov, da
bi zamogel z ojstro pokoro svoje pregrehe
zmivati.

Janez ga sprejme in mu da redovno
obleko, pusti mu pa ime Tomaž,  kar
pomeni brezno, da naj on, ki je brezno
greha, nikoli svoj živi dan ne nčha klicati
brezna ali globočine usmiljenja. — Kakor
grozoviten je bil poprej do druzih, tako
ojster odsihmal sam do sebe. Tako je bičal
in zdeloval samega sebe, da je kri na curke
tekla; čuti, postiti se in vsaktere mertvila
so bile njegove pokorila, ki jih je oprav¬
ljal, da bi zgubljeno sinovstvo Božje zopet
dosegel. Noč in dan je premišljeval Jezusa
na križu in Njegovo sveto Mater pod kri-

107

žem, ktere materno serce je bil tudi on
presunil, vender je tolikanj usmiljeno, da
je bilo zdaj njegovo pribežališe in tolažilo.
V sedmem letu svojega spreobernjenja je
v Koloniji ob Rajni umeri — 23. pros. 1288.
Kako silo ojstro pokoro da je mogel ta
Človek delati, in kako goreče je po svojem
spreobernjenji Bogu služil, je dosti očitno
iz tega, da ga je sveta Cerkev ne sicer
med svetnike, vender pa med zveličane pri¬
štela. — O grešnik! rečem ti: Nikar ne
obupaj! Nikar pa tudi kar nič ne čakaj
v  stopinje spokornika Tomaža se podati.
Kliči v Božje usmiljenje, dokler je čas;
kliči danes: zakaj jutri se ne ve, če ti bo
še dano?

Zveličani Janez Aleman pa je veliko
let pozneje, ko je bil silo grešnikov spre-
obernil, v Frankobrodu ob Majni svoje živ¬
ljenje sklenil. Umeri je bil 1. 1345 ravno
neko saboto, od kterih je zmiraj nebeško
Kra]ji co  prav posebno častil in Jo prosil,
fcaj mu ob smertni uri na pomoč pristopi,
kar se je tudi v resnici zgodilo, kakor
Pri tolikih druzih častivcib Božje Matere.
(Marian. Tugendspiegel.)

108

(Kleče.)  O Marija! Tvoje oči so oči
usmiljenja: usmili se tudi nas grešnikov!
Reci za nas le eno lepo besedo pri Je¬
zusu, in rešeni bomo. Vzdigni vse tiste,
kteri so zmed nas padli, da ne obležč k
k svojemu večnemu terpljenju.

Memorare. (Gl. str. 18 .)

Cvetlica.

Rožo sv. Antona, ki seji  tudi
arnika  pravi, naj Vam danes podam. Ta
cvetica je zdravilska in prav velika dobrot¬
nica za človeški rod, za vse znotranje in
zunanje rane, in tudi pomoček, ko se člo¬
veku tek kervi po životu hoče ustavljati,
ter za več družili nadlog. Ta zdravilna
roža sv. Antona naj Vam bo sv. spoved,
ki je preblago zdravilo za vse dušne bo¬
lezni in rane. Pa tudi za telesne težave
je to zdravilo; zakaj kdo ne ve, kako kla-
vern in žalosten ali pa besen, stekel in
divjašk kakor zver je človek s hudo vestjo!
Spoved pa mu kar neutegoma vse ohladi,
kakor bi vodo ustavil. Torej se spominajte
na zveličavno spoved, to predobrotno in
in zdravo rožo sv. Antona, kolikorkrat vi-

109

dite arniko, ali slišite od nje govoriti.
Danes zvečer pa:

1. Ponovite sklep, vselej brez odlaganja z rožo
sv. Antona, t. j., z dobro spovedjo se ozdraviti,
ko bi Vas ranil kak hud greh.

2. Priporočite Marijnemu usmiljenju tiste, ki jih
huda vest mori, zlasti iz naše fare, in molite
zanje enkrat češenamarijo.

Dvanajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Ko bi imeli globoko prepričanje
"d večnosti, to je, ko bi zadosti pre¬
mišljevali, kaj je večnost: vsi ljudje
na zemlji bi bili sveti. — Pojdite in
glejte, kaj se godf po tergik. Za ba¬
kreni krajcar in še za manj se svet
poganja. Ozrite se po vodah, po nji¬
vah, po vertčh: od jutra do večera
trudne roke delajo, zvečer pa je le
malo pokazati, dostikrat še nič ne.
^oglejte v šole, v rokodeluice: ko-

110

liko časa si človek glavo ubija, koliko
strahu vžije, da bi si enkrat zamogel
kaj kruha prislužiti, in dostikrat ma
še vse spodleti in naj lepši upanje v
pčne gre.

Od kod je toliko živo človeško
djanje in mergolenje? Od tod, ker
so prav terdno prepričani, da bodo
skoz kakih 10, 20, 40, k večemu 50
let na tem svetu težko prebili, ako
se v mladosti ničesar ne poprimejo.
Ali ni res ? Kaj bi pa človek še le
poččl, kako silo skerben in priden bj
bil, ko bi mu bilo kakih 1000, ali
600, recimo tudi le 300 let na tem
svetu živeti? Iz tega premislika so¬
dite, kaj človeku manjka, kteri svojo
prihodnost, svoje življenje po smeri!
v nemar pusti. Ali ne prepričanja io
žive vere? Ali ni misliti, da je človek
čisto ob vso pamet, kteri se p re '
derzne svojo neskončno večnost \
nemar pustiti ? Ali mar ni v ti re&

111

vprašanje za-te samega, za tvojo
lastno srečo od dneva smerti na vse
vekomaj ? Zakaj te je treba toliko
siliti in priganjati k temu, kar tebe
samega tiče, postavim, k spovedi, k
sv. maši ob nedeljah in praznikih
itd.?

Imenitni govornik sv. Evherij
pravi: „Kako more človek verjeti, da
si dobiček dela, ako z vsem delom
in z vsem svojim terpljenjem večni
pekel pridobi in zgubo večnega raja
terpl? Ne, ne! to ni dobiček, škoda
se mora imenovati, ker pravi dobiček
je v tem, da se malo zgubi in veliko
dob!.“ Nesrečni grešnik pa si malo
pridobi, veliko pa zgubi; kapljico
divjega medli doseže, zato pa celo
uiorje naj slajši nebeške sladkosti
zgubi; za drobtinico ©sladkanega
kruha dd velikanske zaloge naj lju-
beznjivši rajske mane; za ldšnikovo
lupino zlata ali srebra si napravi

brezmerno in brezkončno terpljenje!
In kdo tako dela? Dostikrat Devedni,
ki ne znajo berzdati svojega grešnega
nagnjenja; še večkrat učeni, tako ime¬
novani olikani, izšolani, ki veliko
ber<5, pa ne tega, kar bi jim kori¬
stilo ; veliko mislijo, pa le meseno in
telesno; veliko modrujejo, pa njih
modrost je nečimernost ali celo nespa¬
met. Večnost ima pri njih naj zadnji
prostorček, ki bi mdgla pervega imeti
in jim -ves um in vse serce napol-
n o vati.

(Kleče.)  O moj večni Bog! kaj
bo, kaj bo z nami, ki življenje lju¬
bimo, in vender življenje sovražimo?
ki sami sebe še preveč ljubimo, svojo
večno srečo pa čertimo ? ki časnega
išemo z naj veči nevarnostjo, večno
in časno zgubiti? Odpri nam oči,
daj modrost, o Bog! Marija prosi!

113

iz verta Marijnih. otrok.

Sv. Janez Kancij ali Kenean.

Ta svetnik je iz Kenta na Poljskem,
od tod njegov priimek Kenčan. Poljaki so
Slovenci, naši bratje ; torej nas mora njegov
zgled tolikanj bolj spodbudovati. Njegovi
starši so bili plemenitega, žlahtnega stanu,
zraven tega pa silo bogoljubni. Še  otrok
je bil, in učili so ga greh prav živo čertiti,
čednost pa s celim sercem ljubiti. Otrok
se mora tako navaditi, da samo na be¬
sedo: „t o je greh!“  vsako reč urno po¬
pusti, če bi mu bila še toliko ljuba in
Prijetna.

V bližnjem mestu Krakovskem se je
šolal in je v učenostih silo lepo napredoval.
°e več pa je to vredno, da je v neštevilnih
nevarnostih, ki v tacih mestih čednosti žu¬
gajo, svojo nedolžnost neomadežano ohranil.
Malokdo je večega milovanja vreden, ka¬
kor marsiktere matere po deželi, ki na
telesu in na duši zdrave otroke v mesta
v  šole dajo: čez kaj let pa jim pokveke

8

114

domu prihajajo na šolski oddih — omeh-
kužene na telesu, okužene na duši in na
telesu! Nameri se večkrat, da taki netek
staršem vse in še sestram doto pogoltne,
in zredi se iz njega volk, ki po mestih in
po kmetih nedolžnost napada, ali pa laž-
njivi prerok v ovčjem oblačilu! Sv. Janeza
Kenčana je take nesreče po Božji milosti
obvarovala Marija, ki jo je priserčno častil,
in bila je njemu podpora, hramba in pre¬
milo tolažilo.

Nedolžnost in ponižnost je vselej Iju-
beznjiva. Sv. Janez je bil silno učen, vender
je sam sebe imel za naj manjšega; siliti
so ga mogli, da je sprejel učenje modro-
znanstva. Bil je pa on učenik zares; kar
je svojim učencem rekel, vse je njegovo živ¬
ljenje potsrjevalo ; bil jim je svitla zvezda,
v kteri so vse vidili, po čimur naj se sami
ravnajo. Zavolj tega so se pa tudi učenci
od vseh strani v obilnem številu zbirali
okrog nedolžnega in ljubeznjivega učenika
Janeza Kenčana. Kervavih solz vredno je,
kadar se morajo učenci zavračevati z be¬
sedami: „Nikar ne glej na to, kako tvoj
učenik živi, ampak na to, kaj te uči.“ O
nesrečen, o zanikaren taki učenik, ki za-

115

služi, da bi tisto uro svoj kruh zgubil, ko
se njegovo življenje ne zlaga z njegovim
učenjem! Ravno to pa tudi vi starši nase
obernite, ki ste pervi učeniki svojih otro¬
čičev, in stareji bratje in sestre, ki ste
zgled in vodilo svojim mlajšim bratom, se¬
stram in poslom.

Tako poštenega mladenča, Janeza
Kenčana, je Bog pa pred svoj altar po¬
klical. Bil je duhoven, in v tem stanu ni
druzega iskal kakor, da naj vsi Boga mo¬
lijo in časte in da naj se duše zveličujejo.
Uboge, vdove in sirote podpirati, je bilo
njegovo prav posebno veselje. Sam sebi
si je dostikrat veliko silo storil, da je
bližnjemu v potrebah pomagal. Ponižno in
revno se je oblačil in terdo postil, da je
meseno poželjivost zatiral in sveto čistost
ohranil. Neki dan jč kosec mesa nalaš
precej, ko je bilo iz vrele vode vzeto, in
opeče si usta, jezik in gerlo, ter reče sam
sebi: „Ti meso si hotlo mesa, jej ga zdaj
gorkega!“ Potem se na kolena verže in
in Boga, prosi, da naj ga odsihmal vseh
mesenih skušnjav obvaruje. Na prošnjo Naše
Preljube Gospe Marije je bil uslišan. Bere
se celo, da mu je Marija z otročičem Je-

8 *

116

zusom v prikazni podala lep cvetlični ven¬
ček na glavo v zastavo deviške čistosti.

Pri tej veliki milosti je pa vender
bil zmiraj ponižen, se sam nase ni zanašal
ter ni opustil pokoril, temveč jih je še po-
ojstril. Samega sebe se je štel ubozega
grešnika; torej je bil serčno vesel, ako so
ga malo čislali, ga zanemarjali, zaničevali.
Molitev je bila njemu, kar je ribi voda,
bila mu je živež za njegovo dušo, iz ktere
je moč dobival. Naj veči del noči je prebil
v molitvi pred križem, ki je bil blizo nje¬
govega stanovanja. Kristusovo terpljenje je
s toliko ljubeznijo premišljeval, da ga je
poslednjič gnalo tudi v sveto zemljo Jeru¬
zalem, in je tamkaj vse kraje obiskoval,
ktere je Jezus v svojem življenji na zemlji
s svojo pričujočnostjo posvetil. Tudi v
sveto mesto Kirn je romal, da je molil na
grobih apostoljskih poglavarjev ss. Petra
in Pavla. Pač dopadljiva je Bogu božja
pot iz tacih svetih namenov; ti pa, ki s
pregrešnimi nameni Šmarno goro, Sveto
goro, Rožnik in druge svete kraje oskru-
nuješ: dobro glej, kdo bo za-te ob smertni
uri prosil, ki Mariji tako strašno nečast
delaš!

117

Na enem teli romanj so mu bili ro¬
parji denar pobrali in so ga potem vpra¬
šali, „če nima več denarja?" On reče, da
ne. Komej pa so se nekoliko odtegnili, se
spomni, da ima še nektere peneze v ker-
nirji, mavki. Pri ti priči roparje pokliče in
reče: „Nisem mislil na denarje, ki jih tukaj
imam; nočem lagati, še te vzemite!" Ko-
parji stermč nad to odkritoserčnostjo, mu
poropano nazaj dajo, in vsi skesani gredo
od njega. — O laž, laž! koliko neki jih je
med pričujočimi, da bi ne bili od tebe čisto
nič oskrunjeni? Laž človeku že lica spre¬
meni, kakošna mora še le njegova duša
biti! — Umeri je ta ljubeznjivi prijatelj
Božji in veliki častivec Marije Device v
svoji domovini 24. grud. 1473.

(Kleče.)  „0 Marija!" tudi „mi, tvoji
hlapci, se veselimo tvojih čednost, hvalimo
Tvoje devištvo, se čudimo Tvoji ponižnosti,
pa še le slajši se nam zdi Tvoje usmiljenje.
Tega rajši objamemo, tega se večkrat spom¬
nimo, v to bolj pogosto kličemo." (Sv.
Bernard).

Memorare. (Gl. str. 18.)

118

Cvetlica.

Danes si pojdite cvetlice sami iskat
in serkat med iz nje, kakor pridne čebe¬
lice. Po samotnih pašnikih na pusti zemlji
pokriva dolge in prostorne kraje zeliše v
malih pritličnih šopkih z malim zvončka-
stim rudečim cvetjem. Pravi cvetlični pu-
šavnik je, ki se nikomur dosti ne prilizuje
in za nikogar ne vpraša. Živali ga le v
sili grizejo, toliko pridniši pa marljive čbe-
lice precej spomladi medu na njem išejo.
Morebiti ste uganili, da je to cvetje prav
dobro znano vresje.  Vresje! o zali učenik
tihega, samotnega življenja,  ki je
nasprotnik posvetnega šuma. Resje z mi¬
ra j zeleni,  bodi si po leti, po zimi,
jeseni ali spomladi: tudi človek, ki samoto
ljubi, se zmiraj cvetečega, to je v gnadi
Božji, veliko ložej ohrani. Lepe čbelice, to
je, dobre misli,  ga obiskujejo in s ve te
čednosti  se pri njem zbirajo. Kadar
tedaj resje vidite ali se nanj spomnite, se
zmislite na sveto samoto, prijatlico sv. živ¬
ljenja. Danes pa:

1. Premišljujte nektere minute, kako ostudna  j e
laž. Storite sklep, nikoli in nikakor ne lagati.

119

2. Molite oeenaš in češenamarijo za tiste v vicah,
ki so se z lažjo večkrat v svojem življenji pre¬
grešili.

Trinajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Pripoveduje se, da se je bil sv.
Filip Nerijan po smerti v prečudno
lepi svitlobi prikazal neki pobožni
osebi in ji je pokazal dolgo pot, ki
je bila vsa pokrita s ternjem in oj-
strim kamenjem. Ob enem je sprego¬
voril in rekel: ,,To je pot v ne¬
besa!“ Kaj praviš ti k tej poti, o
kristjan? Ali hodiš po nji? Ali je
nisi morebiti zapustil in se že davno
na poti pogubljenja znajdeš? O ne
pozabi resnice: Kdor hoče tergati

jabelka sv. raja, mora po ternji do
njih priti.

O mi nesrečni grešniki! ki nas
nezumne živali v skerbi za svoj bla-

120

gor dostikrat osramoti. Vidimo jih,
da škodijo v vodo, v ogenj, v tercje
in skalovje, da bi po taki poti, de
tudi poškodovane, se rešile, kadar je
hujši sovražnik zadej. Ti pa, o dlo-
vek! po gladki poti greha prav zložno
tekaš, in ne pomisliš, da je morebiti
konec te poti že disto blizo, in na
koncu brezno, ktero te bo požerlo
in ne boš vekomaj nikoli iz njega
rešen. Ti ljubiš življenje in ravno s
tem zgubiš življenje. Ti išeš življenja
v grehu, in smert v njem najdeš. In
kako kmalo, kako neprevidoma se
velikrat spolnujejo besede :

Danes ruddd,

Jutri merilc.

Zjutraj vesel,

Zvedčr vdl.

Davi zdrav,

Drdvi mertdv.

„Nebesa, nebesa ! 41  je klical zgo-
rej imenovani sv. Filip Nerijan, ko

121

so mu ponujali kardinalsko kapo.
„Nebesa, nebesa!“ kliči ti, pozemeljski
človek, ko se ti darilo, dobiček, čast
ponuja, da bi na široko pot pogub¬
ljenja stopil. „Nebesa, nebesa! u  kliči,
kadar ti žuga kaka skušnjava ali
skušnjavec v smertni greh te stermo-
glaviti.

To premišljevanje naj te uči, da
je ni veči nespameti, kakor: ,,veliko
na to misliti, kar je malo, in malo
na to misliti, kar je veliko." Ako si
zmožen za modrost, poslušaj, kaj
pravi sv. Pavel (2. Kor. 5,1): „Vemo,
ko se bo ta naša pozemeljska hiša
razderla, da dobimo od Boga po¬
slopje, hišo, ne z rokami storjeno, —
večno v nebesih."

O Bog, delivec neskončnega u-
smiljenja! dodeli nam milost, vanjo
priti. Mati milosti, Marija! pristopi
nam v pomoč!

122

iz  verta Marijnih otrčk.

Blaženi Kastiljski kralj Alfons IX.

Prav lepo je slišati, kadar kaka dežela
slovi za posebno pošteno in keršansko, ka¬
kor postavim Tirole, ki so znane po vsem
svetu zavolj posebne poštenosti, zvestobe
in žive vere svojih prebivavcev. Zato je
pa tudi vera te priserčne dežele sovraž¬
nikom sv. vere ojster pezdir v njih hu¬
dobnem očesu, krivoverci pa z vso silo tiš6
vanjo, kakor ose na zrelo sadje. Tudi
Kranjska dežela ni med zadnjimi, ko bi ne
bilo gerdega ponočevanja, in ko bi se sem
ter tje ne bilo vgnjezdilo kužno žganje, ko
bi ne bilo toliko ostudne kletvinje. — V
starejib časih je bila pa španjolska dežela
K a stil  j a s svojo močno keršansko vero
posebno sloveča in skorej vsi njeni kralji
so bili priserčni častivci presvete Marije
Device, posebno pa kralj Alfons IX. Nje¬
govo terdno zaupanje do blažene Božje
Matere pa tudi kratko in malo ni bilo
osramoteno. Dogodba naj vam to priča.

123

Bili so ob tistem času močno razšir¬
jeni krivoverci Albigenzi, brezbožni so¬
vražniki preljube Matere Marije Device,
kakor so splob krivoverci nasprotniki pre¬
svete Božje Porodnice. Bali so se ti hu-
dodelniki, da bi po sklenitvi duhovske in
deželske oblasti ne bili premagani, torej
so pri marokanskem kralju Maramolin-u
pomoči iskali in ga v deželo klicali. Le-ta
pride zares z neštevilno trumo Saracenov
čez morje. V svojem napuhu je ta moha-
medan žugal papežu Inocenciju III. da bo
cerkev sv. Petra v Rimu v konjski lilev
spreobernil in dal na njo postaviti pol¬
mesec, znamenje svojega gospodovavstva.
Zmaševati seje namreč hotel, ker je papež
po svojem poslancu dal povsod klicati k
križanski vojski zoper sovražnike sv. Cerkve.

Zbirali so se sicer od vsih strani k
kralju Alfonsu junaški vitezi, toda moč
sovražnikov je bila presilna, da bi se bil
mogel na samo človeško pomoč zanašati.
V bitvi zoper silovitega in strašnega so¬
vražnika se je imela vojska določiti. Kralj,
videč, da tolikim trumam ni kos, se oberne
k Mariji, Pomoči kristjanov, jo z velikim
zaupanjem pomoči prosi, sam sebe in vse

124

svoje dežele Nji zroči, ki je varhinja
kraljestev in sv. vere. Nato se začne ker-
vavi boj. Naprej neso križ Gospodov, zra¬
ven križa pa vihra glavno kraljevo ban¬
dero s podobo Marije Device, naj močnejši
Besednice španjske dežele. — Strašno je
bilo, ko so se keršanski junaki spopadli
in udarili z nejeverniki. Serčno se vojsku¬
jejo kraljevi vojšaki, ker jih pa saracenske
trume od vseh strani silovito obdajajo, in
se proti njim vale, jim ne morejo kaj. Že
beže kristjanje; že je kakor odločeno, da
so do čistega premagani in pobiti; že me¬
nijo, da španjske cveteče poljane so za¬
padle pustoti in pokončanju. Vsako člo¬
veško otevanje je zastonj. Le samo popol¬
noma zaupanje v pomoč Božjo še zamore
pomagati. Zares se Alfons še enkrat z
novim zaupanjem k Mariji oberne, k tej
močni pomoči v sili, in sklep stori, s trumo
izbranih junakov poslednjič sovražnika na¬
pasti. Z očmi vpertimi v podobo visoko-
milostne Device, ki je bila na vojniškem
praporu, vdari v jedro sovražne vojske,

Kaj koli premore zoperstati moči Božje
Matere, ki jo sv. Duh sam v sv. pismu
popisuje kakor strašno oboroženo, v bojno

125

versto postavljeno vojsko? Mati življenja
in usmiljenja se bojuje za otetje Španije,
za otetje Evrope. Kjer koli Ona svojo mo¬
gočno roko vzdigne zoper napuhnjene so¬
vražnike keršanskega imena, tamkej je
smert, strah in groza. Med saracensko
vojsko vstane komatija, groza in strah jih
prepade; do šestdeset tavžent sovražnih voj-
šakov smertni angel pobije in podere. Drugi
narodi pa, ki so bili zbrani v neštevilno
vojsko, so se kakor prah razleteli pred
naj svetejši Devico. Njih kralj Maramolin
sam je z neke višave ob Tolozi s koranom
(turškim sv. pismom) v roki vojskovanje
veleval, in hotel je veliko narodov svojemu
jarmu podvreči. Mogel pa je zdaj osramo-
ten španjsko zemljo zapustiti in bežal je
s svojo vojsko v Sicilijo, kjer je kmali potem
od čmera in vjedanja življenje sklenil. —
Keršanski vojšaki so bili hvaležni kato¬
ličani ; kar na bojišu odpojejo Bogu za¬
hvalno pesem in s solznimi očmi vesele
hvaležnosti se ozirajo v stavnico, ki jih je
pred njimi gredoč pod brambo nebeške
Kraljice peljala k častiti zmagi.

Kralj Alfons pa je slavno bandero z
lastnoročnim pismom poslal papežu Inocen-

126

ciju III v Rim. Papež to imenitno znamnje
obesi v cerkvi sv. Petra, vsim ljudem v
spričevanje, da napuh pred Bogom ne more
obstati, in da Ona, ki se je na zemlji
deklo Gospodovo imenovala, je od Boga po¬
stavljena otetnica sv. Cerkve in premo-
gočna zmagovavka naj številnejših vojska.
Alfons IX je umeri 5. vel. šerp. 1214, ravno
v god Marije Device Snežnice, oblagrovan
kakor otetnik in milovan kakor oče svoje
domovine.

Mi pa prosimo, da bi premogočna
nebeška Kraljica tudi dandanašnje neje-
vernike, krivoverce, le po imenu kristjane,
in vse sovražnike sv. Cerkve premagala s
sladko močjo svoje materne milosti in do¬
brote; sv. Očeta Leona XIII in njih pra¬
vice pa rešila iz roparskih in zvijačnih rok.
Recimo in kličimo s sv. Gregorjem Niko-
medijskim: (KlečS.) „  Nič, o Devica! ne pre¬
more zoper Tvojo moč; nič ne premaga
Tvoje jakosti; vse je pokorno Tvojemu po¬
velju, vse je podložno Tvoji oblasti." Skaži
tudi nam svojo pomoč v sili, o Marija!

Memorarc. (Gl. str. 18.)

127

Cvetlica.

Danes ste slišali nekaj od vojske,
torej Vam dam tudi cvetlico, ki je v ne¬
kaki zvezi z vojsko. Ti cvetlici pravijo
vir h. Otroci se ž njo ,,soldate igrajo" ter
glavice sekajo, torej te cvetlice tudi sol¬
da tke imenujejo. Kar pomeni otrokom
otročjo vojsko,  to naj Vam pomeni
pravo vojsko,  namreč zoper dušne so¬
vražnike. Virh je tedaj enkrat za vselej
znamnje duhovne vojske. Ta cvetlica ima
na precej dolgem steblu lepo krono iz pe¬
terih rudečih peresic, ktero po vseh pre¬
maganih zaderžkih kakor na tenkem drož-
čiku iz zemlje kviško vzdigne: tudi tebe,
kristjan, čaka vse lepši krona v nebesih,
ako vse dušne sovražnike premagaš. Ze¬
lene peresa te cvetke so kakor serčki ali
serčnati škiti: tudi ti moraš k duhovni
vojski, v skušnjavah itd. prinesti serčnati
škit, to je, keršansko serčnost,  da
boš premagal. Korenina virhova je čebu¬
lasta bunka ali gruda, srova nekoliko rezna
in kakor strupenkasta, pečena pa je prav
prijetna, neškodljiva in diši skorej kakor
kostanj: tudi začetek duhovne vojske je

128

precej grenek, toda kmal, ko se ta vojska
vname, se razodene tudi prijetni sad. Pra-
porec ali bandero, na kterega glejte v ti
vojski, naj Vam bo preblažena Marija De¬
vica. — Nemci imenujejo to cvetlico tudi
svinjski kruh,  ker te živali po njenih
koreninah strežejo. Ravno to bo pa delež
tudi tistim, ki duhovno vojsko zgube:
zveri hude vesti nad nje planejo in jih
začnd tergati, po smerti pa peklenske po¬
šasti namesto njih. Lejte tedaj, koliko zve¬
ličavnega nauka Vam ta cvetlica daje. Da
Vam bo pa nauk še bolj koristil, torej:

1. Premišljujte necoj po večerni molitvi saj kake
2 ali 3 minute, če ste v ti vojski zmagovavei
ali premagani?

2. Molite odstavek roženkranea „kteri se usmili
vernik duš v vicah“, za tiste, ki so se v svojem
življenji mlačno vojskovali.

Šestnajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Cvetlica iz verta večnosti ima
še četerto peresce, na kterem je za-

129

pisano: ,,večno terpljenje“. —
Izaija vpraša:  ,,Kdo zmed vas

hoče prebivati pri žrečem
ognji? Kdo zmed vas hoče
stanovatipri večni žerjavici 14 .
(Iz. 33, 14.) — Jest že ne, o prerok
Gospodov! Rajši na tem svetu vse
hudo terpim, da le tamkaj odidem
ognju, ki ga sv. Duh po tvojih ustih
napoveduje. Mislim, da ste tudi vsi
pričujoči moje misli. Torej hočemo z
Davi dom v  veliko besedo spregovoriti,
rekoč: ,,Zivi hočemo v pekel iti“, in
s sv. Bernardom odgovoriti: ,.da ne
bomo primorani po svoji smerti vanj
iti“. V duhu se hočemo v ta kraj
večnih marter in bolečin prestaviti,
se obvarovati nesreče, da bi bili po
smerti s silo pahnjeni v te „vnanje
teme, kjer je jok in škripanje z
zobmi' 4 , kakor sam Jezus priča.

To je zdravilo, pripravljeno iz
peresca cvetlice večnosti, ki je za-

9

130

dosti močno, serce vse spačenosti oči¬
stiti, in močno zdravje v dušo vliti.
„Rezno mislimo na muke peklenske 41 ,
je klical sv. Krizostom, „ker misel
na pekel nas bo pahnjenja v pekel
obvarovala 44 . Res je to, ko bi bila
misel in vera na pekel v duhu vsili
ljudf prav živo vkoreninjena: še no¬
bene duše bi ne bilo v peklu.

O Bog! o Bog! pekel je z du¬
šami napolnjen, in vzrok tega je, ker
ljudje vanj ne verujejo, ali nanj ne
mislijo, sklicuje neki učenik. — Pa
se sliši večkrat očitanje: „Duhovni
nas le s peklom strašijo ! Zmiraj nam
od pekla govorč ! 44  — Kaj se vam
zdi do te-le prilike, ki vam jo bom
povedal? Dva popotnika imata iti ob
razločnem času skoz velik gojzd na
svoj dom. Pervi pravi: Jest nočem
in ne potrebujem nikogar, bom že
sam šel, kakor bom hotel in mogel,
in zaničuje vodnika, ki se mu za-

131

stonj ponudi, da bi mu vse nevar¬
nosti razodel. Drugi si misli: Po
gojzdih in samotah je nevarno sa¬
memu hoditi, in si zanesljivega to-
varša poiše, kteri mu vse naprej povd,
po kterih potih in stezah je nevar¬
nost.

Kteri unih dveh se vam modrejši
zdi? Pravite: pervi je bil nespame¬
ten; drugi je pravo zadel. Se bolj
bote priterdili, ako vam pristavim,
da drugi je bil s svojim tovaršem
srečno prišel skoz samoto, ker ga je
bil prijate! od nevarnih krajev od-
vernil, in silo razveseljen je bil v
kratkem med svojo ljubljeno družino
in sorodniki. Pervi pa je bil precej
v začetku v logu zašel po neki stezi,
kodar so hodili lovci, in vdere se v
slepo ali skrito jamo, v kteri so bili
železni skopci za volkove nastavljeni.
Nastava se sproži in strašni železni
zobje ga stisnejo in križem prebodejo.

*9

132

Ko v tacih strašnih bolečinah na pol
mertev tamkej stoka, se priderv4 pa
še volkovi, in gladovni ga stergajo
— kos za kosom. Ali si ni bil ta
revež sam svoje nesreče kriv, ker je
prederzno zaničeval dobri svčt in do¬
brega prijatelja.

Taka se godi pa ravno tistim,
ki nauke duhovnov in njih svarjenje
pred nesrečno večnostjo prederzno
zaničujejo, ter jezikajo, da jih duhovni
s peklom strašijo! Ko bi bilo vsa¬
kemu služabniku Božjemu delati, ka¬
kor bi sam hotel; ali menite, da bi
ne učil vsaki rajši široke in prostorne
poti, kakor pa tesno in ternovo, ktera
tudi njemu velik trud prizadeva, ka¬
kor vsakemu drugemu. —

Ti tedaj ne maraš za vodnika,
kteri bi ti pokazal, kje so volčje jame,
to je, hude skušnjave; skopci, t. j.,
hudobni zapeljivci; žrelo volkov, t.
j., tvoje pogubljenje? Ako ne maraš

133

nevarnosti poprej vediti in viditi, boš
slep vanjo zabredel in padel v brezno,
iz kterega rešenja ni.

[Kleče.)  Mi nočemo zanaprej taki
slepci biti; odprl nam očf, daj nam
vselej skerbnih svarivcev, o Jezus!
Priskerbi nam jih, in obudi v naših
sercih zveličaven strah pred peklom,
o Mati usmiljenja!

iz verta Marijnih. otrok.

Marija Devica z neprecenljivo krono.

Ker smo ravno imeli v mislih do¬
brega vodnika, ki je potreben, da bi člo¬
veku pot kazal, vam bom povedal kosec
razodenja sv. Brigite, iz kterega si utegnete
prav zanesljivega vodnika ali vodnico za
svoje popotovanje proti večnosti izvoliti.
Tako le nekako piše ta svetnica:

Vidila sem nebeško Kraljico, Mater
Božjo, ki je imela na glavi predrago, ne-

134

precenljivo krono, in lasje so ji bili v pre¬
čudni lepoti čez rame razgernjeni. Bila je
v zlati suknji, ki se je v neizrečenem si¬
janji lesketala, in višnjev plajš je bil, kakor
višnjeva barva na jasnem nebu.

Čudim se temu lepemu pogledu in
vsa sem zavzeta, in zdajci se mi razo¬
dene zveličani Janez Kerstnik, in mi reče:
,,Zvesto poslušaj, kaj to pomeni. Krona
kaže, da je Ona Kraljica in Gospodovavka,
Mati Kralja angelov; razgernjeni lasje, da
je naj čistejši in neomadežanaDevica: viš¬
njevi plajš, da vse posvetno je nji bilo
kakor mertvo. Zlata suknja pomeni, da je
v Božji ljubezni znotraj in zunaj gorela in
žarčla. V njeno krono je njen Sin sedem
lilij vdelal in med te lilije je vložil sedem
kamnov. Perva lilija je ponižnost, druga
strah, tretja pokoršiua, četerta poterpež-
Ijivost, peta stanovitnost, šesta dobroserč-
nost, zakaj dobroserčnost da vsim, kteri
jo prosijo, sedma usmiljenost v vseh po¬
trebah ; zakaj v kakoršni koli potrebi se
človek znajde, otet bo, ako Jo iz vsega
serca na pomoč kliče.

Med te lilije je vložil sedem kamnov.
Pervi kamen pomeni njeno preimenitno

135

pobožnost, zakaj ni je čednosti, ktera bi
ne bila nji naj bolj popolnoma lastna.
Drugi kamen je njena naj popolniši čistost,
ker ta nebeška Kraljica je bila tako čista,
da od njene perve stopinje na svet do po¬
slednjega dne njene smerti tudi ne enega
samega madeža greha nad Njo ni bilo najti.
Ona je bila v resnici čisto čista. Tretji
kamen je bila njena (nebeška) lepota, ker
zavoljo lepote te Matere vsi svetniki skupaj
Boga povišujejo, in vsi sveti angeli in vse
svete duše so napolnjeni z veseljem zavoljo
Nje lepote. Četerti neprecenljivi kamen je
modrost Device, Njegove Matere; zakaj pri
svoji toliki lepoti je bila napolnjena z vso
rajsko modrostjo od Boga, in po Nji se vsa
modrost dopolnuje in spopolnuje. Peti kamen
je moč; zakaj Ona je tako močna pri
Bogu, da zamore vse streti, kar je stvar-
jenega in narejenega. Šesti kamen je svit-
loba, ki tako sije, da razsvitljuje angele,
kterih oči so svitlejši od luči, in da si hu¬
dobni duhovi Njene svitlobe ne prederznejo
gledati. Sedmi kamen je polnost vsega ve¬
selja in sladkosti, ki je v Nji tako popol¬
noma, da ni nobenega veselja, ktero bi se
po nji ne zvekšalo, nobene dobrovoljnosti,

136

ki bi po njenem pogledu polnosti in popol-
namosti ne pridobila; ker Ona je polna
milosti in nad vse svetnike. Ona je posoda
čistosti, v kteri je bil Kruh angelov in v
kteri je sleherna sladkost in lepota. Te
sedmere kamne je njen Sin postavil med
sedmere lilije, ki so na njeni kroni. Časti
in hvali Jo torej s celega serca, ker je res
vse hvale in časti vredna.

Iz tih kamnov in lilij na kroni Marije
Device si izvoli, preljubi kristjan, tovaršev
in tovaršic, prijatlov in prijatlic, vsakterih
čednost, da te varno popeljejo skoz temne
loge sedanjega življenja v vedno zelene in
ljubeznjive dole in pisane travnike pri¬
hodnjega veselja, v častitljivo mesto Jag-
njetovo, ter ne zajdeš ne v volkov jamo,
ne razbojnikom v njih roparske rokč. Na
tem popotvanji pa imej oči vperte v Jagnje,
k kteremu tvoje serce koperni, in vedno
se oziraj na svitlo zvezdo zgodnjo Danico,
Marijo prečisto Devico, brez ktere svitlobe
bi gotovo zgrešil pravo pot, ki pelje k Jag¬
njetu in bi zašel. Sv. German namreč pravt:
„Nobeden, o Ti presveta, ne bo zveličan,
razun po Tebi; nobeden ne bo hudega
rešen, razun po Tebi.“

137

(Kleči)  Dovoli tedaj, o svitla Zvezda
na morji! da simi pričujoči Tebe izvolimo
tovaršico na popotvanji k svojemu prelju¬
bemu Očetu, in da med lilijami in kamni
Tvoje presvitle krone tudi mi dosežemo
krono zmage in večnega veselja.

Mcmorare. (Gl. str. 18.)
Cvetlica.

Ker branje govori, da je bil današnje
lilije in drage kamne razodel in zročil
sv. Janez Kerstnik Božji služabnici, sv.
Brigiti; naj Vam tudi cvetlico dam, ki za¬
deva sv. Janeza Kerstnika; sprejmite tedaj
šentjanževe ali sladke koreninice, ki jik
menda vsi poznate. To zeliše s svojimi
sladkimi koreninicami rase po gojzdih in
temnih logih; tudi naše popotvanje v du¬
hovnem pomenu je po mračnih gošavah in
nevarnih samotah. Sv. Janez v pušavi se
ni bogato gostoval, ni bil zagorel od vina,
ne zaduhel od žganih pijač, kakor mnogi ne-
trezniki: živel je ob koreninicah in gojzd-
nih zeliših v naj lepši treznosti, torej tudi
v naj svetejši čistosti, v toliki svetosti in

138

zvestem spolnovanji svojega poklica, da ga
zmed vsili od žene rojenih ni bilo večega
memo Janeza Kerstnika. Naj Vam tedaj
bodo šentjanževe koreninice podoba pre¬
lepe treznosti.  Nemci imenujejo to
cvetlico angelsko sladkost.  (Engel-
siiss). Z angelsko  sladkostjo pa se moramo
poterjevati pogosto na tem popotvanji proti
večnosti, ako hočemo v angelsko  deželo
priromati in ne v deželo razdjanja in večne
groze. Kdo da je ta angelska sladkost,
Vam je dobro znano: v tabernakeljnu jo
imate •—■ nebeško mano, Kruh angelov, ve¬
selje svetih duš, sv. Rešnje Telo.  Naj
nas tedaj šentjanževe koreninice prijazno
uče: da bodimo trčzni v svojem življenji,
čisti ter olepšani z Marijnimi lilijami in
drazimi kamni, zlasti še kedar se bližamo
k mizi angelske Sladkosti.  Da pa
tega ne pozabite, torej:

1. Pritergajte si enkrat do jutri nekoliko v jedi
ali pa v spanji iz ljubezni do sv. Bešnjega
Telesa.

2. Molite enkrat do jutri oeenaš in češenamarijo
za se in za tiste v vicah, ki so bili v življenji
premalo trezni.

139

Petnajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

„Terdoglavni grešniki!' 1  kliče sv.
Hieronim, povejte mi sdj, kaj vender
čutite, ko slišite govoriti od ognja,
od ledii, od žepla, od smradil, od kdč,
od kr<5t, od škorpjonov, od muk, od
pekljenj, od natčzanj, od smertnih
britkost, od hudičev, od večnega og¬
nja ? — Morebiti se vam takrat v
misel vmuzuje kazališe ali teater, plčs
v zanikarnih stčpih in zbiralih, po
zapeljivih pivnicah? Ali kako ti bo
tista nova nališpana obleka stala;
kako boš šel na shod Božjo vežo
oskrunovat? Ali ti v misel hodijo
tiste bukve in spisi, polni dušne kuge,
ki jih brezvestni ljudje pišejo, pro¬
dajajo, posojujejo, razširjajo? Ali te
morebiti takrat vabijo spotikljive
pesmi, ki jih nečiste serca izmišljajo,

140

jim zapeljive napeve ali viže delajo,
jih v natis dajd in zazširjajo? Ali v
tih mislih na večno terpljenje more¬
biti norčuješ s svetimi resnicami od
večnosti, od pekla, ali da te duhovni
strašijo in nauke presilujejo ?

Ti mehkužnik! ko hi tebi bilo
skoz celo večnost le na rožicah pri
miru brez vsega gibljeja sedeti; ali
moreš le to samo misel prenesti? (5e
ti pa že to ni po volji, kaj rečeš,
kadar se spomniš neoveržljivih ver¬
skih resnic: od červa, ki z mir a j
grize;  od ognja, ki nikoli ne
ugasne,  ki je naš ogenj le pepdl,
ako se z unim primeri? Kdo se bolj
boji terpljenja, kot zmehkuženi greš¬
nik? In kdo nam bo razlagal, kako
je vender to mogoče, da taki mehek
človek se pa tako malo zmdni za
terpljenje, ki ga tamkej čaka! Že
britkost na duši mu je tolikanj zo-
perna, da od pekla že nauka še sli-

141

sati ne mara, zato da bi v svojem
lenem pokoji ne bil moten. O strašna
slepota! Taki boječnik pa ne pomisli,
da se utegne še nocoj zanj zadeti
terpljenje, ki ne bo ne jutri, ne po¬
jutrišnjem in nikoli konca imelo! —
Pa morebiti tega ne veruješ ? Ali boš
rajši čakal, da se v svojo vedno ne¬
srečo prepričaš ? Boš mar rajši takrat
še le začčl verovati, ko ti vera ne
bo več pomagati mogla? — V večno
veselje v nebesih pa rad veruješ, kaj
ne? ker se tvojim počutkom prileže.
Če pa eno verjameš, kar je Bog na¬
znanil, kje ti je mogoče nad drugim
dvomiti, kar je ravno tisti neskončno
resnični Bog razodel? K temu po¬
misli, da je vera v vse verske resnice
tako potrebna, da človek brez nje
ne more zveličan biti. Takrat tedaj,
ko bodo dobri sprejeti v večno ve¬
selje; bodo hudobni izdani v večno
terpljenje. To je učil On, ki ne more

142

ne goljufati ne goljufan biti; in kar
je učil, je z neštevilnimi čudeži po-
terd.il, s svojo smertjo zapečatil, s
svojim vstajenjem neoveržljivo storil.

Prosimo Te, o milostljivi Jezus!
zavoljo Tvoje predrage, za nas pre¬
lite kervf, zaverni nas na pravo pot
svojega življenja in resnične pokore,
da Te večna pravica ne bo primo¬
rala, nas enkrat obsoditi v večno za-
verženje, temuč nas sprejeti v večno
veselje.

iz verta Marijnih. otrčk.

Sv. Angela Merici.

Nekteri otroci so že s pervik let ka¬
kor suka goba, brez blazega veselja, brez
čutila za drugo, razun za pogolt kakega
boljšega zalogljeja, za krič in divje igračej
žmi ga tacega otroka kakor kočeš, ne boš
lakko kej boljšega v njem obudil. Gorje

143

staršem pri tacili otrocih, kterik oterpnost
pa le predostikrat v njih lastnem življenji
svojo korenino ima.

Toliko bolj veselo pa je, kjer se že
v pervi mladosti pokažejo žlahtne klice
svetega življenja, kakor pri sv. Angeli, ki
je imela že v svoji otročnosti priserčno
ljubezen do Jezusa in Marije. Pod vodbo
svojih staršev, v Desenzani na Laškem, je
vsaki dan s štirimi brati in sestrami vred
molila svoje zjutranje in večerne molitve,
pri kterib Blažene Matere Božje nikoli
niso pozabili. Ko so bili njeni bratje pri
igračah, je šla Angela s svojo stareji sestro
v svojo stanico, in ste pred malim altarč-
kom molile in pele. Tudi ponoči je ta
dobra otroka gorečnost gnala, vstajati in
moliti. Večkrat ste prespale na deskah ali
na stolih.

Nedolžna deklica se je silno bala, da
bi v Božjem kraljestvu kake škode ne na¬
redila, ter koga od Boga ne odvernila ali
mu bila kakor si bodi v spotikljej. Torej
se bero od nje marsiktere čudne zataje¬
vanja. Imela je prav lepe lase in prijetno
obličje; in ko ji neka tovaršica norčevaje
reče, da se ji zavolj tega snubivcev ne bo

144

manjkalo, se je hudo prestrašila; bila je
sklenila, razun Jezusu Kristusu, nikoli ni¬
komur svojega serca ne dati. Odmenila je
torej razdjati lepoto svojih las in obraza,
da bi ne bila nikomur v spotikljej. Vzame
saj, jih na vodi zavre in s tem svoje lasč
maže, da so bili sčasoma ob vso lepoto.
Kavno tako so ji od posta in čuvanja lica
venele. Toliko lepši pa je njena nedolžna
duša prihajala. Kaj praviš pa ti na to, ki
si veliko prizadevaš se lišpati in drugim
s svojo zapeljivo podobo mrežo nastavljati?
Ali ti bo ljubo, če bo kdo zavolj tebe po¬
gubljen ?

V štirnajstem letu ji je Bog vzel očeta
in potem ljubo sestrico. Velika žalost jo
je zavoljo tega obdajala, ona pa se je s
toliko večjim zaupanjem Bogu zročila in
pa Nji, ki se po pravici imenuje Tolažnica
žalostnih. Kako priserčno ljubezen je imela
do svojih domačih, še veliko veči pa skerb
za njih zveličanje, tudi tole kaže. Neki
dan nese jed dninarju na polje in po poti
grede priserčno moli in premišljuje. Pride
ji v misel: kako koli se njeni sestri na
unem svetu godi, in tako milo se ji stori,
da kar sredi polja pod milim nebom po-

145

klekne in z naj veči gorečnostjo k Bogu
moli, da naj njeni sestri saj vender dodeli
večni mir v nebesih. Po taki molitvi je bila
prečudno poterjena in potolažena, branje
celo pravi, da je bila v prikazni zagotov¬
ljena, da je njena sestra med čistimi de¬
vicami z Marijo, njihno kraljico, skupaj v
sv. raju. — Ko bi naši otroci saj včasi
tako delali, kakor Angela, ter molili, ko
nosijo očetom kosilo na kolodvor, na polje
ali kamor si bodi, ali ko hodijo na delo,
v fabrike in drugam: potem bi tudi med
njimi bilo več Angel in Angelov, in koliko
dušnega tolažila in poterjenja v dobrem bi
si zamogli pridobiti!

Angela se potem za vse posvetno nič
več menila ni, njene oči so se po vikših
dobrotah obračale in šla je z neprestrašeno
serčnostjo po poti popolnamosti dan za
dnevom, od čednosti do čednosti. Še le
bolj je bila v tem sklepu poterjena, ko je v
šestnajstem letu zgubila svojo ljubo mater in
nekaj let pozneje svojega naj mlajšegabrata.
I J o tem britkem udarcu je sklenila, zgolj
in edino roki Božje previdnosti se zročiti.

S takimi svetimi vajami, duhovnim
življenjem, mnogoterimi in hudimi poskuš-

10

146

njami in obilnimi milostmi jo je bil Bog
pripravil in zmožno storil za to, za kar jo
je bil odmenil: 25. kimovca 1535 je z dva¬
najsterimi tovaršicami pričela nov red ali
samostansko življenje. Ta red so namreč
nune sv. Uršule ali Uršulinarice,
ker bila ga je v brambo sv. Uršule in
njenih svetih tovaršic zročila. Papež Pavel
III je poterdil ta duhovni red, kteri za od-
rejo ženske mladosti toliko nezmerno do¬
brega stori, kjer koli je vstanovljen. Ko¬
liko pa se stori vsaki dan bogoljubne mo¬
litve, koliko revežem se pomaga! Sploh
ima marsikdo vse preslabe zapopadke, ko¬
liko dobrega katoliški samostani ali kloštri
store. Kolikor ima kako mesto ali kraj
pobožnih redov ali kloštrov, toliko zlatih
rudnikov ima, iz kterih se neprenehoma
koplje zlata ruda vsim prebivavcem za
večno življenje. Kdor ljudem kloštre podira,
mnihe in nune ali sploh duhovne preganja,
taki vam hujše dela, kakor kdor vasi in
mesta požiga; on je zakleti sovražnik člo¬
veškega rodu. — Angela je mogla pod po-
koršino biti perva prednica svojega novega
reda, dasiravno se je tega branila. Toda
ko je bila svoj tek dopolnila, tako dobroten

147

red vstanovila, jo je Bog tudi kmalo na
plačilo poklical. V pervem mescu 1. 1540
je s presladkim imenom „Jezus“ v ustih
po bogoljubno prejeti sv. Popotnici svoj
zemeljski tek sklenila. — Ta svetnica je
bila zlasti lep zgled, kako se neprenehoma
moli. Podnevi in ponoči, doma in zunaj, v
cerkvi, na polji in pri deluje molila. Kako
priserčno je častila in ljubila našo pre¬
ljubo Mater Marijo Devico, kaže tudi to,
da je vsak dan Njene ure ali dnevnice
opravljala. Posebno hvaležen mora ti svet¬
nici biti še zlasti ženski spol, ker s po¬
močjo zveličavnega reda sv. Angele se tav-
žent in tavžent duš za Boga in svojo
lastno večno lepoto nedolžnih ohrani, ali
tudi zanemarjenih pridobi — na prošnje
sv. Uršule in njenih 11 tavžent tovaršic,
in sv. Angele pod obrambo presvete Božje
porodnice, Marije Device.

(Kleče.)  O Marija! Ti si vsih devic
Kraljica. Ti si vsem dala in daješ njih ne-
umerjočega Ženina. (Po sv. Ildefonsu.) Prosi
tudi za našo mladost, da se obvaruje vsega
hudega in naj hujšega!

Memorare. (Gl. str. 18.)

10 *

148

Cvetlica.

Obernite danes oči na cvetlico zla¬
tico.  Zlatice cveto zlatorumeno, od sušca
do majnika; kadar so pa odcvetle, se hitro
posuše. Cvetice zlatice so tvoje mlade
leta,  pa le takrat, ako jih z razuzdanim
življenjem v cvetice bi a ti c e ne spre¬
meniš. Rumeno zlato mladih let le pre¬
hitro mine; iši si torej „zakladov, kterih
molj ne vje in rija ne vzame 11 , k čemur te
Jezus opominja. Ako tako delaš, bodo tvoje
zlatice še na tvojem grobu cvetle in dolgo
dolgo po smerti zlate žarke tvojih lepih
zgledov  med ljudmi razširjale. Da si pa
ta tehtni nauk res in bolj posebno k sercu
vzamete, Vam dam to-le imenitno nalogo:

1. Prevdarite nocoj in jutri svoje dosedanje živ¬
ljenje: s kakošniini žarki svojega življenja ste
Vi bližnjemu svitili; ali ste sploh več dobrega,
ali hudega zgleda svetu dali? Storite sklep, ka-
košne zlatice bodo Vaši prihodnji zgledi.

2. Opravite kratko molitvico, ali pa majhno mi-
lošnjo za tiste spokornike, ki bi bili radi svoje
hude zglede popravljali, pa so premalo časa
imeli.

149

Šestnajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Ali imate v spominu, preljubi,
da zdaj premišljujemo tisto peresce
s cvetlice večnosti, ki mu je imč
večno terpljenje pogubljenih? — Ti,
o nespremišljeni človek! ki greš z
urnimi stopinjami proti peklu, kaj se
tebi zdi, kako boš mogel v tem
breznu brezkončnega terpljenja ob¬
stati ! — Ako ti morivec nož na persi
nastavi, kaj ne? takrat ne misliš nič
druzega, kakor le samo, da bi mu
berž berž se umaknil ali nož spod¬
nesel. Taki nož si si pa ti sam na¬
stavil, ko si se smertnemu grehu vdal.
Ta nož je nož večne smerti; ti si pa
morebiti tako slep, tako nespameten,
da ga pri naj bolj zveličavnem opo-
minovanji nočeš s tem spodnesti, da
bi greh zapustil in se z dobro spo-

150

vedjo očistil! V4š, ti nespametni člo¬
vek! ko bi peklensko terpljenje samo
kake dv4, tri ure, ali saj ne več kot
pol dnč terpelo, kmal bi ti rekel:
Le pojdi poskusit, da se boš drugi¬
krat vedil varovati! Tako pa ti mo¬
ram na vso moč klicati: Ob, nikar,
nikar ne skušaj; zakaj od ondod te
ne bo več nazaj!

Postavimo to le: Ko bi Bog po¬
gubljenim rekel: „Zemljo bom s pes¬
kom napolnil, ter ga bo en sam kup
tje gori do nebesa. Vsakih milijon-
krat milijonov stoletij bom poslal an¬
gela in bo eno samo zernce tega
kupa odnesel. Ko bi rekel tedaj Bog:
„Kadar bo angel poslednji drobec
tega kupa odnesel, takrat bo vašega
terpljenja konec. 11  O kako vesele bi
bile pogubljene duše take sodbe!
Kako srečne bi se štele, ker enkrat
bi njih terpljenja vender le konec
bilo.

151

Toda, o moja duša! ko bodo
pretekle nepreštete in neštevilne leta,
ki smo jih ravno imenovali, ne boš
ne na koncu, ne v sredi večnosti! —
Poslušaj, nespametni grešnik! kaj
pravi pobožni Jakob Alvarez! „Ne-
srečni grešnik! tavžent let dolgo boš
kaznovan; po pretečenem tem času
boš tavžent milijonov let terpčžen;
in kakor ko bi se kazen še ne bila
pričela, boš mdgel z novega ne¬
skončne čase terpeti.“

O večni Bog! ta misel nam je
strašna; dodeli nam pomoč, tako ži¬
veti in pokoro delati, da se nam ne
bo večnega terpljenja bati, temveč
neskončnega veselja upati, ker ta
misel je prijetna našemu umu, lju-
beznjiva našemu sercu. O Marija! pri-
bežališe grešnikov, prosi za nas!

152

iz verta Marijnih otrok.

Sv. Janez Zlatoust.

Duša tega svetnika je bila enaka lju¬
beznivemu vertu, v kterem so rastle cvet¬
lice neštevilnih čednost v veliki obilnosti.
V tem vertu je vera zmiraj več sadu ro¬
dila. Ljubezen do Boga, naj vikši Dobrote,
je bila v njem dosegla silno velikost in
cvetla je tako prežalo, kakor je le mo¬
goče. Ta ljubezen Božja, ki je gorela v
njegovem sercu, je tudi storila, da je za
Jezusa, našega Božjega Zveličarja, vse storil,
vse terpel. Jezus je bil cilj in konec nje¬
govih misel, besed in del. Z molitvijo, pre¬
mišljevanjem in zatajevanjem v šestletni
samoti si je bil pridobil zaklad naj lepših
učenost. Iz tega zaklada je zajemal, kakor
iz studenca, neprenehoma nebeško zlato
svetih naukov, da je ž njimi svojega bliž¬
njega poterjeval, tolažil, poživljal v svojih
pridigah. Žavolj nebeških, preljubeznjivih
naukov, ki so se cedili iz njegovih ust, so
ga imenovali Kriz o st orna, to je, Zla-

153

tousta.  Pa od kod so tolikanj lepe last¬
nosti tega svetnika svoj začetek imele?
Kolikor je bilo pri tem človeškega djanja,
je blezo bilo zahvaliti se njegovi bogoljubni
materi, ki je mlado serce svojega sina
vžigala z najgorečniši ljubeznijo do Jezusa
Kristusa in Njegove prečastitljive Matere.
Pobožni Surij pripoveduje, kako se je tudi
nebeška Mati Marija že v njegovih fan-
tinskih letih zanj pečala in mu tisto pri¬
jetno zgovornost pridobila, ki ga je ko pri¬
digarja tolikanj slovečega delala. Z zgo¬
vornostjo, ki je vse premagala, se je po¬
ganjal za čast Jezusa Kristusa in Njegove
veličastne Matere zoper krivoverce. Nje¬
gove usta so bile zgolj in sama hvala,
kadar je govoril od presv. Marije, Matere
iu Device. V pridigi, ko jo je imel nekdaj
na Svečnico, govori in pravi: „Mora se
preblažena Devica kakor veliki čudež sveta
spoznati in častiti; zakaj med vsimi stvar-
jenimi rečmi je ni stvari najti, ktera bi se
zamogla ž Njo primerjati. Ona sama pre¬
maga nebo in zemljo!“ V drugi pridigi
božični dan pravi: „Marija ima za Bogom
pred vsimi stvarmi prednost v imenitnosti
in popolnamosti. 1 * Imenuje Jo živo stano-

154

vališe angelskega Kralja, živi in z umom
obdarovani paradiž, Božji tempelj ib vredno
prebivališe Božje. Tudi v sv. mašo. kakor
jo jutrovci obhajajo, je ukazal pridjati ne-
ktere hvalnice do Marije Device.

Tako so hvalile, blagrovale in povi¬
ševale zlate usta sv. Janeza preblaženo De¬
vico; kako pač serčno Jo je njegovo serce
ljubilo! Zanesljivo mu je bila pa tudi lju-
beznjiva tolažnica v stiskah, kterih je imel
zavolj Jezusovega Imena obilno terpeti. Sv.
Janez je bil namreč patrijarh v Carjem
gradu ali Konštantinopeljnu in je z veliko
serčnostjo čednost raširjal in grehe zatiral.
Bavno s tem si je pa bil tudi hudih so¬
vražnikov nakopal. Med njimi je bila zlasti
tudi cesarica Evdoksija, napuhnjena ženska,
ki je iz lakomnosti vdove in sirote zatirala
in nobene pravice ni spoštovala; nezmerno
denarja pa je zapravljala z nečimernim
lišpom, ki je bil ob tistem času v navadi.
Pač je nesrečni lišp nesprevidnim ženskim
dostikrat začetek naj grozovitnejših pre¬
greh. Sv. Patrijarh je pogosto pa zastonj
cesarico svaril v spoštljivih listih. Ko je
neki dan zoper nališpanost pridigal, so ce¬
sarico šuntali, da je na njo meril. To je

155

prevzetnico tako razkačilo, da ni jenjala
mehkega cesarja nadlegati, dokler ni sv.
Janeza odstavil in v pregnanje obsodil.
Ljudstvo, to slišati, vpije, se joka, žaluje,
se na velike trume zbira, da bi svojega
preljubega pastirja branilo; po njegovem
odpeljanji pa cesarja naganja z veliko silo,
da naj jim vikšega pastirja nazaj pokliče.
Drugo noč k temu vstane tolik strašin po¬
tres, da se del cesarjevega stanovanja po¬
dere. Prestrašena v taki grozi Evdoksija
k cesarju teče in ga prosi, da naj svetega
patrijarha iz pregnanja nazaj pokliče. Cesar,
sam prestrašen, privoli, in cesarica še tisto
noč v spoštljivem pismu vikšega pastirja
nazaj povabi. Ne da se popisati veselje, s
kterim je ljudstvo svojega očeta sprejemalo,
ko se je bil v mesto vernil.

Toda zaterjeni grešnik, ki ga le sam
strah gospodari in ne ljubezen, se silo
težko resnično spreoberne, in napuhnež
vse pred popusti kot svojo prevzetnost.
Nališpana Evdoksija se kmal spet da raz¬
dražiti zoper serčnega škofa. Daleč v mesto
Kukus v Armenijo ga v pregnanstvo že¬
nejo. Pa tudi tamkaj je sv. Janez silo go¬
reče delal za kraljestvo Božje, celo du-

156

hovne je razpošiljal sv. vero med never¬
niki oznanovat. Razdraženost sovražnikov
pa še ni nasitena; na naj zadnje pokrajine
cesarstva ga hočejo med divje ljudstvo
zagnati, da bi tamkaj konec storil. Tri
mesce dolgo so tirali vojaki ubozega starčka
med grozno divjačnostjo in neusmiljenjem
na odločeni kraj; in — res jim je posled¬
njič omagal in umeri. — 13. kim. 407 se
mu vsemu zdelanemu ponoči razodene sv.
marternik Bazilisk, pri kterega cerkvi je
prenočeval, in mu reče: „Nič ne maraj,
moj brat Janez, jutri bova skupaj." Hoče
se, silno razveseljen zavolj tega razodenja,
na smert pripravljati, in prosi vojake, da
naj ga do petih zjutraj dalje ne silijo. Ali
zastonj! Neusmiljeni ga na vse zgodaj
dalje primorajo in ga še dve uri naprej
ženejo. Toda dalj niso mogli z napol mert-
vim starčkom; nazaj ga vlečejo v cerkev
sv. Baziliska. Berž ko dojdejo, že sv. škof
čuti bližnjo smert. V belo obleko se obleče,
kakor bi šel na svatovšino, prejme ss. za¬
kramente, se zaznamnja s sv. križem in
med svojim navadnim pregovorom: ,,Hvala
Bogu za vse; Amen!" dušo izdihne. K
njegovemu pokopu seje zbrala velika mno-

157

žica devic, mnihov in druzih pobožnih ljudi,
kakor bi se bili dogovorili, in pokopali^so
ga slovesno v cerkvi sv. Baziiiska. Cez
31 let so bile njegove svete košice v Kon-
štantinopelj prenesene, zdaj pa so v cerkvi
sv. Petra v Kirnu.

(Kleče.)  O Bog! daj tudi nam vse brit-
kosti, obrekovanja in preganjanja serčno
premagovati in enkrat na prošnjo Marije De¬
vice in njenega častivca, sv. Janeza Zla-
tousta, zveličano umreti.

Memorare. (Gl. str. 18.)

Cvetlica.

Danes si vzemite v spomin cvetlico,
ki se ji pravi tropotec,  in jo menda
precej spoznate, ker se skorej povsod dobi.
Njeno perje hladi rane, kadar se kdo udari.
Taki tropotec naj Vam bo misel na smert
pri mnozih udarcih in ranah sedanjega
življenja. Morate pa tudi tropotca iskati
in devati na rane in udarce, ki ste jih pri¬
zadeli svojemu bližnjemu, da bo spomin
na smert Vam hladil Vaše lastne rane in
udarce. Torej:

158

1. Premislite nocoj, ee ste že popravili vse, kar
ste bližnjemu žalega storili.

2. Molite trikrat češenamarijo za srečno zadnjo
uro in milostno sodbo.

Sedemnajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Pojdi z menoj, o človek, v duhu
visoko gori nad zemljo, ali če hočeš,
tudi v nebesa; od ondod hočeva doli
gledati, kaj ljudje na zemlji počnejo,
kako se za sv. raj pripravljajo. Vse
na zemlji mergoli, vse hodi sem ter
tje, vse dela, se trudi in vpira. Tam
vidiva nekoga, ki ves spehan dirja
za meglico prazne časti ali pohvale;
drugi ves svet preverne, da bi si
pridobil več blaga v shrambo, denarja
v skrinjo, denarnega papirja v pre¬
dale in pismovnice; tukaj drugi sedi
in pije, pa le še pije in ves otrapan

159

ne vd več, kaj da govori; spet drugi
se valjajo po blatu naj ostudnišik
poželenj od leta do leta; iz nekih
hiš se sliši jok in zdihovanje, iz druzih
kletvinja in prepir, da bi se hitro
ogenj utrinjal. Pri molitvah je malo
zbranih, v cerkvah veliko razuzdanih
otrdk, malo pokornih in pobožnih, po
pisarnicah malo vdrnih, po učilnicah
malo naukov iz ljubezni do Bogd,
po rokodelnicah malo Čistih sere, po
hišah malo svetosti, pri delu in v
drušinah premalo sramožljivosti, po
tergih in prodajavnicah veliko golju¬
fije, v nočdh veliko tatvine, po sa¬
motah dosti roparstva, po sodnicah
marsikaj podkupovavstva in krivice,
pri bogatih neusmiljenje, pri posoje-
vavcih odertija, rubežen, pri zadol¬
ženih nezvestoba in prekanljivost, pri
ubožnih nezadovoljnost, godernjanje,
nevošljivost, — pri bolnih nepoter-
pežljivost in slepo obetanje pobolj-

160

sanja, pri ozdravljenih povračevanje
v greh, pri spovednicah dosti laži in
hinavšine, pri obhajilih veliko božjih
ropov. Le malo število jih je, kteri
pravih zakladov z resničnim sercem
išejo. Naj veči del jih gre po široki
poti, ki v pekel pelje, ali pa je na
njo obernjenih. In v sredi tacega
šuma, posvetnega gnanja in djanja
jih neprenehoma pobira smertni an-
gelj; vsaki ga čuti, da je blizo. ven-
der se le v zemljo obrača in se je
deržf z nekako silo, da ga ni odter-
gati. — Tako je njih zunanje živ¬
ljenje. Ako se pogleda pa v serca in
duše naglo memo gredočih prebivav-
cev na ti zemeljski kroglini, je pu-
šava in razdjanje še le strašnejši, ker
veliko je zunaj svitlega kakor zlato,
znotraj temnega kakor noč; zunaj
čistega kakor sneg in lilije, znotraj
kužnega in umazanega kakor nesnaga,
zunaj poštenega kakor poštenost sama,

161

znotraj krivičnega kakor gola krivica.
Torej vam povčrn, da se zmiraj manj
čudim nad besedami večne resnice:
„Veliko je poklicanih, malo
iz vol j enih . 11

Prevdarite te resnice, preljubi,
prejden se v razuzdanost podaste, —
in če jih bote premišljevali, — se v
razuzdanost podali ne bodete. Kaj si
vender s tem pridobiš, ako svojim
počutkom, svojemu hudemu nagnjenju
strežeš, s tem pa si zapraviš svoj
pokoj, svoj veseli obraz, svoje ne¬
dolžno serce, svoje zveličanje! Kdaj
je še grešnik bil srečen, kdaj je še za¬
peljani človek od zapeljivcev samih
čislan, kdaj oskrunjenka od skruniv-
cev hvaljena bila ? Ce pa hudobni
Človek tebe grešnega ne more ljubiti,
koliko manj dobri kristjan, in ko-
likanj manj še le Bog — neskončna
svetost sama? Nikar se torej ne Čudi,
ako te sv. Duh uči, da nečistniki,

11

162

prešestniki, tatovi, lakomniki in drugi
enaki nimajo deleža v kraljestvu Bož¬
jem, da jih torej unemu nasprotno
kraljestvo čaka, namreč, kraljestvo
pogubljenja.

Skerbi nas, o pravični Sodnik!
da morebiti tudi zmed nas marsikteri
niso med malim številom izvoljenih.
Delaj, o Gospod! z nami po svoji
milosti in ne po našem zasluženji, in
reši nas večne smerti. Marija, nikar
nas ne zapusti!

iz verta Marijnih. otrčk.

Zveličani cesar Karol Veliki.

Karol, sin kralja francoskega Pipina,
je bil božični dan ( 800 ), dasiravno ni pred
ne vedil ne prosil, od papeža Leona III v
cerkvi sv. Petra v Rimu za rimskega ce¬
sarja slovesno kronan. Bil je serčen in
močen vladar; toda zlata cesarska krona

163

in junaške djanja niso bile tisto, kar ga
je pred Bogom velikega delalo, temuč nje¬
gova zmernost, njegova ponižnost, njegov
spokorni duh, njegova gorečnost za raz¬
širjanje in ohranjenje sv. vere, njegova
čista in nesamopridna ljubezen in vdanost
do sv. katoliške Cerkve, do njenega pogla¬
varja in apostoljskega sedeža. Bil je v
resnici eden zmed najblagših vladarjev, ki
so kdej kak prestol zasedali, in pravi zgled
popolnoma cesarja, zvest sin sv. Cerkve.
Papeževih dežel, ki so mu jih sovražniki
že takrat hotli ugrabiti, kakor dandanašnji,
zakaj roparji so zmiraj na svetu, — tih
dežel cesar Karol ni le ohranil sveti Cerkvi,
ampak jih je še zmnožil. Njegov namen,
cilj in konec je bil: narode, ki mu jih je
bila Božja previdnost zročila, v resnici ob¬
delati in olikati ter jih srečne storiti. Imel
je pa jasno spoznanje, kterega toliko der-
žavnikov pogreša, da prave olike brez ker-
šanstva ni. Torej si je veliko prizadjal,
tudi čez meje svojega cesarstva sv. vero
razširjati. Napravljal je nove škofije, sa¬
mostane in neštevilne šole in učilnice, ter
je v vsih reččh delal v edinosti s katoli¬
škimi škofi in pred vsim z rimskim pa-

11 *

164

pežem. Tudi dandanašnji je šol in učiliš
zmiraj več, vender pa vere zmiraj manj,
in skorej veči del — če je kdo več štu¬
diral, manj vere ima, ker je po šolali —
kakor drugod — premalo cerkvenega duha,
in ravno sedanji čas je hotel še tega, ko¬
likor ga je, iz šol pregnati, ter šolo po¬
polnoma od cerkve odločiti. Karol Veliki
pa ne tako; on je šole in vse umetnosti
s Cerkvijo v edinosti ohranil, zato ga pa
tudi dandanašnji slaboverniki čertijo in ne
govore lepo od njega, kakor tudi od ka¬
toliške Cerkve ne.

Kje pa je bil kdej dober katoličan,
da bi Marije ne bil priserčno častil? Tudi
cesar Karol Veliki te dolžnosti ni zamudil;
posebno ljubezen in češenje je imel do Nje
in zidal je Materi Gospodovi v čast več
cerkev. Naj lepši spominek tega priserč-
nega češenja si je postavil v mestu Abenu,
kjer se je rad mudil, svoje poslednje leta
skorej zmiraj prebival, in hotel tudi ondi
pokopan biti. Ta spominek je stoljna cer¬
kev Marije Device v Ahnu, za ktero je dal
od daleč voziti veliko marmornih in por-
firnih stebrov visoke cene, vrata in obdurja
iz brona liti, streho s svincem kriti, svete

165

posode iz predrazih kovin narediti, in pre¬
lepe cerkvene obleke napraviti. Bila je
prežala cerkev, kakoršne večerna zemlja
poprej ni vidila. Leona III papeža je prosil,
da so mu sami prišli iz Rima to novo
cerkev v čast Božje Matere posvetit. To
se je bilo zgodilo ss. treh Kraljev dan leta
804 vpričo veliko kraljev in gospostev.

V ti cerkvi je cesar Karol molil noč
in dan. To cerkev je obogatoval z naj ime-
nitnišimi darili, ki jih je prejemal, namreč,
s predragimi svetinjami od Našega Gospoda
Jezusa Kristusa, Njegove častitljive Matere
in svetnikov. Naj imenitniši tih svetinj so:
Dva kosa sv. križa Jezusovega, kos gobe,
s ktero so Zveličarju na križu piti ponu¬
dili ; kos vezi, s kterimi je bil Jezus zve¬
zan ; in kos enega žebljev, s kterimi so ga
bili na križ pribili; kosovi od ternjeve
krone Kristusove, od tersta in napisa na
križu; potni pert Kristusov, platno za ob-
ledje in plenice v kterih je ob svojem
rojstvu v jaslicah ležal.

(Kleči)  Tudi mi, o Bog! želimo zve¬
ličavno moč in gorečnost, da bi zamogli
zglede velikih mož posnemati, vselej biti
Tvoji zvesti služabniki, verni častivci Tvoje

166

Matere Marije in pokorni otroci sv. Cerkve.
Dodeli nam na prošnjo preblažene Marije
Device in vsih svetnikov k temu svojo
obilno milost!

Memorare. (Grl. stran 18.)

Cvetlica.

Po planinah in gorah raste strupena
cvetlica, ki ji pravimo les jak.  Na to ze-
liše danes svoje misli obernite. V zdra¬
vilstvu ga z imenom akonit  vse skozi
poznajo in je posebno dober pomoček v
mnozih boleznih, zlasti tudi zoper vnetja
in prisade.  Ta lesjak naj Vam pomeni:
misel na pekel,  ki je naj boljše zdra¬
vilo zoper vnetja hudih nagnjenj.  Ka¬
dar koli se tedaj hude nagnjenja glase,
daj jim poduhati lesjaka, to je, spomni se
na pekel, in kmal bo bolje. — Akonit
je tudi dober zoper nektere duhovne bo¬
lezni,  postavim zoper velik nepokoj, ka¬
kor zdravniki pravijo. Enak nepokoj pa
izhaja dostikrat iz hude vesti  zavolj
grehov; v tacih primerljejih ti zamore le
duhovni akonit pomagati, namreč: misel

167

na pekel, ktera te bo k pokori prignala.
Znano pa je, da pokora da tako sladek in
hladen pokoj, kakoršnega svet nikoli ne
more dati. Naj Vam danes dam to-le po¬
sebno nalogo v zveličanje vaših duš:

1. Kdor upa, da je v gnadi Božji,  naj moli
oeenaš in češenamarijo za tiste, ki niso veli¬
konočne spovedi opravili, ali pa sojo  nevredno
opravili.

2. Kdor se pa čuti, da je v smertnem grehu, naj
pridno vest izpraša in naj gotovo ta teden, in
če je mogoče, še nocoj k spovedi gre.

Osemnajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Pomisli to le, verni kristjan! Ako
bi Bog pripustil, da bi prišel kak
samomorivec pogubljen iz žalostnega
kraljestva večne teme še enkrat na
dan in bi se ti pred očmi prikazal
v tistem stanu, kakor je zdaj njegova
duša, ali kakor bo s telesom vred

168

po sodnjem dnevu, obdan od hu¬
dobnih duhov, vklenjen in zvezan, z
bledim obrazom, s červivim in sne-
denim životom, z neprenesljivim smra¬
dom, umazan, nagnjusen, zunaj in
znotraj ves razbeljen, terpeč, cvilijoč
in kričeč: kakošna, groza bi tvojo
dušo pretresala, kak strah bi te spre-
lčtoval, kake sklepe za boljše živ¬
ljenje bi delal! Ako ti ga pa tudi
Bog ne pošlje, si ga sam pred očf
postavi ter ga vprašaj: O nesrečni!
povej mi, kakošne muke, kake brh¬
kosti in bolečine moraš ti terpeti?
Koliko 14t si že v tem strašnem kra¬
ljestvu zaverženih? Koliko stoletij
boš še mogel z drugimi zaverženimi
v tem ognji prebiti?

Odgovoril ti bo: Naše terpljenje
je grozovitno, je neprenehljivo, nikoli
ne bo jenjalo, je večno. Naj manjši
naših bolečin preseže vse terpljenje,
ki ga Božja pravica vam nakloni ali

169

človeška krivica napravlja. Kolikor
silo hudo, neprenašljivo je to terp-
ljenje, bi nam bilo prenašljivo, ako
bi imelo le nekoliko prilajška, ali po¬
koja, ali ko bi nam bilo upati, da
ga bo enkrat konec.

O keršanski poslušavec! pri usmi¬
ljenji Jezusovem, ki je zate umeri,
te večne nesreče odrešiti, pri ljubezni,
ki jo imaš do samega sebe, ti rečem:
piisli na to, kar te na poslednje čaka,
in vprašaj svoje telo in vse svoje po-
čutke in moči: ,,Kdo zmed vas za-
niore prebivati pri žarečem ognji ?
Kdo zmed vas hoče stanovati pri
večni žerjavici? (Iz. 33, 14.)

Poslednje stoletje je neki mož
posebne čednosti spreobernil neči-
merno, poželjivo ženo s tem, da ji je
pogosto ponavljal besedi: Pekel! zmi¬
gaj ! pekel! zmiraj!

O človeški otroci! pekel! zmiraj!
nebesa! zmiraj! zapišite si v serce

170

te besede. „Kdor se pri tacih strelah
ne zbudi, on ne spf, je mertev“, pravi
sv. Avguštin.

Pred Tvojim obličjem, o usmi¬
ljeni Jezus! Ti obljubimo in zater-
dimo, da hočemo za svoje grehe za¬
dostovati in po Tvojih svetih zapo¬
vedih živeti: reši, obvaruj nas več¬
nega ognja! Marija! sprejmi nas v
svojo brambo in vari nas!

iz verta Marij nih otrčk.

Svetinje Marije Device v Ahen-u na Nemškem.

Med drugimi svetinjami je bogoljubni
cesar Karol Y6Iiki tudi mnogotere spo¬
minke od preblažene Matere Marije De¬
vice pridobil in daroval stoljni cerkvi v
Ahen-u na Nemškem. Taki spominek je:
obleka Matere Božje,  iz volne tkana,
ki se je do današnjega dnč ohranila, in
se vsakih sedem let z druzimi svetinjami
ljudstvu kaže.

171

Druga imenitnost je pas Marije De¬
vice, iz lanenine tkan, na obeh konceh ru-
dečkaste barve, shranjen v monštranci, 2
čevlja visoki. Dva imenitna, pobožna moža
sta ga bila prinesla z Marijnim oblačilom
vred iz svete zemlje v Carjigrad. To je
bilo ob času cesarja Arkadija, v petem
stoletji. Sv. Pulherija, hči cesarja Arkadija,
je dala zalo cerkev zidati in posodo s
svetim pasom v nji hraniti. L. 410 pod
cesarjem Leonom so sveto posodo odperli
in sveti pas položili na cesarico Zoe, ki je
bila od hudobnega duha nadlegana, potem
pa pri ti priči rešena. Našli so pas še prav
lep in cel, kakor bi bil ravno tistikrat na-
tkan; svitloba je šla od njega; tudi je
visel na njem zlat pečat in pergamentno
pismo z letnico in dnevom, kdaj je bil
prenesen.

Lasje presveteMarije Device.
— L. 1000 po Kristusovem rojstvu je bil
dal cesar Oton III grob zveličanega ce¬
sarja Karla Velikega odpreti. Ko so zid k
grobu v cerkvi prebili, niso našli trupla
ležati, kakor druge, ampak kakor živega,
sedečega na tronu, z zlato krono na glavi,
s kraljevo palico v eni, z evangeljskimi

172

bukvami v drugi roči. Na vratu so mu
visele na motozih tri drage pušice s sve¬
tinjami, ki jih je v življenji večkrat pri
sebi nosil. Te svetinje so bile: Kosec od
sv. križa, nekaj las nebeške Kraljice, in
majhna podoba naše presvete Marije De¬
vice, malano od sv. evangelista Luka. (Sve¬
tinje las Marije Device so bile v okrogli,
zlati, z drazimi kamni ozališani posodici,
in mesto Ahen jih je bilo z Marijno podobo
vred darovalo cesarici Jozefini, ženi per-
vega Napoleona.) Te svetinje z unimi ve-
čimi od Kristusa Gospoda vred, in mnoge
od svetnikov, je ljudstvo zmiraj od smerti
Karola Velikega v naj veči časti imelo.
Že ob času tega cesarja so romarji od
blizo in iz daljave popotvali k cerkvi Ma¬
rije Device v Ahen. Te božje pota so bile
vsakih sedem let kakor veliko romanje za
ves nemški narod. Vse ceste in pota so
bile polne bogoljubnih romarjev, kadar je
tisti čas prišel. Pa ne le samo iz Nem¬
škega, ampak tudi iz Češkega, Ogerskega
in Slavonskega in od druzik daljnih krajev
je ljudstvo prihajalo; sv. Brigita je bila
prišla v spremljavstvu nekterib duhovnov
in več romarjev celo iz Švedskega sveti-

173

njam Našega Gospoda in Njegove svete
Matere češenje skazat. Od kakih deset let
sem so te romanja v toliki obilnosti jenjale,
vender se katoliške ljudstva ob Rajni še
zmiraj derže navad svojih sprednikov ter
med glasno molitvijo in petjem skoz mesta
in vasi proti Aknu popotvajo, kjer se te
svetinje hranijo in romarjem skazujejo.

Ko sem vam danes od svetinj govoril
in pravil, moram potuhnjenost in hudobijo
ali pa nevednost mnozih krivovercev in
druzih sovražnikov sv. Cerkve v misel vzeti.
Taki se večkrat čez katoličane jeze, fari¬
zejsko se nad nami spotikujejo, vpijejo in
gerdo nas obrekujejo, ker svetinje, ostanke
od svetnikov in druge svete reči spoštu¬
jemo, hranimo, zbiramo, in jim češenje ska-
zujemo. Še celo lažejo, da Marijo, svetnike
ali svetinje molimo, ko jih le častimo.

Kako nezmerno in neslano češenje
imajo pa ti hinavci sami, ne do ostankov
od svetnikov, ampak do tacih ljudi, ki so
dostikrat veliki grešniki, hudovoljniki, ali
tudi hinavci. Zakaj njih ostanke tako či¬
slajo in časte? Zato, ker so v kaki po¬
svetni učenosti sloveli, veliko pisali —
vmes tudi umazanega in pohujšljivega;

174

gladke pesmi kovali — med njimi tudi du-
šomorivne in kužljive ; natorstvo učeno raz¬
lagali — velikrat lažnjivo in celo Božjemu
razodenju nasproti; silovito modrovali in
z modrovanjem zavergli, kar nas je Božja
nezmotljiva modrost učila. Za take zasluge
jih zaničevavci svetnikov in svetinj nad
zvezde in solnce povzdigujejo, se za njih
ostanke tergajo, jih silo drago plačujejo,
časte in spoštujejo, da bi mogel pamet¬
nega človeka smeh lomiti. Malo lasčkov,
kak perstan, pero, košček obleke, kake
čerke od njih roke — o kako imenitne,
kako častitljive so jim te reči! Stoletnice
tacih mož krivoverci celo večkrat z zvo-
nenjem in druzimi cerkvenimi šegami ob¬
hajajo.

Pa kdo jim bo kalil njih smešno ve¬
selje? Naj jim bo! Samo, da bi nas zmi-
rom pustili, ki vse bolj žlahtno češenje
skazujemo takim ranjcim ljudem in njih
rečem, ki ga v resnici zaslužijo. — Naj
hujši je, da ti hudovoljni ali pa nevedni
ljudje tudi veliko katoličanov, dostikrat po¬
štenih, s svojim obrekovanjem v zmoto
spravijo. Veliko radi govore od tega, da
se svete reči drago plačujejo in kdo ve,

175

kaj še vse. Pošteni možje, ki so bili sami
v Rimu, vedo, da se za svetinje nič ne
plačuje. Da se pa za pripravo, za posodo,
za pošiljanje spodobna taksa ali plačilo
odrajta, kdo je tako neveden, da bi se
temu čudil; sej se še majhno pisemce na
pošto zastonj ne vzame. Kar češenje svet¬
nikov tiče, vse njih češenje na Boga gre,
ki je svetnike povzdignil in po njih truplih
in druzih ostankih velikrat čudeže delal;
tedaj jih Bog sam časti, zakaj bi jih pa
kristjan ne? Vsaka cerkvena molitev, ktera
je za svetnike, je na Boga samega ober-
njena, ki je svetnike poveličal, ali za-
volj svetnikov tudi njih svete ostanke
ali svetinje počastil in povzdignil, in pri¬
stavljena je prošnja, da bi nam Bog po
zasluženji in prošnjah svetnikov svoje mi¬
losti delil itd. Mašne bukve so tega priča.
— Marsikdo je v zmoti v tem, kaj se pravi
Moliti, in kaj častiti.  Vsaki človek
naj tedaj ve, da molimo le samega
Boga, častimo pa Marijo, angele,
svetnike  in njih svetinje.  To je
nauk sv. katoliške Cerkve, ki bi ga sami
krivoverci ne mogli grajati, ako bi ga raz¬
umeli.

176

(Kleči.)  Bodi terej česen, moljen in
visoko hvaljen trojedini Bog v svojih svet¬
nikih, nam pa vselej milostljiv na njih
prošnje in zasluženje. Marija! sprosi nam
živo vero, terdno upanje in gorečo lju¬
bezen.

Memorare. (Gl. str. 18.)
Cvetlica.

Sprejmite danes cvetlico, ki se ji
p 1 a v i c a pravi. Plavice so cvetlice nad-
ležnice po njivah, ki žito spodjedajo in
spodrivajo in mu veliko škodujejo. Torej
so plavice prava podoba krivovercev in
mnozih vraž, ki čisto pšenico katoliškega
nauka spodkopujejo. Plevel se z njive trebi
in ruje, tako se mora tudi kriva vera
in vražarija trebiti iz čistega Jezusovega
nauka. Otroci pa večkrat pšenico samo
potaptajo, ko po plavicah segajo. Taki
taptači so tisti, ki Božjo besedo kaze in
od svetih reči zaničljivo govore, šege so¬
vražnikov naše vere pa širokoustno hva¬
lijo. Pravijo, da so plavice po vsem svetu
razširjene; tudi sovražniki resnice so povsod

177

potaknjeni, kterih se mora človek varovati:
ni vse zlato, kar se sveti, in ne
vse žamet, kar je lepo plavo, ka¬
kor plavice. Sprejmite k poterjenju v
čistem nauku to-le nalogo:

1. Od svetih reči vselej spoštljivo govorite; va¬
rujte se vr&ž in lažnjivih naukov.

2. Molite očenaš, eešenamarijo in apostoljsko vero
za spreobernjenje krivovercev.

Devetnajsti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Nektere peresca s cvetlice več¬
nosti smo že premišljevali; Bog daj,
da bi nam to premišljevanje bilo v
zveličanje teknilo! Ozrimo se pa še
na nektere korenine, ki jih ta cvet¬
lica v tla poganja, namreč v tla člo¬
veškega telesa. Take korenine naj
vam bodo mnogotere zatajevanja in
ojstrosti do samih sebe, kakor vidimo
pri svetnikih.

12

178

Pred vsirn drugim moraš pre¬
pričan biti in dobro vediti, da z ne¬
bes ne moreš nobene vedi milosti ter
gnade doseči, kakor je gnada, se od
svojih grehov spreoberniti in prav
spokoriti. Kakor je pa milost spre-
obernjenja včasi veči, postavim pri
sv. Pavlu, pri sv. Avguštinu, in včasi
manjši, kakor pri vsakdanjih spreo-
bernjenjih; tako je tudi sad in na¬
sledek v duši zdaj veči, zdaj nižji
vrednosti. Ta gnada spokorjenja zbu-
juje v duši sklep, da bo mdglo telo
začeti grenko plačevati veselje, kte-
rega je čutilo, ko je Boga žalilo.

Osramotena in v grehu poterta
duša se vname zoper telo in mu za¬
čne očitati: ,,Zdaj spozndm, da si ti
telo res moj sovražnik! Tebe upo¬
kojiti, sem stvarčm ljubezen dajala,
ki sem jo bila dolžna svojemu Stvar¬
niku in pravemu ženinu: to je bila
tatvina, to je bil rop, je bilo pre-

179

šestvo. Ti meso, si me zapeljalo!“
Nato se vžge v duši tako silna jeza
zoper njeno lastno telo, da jih ni
britkost in muk, ktere v bi se ji zanj
prehude zdele. Svojega Ženina je bila
duša zapustila, da bi telesu, blatu
stregla: o prehuda reč! Duši se oči
odpirajo, kaj daje  storila: zdaj, zdaj
— se bo maševanje začelo! Gorečnost
v pokorjenji je pri marsikterih spo¬
kornikih v začetku tolika, da kar ne
denejo tepčžnice iz roke, da kar ne
slečejo pokorilnega oblačila, kar ne
ustavijo posta.

Taka spokornost je navdihala
sv. Jopa, ki je klical: „Grešll sem ;
kaj čem storiti za Te, o Gospod, ki
si mi življenje ohranil? u  Sv. Avgu¬
štin, sam velik spokornik, te besede
pač dobro razume in jih razlaga,
rekoč: „0 moj Bog! spoznam svoj
greh, v taki nepokoj me je pogreznil,
da se mi nobeno strahovanje k nje-

12 *

180

govi spravi ne zdi preveliko. Govori,
Gospod! stori z menoj, kakor je Tvoja
volja; lej! k vsemu sem pripravljen,
kar koli hočeš z menoj storiti. Nimam
Ti kaj ponuditi, razun — serce, ki
je pripravljeno vse spolniti, kar mi
boš zapovedal. Naj me žareči pla¬
meni končajo, naj se moje telo na
kose razterga, ali naj moram druge
peklenja terpeti, ako je Tvoja volja:
pripravljen sem vse prenašati. Tebi
se darujem, na rokah in nogah zve¬
zan, od Tebe na tla verzen; ne bežim,
ne prosim, da bi Ti ne bil moj sod¬
nik; ne kličem po Tvoji sodbi v
druzega sodnika, ne izgovarjam se,
in ne prosim, da bi mi kazni zmanjšal.
Sodi me, moj Bog, po svoji volji;
Ti bodi meč, in jest klavni dar; pre¬
sekaj, kjer in kakor prav spoznaš,
samo da mi grehe odpustiš, ki sem
jih storil . 11

O Sin Božji! napolni tudi nas

181

grešnike z enakimi občutki, kolikor
in kakor je Tvoia sveta volja: „ve-
rum tamen memento debilitatis no-
strae 11  — spomni pa se zraven tega
naše slabosti. Marija! prosi za nas!

iz verta Marijnih. otrčk.

Ave Marija.

Od kod je Ave Marija — Češena Ma¬
rija;— Odgovor: Iz nebes. To ljubeznjivo
molitvico polno milosti in tolažila, ki se
kakor prijeten duh kadila dan na dan iz
milijonov ust proti nebesom vzdiguje —
angel Gabriel jo je z nebes prinesel na
zemljo. V sveti hiši v Nazaretu, ki je zdaj
v Loreti na Laškem, tamkej jo je ta ne¬
beški poslanec v pervo izrekel in sveti
aposteljni so jo poznim narodom zročili.
Vikši angel Gabriel, inoč Božja, je neoma-
dežano Devico pozdravil z besedami: Re¬
šena si, Marija! milosti polna, Gospod je
s Teboj, žegnana si med ženami. 11  In ko

182

Marija iz angelovih ust zve, da bo Mati
Najvikšega in ko v to dovoli in je od sv.
Duha spočela Najsvetejšega, hiti čez goro
k svoji teti, preljubi Elizabeti. In glej!
komej da jo Marija pozdravi, je bila Eli¬
zabeta od sv. Duha napolnjena in kliče z
velikim glasom: ,,Žegnana si med ženami
in žegnan je sad Tvojega telesa.“ Tudi to
besede so z nebčs, sv. Duh, Bog z Očetom
in Sinom, jih je sv. Elizabeti navdal. Be¬
sede JEZUS, ki jo še pristavljamo, Eliza¬
beta ni izrekla, ker še le po rojstvu Zve-
ličarjevem je imel svet to naj svetejše ime
slišati, pred kterim se morajo vse kolena
priklanjati v nebesih, na zemlji in pod
zemljo. Sv. Cerkev je pristavila to pre¬
sveto Ime in naslednje besede: „Sveta Ma¬
rija! Mati Božja! prosi za nas grešnike,
zdaj in ob naši smertni uri.“ Pobožni zgo¬
dovinarji so ene misli, da na cerkvenem
zboru v Efezu, v kterem je bil sv. Ciril
Aleksandrijski predsednik, se je bil ta pri¬
stavek pritaknil. Po tem takem so tudi te
besede iz nebes, ker sklepi cerkvenih zbo¬
rov so besede sv. Duha. Sta pa perva dela
te molitvice že v liturgii ali mašnih bukvah
sv. aposteljna Jakopa. Tudi sv. Atanazij

183

je že molil celo češenamarijo. In v maši
sv. Janeza Zlatousta so ravno tako njene
besede. V naj starših časih tedaj že so
Marijo častili in se ji v prošnje priporočali
s to molitvico, ki se ji pravi ,,Češena-
marija.“

Iz tega je očitno, kako imenitna je
češenamarija. Zdaj pa je prašanje, če je
kteri med vami, ki se ne odkrije in ne
moli, ko ga zvon ali pa zjutraj prebudenje
iz spanja povabi, da naj se hvaležno spomni
včlovečenja Simi Božjega in naj počasti
Marijo, Njegovo preblaženo Mater ? Kaj ne ?
ti ošabnež! zadnjo uro bi rad, da bi ti
Marija v pomoč pristopila; zdaj pa se nočeš
na Njo ozreti! Bog daj, da bi se to-le nad
tabo ne spolnilo: Kdor bo Marijo pred
ljudmi zatajil, ga tudi Ona ne bo spoznala
pred svojim Sinom na smertni postelji.
Spreoberni se, nehvaležni kristjan, spre-
oberni se!

Zveličana Ascelina je v čast Mariji
Devici molila vsak dan tristokrat češena¬
marijo, ob sabotah, o praznikih Marijnih
pa še po večkrat. Zavolj tega se je pa
prepričala, da ji je bila ta molitev vselej
varna in zanesljiva pomoč v sili in potrebi.

184

Sv. Katarina Sienska je vselej molila
angelovo češenje, kadar je vidila kako Ma-
rijno podobo, ali če je kako delo pričela,
in pri druzih priložnostih. Rajmund, popi-
sovavec njenega življenja, pravi, da si je
s tem sprosila in pridobila milost stano¬
vitne, nebeške čistosti. — Sv. Alfons Li-
gvorjan in sv. Karol Boromej sta to mo¬
litev vselej kleče opravljala. (In vita.)

Da molčim od druzega, naj samo še
v misel vzamem angelovo češenje, ker je
v ti molitvici živo opominovanje k trem
čednostim: k čistosti, ponižnosti in
ljubezni  preblažene Marije Device, ki jih
posnemajmo. Zakaj ko moliš: „Angelj Ga¬
briel je Devici Mariji oznanil in je spočela
od sv. Duka,“ se ti sveti iz obnašanja Ma¬
rije Device do angela naj višji ljubezen do
čistosti.  Kadar moliš: „Glej, dekla sem
Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi/'
vidiš naj globokejši ponižnost  svete De¬
vice. In ko rečeš: „In Beseda je meso po¬
stala in je med nami prebivala," spoznaš
neskončno ljubezen  Jezusa Kristusa in
neizrečeno ljubezen Njegove visokomilostne
Matere. Nikar tedaj ne pozabi, da te an¬
gelovo češenje uči tri velike čednosti: či-

185

stost, ponižnost, ljubezen — tri
cvetlice, brez kterih ne moreš Bogu do-
pasti, in si jih torej globoko v serce vsadi!

(Kleče.)  O Jezus ! pripravi nam za nje
dobro zemljo v vertu naših sere. Marija
lilija! češena nam bodi in prosi za nas
grešne Evine otroke !

Memorare. (Gl. str. 16.)

Cvetlica.

Na vertih in v posodah se prav po¬
gosto vidi cvetlica, ki vse, kar je na nji,
silo lepo in prijetno diši, bodisi steblo,
perje ali cvetje. Majeron  se ji pravi. Te
imenitne cvetlice nikar nikoli iz spomina
ne pustite; ona Vam bodi podoba člo¬
veka zatajenega,  ki svoje dušne in
telesne moči v svetem strahu ima. Taki
človek je prava cvetlica iz rajskega verta,
on je lepo dišeč majeron; iz vsih njegovih
moči presladko dišilo naj lepših čednost
duhti. Majeron nima kaj posebnega cvetja,
pa ga vse rado ima. O prelepi majeron,
človek v čednostih! Ti nimaš zlatih per-
stanov na roki, ne šopira na telesu, ne

186

zavihanih las; se ne kretaš in ne koračiš
ošabno in nečimerno: pa te vender vse
rado ima, zakaj ti lepo dišiš s poterpežlji-
vostjo, če tudi blata zaničevanja nate me¬
čejo, ali te preganjajo. — Majeron je prav
dobra začimba in jedi prijetne dela: ma¬
jeron — zatajeni človek — je drugim  v
velik prid, ker sam seboj ima malo
opraviti. Ostanite do jutri pri ti cvetlici in

1. sprašajte si zvečer vest, v kterih rečeh Vam
manjka majeronovega duha, to je, dolžnega za¬
tajevanja, in storite potreben sklep.

2. Molite enkrat eešenamarijo zase, da bi prido¬
bili majeronov duh s potrebnim zatajevanjem,
in pa za tiste v vicah, ki so se v življenji za
to čednost premalo trudili.

Dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Človek, kteri je mnogoterim in
mnogo dolžan, enemu več, drugemu
manj, — taki človek pri plačevanji
dosti britkosti ima: kolikor je dolgov,

18 ?

toliko skerbt, ker vsaki mora plačan
biti. Tako je tudi pri tebi, spokornik!
Neki svet učenik pravi: ,,Ker za po¬
koro in poboljšanje mora vsaki greh
kaznovan biti, kakor se samo po
sebi razume, torej je spodobno, da
si tisti, ki so se prederznili veliko
grešiti, tudi veliko strahovanj nakla¬
dajo. Ker se je poslednjič Človek z
grehom naj vikši Dobroti odrekel,
da se je po nespameti stvari vdal, —
kar je djanje, ki veliko zaničevanje
vsigamogočnega Boga v sebi obseže:
torej je po pravici, da se za pokoro
zavolj tolikega razžaljenja Božjega iz
lastne volje ponižuje — tudi v prah
zemlje . 14

David kralj se je zavolj hudega
razžaljenja Božjega v nezmerni ža¬
losti silno poniževal pred Bogom. To
pričajo njegove besede: „Zalosten in
ponižan sem čez vso mčro; in moje
serce zdihuje in vpije. Gospod! Ti

188

vidiš, kam teži moje hrepenenje, in
zdihovanje moje duše Ti ni skrito.
Moje serce se trese od osramotenja
in nepokoja; moje moči so me za¬
pustile; celo moje oči so svitlobo in
luč zgubile. 11

Ni ga človeka, da bi mogel ošteti
ojstrosti in zatajevanja, ktere so si
svetniki nakladali, da bi Boga ne ža¬
lili, ali pa za storjene grehe Božji
pravici zadostovali. — Povzdigni svoje
okd na trideset čevljev visok steber;
vidil boš čudo keršanske pokoriv-
nosti, Simona Stilita ali Stebrostalca,
kteri je v posnemanje Jezusa Kri¬
stusa osem in dvajset postov brez
kakega živeža dopolnil. Edina bramba
zoper zimski mraz in solnčno vročino
mu je bila njegova stanovitnost. Pri-
prosta volnenlna mu je bila obleka;
njegova postelja je bil stebrov verh;
vsaki dan se je do kervavega bičal.

Premišljuj, o Človek! svetega

189

pušavnika Antona, ki je dvajset let
v nekem berlogu ali duplini tičal;
živel je edino in samo ob kruhu in
vodi, spal je na kamnu, se oblačil v
živalske kože in iskal je vsakterih
priložnost, svoje meso mertviti.

Ozrl se na sv. Benedikta, sv.
Frančiška, sv. Vilhelma; eden se je
vergel v ternje, drugi v kup snega,
tretji celo na žerjavico. Cimu? Da
so premagali nečiste skušnjave, ki
so jih napadale.

Poglej tudi na sv. Alojzija; bil
je na visokih dvorih z vsim obdan,
kar počutke draži. On pa se je pre-
pasoval z bodečimi pasovi, da je
meso duhu podvergel in dušo vse
nesnage obvaroval.

Spoznamo, o pravični Bog! da
so taki Tvoji služabniki prave cvet¬
lice iz verta večnega življenja. Zrasli
so jim naj lepši venci zmage, pal¬
move vejce so jim pognale iz ternja

190

in bodičevja, kterega so na svoje
nmerljivo telo sejali. Pelji tudi nas,
o Jezus! v to šolo; zakaj le kratko
Časa nam je še na svetu živeti. Prosi
za nas, o Marija! da ob dnevu na¬
tančne sodbe večni smerti odidemo.

iz verta Marijnih otrok.

Marija Devica čolnarska v Kiodžji
(Chioggia) na Lombarškem. *)

Več laških milj od Benedk ob morji
je tergovsko mesto Kiodžja (Chioggia). Na
višavi ob tem mestu stoji ljubeznjiva cerkev
Marije Device. S tega kraja se vidi pre¬
lepo in silo prijazno tje po morji, in čol¬
narji ter mornarji prav radi prihajajo na
višavo, pred altarjem Matere Božje za
srečno pot po morji prosit, ali se zahvalit
za srečen prihod. — Od začetka te božje
poti se pripoveduje to-le: Nekdaj v god

j Ott Mar.

191

sv. Janeza Kerstnika je bila strašna toča
pobila polja, verte in vinograde krog Kiodžje.
Neki pristavar gre ogledovat, kako škodo
ura je toča naredila. In razodene se mu
pri ti priložnosti ob morji Marija, ki mu
reče: „Ako mestničani ne bodo jenjali s
svojimi pregrehami, krivimi prisegami, pre-
klinovanjem ali bogokletstvom, oskrunova-
njem nedelj, vsigamogočnega Boga žaliti,
bodo prišle še hujši šibe."

Blizo tistega kraja, ki pravi branje,
da je bil tudi s čudeži poveličan, je vstala
imenovana cerkvica in božja pot, ki je še
vselej pobožno obiskovana in se imenuje
„Naša Ljuba Gospa Čolniška."

V zveličavni strah naj smem tudi jest
vam zaterditi ravno poprej imenovane be¬
sede: „Ako mestničani (in nemestničani)
ne bodo jenjali, s pregrehami, s krivimi
prisegami, s preklinovanjem, z oskrunova-
njem nedelj Vsegamogočnega žaliti, bodo
še hujši šibe prišle." — Vojskina trobenta
je že bučala — dragina se je čutila; —
reveži, lačni in stergani, domači in od več
strani, bi djal, eden drugemu vrata poda¬
jajo: ali priti utegnejo še vse hujši šibe,
ako nočete jenjati nedelj in praznikov

192

oskrunovati, krivično se sovražiti, pravdati
in prepirati, pijančevati, nečistovati in
gerdo govoriti in preklinjati!

Dostikrat — tudi že v Šmarnicah, ste
že slišali tehtne nauke in svarila zoper
kletvinjo. Koliko je pa pomagalo? Neka
nezmožnost, piškavost, zanikarnost gospo¬
duje, ki čisto nič sama sebe ne zna gO'
spodariti. Nič ni moči, nič serčnosti, nič
premagovanja! Kdor je jezen, razdražen,
stogoten: pa preklinja. „Kadar me kej zjezi,
takrat kolnem; drugač ne.“ O nespameten
ta navadni izgovor! ravno takrat ne smeš
kleti, še govoriti ne, ampak molči, da te
jeza mine!

Preklinovanje človeka stori divjaka,
mu požre žegen Božji, njegovim otrokom
hiše podira in beraško palico jim v roko
daje. — Preklinovavec hudo gleda kakor
gad ali pa prešerno in prederzno kakor
ris; njegov obraz nima rože sramožljivosti;
njegove noge se dervasto in robato kretajo,
roke prevzetno in nevkretno mahedrajo,
serce je terdo kakor kamen in v hudem
vse zagrizeno. Zato pa tudi kletvinja vsi
deželi poštenje jemlje, v kteri ljudje kol¬
nejo. Popotnik iz tujih krajev, če tudi le

193

enega rogovileža in divjaškega preklinjavca
naleti, njegovo divjanje dostikrat trosi po
vsem svetu in taka ostudnost se vsemu
narodu prilastuje. Kaj pa še le, če se to
pogosto godi!

Preklinjavec je neusmiljen človek, nič
ga ne boli serce, če druge pohujša.

Ako le en človek v hiši kolne, on
ogerdi in oskruni vso hišo in ljudi v nji.
Preklinjavska hiša je peklenska kovačnica!

Pijanski in velikrat prešestni vozniki
napolnujejo in oskrunujejo vse pota s klet-
vinjo. Vaša živina in pota vas bodo tožile
sodnji dan!

Pa ni dosti domače nesnage, nesram¬
neži dostikrat še veliko gerši hrovaške,
madžarske kletvinje in psovke pobirajo, ki
so gerde in strahovite, da bi se mogli čed¬
nemu človeku lasje ježiti, ko mu na uho
pridejo, ako bi njih pomen razumel. Pija¬
nec se spreoberne, kadar se v jamo zverne;
preklinjavec pa kletvinje zapusti, kadar po¬
slednjič zagerčl, — še na smertni postelji
ne bo maral, da bo klel! Torej pač lahko
zapopademo besede sv. Pavla, da p reki i-
njavci ne bodo posedli Božjega
kralj estva.

13

194

Upam, da ste še zmožni za dober
svet in modre nauke, — saj vi, ki hodite
k Šmarnicam. Vse torej danes povabim k
silo potrebnemu delu, in vas lepo prosim,
sprejmite ga za vse življenje nase, namreč:
Preklino vanj e in kletvinjo zati¬
rati.  Postavimo to le: Ko bi bilo med
pričujočimi le 50 preklinjavcev, in bi se
danes spreobernili. Ko bi vsaki tih na leto
pet ljudi pohujšal s kletvinjo, bi jih bilo
v enem letu 250, v desetih letih 2.500 pre¬
klinjavcev več; in ko bi vsak unih od tih
pohujšanih le 10 druzih pohujšal, bi to
zneslo v 10 letih že veliko čez 20.000.
Lejte, koliko preklinjavcev manj zamore v
kratkem naš kraj imeti, ako se vsi priču¬
joči spreobernete in začnete v ti meri klet¬
vinjo zatirati, kakor bi jo drugač razšir¬
jali, ako je ne zapustite.

Poslušajte tedaj: kletvinja je prepo¬
vedana. — Otroci, da veste! kleti več ne
smete! — Mladenči, da veste! Od nocoj
kleti ali preklinjati Bog obvari! — Možje
in starčki! zapišite si v serce: Kleti ne
smete; ste že brez tega čez mero veliko
hudega s kletvinjo storili! — Žene, dekleta,
vdove: nobena naj ne zakolne več!

195

Postavim Vam dve priči: vsakemu
njegovega angela varha in vašega farnega
patrona. Pri sodbi bo odgovarjal, kdor si
ne bo k sercu vzel in poslušal, zakaj klet-
vinje terpeti ne smemo, ker je Bog ne
terpi, in nam je torej kratko, terdo, ojstro,
in za vselej prepovedana — bodi si skrivno
ali očitno, doma ali na ptujem, v hiši ali
na polji.

(Kleče.)  O Jezus! pred Teboj se ob¬
tožimo in skesamo za vse, kar smo s svojim
jezikom zoper Tvoje presveto Ime, ali s
svojimi rokami zoper Tvoje praznike gre¬
šili, in Te prosimo, odpri nam pot k po-
boljšanju, kterega Ti s celim sercem oblju¬
bimo in zaterdimo. Marija! pristopi svojim
nezvestim in slabim otrokom na pomoč.

Memorare. (Gl. str. 16.)
Cvetlica.

Danes Vam dam namesto cvetlice
dvoje drevo, na zbiranje, kterega si bo kdo
zbral. Enemu se pravi Judeževo drevo,
enemu pa Marij no drevo.  Judeževo
drevo je odmenjeno preklinjavcem, Marijno

13*

196

drevo pa tistim, kteri ne kolnejo, in tistim,
kteri bodo odsihmal kletvinjo zapustili.
Judeževo drevo na Jutrovem divje raste:
tudi preklinjavci so divjaški ljudje, ki se
jim bolj prileže pustota in samota, kakor
pa prebivanje med olikanimi ljudmi. Les
Judeževega drevesa ima Černe in zelene ži¬
lice. Ali veste, čigava je černa in zelena
barva? Peklenškova, kteremu je prekli-
njavec podoben; on je na svoji duši ves
čern greha in ves zelen gerde jeze in to¬
gote. To drevo naj vzamejo seboj domu
preklinjavci; spomnijo pa naj se na konec
Judeža Iškarjota.

Marijno drevo je eno samo na svetu,
namreč blizo Kaire v Egiptu; silo staro
drevo, ki pravi izročilo, da je sveta Družina
o Jezusovem begu v Egipt pod njim poči¬
vala. Tudi pohlevni človek, ki ne kolne,
ima hladen počitek pod osenčjem sv. Dru¬
žine, Jezusa, Marije in sv. Jožefa. To drevo
celo Turki spoštujejo in ga varujejo oskru-
novanja. Tudi pohlevni človek, ki se ne
da k kletvinji razdražiti, je čislan od samih
neznabogov in sovražnikov naše vere. Perje
tega drevesa se deleč po svetu v spomin
pošilja in raznaša, celo v Ljubljani ni brez

197

njega: človeka, kteri ne kolne, je pa Jezus
sam, ko je bil na zemlji, z neke gore po
vsem svetu zveličanega razglasil, kličejoč:
„Blagor krotkim; zemljo bodo po-
sedli!“  — Pod Marijnim drevesom, kar
je posebno čudno, je edini studenec
na vsem Egiptovskem, iz kterega so za¬
nesljivo Jezus, Marija in Jožef o svojem
begu pili; — kdo ve, če ravno takrat ni
pervikrat privrel iz zemlje? — pohlevni iu
čisti častivec sv. Družine pa bo pil iz stu¬
denca večnega življenja. To drevo naj bo
odsihmal Vaše, ako niste preklinjavci, ali
saj obljubite, se spokoriti in ne več kleti.
Naloga:

1. Ako Vam kaka kletvinja še kterikrat uide, po¬
kličite vselej Jezusa, Marijo in sv. Jožefa v
pomoč, da se odvadite.

2. Molite očenaš in češenamarijo zase in za tiste
v vicah, ki se na tem svetu niso zadosti oči¬
stili za greh, ki so ga delali s kletvinjo.

198

En in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Premišljevali smo nektere kore¬
ninice s cvetlice vednosti, to je, djanja
keršanskega zatajevanja. Prevdarite
k temu, kar pripoveduje sv. evangelij
od zderžnosti, ojstrega oblačila, sa¬
motnosti sv. Janeza Kerstnika. Sv.
Krizostom pravi: „On je premagal
vse, kar natora potrebuje in tirja, in
njegovo življenje je bilo prečudno;
vse njegovo življenje je bilo hvalno
petje in molitev. On ni imel drušine
3 ljudmi; kratkočasil se je le s sa¬
mim Bogom. Ni pil ne mleka ne
vina, ne močnih pijač, ves njegov
živež je bil polesni med in kobilice;
ni stanoval pod streho in ni spal v
postelji, nič naprave ni imel, kar
ljudje sploh imajo.“

199

Tako so živeli taki, ki jih je
Gospod s svojo lučjo razsvetlil, da
so spoznali, kako velik je Bog, in
kako nizek in nezmožen je Človek,
kako srečen pa da je vender pri tem,
ako se vč in zna poniževati, zataje¬
vati in treti svojo hudovoljno natoro,
ki Božjemu veličastvu nasproti dela,
da to zlobno natoro poniža, pod po-
koršino spravi in Božjo dopadljivost
doseže.

Pri ti priložnosti, mislim, bi ne
bilo prav, ko bi tudi nekaj tega ne
pristavil, kar sv. Janez Klimak od
ojstrih spokornikov v nekem samo¬
stanu popisuje, ki jih je sam vidil.
Med drugim pravi:

„Ko sem bil v ta samostan stopil,
sem tamkej reči vidil, kakoršnih okd
lahkomišljenega človeka nikoli ni gle¬
dalo, od kakoršnih uh<5 vnčmarnega
nikoli ni slišalo govoriti, in jih serce
mehkužnih ljudi nikoli ne bo moglo

200

zapopasti. Vidil sem tamkej dela in
slišal govorjenja, ki bi mbgle, ako
smem tako reči, Vsegamogočnemn silo
storiti in zdajci naj veči skazovanje
Njegovega usmiljenja doli potegniti.
Več tih spokornikov, ki so bili v ti
hiši, je prebilo cele noči čujočih, sto¬
ječih, kakor bi bili nepremakljivi, in
ko jih je jelo spanje premagovati,
so sem ter tje mahali, da bi se dra¬
mili, ker svojemu telesu niso hotli
naj manjšega počitka privošiti. Drugi
so imeli oči neprenehoma v nebo
vperte in so neprejenljivo zdihovali
in se jokali ter tako klicali v Božje
milovanje in usmiljenje. Druge sem
vidil, ki so pa s cestninarjem klicali,
da niso vredni, da bi oči v nebo
povzdigovali in molitve Najvikšemu
pošiljali: tak<5 so v tihi bolečini z
osramotenjem in strahom napolnjeno
dušo Bogii darovali. Se drugi so,
skrivljeni pod spokornim oblačilom,

201

svoj obraz skrivali med koleni, in so
med neizrečeno bolečino s čelom v
tla butali. Nektere sem vidil, ki so
s solzami zemljo rosili, in druge, ki
so grenko tožili, da se ne morejo
jokati. Nekteri so zdihovali sami nad
seboj, kakor se zdihuje nad smertjo
prijatelja, in so objokovali zgubo
svoje duše. Marsikteri pa, ki so svojo
serčno bolečino hotli spustiti, so jo
zatirali, da so jo poslednjič upehani
mdgli s toliko veči silo izliti. Posled¬
njič je bilo pri nekterih, kakor da
bi jih bile njih velike terpljenja ne-
občutne storile, in so bili enaki kam-
natim postavam; njih serca so bile
v brezno ponižnosti pogreznjene, in
vjedajoča britkostjim je bila očf po-
sušila.“

Take in še čudnejši rečf od tih
spokornikov sv. Janez Klimak še na¬
dalje popisuje; pa naj bo za danes
zadosti, da se ne bodo marsikteri mo-

202

rebiti vse preveč čudili, kakor ta
svetnik precej v začetku svojega go¬
vora pravi, da ,,serce mehkužnih ljudi
tega nikoli ne bo moglo zapopasti. 11
Ko bi pa vender grehe naših časov
s pregreški primeril, za ktere so se
uni tolikanj ojstro pokorili: kdo vč?
morebiti bi uni pred našimi kakor
senca zginili. Ko bi bilo sv. Janezu
dano nam priti povedat, ali kaj ma¬
lega pokazat, koliko veselje uni zdaj
za svojo kratko ojstro st vživajo: mo¬
rebiti bi tudi kterega naših mehkuž¬
nih grešnikov k ojstrejši pokori na¬
gnil. Zakaj, če se tudi v marsikteri
reči sami sebe slepimo, se v tem
slepfti ne moremo, da bo tudi nam
kmalo prišel konec življenja in potem
zasluženo plačilo.

O Jezus! obudi v naših mlačnih
sercih duhd spokornosti, ker skorej
skorej pojdemo na ojstro sodbo! Ma¬
rija, pristopi in prosi!

203

iz verta Marijnih otrčk.

častita sestra Marija Petrina, iz karmelieanskega
reda.

Ta bogoljubna duša je iz mesta Ren-
nes-a na Francoskem. Ž njo je Bog svoje
sveto Ime na zemlji naj poslednejli čase
poveličal, ker luč sveta je ugledala 4. vi¬
notoka 1816, in je iz spoštljive in pobožne
rodovine. Že v otročnosti jo je bil Bog
posebno pomilostil, ker bil jo je za kaj
posebnega odmenil. Sv. Duh je bil njen
učenik v duhovnem življenji. V enajstem
letu je dosegla milost pervega sv. Obhajila,
po kterem je že dolgo hrepenela. Takrat
je občutila, kako sladek je Gospod; takrat
je zapopadla v globočini svoje duše, da
Njemu, ki se ji je s toliko velikoserčnostjo
zdaj dal, se mora tudi ona nasproti po¬
polnoma vdati, in brez prideržka Njegova
biti. Pač drugačneji bi bilo življenje naših
razmišljenih otrok, ko bi s takim duhom
pervikrat k Božji mizi pristopili.

V dvanajstem letu je zgubila svojo
mater. Bistra deklica vč, da brez matere

204

ne more biti, sicer bi jo svet zatopil: torej
precej — kakor nekdaj sv. Terezija — teče
in se verže Mariji pred kolena, ter Jo
prosi, da naj bo odsihmal Ona njena Mati.
Marija prošnjo usliši, in da je bila resnica,
se je nedolžna deklica velikrat prepričala,
dokler je živela. Njen pobožni oče jo je
bil potem dal v neko dekliško odrejiše. V
ti bogoljubni hiši je v čednostih tako lepo
napredovala, da je bila kmali ne le prelep
zgled svojim mladim tovaršicam, ampak še
celo njih učenica v molitvi in duhovnem
življenji. Že toliko popolnoma življenje pa
še ni zadostovalo kopernenju izvoljene duše.
Kmal po pervem sv. Obhajilu je v sercu
slišala glas: „Kdor se vsemu ne odpove,
ne more moj učenec biti“, in ga je tako
nase obračala, da naj se od sveta odloči
in samostanskega življenja prime.

Ta želja se ji je bila tudi po mno¬
goterih zaderžkih v resnici spolnila, in od
tistihmal se mora reči, da je bilo njeno
življenje že na tem svetu rajsko in ne¬
beško. Ker vam tukaj vsega ne morem po¬
pisovati, naj opomnim samo to, da je Sestra
Marija Petrina stala na posebno visoki
stopnji Ij ubežni Božje.  Ta ljubezen je

205

bila globoko priserčna, silno goreča in pa
djanska. Na dve reči so bile neprenehoma
obernjene njene misli, njene molitve in pri¬
zadevanja, namreč: na Božjo čast in na
zveličanje duš. Ta gorečnost jo je gnala
vse njene žive dni; ko je pa leta 1843
imela razodenje Božje, da se bo jeza
Božja zavolj neštevilnih pregreh nad ljudmi
strašno razlila, jo je tista gorečnost, bi
djal, morila; zakaj bila je silo usmiljenega
serca do bližnjega. Gnada Božja jo je gnala,
da je samo sebe Bogu darovala, da bi Nje¬
govi pravici zadostila, in Njegove šibe od-
vernila. Poguba duš jo je tako silo bolela,
da velike britkosti ni mogla več zapirati
in je večkrat na glas jok zagnala. Tudi je
bila od tistega časa, ko se je bila Bogu
darovala, bolehna in je večkrat hudo terpela,
posebno pa je bilo proti zadnjemu njeno
življenje prav živo marterstvo. Umerla je
v redu karmelitaric 8. mal. serpana 1848.
Njene poslednje besede so bile: „Jezus,
Marija, Jožef; pridi, Gospod Jezus! Sit
nomen Domini benedictum (bodi češeno ime
Gospodovo)!“ — Prihodnjič še kej od nje.

(KlečL)  O Bog! tudi mi grešniki se
hočemo za svoje grehe pokoriti, ker vi-

206

dimo, s koliko gorečnostjo so tudi ne¬
dolžni pokoro delali in se bali zavolj na¬
šega zveličanja. Podpiraj našo slabost s
svojo milostjo, o Gospod! Mati usmiljenja,
Pribežališe grešnikov! nikar nas ne za¬
pusti !

Memorare. (Gl. str. 18.)

Cvetlica.

Znana je cvetlica, ki jo mislim danes
Vam dati. Meta seji  pravi. Meta raste
rada po vlažnih krajih in ob potokih, da
njene koreninice več živeža dobivajo. Torej
Vam bodi ta cvetlica podoba gorečega
človeka,  ki je rad bliz Boga, bliz stu¬
denca sv. Rešnjega Telesa, in se z Njego¬
vimi milostmi zmiraj bolj napaja. Meta
prav močno diši: tudi gorečnost v dobrem
daje močen duh od sebe, ki veliko druzih
k dobremu spodbudi. — Pravijo, da ena
sorta majhne mete z rudečimi peresi mer-
čese prežene, ako se na take kraje potrese:
gorečnost z rudečimi peresci ljubezni Božje
pa prežene mlačnost in lenobo, ki dušo
vjeda in v duhovnem življenji veliko škodo

207

dela. Sprejmite torej s cvetlico vred tudi
nalogo:

1. Storite sklep, zjutranje, zveeerne, opoldanje mo¬
litve nikoli ne opustiti, kakor tudi ob jedi ne.

2. Za se, za mlačne vsaki svoje sorodovine, in pa
za tiste v vicah, ki so bili v življenji premalo
goreči, obišite enkrat sv. Rešuje Telo, če mo¬
rete. Kdor pa ne more lahko, naj obudi doma
ljubezen  do Boga in dobrih del.

Dva in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Keršanski človek, ki že nekoliko
več let imaš, ali celo meniš, da do
konca tvojega življenja ne more ni¬
koli več daleč biti: preštej malo, ko¬
liko let je prav za prav, da si ti v
resnici zvesto služil svojemu Stvar¬
niku. Koliko talentov si prikupčeval?
Koliko ljudi si za čednost pridobil ?
Kako daleč si prišel v tistih preblagih
Čednostih, ki jih je Sin Božji posebno

208

goreče priporočal, kakoršne so: Naj-
pred Božjega kraljestva in njegove
pravice iskati, sam sebe zatajiti, svoj
križ nositi, za Kristusom hoditi, kro-
tak in ponižen biti, sovražnike lju¬
biti, jim dobro storiti, kteri nas so¬
vražijo; moliti zanje, kteri nas žalijo
in preganjajo ? Kako cvete tvoja lilija
čistosti, brez ktere med angele ne
moreš ? Koliko popolnomast si si pri¬
dobil v ljubezni do Boga in bliž¬
njega? Ali so ti že domače  besede
in njih pomen: „Kdor vas (Kristu¬
sove namestnike) zaničuje, mene za¬
ničuje; — kdor Cerkve ne posluša,
naj ti bo kakor nevernik in očitni
grešnik ?“

Ako po takem pregledu kje ugle¬
daš marsiktero pustoto, derčo in pu-
šavo v svojem lastnem sercu, boš
morebiti ložej poslušal in si k sercu
vzel, kar sv. Janez Klimak še dalje
pripoveduje od tistih ojstrih spokor-

209

nikov, ki sem vam jih bil včeraj v
misel vzel. On pravi dalje:

„Vidilo se je, kako so bili ti
sveti spokorniki vsi pobiti, kako so
k zemlji sklonjeno hodili, kako so
vso skerb za meso zaničevali, kako
so svoj kruh s pepelom in svojo pi¬
jačo s solzami mešali. Slišati je bilo
med njimi zgolj sklicev, kakor so
ti-le: ,,Gorjč nam zanikarnim! — O
Gospod! Ti vselej po pravici delaš.
— Odpusti nam, o Bog, odpusti

nam!"-Nekteri zmed njih so se

poleti postavili na naj hujši solnčne
žarke, drugi so pozimi mraza skorej
zmerzovali. Vidil sem ktere, ki so
malo vode vzeli, si jezik zmočiti, pa
ne toliko, da bi žejo utolažili. Drugi
so vzeli majhen kosec kruha in so
se branili več jesti, ker so rekli, da
so nevredni človeško hrano vživati,
odkar so po živinsko živeli."

O grešnik, o spokornik! ali vidiš

14

210

ogledalo ojstrih spokornikov? Tebe
ravno tisti Sodnik čaka, kterega so
se uni spokorniki bali; sodba tvoja
pa utegne še ostrejši biti, ker si ne
mara silo veliko veči grešnik kot so
bili uni, dasiravno imaš dosti več po-
močkov k zveličanju kot so jih uni
imeli. Ni menda treba pristavljati, da
une pokorila so bile čisto radovoljne;
ne sv. Cerkev ne spovedniki tebe k
takim reččm ne silijo! sej še lahkih
in majhnih reči nočeš z gorečnostjo
opravljati in le malo ti je mar, da
bi sam si kaj naložil, s čimur bi ti¬
stemu nagnjenju nasproti delal, ktero
ti je naj bolj nevarno. Kolikor manj
pa se sam pokoriš, toliko več bo
imela pravica Božja nad teboj po¬
koriti na tem in na unem svetu. Ti
si k vsemu temu še toliko nespre-
mišljen, da tudi pokorila, ki ti jih
Bog pošilja, ali so sploh natorni na¬
sledki tvojih grehov, v greh  obra-

211

čaš! Ti si v svojem življenji brez
števila ljudi opravljal ali celo obre¬
koval: zakaj se tolikanj serdiš, ako
se ti zdaj povračuje ter slisiš, da kdo
žalbesedo zoper tebe rede, ker tako
poniževanje je pokora za tvoje po¬
prejšnje grehe? Ti si bil silo napuh-
njen: zakaj si tolikanj nesterpljiv in
godernjaš, ako te za pokoro Bog in
ljudje zdaj ponižujejo? Ti si bil ne¬
čist, nezmeren: zakaj se zdaj čez
Božjo previdnost huduješ, ako si bo¬
lehen in motčr in ti roke odpove¬
dujejo? Ti si svoje starše klel in k
vratom soval: zakaj zdaj Bogu tožiš,
ako te tvoji še hudobniši  otroci
skoz vrata sujejo? Ti si stare ljudi
zasmehoval, reveže v svoji premož¬
nosti neusmiljeno zaničeval: zakaj
si tolikanj čmeren, ako se zdaj tebi
tako godi? Reci rajši:

O pravični Bog! šiba Tvoja me
zadeva po pravici za moje grehe.

14 *

212

Tepi me tukaj, ocišuj in pokdri me,
le da mi tamkaj prizaneseš! 0 v41ika
Tolažnica žalostnih, oberni svoje mi¬
lostne očf na spokornike in nikar jih
v njih britkostih ne zapusti!

iz verta Marijnih otrok.

Nekaj za brambo najsvetejšega Jmena Božjega.

Poslušajte, preljubi, kaj vam bom po¬
vedal? Neka huda teža v sedanjem času
prav silno stiska nebo in zemljo. Nebo
stiska, ker ona pošilja na zemljo naznanila,
da naj se hudo odpravi; zemljo stiska, ter
marsikteri skerbni možje že delj časa mislijo,
kako bi se dalo pomagati. Povedal vam
bom samo poverhoma nekoliko tega, kar
piše francoski častni korar Pavel Sausseret
(Sosere) 1852 zastran brambe najsvetej¬
šega Imena Božjega.

Včeraj imenovana služabnica Božja,
častitljiva Sestra Marija Petrina, je skoz
več let imela močne nagibe in razodevanja,

213

da naj se napravi družba ali bratovšina z
dvojnim namenom: *)

1. Da bi se ž njo zadostovalo za
preklinovanje, ki se godi zoper
Božje nar svetejši Ime, in za
oskrunovanje, ki se godi dnem
Gospodovim.

2. Da bi se pomagalo k posvečevanju
dne Gospodovega in k zatiranju prekli¬
njanja, ter k spreobernjenju bogokletnežev
in nedeljskih oskrunovavcev. To je tista
dvojna teža.

Pervo razodenje je imela 26. vel. ser-
pana 1843, ravno v god sv. Ljudovika. Ta
ponižna služabnica Gospodova je zadobila
prav živo spoznanje in razsvitljenje, kako
silna pregreha je bogokletje, in Zveličar ji
je v razodenji rekel: ,,Moje Ime se po¬
vsod preklinja, še celo otroci me
kolnejo in preklinjajo!"  —Naznanil
ji je potem, da ta pregreha kakor pšica
Njegovo serce prebada, in učil jo je kratko
molitev, ki naj jo veli krat moli ter ž njo

*) Paul Sausseret v franc., po nemškem Jož. Cho-
■vvanetz, Ersekein. u. Offenb. Sehaffhausen 1858.
(Kadar se to očitno bere, se utegne obkrajšati,
kakor tudi kake druge daljši zgodbe.)

214

Njegove od tacih grešnikov vsekane rane
celi, in naj tudi druge tako uči. Ravno
tisti mesec je bila tudi v Rimu vstanov-
Ijena bratovšina v zadostovanje za bogo¬
kletstvo ; sv. Oče so njene postave poterdili
in jo z odpustki obdarovali.

Za pervim razodenjem je nasledovalo
še več druzih. Enkrat je prosila v devet¬
dnevni pobožnosti, da naj Bog neko bolno
osebo ozdravi in to da naj bo znamnje, da
Bog res po nji hoče to delo, namreč novo
bratovšino, napraviti: in bolna je bila res
ozdravljena. V drugem razodenji ji je Bog
pokazal, kako močno se bo pekel zoper to
delo togotil in kake zaderžke na pot stavil;
obljubil pa ji je svojo pomoč. — Tudi ji
je bilo razodeto, kako naj se ta bratovšina
napravi, in da una v Rimu ima le namen
zoper bogokletje, ta pa da naj tudi posve¬
čevanje nedelje pristavi, in naj bo pod
obrambo sv. Mihela, sv. Ljudovika in sv.
Martina, in imenuje naj se: „Družba za

brambo naj svetejšega Imena Božjega." Po¬
sebno to ji je bilo v razodenjih zaterjevano,
kako silno huda pregreha da je bogoklet¬
stvo, ker naravnost Boga napada in ob¬
navlja tisto zasramovanje, ko se Mu je med

215

Njegovim terpljenjem Njegovo Božje obličje
zakrivalo, in da ti bogokletneži prav po¬
sebno Njegov presveti obraz kolnejo. Torej
je tudi priporočil, da naj družba Njegov
Božji obraz v posebnem češenji ima.

Ko se je služabnica Gospodova iz
mnozih razodenj popolnoma prepričala, da
je taka družba res volja Božja, je neizre¬
čeno terpela, prosila in si prizadevala, da
bi se to delo izpeljalo. V veči poterjenje
je tudi več dogodb naprej povedala, ki so
se pozneje res spolnile. Nesreče, ki so se
bile o povodnji dogodile, je bila štirnajst
dni poprej napovedala. Neprenehoma je vi¬
dik namerjeno roko Božjo na Francosko
in nove šibe je napovedovala, ako se nebo
ne utolaži z molitevjo, s postom, z napravo
in razširjanjem družbe za brambo naj sve¬
tejšega Imena Božjega.

Sv. Oče so bratovšino poterdili, se
sami vanjo zapisali in ji podelili mnoge
odpustke in duhovne dobrote 30. mal. šerp.
1847, in naslednjič so še več druzih pri-
dajali.

Ta bratovšina se je iz Francoskega
razširila tudi že v druge kraje, na Dunaji
je vstanovljena v nunski cerkvi najsve-

216

tejšega Zveličarja. Dasiravno je pri nas ni
očitno vstanovljene, je vender dobro, od
njenih postav kej vediti, ker vse pravila
so silo imenitni nauki za slehernega člove¬
ka, da bi se bolj skerbno preklinovanja bal in
varoval. — Njen namen Vam je že znan:
Bogu zadostovati za preklinovanja in ne¬
deljske oskrunovanja, in pa prizadevati si,
da se take hudobije odpravljajo. Posvečena
je bratovšina sami presv. Trojici in naj
svetejšemu Imenu Jezusovemu, njen veliki
praznik je god presvete Trojice, drugi god
presladkega Imena Jezusovega. — Vsak
družnik te bratovšine za terdno sklene, ni¬
koli ne izustiti kacega preklinovanja ali
kletvinje, in nikoli ne delati ob nedeljah
brez privoljenja. — Tudi vi vsi ravno to
sklenite preljubi, zakaj to je slehernemu
dolžnost. — Starši in kteri imajo z dru-
zimi zapovedovati, store sklep, da bodo
tudi podložne tacih grehov varovali. — Ako
bratje in sestre te družbe pri druzih take
pregrehe vidijo ali slišijo in jih ne morejo
ubraniti, naj saj Bogu kako zadostovavno
prošnjo opravijo, postavim: „Ime Gospo¬

dovo bodi češeno!“ — „Bog bodi hvaljen!“
— »Posvečeno bodi Tvoje ime!“ — „Od-

217

stopi satan!“ — Znamnje bratovšine je
križec s svetinjo v sredi, ki je z žarki ob¬
dana. Na tem znamnji je napis: „Ime Go¬
spodovo bodi češeno!“ presveti obraz na¬
šega Zveličarja, presveti imeni Jezus in
Marija,  poslednjič ime Pija IX. in da
ko je bila bratovšina dobila pravico ma¬
tere bratovšine. Družniki molijo vsaki dan
očenaš, češenamarijo in čast bodi Bogu ...

Toliko sem vam povedal v dober poduk,
da vidite, kako silno zoperno je Božji ne¬
skončni svetosti preklinovanje in skrumba
nedelj in praznikov, da se prepričate, ko¬
liko si dobre serca drugod prizadevajo,
take pregrehe ustavljati in zanje Božji
pravici zadostovati, ter da tudi vi take hu¬
dobije sami pri sebi in pri druzih zatirate
in za storjene Božjemu presv. Imenu za¬
dostujete. S takim bogoljubnim prizadeva¬
njem bo češeno tudi ime Marije Device,
kteri ni nič ljubše kakor, da se ime Jezu¬
sovo vselej časti in hvali, ter da naj se
Božjemu imeni ne dela nečast.

(Klečč.)  Iz globočine serca želimo, o
neskončni Bog, da bi se tudi pri nas od¬
pravilo oskrunjevanje nedelj in praznikov,
in da bi bila tudi naša dežela čista vsega

218

preklinovanja in kletvinje, in tudi mi skle¬
nemo, da hočemo v ta namen po svoji sla¬
bosti pripomoči. Daj nam k temu moč in
svoj nebeški blagoslov, o Jezus! Mati večne
Besede! sprosi nam posvečenje naših sere
in našega jezika.

Memorare. (Gl. str. 18.)

Cvetlica.

Ker smo danes imeli v pervi cvetlici
nauk od strahovanja samega sebe, naj Vam
dam v spomin cvetlico, ali da prav rečem,
drevo, ki strah  pomeni. Breza  mu pra¬
vimo. Sami veste, za kolikanj reči je to
prijazno drevesce dobro; torej naj le kaj
malega opomnim. — V brezjih se režejo
tako imenovani brez ovci,  in to je silo
imenitno zdravilo zoper živinsko in člo¬
veško nepokoršino in razuzdanost. Z bre-
zovcem se živinče ukroti, pa tudi živinski
človek. Pri vsaki hiši bi ne škodoval bre-
zovec, ne le za male, ampak tudi za od-
rašene. Pri otrocih pravijo, da „šiba novo
mašo poje “ Pri odrašenih pa bi potrebni
strah nebeško Alelujo pel, ko jim pa hu¬
dobni duhovi pogubljenje pojejo, ker mnogi

219

od druzih nimajo strahu, sami sebi si ga
pa dati nočejo. — Ce je tudi nekoliko ži¬
vinsko, bi vender koristilo takim, ki so k
živinskim grehom skušani, da bi se včasi
z brezovcem .sami sebe zdravili, ako drugo
ne pomaga. Ce svetim pušavnikom in rnni-
hom to ni škodovalo, zakaj bi pa njim? —
Nedolžnega sv. Alojzija, sv. Rozo in druge
je gotovo tudi bolelo, pa spoznali so, da s
tem se greha obvarujejo. — Še enega le¬
pega nauka Vas moram opomniti, ki Vam
ga breza daje. Iz brezovja se namreč tudi
navadne metle vežejo; torej nas to germi-
čevje uči, da naj bo zmiraj v našem sercu
čisto in pometeno; pa tudi nauk navad¬
nega pregovora in sv. evangelija nam v
spomin kliče, da naj vsaki najpred pomete
pred svojo hišo in brun iz svojega lastnega
očesa izleče; potlej še le naj se v hišo in
oko bližnjega oberne. Naloga:

1. Naložite kako radovoljno zatajenje svojemu te¬
lesu in ga do jutri opravite.

2. Recite lOkrat do jutri: „Bodi hvaljeno Ime Go¬
spodovo !“

220

Tri in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Kjer rastejo cvetlice iz večnega
verta, tamkej je prijetni duh po sv,
raju; hočem reči: kjer se na večnost
misli, so tudi pogovori taki, da lepo-
dišeč sad za večnost obrodujejo, zlasti
pri spokornikih pogovori od skerbi
za dušo, od Božjega sladkega usmi¬
ljenja, od nadomestovanja tega, kar
je bilo zamujeno itd.

Dovolite, da vas spet za kak
trenutek postavim v tisto hišo gla-
sovitih spokornikov, ktero nam sv.
Janez Klimak popisuje in kjer ra¬
stejo tolikanj lepodišeče cvetlice ker-
šanske spokornosti. ,,Lahko je zapo-
nasti,“ pravi ta sveti pušavnik dalje,
da med tacimi vajami ni bilo vese¬
lic, nečimernih pogovorov in torej še
veliko manj k jezi dražijoČih govoric

221

ali nasajene čmernosti; skerb za telo
ia dobra volja z obloženo mizo, ka¬
kor tudi nar manjši dim kake prazne
hvale je bilo pregnano iz tega sta¬
novanja. Opravilo teh redovnikov je
bilo to, da so noč in dan k Gospodu
klicali, in ni bilo slišati druzega glasti
razun glasti molitve. Viditi je bilo
tacih, ki so se s toliko silo na persi
tolkli, kakor ko bi bili na nebeške
vrata terkali, in sklicevali so: O naš
Sodnik! odpri ves milostljiv v svo¬
jem usmiljenji tč vrata, ki so jih naši
grehi pred nami zaperli. Drugi je re¬
kel: Pokaži svoje obličje, o Gospod,
in otčti bomo. Drugi: O Jezus! po¬
kaži se ubogim nesrečnim, ki sedč
v temi in smertni senci. Spet drugi:
O sladki Jezus! Tvoje usmiljenje naj
se nas hitro polasti; ker v nar veči
revšini smo. Drugi poslednjič so go¬
vorili : Enkrat bo morebiti Bogti do-
padlo, se z nami spraviti in nas po-

222

gledati z milostnim očesom. Enkrat
bomo morebiti zaslišali glas, ki bo
jetnikom rekel: Pojdite iz svojega

jetništva! in k unim, ki so bili v
temi: Pridite in vživajte svitlobo!

„Smert jim je bila vedno pred
dušo; ko so se med seboj pogovar¬
jali, so rekli: Kaj bo z nami posled¬
njo uro? kakošen bo naš konec?
Ali bo Bog preklical pravično sodbo,
ki smo jo zaslužili? Bodo li naše
molitve zadosti goreče, da bi bile
uslišane? Ali bo nam kak prid iz
njih in kako bomo zaslužili, da Dam
bodo v dobro prištete? Ali bo res,
da bodo pred Bogom milost našle,
dasiravno iz naših nečistih in spače¬
nih ust prihajajo? Kdo nam zamore
povedati, če so naši angeli, kteriin
nas je Bog zročil v varstvo, tukej
pri nas, ali pa jih je spačenost naših
grehov od nas odgnala ?-‘ itd. Take
pogovore so imeli ti pravi spokorniki,

223

in zunanji stan njih života je ravno
tako terdo pričal, da so bile enake
čutila v njih duši; bili so bolj po¬
dobni merličem kakor pa živim lju-
d4m: njih oči so bile suhe in upa¬
dene ; meso njih lic je bilo kakor iz¬
sušeno viditi od pekočih solz, ki so
čez nje kapale; solze pa so tako
obilno tekle, da trepavnic ni bilo
več vidit; na njih kolenih so bili
vterjeni zaguljki po neprenehljivi mo¬
litvi, njih persi so bile zagorele in
stolčene, ter njih pljuča s tem tako
oškodovane, da so bile sline zmiraj s
kervjo zmešane. Ti nesrečni hudo¬
delci so prosili svojega vikšega, ki je
bil v resnici med njimi kakor angel,
da naj jim vrat in roke v verige —
ketine dene, naj jim noge vklene in
jih v tem stanu pusti do dne, ko bo
mertvaska truga njih truplo sprejela,
in to bi bila poslednja milost, ki so se
je popolnoma nevredne spoznali. 41

224

Ali slišiš, razuzdani grešnik, kaj
se za greh terpi? Ne bom te prosil,
da se spreoberni, ker vem, da pri
razuzdancu nič ne zda; ampak povem
ti, da tebe nič boljšega ne čaka za
tvoje grehe. Kakor res je Bog govo¬
ril, tako res te bodo grehi pekli: to¬
liko hujši, če bo še le tamkej, če
tukaj ušes nimaš za dobro!

O Bog! prižgi nam luč k pravi
pokori in vkleni hudovoljne serca v
železni jarem; z dobrimi in poboljša¬
nimi pa ne delaj po svoji ojstri pra¬
vici, ampak po nezmernosti svojega
usmiljenja. O Mati milosti, sprosi nam
milost!

iz verta Marijnih otrčk.

Lavretanske litanije.

Prijazne in ljubeznjive litanije Marije
Device, ki jih imenujemo lavretanske, se

225

zato tako imenujejo, ker se v hišici Ma¬
rije Device v Loreti na Laškem vsako sa-
boto prav slovesno in lepo pojo. Te lita¬
nije so silno stare in po naj starejših iz¬
ročilih so jih verni vselej očitno v cerkvi
in doma molili. Te litanije imajo v sebi
naj slajši, nar lepši, naj bolj vesele primke
in lastnosti ter častitljive imena, ki jih za-
more dajati otrok materi, služabnik svoji
dobri gospej in kraljici. Vsi ti primki so
zastavljeni na visokost in veliko čast, ktero
ima Marija med vsimi svetniki kakor pre¬
slavna Božja Mati, nar čistejši Devi-ca in
mogočna Besednica ubozih Evinih otrok
na zemlji. Zraven te visokosti je pa ven-
der Ona tudi naša Mati, in za nas je ne¬
zmerno veselje, da imamo v nebesih res
tako Mater, kakoršno nam imenitni primki
in častne imena v litanijah naznanujejo.
Zavoljo tega so svetniki Božji te litanije
vsaki čas prav radi molili in so si nar
obilniših gnad ž njimi sprosili od naše
ljube Matere Marije.

Zveličani Albert, cistercienški opat,
je v svojem življenji prav pridno in zvesto
častil Marijo Devico. Ko se mu približa
poslednja ura, in je bil že do smerti oma-

15

226

gan, vender začne še lavretanske litanije
moliti. Ko pride do besed: »Sveta Marija,
za nas Boga prosi!“ takrat njegovo bledo
obličje prelepa svitloba obda in z jasnim
obličjem reče na to pričujočim: „0 da bi
vi mogli z očmi viditi tisto nebeško glo¬
rijo, ki je pripravljena zvestim Marijnim
služabnikom !“ Po tih besedah je še enkrat
presladko ime „Marija“ izrekel in pohlevno
sklenil v Gospodu.

Sv. Koleta je vselej, ko se je kej hu¬
dega bala, ali bila že res v nevarnosti,
molila s svojimi duhovnimi sestrami lavre¬
tanske litanije. In lejte! vselej je našla
obilno milostno brambo ter dosegla, česar
je prosila.

Ko je bil zveličani Peter iz Urbina,
iz reda sv. Frančiška, na smertni postelji
in se mu je smert bližala, je neprevidoma
zaklical: »Pomagajte mi, ljubi bratje, po¬
magajte mi, ti drakoni (kače ali zmaji) me
hočejo požreti!” Mnihi urno pokleknejo in
molijo litanije naše ljube Matere Marije.
Ko umirajoči te sladke besede sliši, po¬
tolažen zakliče: „0 kako častitljiva, v le¬
poti neprimerljiva gospa gre k nam! Od¬
stopite, naredite prostor družbi devic, ki

227

jo spremljajo, ali jih ne vidite tukaj ?“ Kmal
potem je mirno zaspal.

Tudi ti tedaj, keršansko serce, se rado
ravnaj po tacili zvestih, zveličanih in svetih
služabnikih Naše Ljube Gospe. Moli po¬
gosto, pa bogoljubno, zlasti oh sabotah,
tolaživne litanije v čast visoke nebeške
Kraljice. Sv. Cerkev to rada vidi, torej so
papeži takim, ki jih molijo, več milostnih
odpustkov podelili: papež Sikst V 200 dni
vsim, ki jih pobožno in skesano molijo;
Pij VII so ta odpustek vnovič poterdili in
ga na 300 dni za vse prihodnje čase po¬
vzdignili. Takim pa, ki jih vsaki dan mo¬
lijo, so dodelili popolnoma odpustke ob
vsakem peterih poglavitnih Marijnih praz¬
nikov, namreč: čistega spočetja, rojstva,
oznanjenja, očiševanja in vnebovzetja M.
D., ako v resnici skesani in pobožno ss.
zakramente prejmejo in v cerkvi v namen
sv. Očeta molijo. Ti odpustki se zamorejo
darovati tudi dušam v vicah.

Glejte preljubi, kolike dobrote so s
temi prelepimi in lahkimi molitvami skle¬
njene! Ali jih molite radi in pogosto? In
še nekaj druzega bi vas poprašal: Ali
mislite takrat, ko jih molite, res na Ma-

15 *

228

rijo in Jo tako na pomoč kličete, kakor
bi, postavim, klicali svojo lastno mater,
ko bi bili v kaki sili, bi pa do nje ne
mogli in vender vedili, da vas sliši, da tudi
zamore  pomagati in pomaga priserčno
rada,  samo da vas klicati sliši?

(Kleče.)  Skaži nam milost, o Bog! da
bomo mogli Tvojo presv. Mater vselej
vredno posnemati in zvesto častiti. Sveta
Mati Božja, sprosi nam lepodišeči dar mo¬
litve.

Memorare. (Gl. str. 18.)

Cvetlica.

Sprejmite in dobro hranite cvetlico
kamilico,  zakaj silo imenitna je. Kar¬
koli je na kamilici, vse prav lepo in pri¬
jetno diši: ravno v tem je pa kamilica Iju-
beznjiva podoba molitve,  ktera se kakor
prijetni duh kadila vzdiguje pred Božji
tron. Kamilice imajo sploh to lastnost, da
grejejo;  tako tudi molitev človeka k
vsemu dobremu ogreje. Kamilice so tudi
pomoček zoper omotične napade  pri
človeku: molitev, goreča in skesana mo¬
litev pa vzdigne grešnika iz omotice greha

229

v srečno svest gnade Božje. Torej vam
dam to-le nalogo:

1. Prosite nocoj Marijo, da Vam pridobi dar mo¬
litve.

2. Molite obžalovanje za se in za tiste, ki so za-
volj razmišljenosti v vicah.

Štiri in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Nobena reč ni bolj gotova, ka¬
kor da bo vsak zmed nas enkrat
umeri, in pa to bo prav kmalo: ne-
kteri že to leto, lahko da kteri v
malo tednih, ali tudi že v nekterih
dnčh. O koliko jih je na pokopališu,
ki so bili lani ta dan še pri Šmar¬
nicah ! Kakošne misli nas bodo takrat
obhajale? Kaj si bomo želeli zavolj
pretečenega, kaj zavolj prihodnjega
življenja? Ali se bo veselil kteri, če
je razuzdano živel, in ali bo komu

230

žal, da je glas resnice poslušal, se
ojstro imel in rezno pokoro delal?
Poglejmo, kaj so uni pravi spokor¬
niki, ki od njih sv. Janez Klimak
piše, počeli, ko je prišla kteremu
zmed njih poslednja ura.

,,Ko se je pa poslednja ura bli¬
žala kteremu zmed tih spokornikov",
pravi ta sv. mož, ,,je bil ginljiv po¬
gled, vidi ti, kaki strah so čutili nje¬
govi sobratje. Obdajali so ga od
vsih strani, proti njemu se stegali in
ga vpraševali s skerbljivim pogledom
in žalostnim glasom: Kako ti je, ljubi
brat? kaj misliš? kaj upaš? kaj me¬
niš, da bo z nami? ali si dosegel,
česar si s tolikim prizadevanjem iskal?
čutiš-li, da se stanovanje zveličanja
za te odpčra? si li desegel kako za¬
stavo ali stanovitno zanesljivost k
temu? Ne vidi li tvoje serce nove
luči ? ali slišiš znotranj glas: Tvoji
grehi so ti odpušeni; ali: Tvoja vera

231

ti je pomagala? Ali ne slišiš mar še
le strašnih besed; Dajte v pekel pasti
grešniku in vsim narodom, ki Go¬
spoda pozabijo; ali: Zvežite mu roke
in noge, in verzite ga v vnanjo temo;
ali: Odpravite hudodelnika, da ne bo
gledal veličastva Božjega, Kaj praviš,
brat? Govbri odkritoserčno z nami,
da se kaj naučimo. Povej, povej nam,
da po tvojem zgledu zvemo, kaj bo
nas enkrat zadelo; tvoj tek je pri
koncu, in kmal bo tudi tvoja sreča
ali nesreča določena. Tvoja sodba,
ki bo kmal izrečena, se bo celo več¬
nost spolnovala in se nikoli ne bo
spremenila. Mi pa moramo čakati,
da naša ura pride, in naša večna
osoda je silo dvomljiva in negotova.“
Sv. Janez Klimak pravi: ,,Spo¬
znam, da sem skorej obupnosti za¬
padel, ko sem vse to vidil in svojo
zaspanost primčrjal z ojstrostmi teh
redovnikov. 11  — Kaj porečemo, ko

232

bi še le mi svojo zaspanost, svojo
zagrešenost, svojo posvetnost z nad¬
zemeljskim življenjem unih ljudi pri¬
merili? Prav zaržs in brez šale bi
bilo marsikteremu skorej do čistega
obupati.

Vender tega nikar, o grešnik!
Rajši pomoči  iši. Pomoči isi! ti
rečem, in pa naglo; — precej danes,
zakaj danes nam je dala sv. Cerkev
tolaživni, sladki praznik: „Pomoč
kristjanov 11 ,  in pred seboj imate
k temu še podobo Marije Device, ki
je „PomoČ kristjanov . 11  Z zaupanjem
se torej obernimo k Jezusu in Mariji,
rekoč:

Ne pomni, o Gospod naših pre-
grčh ali pregrčh naših staršev, in
nikar se ne mašuj zavolj naših gre¬
hov! O Marija! Pomoč kristjanov,
sprosi nam milostljivo sodbo!

233

lit liji

iz verta Marijnih otrčk.

Pomoč kristjanov.

Današnja lilija naj vam bo Marija
sama, ki se imenuje „Pomoč kristja-
nov.“ Pač po pravici Ji sv. Cerkev v li¬
tanijah ta lepi primek prilastuje, zakaj ne-
številne so pomoči, ki jih Ona kristjanom
skazuje. Prevelike množice tacih dogodb,
ki se je Marija skazala kristjanom mogočno
pomočnico, vam ne bom razlagal, ampak
le ob kratkem nektere v misel vzel.

1. Leta 1571 je bil sklenil Selim II,
turški cesar, vso Evropo svojemu jarmu
podvreči. Strašna vojska se vname pri Le-
pantu v Srednjem morji. 117 bark je irnela
turška moč* eč kot keršanska. Le Bog sam
je zamogel k zmagi pomagati, in na prošnjo
Marije Device je res pomagal. Papež Pij
V je v dan vojske (7. vinotoka) še posebno
molil, in bratovšina sv. roženkranca je za
srečo keršanskega orožja v Rimu procesijo
imela. Po treh urah naj strašnejšega boja
kristjanje popolnoma premagajo. Ravno
tisti trenutek je bil Bog papežu to slavno

234

zmago razodel, ki jo je bil kristjanom do¬
delil na prošnjo Marije Device. Zavolj tega
je bil namestnik Jezusov v Rimu tako raz¬
veseljen in hvaležen, da je ukazal v lavre-
tanske litanije pristaviti primek „Pomoč
kristjanov,“  in je postavil praznik
sv. rožen k rane  a. — Glejte, kako je
Marija v resnici Pomoč kristjanov!

2. Leta 1683 pa so bili ravno ti gro-
zovitni sovražniki tje do Dunaja prederli
in s premaganjem tega mesta so mislili
vse keršanstvo za vselej zatreti. Kristjanje
v toliki sili spet k Bogu kličejo in pri Ma¬
riji pomoči išejo, vojšaki in drugi kristjani
Jo priserčno prosijo, da naj jih reši ter
zmago dodeli. „Le serčno v boj! Mati Božja
je naša bramba.“ S tem klicem je veliko
manjši keršanska vojska napadla turke,
kteri so vsi preplašeni pobegnili. Posebno
imenitno je pa to, da od tistega časa turki
niso nič več kristjanom tako nevarni in
strašni, kakor da bi jih Marija za vselej
bila premagala. In dandanašnji so ti nekdaj
tako grozovitni sovražniki keršanstva že
toliko oslabljeni, da so veseli, ako jih
druge vlade pri miru puste. Turčijo ime¬
nujejo že le bolj „bolnega moža,“ in me-

235

nijo, da ji mora že vsaki čas poslednja
ura odbiti. V vedno hvaležnost za toliko
dobroto so bili takrat postavili praznik
preš v. Imena Marije Device.  — Ali
vidite, preljubi, kako je Marija „Pomoč
kristjanov?"

3. Ali hočete še več vediti, kako je
Marija Pomoč kristjanov?  — Brez¬
božni sovražniki so bili sv. Očeta papeža
Pija VII iz Rima v mesto Savono odpeljali,
kjer je bil pet let zapert. Zoper vse upanje
pa se je bil v nezmerno veselje vsih pra¬
vovernih kar neprevidoma povernil na svoj
sedež. Spet vnovič v Genvo pregnan, je
bil vnovič rešen in je v silno veselje na¬
rodov zopet zasedel svoj apostoljski Stol.
Sovražniki so si takrat domišljevali, da je
sv. Cerkvi poslednja ura odbila, ali kakor
vselej, so se tudi zdaj ogoljufali. Kdo je
bil pomagal? Papež sam je vsemu svetu
spoznal, da je Marija pomagala, ker on
sam se Ji je neprenehoma z veliko pri-
serčnostjo priporočal, in tudi verne krist¬
jane je opominjal, naj v Marijo kličejo. —
Vsako veliko dobroto z nebčs pa hvaležni
Rim s posebnim spominom hvaležnosti za-
znamnja. Po tej veliki dobroti je papež

236

imenitno podobo Marije Device v Savoni
z zlato krono slovesno in s svojo lastno
roko kronal in ji dal ime: „pri Materi
usmiljeni,* 4  in postavil je za vse pri¬
hodnje čase novi praznik „Pomoč krist¬
janov**.

4. Hočete morebiti še kej več slišati
od Marije, Pomoči kristjanov?  Leta
1849 so bili brezbožni prekucevavci v Rimu
taki upor vneli, da so mogli sv. Oče papež
Pij IX Rim zapustiti in na Napolitansko
bežati. Ravno na tujem pa v naj večjih
britkostih ne pozabijo na čast Marije, Po¬
moči kristjanov, od kterih so bili že v
svoji mladosti v Loreti tako posebno po-
milosteni. Na tujem pišejo do vsih škofov
na zemlji, da je njih želja, neomadežano
spočetje nebeške Kraljice za versko resnico
razglasiti, ko je bilo do takrat le pobožna
misel ali menitev. Kaj se zgodi? Marija,
naša Besednica, svojo moč skaže, vihar
utihne, sv. Oče se v Rim vernejo, pokli¬
čejo v Rim škofov z vesoljnega sveta in z
njimi vred po navdihu sv. Duha ravno v
god čistega spočetja 1854 za versko res¬
nico razglasijo, da je Marija brez madeža
izvirnega greha spočeta.

237

Iz tega vidimo, kako je Marija zares
prava Pomoč kristjanov.  Ko je pa
Marija ne le nekdanje čase sv. Cerkev in
njene poglavarje že tolikrat rešila, temveč
tudi ranjcemu papežu večkrat v njili živ¬
ljenji tako očitno pomoč skazala: ali je
kdo med nami tako malovčren, da bi tudi
v sedanjih britkostih sv. Cerkve in nje¬
nega poglavarja nad tako pomočjo dvomil?
Terdno se zanesimo, da kolikor hujši, ko¬
likor grozovitniši so sovražniki; toliko veči
bo pomoč in toliko imenitniši zmaga, ki
jo bo Marija sv. Očetu papežu pridobila.

Tudi med nami, o kristjanje! je dosti,
dosti greha in celo ne mara tudi sovraštva
čednosti in sv. vere same; oh, kako po¬
treba je torej nam Marije, Pomoči
kristjanov!  Papeži, cesarji, vojskovodi
so našli pri Nji pomoč; zanesite se, tudi
vam ne bo odrečena. Pojdite v vsaki nad¬
logi najpred pred sv. Rešnje Telo in svojo
silo razložite, potlej pa pred Marijo »Po¬
moč kristjanov 11 , in se Ji priporočite, da
naj milostno podpira vaše prošnje. „Za
Bogom častimo Marijo naj pred ! 11  in dobro
bomo opravili.

238

(Kleči.)  Kaj ne Marija, da boš usli¬
šala matere, ko te bodo prosile za spre-
obernjenje svojih nepokornih, razuzdanih
otrok! Ti boš uslišala žene, ko bodo pro¬
sile za bolne ali terdovratne može, otroke,
posle? Marija, Ti boš uslišala otročiče, ko
se ti bodo priporočevali, da jim ohrani njih
nedolžnost, obvaruj njih starše in dobrot¬
nike? Kaj ne, da boš tudi na duhovne mi¬
lostno pogledala, ko bodo prosili, da bi se
ktera naših ovčic ne pogubila, da bi zgub¬
ljene na pravo pot se nazaj vernile, da bi
se nevredne spovedi in Obhajila ne oprav¬
ljale, in še veliko, veliko druzega? O Ma¬
rija! nobenega, tudi naj večega skesanega
grešnika prošnje ne boš zaničevala? Spol-
nuj nam to, prosimo Te!

Meinorare. (Gl. str. 16.)

Cvetlica.

Po bolj vlažnih krajih raste prijazna
cvetlica s silo belimi in voljnimi lasci,
ki jo menda nekteri imenujejo suhopernik
ali munec, bolj znana pa je po nekterih
krajih z imenom „Matere božje lasci“

239

(po latinsko Eriophorum). To cvetlico Vam
dam danes v spomin. Ako se ozrimo na
Samsona in njegove dogodbe, nam lasje
utegnejo zaznamnjati moč.  Matere
Božje lasci  — ta cvetlica naj nas vselej
opomni na Marijno moč in sveto po¬
moč.  Kadar tedaj vidite to cvetlico, se
spomnite na Marijo, ki je „Pomoč krist-
janov“. Tudi utegnete vselej pri taki pri¬
ložnosti Mariji kako potrebo potožiti. Za
današnjo nalogo pa Vam tode priporočim:

1. Vsaki naj priporoči Mariji Pomočnici  enega
grešnika ali grešnico, ki naj bolj želi, da bi
se spreobernil ali spreoberniia.

2. Molite enkrat do jutri molitev: ,,Pod Tvojo
pomoč pribežimo"  itd.

Pet in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

človek je take natore, kadar
kako lepo, drago ali imenitno red
zgubi, da ga še le potlej prav boli
in peče, kadar je več nima. Kaj bi

240

nekteri dal, ko bi le en zgubljen zob
mogel spet dobiti, — ali kaj še celo,
ko bi se mu oko povernilo, v  ali v
vojski odbita roka ali noga! Se vedi
škoda pa je za dušne zgubljene do¬
brote, — toliko vedi škoda, kolikor
drajši in imenitniši je duša memo
telesa.

O kako britko so torej uni spo¬
korniki pri sv. Janezu Klimaku tožili
po zgubljenih letih nedolžnosti! Rekli
so s svetim možem Jobom: „Kdo
me bo nazaj postavil v sredo in ve¬
selje moje mladosti, ko je Bog sam
skerbel me varovati; ko je Njegova
svetilnica sijala nad mojo glavo, in
sem po temi hodil v blišobi Njegove
ludi; ko je bil Bog skrit v moji hiši;
ko sem svoje noge v mleku umival,
in je skala zame cedila potoke olja. u

Tako so se spominjali srečnih
dni svojega pretečenega življenja in
so se britko jokali pri misli na vse

241

nebeške milosti, s kterimi so bili
nekdaj obkladani. Niso se mogli zder-
žati, da bi ne bili med solzami kli¬
cali: Kje je zdaj perva nedolžnost
naših molitev, in otročje zaupanje, s
čimur smo jih Bogu opravljali? Kje
so tiste sladke solze, ki so jih v bo¬
lečini, v skesanji serca naše oči to¬
čile? Kje je tista popolnoma čistost
telesa in duše, ki je bila naša naj
veči čast? Kje je tista doveršena od-
kritoserčnost in podložnost do naših
vikših? Kam je šla tista moč od
zgorej in tista zdatnost naših molitev?
Vse to je minulo in se razšlo kakor
dim. Ti žalostni spomini so jim tako
silno množili bolečino in strah, ki so
ga imeli sami pred seboj, da so Boga
prosili, naj spusti vse martre tega
življenja čez nje, ter naj mašuje nad
njih telesom hudo, kteremu je bilo
telo vzrok. Nekteri so prosili grenkih
bolezen, drugi, da naj oslepijo; spet

16

242

drugi so želeli, naj bi jsh vesoljni
svet začudeno miloval; drugi so pro¬
sili, naj bi ohromčli, da bi, na vsem
životu sključeni, na tem svetu bili v
naj revnišem stanu, ter zamogli oditi
kaznim, ki so se jih na unem svetu
bali. 11

„Ne včm, kako sem moč imel,
tako dolge verste naj britkejšik po¬
gledov priča biti, in da sem premogel
gledati toliko terpljenja in solz. Tri¬
deset dni sem bil ostal v tem samo¬
stanu in zmiraj sem m<5gel stermeti
nad tem, kar sem vidil; potem sem
se poslovil z vikšim, ki je samostan.
vladal. 11  Tako piše sv. Janez Klimak.

Ni pa on pripovedoval, kar bi
mu bil kje kak drug človek naznanil,
ampak kar je s svojimi lastnimi očmi
vidil. Kakošen sad pa naj nam pre¬
mišljevanje tako ojstre pokore unih
svetih mož obujuje? Najpred tega,
da se vsi ponižani sramujmo svoje

243

mlačnosti v pokorjenji, ter se bdjmo,
kaj nas v večnosti čaka. Vidimo pa
tudi, kolika je ljubezen sv. Duha, s
koliko močjo On duše priganja se
očistiti, dokler je čas očiševanja. Tudi
je nadalje nam ravno to prav mo¬
čen spodbudljej k ostrejšemu pokor-
jenju, ker dušne in telesne moči
imamo ravno tiste kot uni, ali jih
saj imeti zamoremo, ako zanje pro¬
simo. In poslednjič, ko vidimo, kako
težke pokorila so uni nase jemali,
bomo mi saj veliko manjši in ložji
dela z veči serčnostjo in veseljem
opravljali ali prenašali; tudi da bi
po duhu ter po znotranjem tolikanj
več storili — z obžalovanjem, do¬
brimi nameni in s tem plačevali, kar
je telo zagrešilo, ker s telesnimi po¬
korili velikrat premalo te pogreške
dopolnujemo.

O pravični Bog! nikar ne delaj
z nami po svoji oj stri pravici, ampak

16 *

244

zavolj Jezusovega neskončnega za-
služenja nam prizanesi našo slabost,
in Tvoje brezmerno usmiljenje naj
se pobrati s Tvojo večno pravico,
da nas rešiš in zveličaš. Usmili se,
o Jezus! Prosi, Marija.

iz verta Marijnih otrčk.

Sv. Deziderij. *)

V starih časih so se pogostoma mnihi
v naj bolj divjih gošavah in pustotah vsta-
novili in so jih obdelovali, svoje delo so
z molitvijo in postom sklepali, Bog jih je
blagodaroval in iz naj bolj divjaških in za-
rašenih krajev so napravljali prelepe polja,
travnike in dobrave, naj bolj rodovitne
zemljiša, ktere so pa dostikrat potem po-
svetnjaki mnihom pograbili in jih z njih
posestva pregnali, ki so si ga bili s to¬
likim trudom lepo vravnali.

*) Sausseret, Ott Mar.

245

Veliki svetnik in opat sv. Bernard je
imel v samostanu Rlervo (Clairvaux) osem
sto mnihov krog sebe zbranih, ki so v ve¬
liki bogoljubnosti Gospodu služili. Med
njimi je bil tudi silo pobožen samostanski
brat Deziderij. Tudi on je častitljivo Božjo
Mater neizrečeno ljubil, kakor njegov sveti
opat. Pri vsaki lepi priložnosti se je gla¬
sila Njena hvala iz njegovih ust, pri vsih
svojih molitvah se je spominjal tudi svoje
ljube Matere. Kadar se je pa pridigajo¬
čemu sv. Bernardu hvala in čast Marije
Device cedila kakor med iz njegovih ust,
ni bilo nobeno serce tolikanj ginjeno in
vneto, kakor serce dobrega Deziderija. Bil
je Deziderij iz serca ponižen, torej mu je
bilo naj ljubši, samostanske čede v klošter-
skem gojzdu pasti.

Nekdaj ob času Marij nega vnebovzetja
je bil ravno v logu pri svojih čedah. Ker
ni mogel v družbi svojih ljubih bratov svoji
Blaženi Materi Mariji hvale peti, se v
gojzdu na kolena verže, oči v nebo po¬
vzdigne in karnejenja, presv. Kraljice ne¬
beške z angelovimi besedami pozdravljati;
zvesto moli, priserčno moli, veselo moli in
molitev k molitvi, zdihljej k zdihljejem

246

versti in prideva. V naj veči gorečnosti,
molitvi in svetih mislih, v vaji naj ljubez-
njivši pobožnosti je prebil celo noč pred
velikim Šmarnom in tudi en del tega praz¬
nika. Zarad tega bogoljubnega djanja ga
je bil sv. Bernard pred vsimi brati močno
pohvalil.

Ako ste to poslušali, preljubi, bote
zapopadli, kako se po pašah, pri delih na
polji ali tudi doma po hišah nebesa slu¬
žijo. Vsak katoličan namreč ima dolžnost
in ojstro zapoved pri sv. maši biti ob ne¬
deljah in zapovedanih praznikih, ako bi
pa to nemogoče bilo, naj stori, kakor je
storil Deziderij. Naj se saj tam, kjer je,
iše vdeležiti božje službe.

Kar so nekdanji mnihi in boljši krist-
janje svoje dni na polji s svojimi molitvami
in premišljevanjem posvetili in oblagrili,
to so nesnažne usta in roke poznejših
časov že davno spet oskrunile; torej se ni
čuditi tako pogostim hudim uram na polji,
kakor tudi mnogim drugim nesrečam od
zunaj in po hišah. Prišlo je tako daleč,
ko človek trumo koscev ali družili delavcev
vidi, da ga nehote neka groza opade, kakor
bi imel trumo antikristov pred seboj, ki

247

se povsod, koder delajo, nesnaga greha za
njimi vali. Pošteno dekle ne sme na žetev
ne na metev, ne na trenje brez velike ne¬
varnosti za dušo, ker naj večkrat bi bilo
boljši iti pred peklenske vrata, kot v mar-
siktero enako derhal in drušino! Kdo pa
bo še le popisal nevarnosti v službah, v
opravilih z druzimi, v kupčijah, po potih
— v mestih in po kmetih, dostikrat od
tacih, ki so dolžni nedolžnost varovati. —
Od kod je hudo? Od tod, ker vere manjka,
ker se delo ne posvečuje.

Orožje za posvečevanje dela je pre¬
mišljevanje in molitev, zlasti znotranja, pa
tudi velikrat lahko zunanja, kakor pri sv.
Dezideriji; — pri domačih delih tudi lahko
sveto branje. Kladvo, kosa, sekira, šerp, tudi
pero v roki: svete misli pa v sercu, go¬
reči zdihljeji na jeziku. Doma se zamorejo
tudi med naj gostejšim delom s šivanko v
roki kake verstice iz bukev brati, ki jih
delavka na strani ima. In če je sv. Dezi-
derij na paši pri svoji čedi tako lepo molil,
zakaj bi pa naši pastirji in pastarice ne?
Ce so mnihi zemljo med delom posveče¬
vali, zakaj bi jo sedanji delavci oskruno-
vali? Sej imamo vender vsi ravno tistega

248

Boga in Očeta v nebesih; tudi ravno tisti
Sodnik bo nas sodil, kteri je mnibe po¬
plačal za njih zvestobo.

Velikrat se vražarski ljudje pritožu¬
jejo, da coperniki in copernice točo delajo
in hude ure napravljajo. Tudi jest vam to
misel poterdim in rečem vam, da coperniki
in copernice to delajo. To je prava resnica,
le verjemite mi! — Toda, kdo so ti coper¬
niki in copernice? Vi sami ste, ki s pre¬
grehami polja oskrunujete in Boga na ma-
ševanje kličete! Tacih copernic, da bi točo
delale, pa nikoli ni bilo, in jih ne bo.

Vernimose pa k zveličanemu Dezide-
riju. Hvalo, ki mu jo je bil že sv. Bernard
dal zavolj lepega obnašanja na paši, mu je
bila tudi Marija poterdila. Osladila mu je
bila, kakor se bere, smertno uro s svojo
blaženo pričujočnostjo. Prikazala se mu je
bila, kakor pišejo, v lepoti častitljive kra¬
ljice, obdana od drušine nebeških duhov.
Slišal je dobrotno Mater, ki ga je v pravo
večno življenje poklicala, pozdravil Jo je
in Ji odgovoril s sladkim smehljanjem kakor
angel. Mirno in veselo se je poslovil s
svojimi brati, od sv. opata Bernarda po¬
slednji blagoslov prejel, in vzdignila se je

249

duša v družbi s svojo častitljivo Kraljico
in Materjo v nebeško domačijo.

(Kleče.)  Spoznamo, o Gospod! da se
nismo pri delih in opravilih ravnali po
zgledu zveličanega Deziderija in druzih
svetih mnihov in pušavnikov; obljubimo ti
pa, da nobeden pričujočih ne bo več v tacih
priložnostih Tvoje pravične jeze dražil.
Prizanesi, odpusti nam, spokori nas za pre¬
tečeno! Mati prečista, Mati naj bolj sveta!
obvari vsim delavcem neomadežane serca,
usta in roke.

Memorare. (Gl. str. 16.)

Cvetlica.

Sprejmite si nocoj v spomin cvetlico,
ki jo vsi poznate. Mo ta vil e c ji je ime.
Kaj ti mene učiš, priprosti motavilec? Mo-
tavilec je prav ljubeznjiva podoba prid¬
nosti za dušo in za telo.  — Hitro
spomladi, da le sneg skopni, po vsih njivah
raste in služi ljudem ko zgodnja zelenjav;
tudi pridni človek precej v spomladi svo¬
jega življenja začne marljivo skerbeti za
živež svoje duše in delati za nebesa. Mo-

250

tavilec je prav snažna in čista cvetica, M
jo tudi ovčice prav rade imajo. Take čiste
ovčice naj bodo pri delu tvoje misli, besede
in ročice, in bodo tudi tebe angelci radi
imeli. Motavilec je majhna cvetlica, znamnje
ponižnega delavca, — je mična cvetlica,
znamnje čistega in sramožljivega. delavca,
— je enoletna cvetlica, v zveličavno opo-
minovanje delavcu, da le kratki so dnevi
našega življenja. Višnjeva barva  mota-
vilčevega cveta je podoba nebes.  Naloga:

1. Nocoj se z angel-varhom in s svojo vestjo po-
svetvajte, kako bote popravljali, kar ste pri
svojih delili hudega storili, in storite sklep, saj
v mislih zveličanega Deziderija posnemati.

2. Molite vsaki očenaš in češenamarijo, da bi Bog
to leto hude ure odvernil

Opomba.  Poslednji čas za spoved in sv.
Obhajilo zavolj šmarnienih odpustkov, kdor še ni
opravil.

Šest in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Nad večno cvetlico smo dozdaj
premišljevali njene peresca in kore-

251

nino; prev da rimo poslednjič še njen
sad. Enemu perescu se je reklo „več-
nost nebčs,“ sadu pa naj bo imč ,,ča-
stitljivost' 1  ali „lepota nebčs.“

Ta sad, ki ga bo človek po to¬
likih srečno premaganih vojskah do¬
segel, je pred vsim drugim peternat:
1. Prežalo prebivališe; 2. neprecen¬
ljiva drušina; 3. gledanje Božje; 4.
presvet) jenost našega telesa; 5. obil¬
nost in popolnamost vsili dobrčt, ki
so delež izvoljenih. Premisli najpred,
o Človek! prežalo nebeško prebiva¬
liše in posebno njegovo prečudno ne-
zmdrjenost.

V bukvah imenitnih pisavcev se
bere, da je veliko število zvezd na
nebesu večih kot naša zemlja, in še
več, da so zvezde, ki so devetdeset-
krat veči od zemlje itd. Ako nato oči
v nebo povzdignemo in tako vidimo
toliko neštevilno množico zvezd in k
temu še toliko praznega prostora,

252

kjer bi se še veči število zvezd za-
moglo sukati; — bi se zares mogli
v neizrečeno stermenje zatopiti; to
stermenje pa še le raste, ako svoje
misli povzdignemo k naj vikšemu
Bitju, ktero je te nezmerne prebiva-
liša stvarilo.

Ako se pa želimo ozreti na 1 e-
poto  unih prebivališ, so one tako
imenitne, da jih noben jezik ne more
izreči. Ako je namreč Bog že priču¬
jočo dolino britkih solz tako zalo in
lepo opravil, da se moramo po pra¬
vici čuditi; s kolikim bogastvom je
pač še le une stanovanja poveličastil,
ki so sedež Njegovega veličastva,
prestol Njegove velikosti, dvor Nje¬
gove lepote, Njegovo izvoljeno pre-
bivališe in raj veselja?

K temu pa premišljuj zasluženje
in vrednost nebeških prebivavcev.
Njih število, njih svetost, njih sijaj-
nost in lepota preseže vse, kar koli

253

si Človek le zamore misliti. Sv. Janez
pravi, množica izvoljenih je tolika,
da bi jih noben človek ne mogel
ošteti. Sv. Dionizij piše, da je toliko
angelov, da njih število daleč pre¬
seže število vsih telesnih in stvarjenih
reči’, ki živ6 na zemlji. Sv. Tomaž
je ravno te misli in še pristavlja, da
kakor nebo v obsegu zemljo visoko
preseže, tako preseže tudi množica
Čistih duhov v ravno tisti primeri
vse stvarjene reči tega sveta. Zdaj
pa k temu pomisli, o človek, da vsaki
teh prelepih duhov, tudi naj nižji
zmed njih, je prečudniši, kakor naj¬
lepši stvar Božja pod solncem. Kako
imenitno in častitljivo je tedaj gle¬
dati toliko število nebeških duhov v
njih popolnamostih, v njih razločnih
opravilih.

Angeli se razpošiljajo kakor po¬
slanci; vikši angeli služijo in vodijo;
moči  na vse strani veselje razširjajo;

254

gospostva vladajo,  kreposti se
svetijo kakor solnca; troni  dajejo
svitlo sijanje od sebe; kerubini  si¬
jejo nebeško luč; serafi  ni  gorč od
Božje ljubezni: vsi poj<5 čast in hvalo
Božjo. Ako je že družba s čednimi
in poštenimi ljudmi prijetna; kako
sladko veselje mora še le biti, ko je
človeku dano, v tem kraji radovanja
s tolikimi svetniki, z aposteljni, pre¬
roki, mučenci ali marterniki obda¬
nemu biti in v večnem prijatelstvu
z vsimi izvoljenimi živeti!

O Bog! daj nam toliko zaderž-
kov premagati, in enkrat tje gori
priti. Marija! podaj nam svojo mi¬
lostno roko!

iz verta Marijnih otrok.

Zveličani Jakop Picentij iz reda sv. Frančiška.

Ta služabnik Božji, posebno učen
mož, ne le v duhovnih vedah, ampak zlasti

255

tudi v tisti trikrat srečni poti, ki v nebesa
pelje, je vse dni svojega življenja Bogu
zvest ostal. Z velikim pridom je oznanoval
sv. evangelij, ker Bog je njegove besede
blagoslavljal. Sredi svojega prizadevanja za
poveličevanje in razširjanje imena Jezuso¬
vega pa nevarno zboli. Noben zdravnik ga
ni mogel ozdraviti. Ni imel tedaj več
upanja, da bi zamogel sveto opravilo pri¬
diganja še dalje opravljati.

V tem žalostnem stanu, zapušen od
vse človeške pomoči, je mislil na tisto,
ki jo sv. Cerkev imenuje Zdravje bol¬
nikov.  Iz svojih otročjih let je Marijo
vselej ljubil in častil. O ljubeznjivo otročje
serce, ktero Marijo ljubi in časti! „Mati
brez madeža* 4  bo tacega zvestega otroka
madeža obvarovala, in ga ohranila na potu
v večno življenje, pa še veliko druzih do¬
brot mu bo pridobila, kakor jih je zvel.
Jakopu. — Odkar je bil Jakop duhoven,
je z imenom Jezusom tudi vselej presladko
ime Marija sklepal in ga serčno oznanoval.
Ko se je bil prepričal, da le čudež Božji
mu zamore še zdravje dati, je tudi sklenil
ta čudež od mogočne Marije Device iz¬
prositi, in dasiravno je bil prav slab in

256

bolehen, je romal na božjo pot v Loreto.
Njegovo zaupanje je bilo všeč milostni
Materi Mariji, in dosegel je, kar je prosil.
Med solzami je v loretanski kapeli daroval
visoko daritev sv. maše, in je prosil Mater
Božjega usmiljenja, da naj se mu dobrotno
skaže pri svojem Božjem Sinu ter mu zo¬
pet sprosi zgubljeno zdravje, da bo zamo-
gel s pridigami še dalje delati za duš zve¬
ličanje. — Ali vidite blagi namen v ti
prošnji? Ne toliko zavolj sebe, kolikor zavolj
večne sreče bližnjega je želel še dalje živeti.

Poglejte tedaj, kako hitro Bog na
Marijno prošnjo usliši, ako se prav prosi
in dobrih reči prosi! Deviška Mati, kakor
izročila pravijo, pobožnemu romarju na¬
znani, da naj si še družili milost prosi,
ker una prošnja da je že uslišana, — in
res se je čutil goreči Marijin častivec pri
ti priči ozdravljenega. Naj priserčniši hvalo
opravi svoji visoki Dobrotnici za to ne¬
precenljivo dobroto, pa tudi za dobrote,
ki jih je bila dosegla tistim dušam, ktere
Ji je bil on priporočil. Poda se potem še z
veči gorečnostjo na svoje apostoljsko delo. —

To pa ni bila edina., milost, ki jo je
od Božje Matere dosegel. Človeško življenje

257

na tem svetu je vojska in noben človek
naj se ne zanaša, da bo šel brez truda in
britkost v kraljestvo Božje. Zlasti imajo
taki, ki se navadnih grehov varujejo, ve-
likrat hude znotranje vojske, da bi se bolj
očistili in v čednosti vterdili. Tako se je
godilo tudi našemu Jakopu. Velike zno¬
tranje skušnjave so ga hudo terpinčile in
niso mu pokoja dale noč in dan. Zopet se
poda v Loreto, kjer tolikanj teče neusahljiv
studenec vsakterih milost. Ponižno se verže
pred Marijno podobo na kolena in Ji toži
žalostni stan svoje duše, stopi nato pred
altar maševat ter Jo serčno prosi, naj mu
vnovič skaže svojo materno dobroto, ki jo
je že enkrat skusil. Glasno zdihovanje in
solze so spremljale njegovo molitev. Marija
ne presliši molitve in zdihovanja svojega
služabnika, bere se celo, da se mu je bila
razodela in ga potolažila, rekoč: „Miren
bodi, moj sin! tvoje dela bodo kmali svoje
večno plačilo prejele in nezvenljivi venec
za tvoje čelo je že pripravljen. 11  —

O tolažljive, o vesele besede za zveste
Marijne otroke! Tudi vam, preljubi! je že
spleten v nebesih venec za vaše čelo, ako
stanovitni ostanete. Ne bodo ga vam brit-

17

258

kosti ovenile ali stergale, ampak še le
zlepšale.

Kar je bila ljubeznjiva Mati Marija
zvel. Jakopu naznanila, se je bilo kmalo
dopolnilo; mir se je povernil v njegovo
dušo; hudobni duh, ki mu je dušne težave
in britkosti delal, je mogel bežati, in ravno
v tem zveličavnem pokoji ga je Bog po¬
klical — še v veči — večni pokoj, krog
leta 1472.

(Kleči.)  O Bog! tudi mi imamo veliko
težav, dušnih in telesnih; dodeli, prosimo
Te, kadar koli Ti jih po Tvoji in naši
Materi potožimo, naj vselej od njih rešeni
ali saj v voljnem terpljenji poterjeni bomo.
Mati milosti, sladko upanje naše! ne za¬
pusti nas nobenkrat v naših nadlogah.

Memorare. (Gl. str. 18.)
Cvetlica.

Nesite seboj danes svetlico, ki se ji
pravi gabez.  Ni posebno ljubljen gabez
zavolj lepote, toliko bolj pa zavolj zdra¬
vilne moči, zlasti korenine, ako si kdo
roko ali nogo zlomi. Zavoljo tega naj Vam
pomeni gabez dušne rane, duhovne, zno-

259

tranje britkosti. Tudi take dušne rane imajo
neko zdravilno moč, posebno očistijo člo¬
veka od napuha, še nar bolj od duhovnega
napuha in prevelikega zaupanja samega
nase. — Na gabezovem cvetji se rade čbe-
lice zbirajo: ravno tako pri človeku čbelice
čednosti, kadar ga mnogoterno terpljenje
poniža. Pomoč zoper tako terpljenje pa
je pri Mariji lavretanski, kakor ste ravno
poprej slišali. Gabez pa naj bo Vam vselej
stanovitna priča, da Bog tudi z znotraujim
terpljenjem dobre namene ima.

Naloga:

Molite enkrat lavretanske litanije za maiosercne
kristjane in za tiste v vicah, ki so v življenji z
maloserčnostjo grešili.

Sedem in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Sad cvetlice večnosti, ki smo ga
bili zadnjič jeli premišljevati, je le¬
pota sv. raja;  in že smo vidili ime¬
nitnost pr e bi valila in neprimerljivo

17  *

260

vrednost nebeške drušine. Ako bo pa
že tako imenitno veselje, v družbi
izvoljenih biti; koliko neizrečeno srečo
bomo še le okušali v družbi in pri-
čujočnosti Njega, kterega častitljivost
jutranje zvezde oznanujejo, kterega
Božja lepota svitlobo solnca in lune
otemnuje, pred čigar veličanstvom
angeli in svetniki z nar globokejši
ponižnostjo na kolena padajo in Ga
molijo. Kaj še le bo gledanje nar
vikši dobrote, ki vse dobro v sebi
zapopade! Kaj še le bo pogled Njega,
ki je Edino in Vse, ki je Sam na
Sebi popolnoma prost in vender vse
popolnamosti vsih reči v sebi zedinva!
Ako je bilo že tolikanj doželenja
vredno, kralja Salomona viditi in
slišati, da je kraljica Sabejska skli¬
cevala: „Srečen človek, srečni tvoji
služabniki, ki so pričo tebe in
tvojo modrost slišijo!“ kakošna sreča
še le bo, božjega, čez vse povzdignje-

261

nega Salomona gledati, Njegovo vedno
modrost, Njegovo neskončno velikost,
Njegovo neprimerljivo lepoto, Nje¬
govo neizmerno dobroto, — in pa
tega Kralja vsih svetov vekomaj po¬
sesti! — V tem je bistvena lepota
nebeških prebivavcev; v tem je do-
veršeno spolnovanje vsih njih vošfl.

Premisli k temu lepoto člove¬
škega telesa v nebesih. Nisi še vidil
kaj tacega na zemlji, in si tudi kaj
tako lepega misliti ne moreš, kakor
bo tvoje telo po vstajenji v nebesih,
ako prideš med izvoljene. Njegove
lastnosti bodo: žlahtnost, lahkota,

neterpljivost, luč. Ta luč bo tako
popolnoma, da se bo vsako telo zve¬
ličanih v kraljestvu njih Stvarnika
svetilo kakor solnce. Ako pa zdaj
pomisliš, da solnce, ki je sredi na
nebesni višavi, je samo zadosti, ve¬
soljni svet razsvetliti in razveseliti;
kakošno nezmerno svitlobo bo potem

262

toliko solne in svetilnic razširjalo,
ko bodo skupaj svetile v nebeškem
Sionu!

O Gospod in večni Bog! radi
tukaj obvarujemo svoje telo grešnih
oskrumb, nedopušenih vživanj, radi
krotimo svoje počutke in jih v jarem
Tvojih svetih zapoved vklepamo, da
nas boš enkrat in na vekomaj tako
nezmčrno poveličal! O sv. Duh! Ti
večna Luč! razsvitjluj nam naše sto¬
pinje po potu zveličanja ; pogasi v
naših sercih in v naših počutkih
ogenj greha in nečednosti, in vnemi
nas s sv. ognjem, z nebeško lučjo
nas razsvetli, ki nikoli ne ugasne.
Sv. Marija, Mati Božja, prosi za nas
grešnike!

263

iz verta Marij nih otrčk.

Božja pot Marije Device v Efezu v mali Aziji. *)

Mesto Efez v mali Aziji je bilo svoje
dni posebno sloveče z jutrodeželskim modri-
janstvom v nejeverskem pomenu in s poseb¬
nimi vražami in copernijami. V tem mestu
so nejeverniki častili malikinjo Dijano ka¬
kor rednico ali mater vsega sveta, in so
jo torej vse bolj slovesno molili kot vse
druge malike nejeverstva.

Zgodej pa je bila temu mestu pri-
svetila luč resnice. Ko je bil sv. apostelj
Pavel na svojih potih prišel v to mesto,
je našel že 12 učencev sv. Janeza Kerst-
nika, ktere je v imenu Jezusa Kristusa
kerstil in birmal, in sv. Duh je prišel nad
nje ter je jih obogatil, kakor aposteljne bin-
koštni dan; jeli so namreč mnoge jezike
govoriti. To jim je bilo potrebno, ker so
sv. Pavlu imeli biti pomočniki v apo¬
stolskem delu. Apostelj je tukaj dve leti
učil s silno serčnostjo in je delal velike

Ott iz Le Tourneur.

264

čudeže. Njegove rute in opasila so ljudje
pokladali na bolnike, in popušale so jih
bolezni, hudobni duhovi so bežali od ob¬
sedenih. Novi verniki so prihajali se svojih
grehov spovedovat, priča djanje aposteljsko;
spreobernjeni vražarji pa so prinesli skupaj
svoje pohujšljive vražarske bukve, in vpričo
vsih so jih sežgali. Ni se jih jim škoda
zdelo, dasiravno so jih cenili 50.000 sre-
bernikov ali denarjev. Da ob kratkem re¬
čem: Efežanom je oznanovanje resnice za¬
leglo in bili so kristjanje; malikovavski
tempeljni in altarji so se zaporedoma po¬
dirali. Še bolj se je moglo to mesto po¬
živiti, ko je bil prišel tudi sv. apostelj
Janez z Marijo, ki mu Jo je bil Jezus na
križu zročil, v to mesto stanovat in je tukaj
škof bil. Tudi preslavni tempelj malikinje
Dijane je mogel Božjim hišam prostor pu¬
stiti. Dasiravno so se vkoženi nejeverniki
iz samopridnih namenov silno ustavljali.

Naj v misel vzamem, kaj so k ta¬
kemu razširjanju sv. vere dobičkarski vra¬
žarji počenjali. Srebrar Demetrij v Efezu
je delal majhne templičke ali cerkvice bo¬
ginje Dijane in dajal je tudi drugim umet¬
nikom veliko zaslužiti. Ko sv. Pavel začne

265

germeti zoper malikovavstvo, je temu sa-
mopridnežu jelo za nohte iti, češ : zdaj sem
ob svoj dobiček, skliče te in take svoje
delavce in jih začne šuntati, rekoč: ,,Možje,
vi veste, da mi od tega dela dobiček imamo.
In vidite in slišite, da ta Pavel ne le v
Efezu, ampak skorej po vsi Aziji veliko
ljudi pregovarja, rekoč: to niso bogovi, ki
so z rokami storjeni. Ne samo pak ta naša
umetnost bo s tem v nevarnosti zaniče¬
vana biti, temveč tudi tempelj velike Di¬
jane bo za nič štet, in svitlost nje, ktero
vsa Azija in ves svet časti, bo pojemala!“
Po takem šuntanji vstane velik vriš in
zmešnjava, derhali se tegote in vpijejo:
„Velika je Dijana Efežanska! - * Vse mesto
hrumi, dva učenca sv. Pavla dobe neverniki
in zapro. Pavel hoče med ljudstvo, pa
učenci ga ne pustijo.

Marsikaj enacega je utegnil apostelj
doživeti, prejden je padel tempelj silo či¬
slane malikinje. Namesto njega se je pa
v Efezu povzdignil drugi tempelj prave
Matere življenja ali rednice vesoljnega sveta.
Po vnebovzetji Marije Device so namreč
visokočešeni Materi Gospodovi zidali ča¬
stitljivo in prežalo cerkev. Ne več velika

266

Dijana, malikinja, ampak velika Marija,
Mati Božja, je bila zdaj v Efezu oznano-
vana in češena. In ko je neki krivoverec
Nestorij bil pri mnozih ljudeh Mariji po-
ropal čast Matere Božje, rekoč, da Marija
ni Božja Mati, je bil v tem mestu leta 431
cerkveni zbor, v kterem so cerkveni očetje,
v sv. Duhu zbrani, Mariji poropano čast
povernili ter Nestorjevo krivo vero obsodili
in zavergli. Posebno previdnost Božjo so
cerkveni očetje v tem spoznali, da kriva
vera, ki je Mater Božjo napadala, je bila
v ravno tem mestu obsojena, kjer je Ma¬
rija s sv. Janezom živela. Ta cerkev v
Efezu ni bila naj starši, bila je pa naj
veči in naj imenitniši zmed vsih v Efezu,
in v začetku petega stoletja je bila stoljna
cerkev. Bila je tolikanj imenitna, da so
celo obletnico njenega posvečenja vsako
leto 22. ali 23. rožnika praznovali. Lepo
je cvetla keršanska občina v Efezu, imela
je svojega škofa, in zlasti češenje Marije
Device se je po tako slavnem cerkvenem
sklepu od tamkej po vsem svetu razširjalo.

Mislil bi človek, da to imenitno mesto,
kjer je sama Mati Gospodova prebivala,
sama s svojim zgledom in molitvijo toliko

267

ljudi spreobernila in poterdila, — mislil
bi, to mesto ne more do konca sveta ni¬
koli več nejeveri zapasti. Vender temu ni
bilo tako. Sčasoma so jeli ondotni krist-
janje mlačni in leni prihajati; bili so Je¬
zusu zmiraj bolj nezvesti in poslednjič so
tudi čisto od vere odpadli. Zavolj tega je
prišlo strašno Božje strahovanje nad mesto,
kar jim je že sv. Janez žugal. Mesto s
prebivalci je prišlo Turkom v oblast, in
bilo je razdjano. Veliki Efez je zdaj revna
vas s turki in nekterimi kristjani!

Nisem vam zastonj povedal te pri-
godbe, po času in kraji tako daljue od
nas; zakaj v nji je nauk, kteri mora ob¬
čutljivo serce s strahom navdajati in ga
zavračati na nauk in opominovanje: ,,Kdor
stoji, naj gleda, da ne pade!“ Za cele
mesta in narode so tri stopinje do naj glo-
bokejšega brezna: Pregreha, krivo-
vera, nejevera.  Ti, o človek! začneš
mlačen biti: o huda reč! V mlačni duši
ne more sv. Duh prebivati, torej se naglo
pogrezneš v smertne pregrehe. Človek v
smertnem grehu bi rad, da bi res ne bilo,
kar ga vera uči, kar mu vera za njegovo
pregreho hudega žuga; torej ni treba veliko

268

skušnjave, in kmal bo verjel, da ni dolžnost
se zatajevati, postiti se, da ni tako na¬
tanko zavolj šeste zapovedi, zavolj tujega
blaga itd., — kmal je zaveržena ena ali
druga resnica, in človek je krivoverec.
Tudi grešnika vse tišf, kar je v keršanstvu,
in vse ga opominja k čednosti, pred gre¬
hom svari: proč tedaj z vso težko butaro!
— in tu ga imamo pravega nejevernika!!
Kakor utegne zajti posamezni človek, tako
zajdejo sčasoma cele okrajine in mesta,
ako se pregreham v naročje veržejo. Tako
se je godilo na Jutru velikemu mestu Car-
jigradu, Konštantinopolju, in vsemu jutro-
deželskemu cesarstvu, tako Egiptu in dru¬
god. In kdo nam je porok, da bo Ljub¬
ljana, da bo Slovensko zmiraj katoliško?

Ni ravno vselej verjeti starim toživ-
cem, ki pravijo: Ko smo bili mi majhni,
mladi, ni bilo tako; gotovo in resnično pa
je, in nobeden ne more tajiti, da take
ostudne mlačnosti, nemarnosti, in bi djal,
nejevere,  ni bilo pred kaj leti, kakor
se zdaj tako pogosto razodeva. To je hudo,
je nevarno znamnje našega časa, in še ne¬
varnejši napoved za prihodnost. Slišijo se
večkrat prederzne reči, ktere strah delajo,

269

da bi se ne spolnile nad nami besede:
„Božje kraljestvo bo vam odvzeto in dano
drugim, ki bodo njegov sad obrodili . 11

Poseben sovražnik sv. vere je po¬
svetni dub, iti mu je za vse drugo več
mar kakor pa za to, kar njegov stan po
smerti zadeva. Dosti je bratov  unega
srebrarja Demetrija, ki posvetne malike
ljudem hvalijo, posebno sem ter tje po go-
stivnicah se potikajo taki lažnjivi modri-
janje, ki vsako novico in starico vedo tako
obračati, da je Cerkvi in njenim zapovedim
nasproti, če tudi nimajo nič od tega. In
le prevelikrat najdejo nespremišljenih pro¬
stakov, ki za unimi vekači v Efezu hvalijo
posvetne malike in malikinje, kakor uno
ljudstvo, rekoč: Velika je Dijana Efežanska!

Pavla pa, to je, duhovne išejo križati
ali kamnjati, če ne s kamni in žeblji, pa
saj z obrekovanjem, z lažmi in černjenjem!
Torej je res, da nimamo le samo dosti
krive vere, ampak tudi že veliko nejevere.
„Kdor pa veroval ne bo, bo pogubljen ! 11
govori večna Resnica. — Upajmo, da bo
Marija marsikterega ustavila na njegovem
potu v pogubljenje, in da zavolj obilno
obiskovanega šmarničnega opravila bo pri

270

svojem večnem Ženinu sv. Dului sprosila,
da bo še razlival potoke svojih milost in
svoje sedmere darove nad našo deželo.

(Kleče.)  Prosimo Te, o Božja Luč, o
sv. Duh! razsvetli naš um, da vselej spo¬
znamo pota zveličanja, in poterdi našo moč,
da zvesto po njih hodimo in se zveličamo.
O turn kralja Davida, Ti močna varhinja
svete vere, nikar ne zapusti nas in naših
naslednikov; ne daj sovražnikom sv. vere
v roke naših hiš in polj, naših cerkev in
šol, ne zdaj in ne pozneje, in nobenkrat ne.

Memorarc. (Gl. str. 16 .)

Cvetlica.

Sprejmite v spomin cvetlico poto¬
niko,  ki je prava lepotica naših vertov.
Po nemški šegi se imenuje binkoštnica.
Binkoštnica naj Vas spomni na sv. Duha,
kteri je lepotičje naših sere, kakor bin¬
koštnica naših vertov. Kolikorkrat tedaj
binkoštnice ali potonike vidite, se spomnite,
da brez sv. Duha ni nobene in nikakoršne
lepote v vašem sercu, pa tudi nobenega
upanja za Yašo srečno večnost ne. Torej:

271

1. Premišljujte danes zvečer sedmere darove sv.
Duha.

2. Molite, da bi jih tudi prejeli, ooenaš in eešena-
marijo.

Osem in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Ako hočete še kake besede sli¬
šati od obilnosti vsih dobrot, ki jib
izvoljeni vživajo v sv. raju, vam re¬
čem : Tam gori bo zdravje brez bo¬
lezni, prostost brez sužnosti, lepota
brez gerdosti, neumerljivost brez strok-
ljivost.i, obilnost brez pomanjkanja,
mir brez nepokoja, varnost brez
strahd, polnost brez presedanja, ve¬
selje brez žalosti, gospostvo brez
vojske. „Tam gori,“ pravi sv. Avgu¬
štin, „bo prava slava gospodovala;
zakaj nobeden ne bo tam hvaljen po
zmoti ali iz prilizovanja. Tam bo
kraljevala prava čast; zakaj ne bo

272

se odrekovala tistemu, kteremu se
spodobi, in ne skazovala se njemu,
ki je ni zaslužil. Tamkej bo kraljeval
pravi mir in nobena zmešnjava ne
bo nadlčgala zveličanih duš. Plačilo
prave čednosti bo večno, kakor je
On, ki čednosti delt in je obljubil,
da bo On njih plačilo; kakor je On
večen, ki se ne bomo utrudili, ga
premišljevati in poveličevati. Tam
bodo velike, lepe, svitle in vse varne
prebivališa; družba prav častitljiva
in preljubeznjiva, čas zmeraj ravno
tisti, ki je brez razdelitve v dan in
noč, in gre svoj tčk vekomaj prosto
naprej. “

„Tamkej — pravi dalje sv. Av¬
guštin — bo večna spomlad v vednem
svetu, v sladki novosti in oživljajoči
sapi svetega Duha. Tam se bodo vsi
veselili, vsi peli, vsi brez prenčha
hvalo naj vikšega Delivca vsih dobrčt
oznanovali, po čigar velikoserčni do-

273

broti živč in gospodujejo vekomaj.
O nebeško mesto! o večno počiva-
liše! — O zemlja, kje je vse tvoje
veselje? — O družba, v kteri nevoš-
ljivost in razpor nima prostora! O
mirni stanovavci, vsib britkost obva¬
rovani! O da ga še ni konca tega
življenja, polnega vojske in bojevanja!
O kdaj bodo jenjali dnevi mojega
pregnanstva! Kdaj bo zasvetil blaženi
dan mojega rešenja? O kdaj bom
prišel in se prikazal pred obličjem
svojega Gospoda in Zveličarja ? u

Ne angel in ne človek nam ne
more tudi le slabe ali majhne po¬
dobe od unega večnega življenja pred
oči postaviti; da pa vender nekako
senco od njega imamo, poslušajmo
še dalje, kako sv. Avguštin piše in
kliče: „0 sladko življenje, ki ga je
Bog tistim pripravil, ki Njega ljubijo!
zveličano, mirno, zmeraj pokojno živ¬
ljenje! čisto in neomadežano življenje!

18

274

življenje, ki konca ne poznd! življenje
brez bolečin, brez truda, brez ter-
pljenja, brez zmešnjave, brez zamčre,
brez strahti, brez spremembe! Živ¬
ljenje polno lepote in časti, kjer se
ni nobenega sovražnika bati, kjer
nobeno veselje ne mine! Življenje,
kjer gospoduje popolnoma ljubezen,
in iz kterega je strah pregnan! Živ¬
ljenje, kterega dan je večen, in je v
vsem naj lepši edinost! Življenje, v
kterem Boga obličje v obličje gledajo,
in kjer je gledanje Božje edini živež,
ki nikoli ne presčda! O kako sladke
so tvoje veselja, ko nanje mislim! O
kako razveseljujejo tvoji zakladi moje
serce, ki brez prenčha po njih hre¬
peni! Kolikor bolj na to mislim, kaj
da si, toliko bolj se čutim ranjenega
od tvoje ljubeznjivosti. Kopernenje,
ki ga imam, tebe vživati, mi dela
neizrečeno prijetnost in tvoj spomin
mi je naj veči sladkost. O življenje

275

vsake mnogotere sreče! Za resnico
blaženo kraljestvo, v kterem smert
nima nikake močt, kjer ni naslčd-
vanja časov, kjer dneva nobena noč
ne ustavi, nobena menja ne zadene;
kjer vojak, ki se je serčno vojskoval,
spremljan od angelskih družb, z zma¬
govito krono na glavi Gospodu zma-
govavno sijonsko pesem poje! O kako
srečna bo moja duša, ako bom konec
svojega popotvanja vreden, o nebeško
stanovališe! gledati tvoje veličastvo,
tvoje zveličanje, tvojo lepoto, tvoje
zidove in vrata, tvoje prostore in
dvore, tvoje častitljive prebivavce, in
poslednjič gledati tvojega vsegamogoČ-
nega Kralja v vsi Njegovi svitlobi in
v Njegovem božjem veličanstvu. Tvoji
zidovi so zidani iz drazih kamnov;
tvoje vrata so s svitlimi biseri oblo¬
žene! tvoji dvorovi so iz zlata, in le
hvalne pesmi se v njih slišijo, in
tvoji kamni so satiri (žlahtni kamni

18 *

276

zeleniki); njih strehe so z zlatim
terdnim listjem pokrite, in ni ga na
njih kamna, da bi ne bil poprej
skerbno obdelan in uglajen . 11

O usmiljeni Bog! očisti nam
duše in telesa, da bomo vredni, v to
sveto mesto priti. Razsvetli nas, o
sv. Duh! in vnemi naše serca k bo-
goljubnemu življenju. Marija, prosi
za nas!

St 1211 a

iz verta Marijnih. otrok.

Marija Pomočnica in Jožef Lokatelean.

Kdor ima veliko zaupanje do Marije
in si prizadeva čedno živeti, tudi po Nji
veliko milost sprositi zamore. To spričuje,
kar nam pobožni pisavec sedanjih časov,
Ott, popisuje.

V Neunkirchen-i pri Dunaji je mi¬
lostna podoba Marije Device Pomočnice,
ki jo ljudje visoko častijo in obilno obi-

277

skujejo, ker v stiskah so tamkej že vsak-
tero pomoč našli. Ta podoba je bila s
pervega v samostanski cerkvi na prav pri-
prostem altarji, z neko posebno dogodbo
pa je prišla v velik slovez. Bilo je tako-le:

Jožef Lokatelčan, na otoku Cipru
kakor turk rojen, v Florencu na Laškem
pa keršen, je bolehal štirnajst mescev za
naj hujši vodenico. Zdravniki so mu po
bolnišnicah, v katerih se je na svojem po-
potvanji mudil, življenje popolnoma odpo¬
vedali. Torej ga je volja obšla, podati se
z Dunaja v Gorico k svojim bratom, in
dasiravno bolan in reven, se na pot od¬
pravi ter pride 19. mal. travna 1737, ravno
včliki petek proti večeru, v Neunkirchen
v Steinfeldu. Iz boječnosti, da bi ta revni,
bolehni človek utegnil še tisto noč merlič
biti, ga noče nihče prenočevati; poslednjič
ga vender nekje sprejmejo, zanesljivo po
previdnosti Božji, ki je bila sklenila na
Marijno prošnjo nad tem revnim bolnikom
svojo vsegamogočnost skazati.

Drugi dan je bil sklenil čez veliko
noč tamkej ostati, in gre popoldne med 1.
in 2. uro pred klošter oo. minoritov milega
daru prosit, da bi mogel posteljo za pri-

278

hodnjo noč plačati. Zbero se nekteri du¬
hovni, prevdarjajo njegov revni stan, mil-
vajo njegovo nadlogo in mu ponudijo jesti
in piti. On pa le en požirek pijače vzame
in reče, da jesti ne more nič, piti pa si
ne upa, dasiravno je čez mero hudo žejin,
ker potem ga začne tako peči, da misli,
sam čisti ogenj mu je v persih in v že¬
lodcu. Nato mu podeli eden duhovnov, O.
Avksencij, milošinjo, tudi en roženkranc,
in ga pelje v cerkev k sv. Kešnjemu Te¬
lesu, ki je bilo ravno v Božjem grobu, ter
mu reče: Glej! tukaj je studenec zdravja!
Ta-le, tukaj pričujoči Sam ti zamore po¬
magati; moli pridno!" S temi besedami
reveža popusti.

Bolnik tukaj pred sv. Rešnjim Te¬
lesom nekaj časa moli, potem gre ves
strujen v bližnjo temno kapelo sv. Ni¬
kolaja, se v kot usest, opočit in potem
zopet malo molit. V nekem kotu vidi
kerstni kamen in hoče k njemu; mem-
grede pa zagleda na malem altarji podobo
Matere Božje, in sicer Marije Device
Pomočnice.  Posebno češenje do nje ga
obhaja, pred njo poklekne, in z detinskim
zaupanjem prosi preblaženo Devico, naj

279

mu pomaga v njegovi veliki revšini, ter se
priporoči v Njeno materno brambo.

Po opravljeni molitvi in priporočilu
se usede pri kerstnem kamnu, nasloni
glavo na stopnice kerstnega kamna in
zaspi. Takrat ima prikazen preblažene De¬
vice in Božje Matere v tisti podobi, v kteri
je bila namalana na altarji, in ga vpraša,
kaj bi tukaj rad? Odgovori Ji in reče:
»Gospa, ali zdravje ali pa srečno smert.“
Zdajci vzame Mati Božja belo posodo iz
rokava in mu da piti. Ko odpije, precej
začuti neko gomazenje po vsem životu, in
zdelo se mu je, kakor bi mu vse ude pre¬
hajalo, nad čimur se je zbudil in čutil, da
je rešen vsakterih bolečin. Kadar pa vstane,
se čuti prav posebno lahkega in gibčnega;
ni mu bilo več telo otečeno, ampak čversto
in zdravo.

Precej nato poklekne k imenovanemu
altarčku, se na glas zahvali Božji Materi
za skazano milost in podeljeno zdravje,
potem pa v cerkev teče in glasno kliče:
»čudež! o češenaDevica Marija!“ — Zdaj
hiti v samostan in vse skaže duhovnim
vikšim, kar koli se je bilo ž njim dogo¬
dilo. Prednik ga da večkrat izprašati po

280

dveh duhovnih očetih, in s prisego je mogel
poterditi, kar je govoril.

Kako prijetno ta zgodba serce hladi,
kakor nebešk studenček! Čudite se močni
veri in prelepi vdanosti v voljo Božjo unega
reveža. Ali ni bil on v naj hujši skušnjavi,
nad vero in previdnostjo Božjo omahovati?
Spreobernjenec iz mohamedanske vere je
bil, lahko bi ga bilo kej motilo, da bi bil
omahnil in rekel: „Jest pri vas kristjanih
ne najdem tega, kar sem pričakoval: mene
bolnega reveža se branite pod streho vzeti;
ta vera ne more prava biti.“ Toda nič take
zanikarnosti nad njim ne najdemo, temveč
ravno nasproti vidimo še le prav močno
in živo vero, — toliko vero, da je bila
vredna najdena, biti s čudežem poveličana.

Ali hočete pa, da vam pokažem ti¬
stega červa, ki pri nas Božji blagoslov in
Marijno pomoč spodjeda? Nepoterpež-
Ijivost in malovernost  se mu pravi.
Iz nepoterpežljivosti izhaja kletvinja  in
čmerno godernjanje, morebiti celo čez
Božjo dobrotno previdnost samo, in tako
življenje vzame človeku vse veselo upanje
v Boga in Njegovo sveto pomoč. Nekaka
malovernost se vgnjezdi v serce, da malo-

281

vernež še zaupljivo moliti ne more. Kako
bo potlej taki človek uslišan! — Oče zmiraj
kolne, mati večkrat kolne, tudi otroci se
naučijo kleti, — kako bi se ne pri tacih
zgledih? Odkod bo potem prišel žegen
Božji? Da na pravo pot nazaj pridemo,
vam naznanjam te-le stopinje: Vedno živ¬
ljenje v gnadiBožji, voljno poter-
pljenje, zaupljiva molitev:  nato bo
prihajala tudi zanesljiva pomoč, ko bi se
imeli tudi čudeži goditi.

(Klečč.) O  Bog! ki si nam dar vere
zastonj dodelil, pripelji nas tudi k studencu
terdnega upanja in k ogojišu goreče lju¬
bezni, da bomo razsvetljeni od sv. Duha v
dušnih in telesnih potrebah vselej od Tebe
pomoči pričakovali, jo zanesljivo našli in
večno življenje z voljno poterpežljivostjo
dosegli. Velika Tolažnica, ozri se na nas
Adamove otroke s svojim milostnim očesom
in pelji nas k svojemu Sinu!

Memorarc. (Gl. str. 16.)

Cvetlica.

Laneni cvet  naj Vas danes domu
spremlja in pri Vas ostane. Zakaj pa ta?

282

Zato, ker je lan tako lepa podoba zaup¬
ljive poterpežljivosti.  Nič ni prijet-
nišega kot velika njiva višnjevo cvetečega
lanu, zlasti kadar ga sapa nekoliko guglje.
Lan se noče prepirati s sitnim vetrom, ne
se mu svojeglavno ustavljati; ampak lepo
in lahno mu odjenjuje, in ko veter dalje
gre, se lan po vsi njivi zopet vstavi, kakor
je poprej stal. Ali vidite lepo znamnje po¬
trpežljivega človeka? Lan dopusti, da ga
vsaktero terpinčijo: rujejo ga, vežejo, smu¬
kajo ali ripljajo, pogrinjajo, nad ognjem
suše in palijo, tarejo, predejo, motajo in
navijajo, snujejo, sučejo, tkejo, šivajo,
strižejo in parajo itd. itd. Ker je pa lan
poterpežljiv, iz vsih tih natezanj in muk
le same dobrote prihajajo in on je s svojo
poterpežljivostjo velik dobrodelnik člove¬
štvu, kakor veste, ker on ljudi oblači in
mraza varuje, jim v temi sveti, jih v mno¬
goterih okolišinah ozdravlja, tudi še živino
jim pita itd. — To sem Vam zato bolj
'živo popisal, da vselej, kadar lan ali pa
kaj od lanu vidite, se prav živo spomnite
na to, kar lan pomeni, namreč, na ker-
šansko poterpežljivost.  Verjemite
mi veliko resnico, da cvetka poterpež-

283

ljivost še veliko več dobrot človeškemu
rodu deli, kakor pa cvetlica, ki sem jo
Vam popisal. Kjer cvetlica : zaupljiva po-
terpežljivost  cvete, tamkej sv. Duh
prebiva, in ž Njim prihaja vse dobro na
svet, zlasti tudi ljubi mir med keršanske
družine.

Naloga :

1. Varujte se iz ljubezni do sv. Duha, da zoper
poterpežljivost ne v  grešite.

2. Molite trikrat „Caet bodi Bogu Oeetu“ itd. za
se in za tiste v vioah, ki so bili v življenju
premalo poterpežljivi.

Devet in dvajseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Nobena reč človeka ne spodbu-
duje k tako pridnemu delu, kakor
sad, ki na zadnje čaka gorečega de¬
lavca. Poslušajte torej, kako še nadalje
sv. Avguštin od nebes piše, rekoč:

„Sveti Jeruzalem! naša mati!
kako lep si ti; kako me vnčmajo

284

tvoje mičnosti! V tebi ni nič tega,
kar naše oči tukaj na zemlji vidijo;
vse je drugač v tvojem nebeškem
prebivanji! Tamkej ni noči ne temč,
ne menjave, ne časov. Tebe ne raz-
svitljujejo goreče svetilnice, ne mesec
ali zvezde; Bog.je (tvoja) les¬

ketajoča svitloba. Kralj kraljev sam
je v sredi tebe, od svojih služabnikov
obdan. Angelske družbe sladko pojd,
veselo sprejemajo vse tiste, ki s tega
sveta prihajajo. Tam je drušina pre¬
rokov, zbiralo aposteljnov, truma mar-
ternikov, spoznovavcev, popolni mnihi,
svete device, ki so nad nečimernostjo
tega sveta in nad slabostmi svojega
spola zmagovanje pridobile. Tamkej
gledajo oči toliko mladenčev in rahlih
devic, kterih čednosti so njih starost
presegale. Tamkej se zamorejo ovčice
šteti, ki so ubežale volčjemu zobu in
goljufivim mrežam tega življenja.

„Vsi so popolnoma zadovoljni

285

na mestu, ki jim je odločeno; enaki
so si v vživanji veselja, akoravno je
stopinja njih sreče razločna. Tamkej
kraljuje ljubezen v vsi svoji popol-
namosti, ker jim je Bog vse v vsem.
Njega gledajo brez preterganja, in
neprenehoma jih Njegova ljubezen
vnčma. Zmiraj Ga ljubijo; v tem ko
Ga ljubijo, Ga hvalijo; v tem ko Ga
hvalijo, Ga ljubijo; in njih edino
opravilo je v tem, da Ga neprene¬
homa hvalijo, in se nikoli ne utru¬
dijo, in nikoli tudi najmanjši pritež-
nosti ali dolgočasnosti ne Čutijo.“
„Kdaj bo prišel srečni dan, ko
bom od tega umerljivega trupla rešen
in vreden najden, nebeške hvalnice
slišati, ktere v čast večnega Kralja
tisti poj<5, ki v tem žlahtnem prebi-
vališu stanujejo? Kolika bo moja
sreča, ko bom v sredi tiste kraljeve
družbe, ko bom tudi jez hvalno pe¬
sem pčl, ko bom svojemu Kralju,

286

svojemu Bogu in Gospodu služil, ko
Mu bom služil v Njegovem veličastvu,
po obljubi, ki jo je dal, rekoč: ,.„Moj
Oče želim, da naj vsi, ktere si mi
dal, tu bodo, kjer sem jest; da naj
moje veličastvo gledajo, ki si mi ga
dal, ker si me ljubil pred vstanov*
ljenjem sveti,. ““

„Ako si tedaj v strahu Božjem
živel, misli si tisti častitljivi dan, ki
se bo zate zaznkl, kadar po dopol¬
njenem pozemeljskem tčku s smertjo
do neumerjočnosti prideš. V tem ne-
ogibljivem trenutku, ko se bodo drugi
jeli tresti, boš ti v popolnoma var¬
nosti, ker boš vidil, da je prišla ura
tvojega odrešenja. 44  ,,,,Iši, 44 “ pravi sv.
Hieronim devici Evstahiji, ,„,ječo svo¬
jega telesa zapustiti in misli si, kakor
bi bila  že pred stanovanjem svo¬
jega nebeškega Ženina; misli si pla¬
čilo za svoje frude, prelepo plačilo,
ki ti je pripravljeno. Misli na lepi

287

dan, ko te bo sprejela Marija, češena
Devica, spremljana od družbe s^vetih
devic, in ko bo tvoj Gospod in Ženin
pred teboj stal in rekel: Pridi in
hiti, moja nevesta, moja ljub¬
ljena, moja golobica; ker zima
je minula, mraz in viharji so
j en j ali, in cvetlice se prika¬
zujejo po naših poljanah.““
„Koliko bo veselje tvoje duše,
ko bodo prebivavci nebeškega mesta
našli pri tebi visokost svojega stanti,
popolnoma jasnost svojega premišlje¬
vanja in goreči ogenj ljubezni, ka-
koršno so oni imeli! Kakošen praz¬
nik bodo napravili o tvojem prihodu
kerubini, v kterih so zakladi božje
modrosti zaklenjeni? Kako razvese¬
ljevanje bo za (angele) sedeže, go¬
spostva, za vse kore zveličanih duhov!
Koliko veselje, gledati in deliti, zrna-
govavno obhajanje častitljive trume
marternikov, ki so v belem oblačila

288

napravljeni, in palme, ter znamnja
svoje zmage, v rokah nosijo! Koliko
veselje, unih enajst tavžent devic gle¬
dati, in tih deset tavžent marternikov,
ki so zvesto hodili po potu časti in
križa Kristusovega, kakor tudi ne-
številno množico druzih služabnikov
Božjih! Koliko veselje, najti močnega
dijakona Lavrencija, ki je nezdus-
nemu trinogu kljuboval, in s svojo
poterpežljivostjo rabeljne s sterme-
njem napolnoval, kako on zdaj ima
svitlejši raženj, kot so bili plameni,
ki so ga vžigali! Koliko veselje bo,
občudovati lepo sveto Katarino, z
vertnimi rožami in lilijami ovenčano,
ki je kolesne martre z vero in upa¬
njem premagala! Koliko veselje bo,
yiditi sedmčre častitljive Makabejce
in njih serčno mater, ki so vse
smertne bolečine in martre zaničevali,
da so Božjo postavo spolnili!““

,,Ktere ketine iz zlata in drazih

289

kamnov bi se smele primerjati s svit-
lobo, ki bo sijala krog vratu častit¬
ljivega predhodnika Jezusa Kristusa,
ki si je dal raji glavo odsekati, kakor
da bi bil k zaverženosti prešestnega
kralja molčal? Kje je škerlat, ki bi
se tako svetil, kakor srečno telo sv.
Jerneja, ki je bilo zavolj našega Zve¬
ličarja Jezusa v  Kristusa živo oderto?
In telo sv. Stefana, ki je bilo od
kamnov razbito, kako lepo ga bo
gledati, ko bo s plajšem polnim ru¬
binov in demantov ogernjeno! Kako
prečudna sladkost bo, častitljiva cer¬
kvena poglavarja Petra in Pavla gle¬
dati, kako v iepoti svetita, eden s
svojim mečem, drugi s stavnico sv.
Križa, s čimur sta si krono neumer-
ljivosti pridobila! Kolika sreča mora
biti, vso slavo vsacega tih velikih
svetnikov ravno tako vživati, kakor
da bi njegova lastna bila! O častitljivi
praznik! o kraljčve gbstje! o miza,

19

290

za Najvikšega in njegove izvoljene
pripravljena!“ —

Vemo, da nismo tega preime-
nitnega veselja vredni, o večni Bog!
vender Te po Tvojem nezmernem
usmiljenji prosimo: stori z nami, kar
koli je Tvoja najsvetejši volja, le
samo nebeških vrat nam nikar ne
zakleni ob naši smertni uri! Marija,
Vrata nebeške! prosi za nas!

iz verta Marijnih otrok.

Sv. Bvfrazija.

Ta sveta devica je bila doma iz Kon-
štantinopeljna. Bogate in imenitne starše
je imela, zgubila pa jih je že po dvanaj¬
stem letu. Cesar Teodozij jo je hotel ime¬
nitnemu mladenču v zakon dati; ona pa
je bila že Bogu in presveti Mariji Devici
obljubila, da ne bo nikoli imela moža,
ampak le Jezusa, svojega nebeškega Ženina.

291

Njemu se je hotla popolnoma čisto
na duši in na telesu ohraniti. Torej za-
gerne svoje berhko telo v ojstro nunsko
obleko in beži v tebajsko pušavo. Tamkej
v naj tihejši samoti svoje življenje čisto in
popolnoma Bogu daruje. Hudoba pa povsod
človeka iše, torej je imela tudi Evfrazija
veliko se ž njim vojskovati, ker hotel jo
je zopet med svet spraviti in pogubiti. Ali
Evfrazija ga je premagala z molitvijo in s
postom. Zročila se je bila pod zvesto
brambo Marije Device, in mogočna Gospa
nebeška je ni zapustila. Ko je bila že dolgo
v samotnem samostanu s svojimi sestrami,
pripovedujejo izročila, je imela prav pri¬
jazno prikazen Kraljice devic, ktera ji je
napovedala, da bo čez deset dni umerla
ter dosegla krono za terpljenje in priza¬
devanje. Tako se je tudi res zgodilo.
Umerla je 13. sušca 1. 410.

Ta pohlevna devica je namalana s
kamnom v roki, in na kamnu je zapisana
beseda: „Pokoršina.“  Zakaj? Zato, ker
je bila v ti čednosti veliko popolnamost
dosegla, ter se je pri vseh poskušnjah po¬
korno skazala. Njena prednica, ki je vidila
njeno veliko gorečnost in hrepenenje, zmiraj

19 *

292

bolj popolnoma prihajati, ji je terde po-
skušnje nakladala, ona pa je vse z vese¬
ljem sprejemala. Neki dan ji je bila dala
zapoved, veliko grobljo kamenja v drug
kraj prenesti. Brez vprašanja: „čimu to?“
brez godernjanja, brez nejevolje je trideset
dni zaporedoma ta hči iz cesarske rodo¬
vine to delo opravljala.

Dekla Germana, ki ji je bila zavolj
njene gorečnosti nevošljiva, ji je očitala,
da se za to vsaki dan posti in tako po¬
božno dela, da bi bila enkrat samostanska
prednica, in jo s hinavko zmerja. Evfrazija
pa ji besede ne reče, pred njo poklekne,
jo za zamero prosi in pa da naj za njo
moli. Ko je bila una nevošljivka zavolj
tega od vikši hudo posvarjena in za nekaj
časa iz občine odločena, je ponižna Evfra¬
zija tako dolgo in serčno zanjo prosila,
da ji je bila kazen odpušena.

Take so prave in resnične neveste
Jezusove, ki so z vsimi telesnimi in duš¬
nimi močmi Bogu zveste. — Odkod pa iz¬
haja tolikanj visoka čednost te device? V
popisovanji njenega življenja se bere, da
njeni starši so bili bogati, visokega rodu,

293

in so imeli le tega samega otroka; da pa
niso počeli kakor mnogi starši, ki svoje
otroke po opičje ljubijo, jim vse prizane¬
sejo in v vsih reččh njih voljo spolnujejo;
ravno nasproti so bili precej po rojstvu
svoje hčerke sklenili, da jo bodo le za
Boga zredili. Komej da je jela bebljati, so
jo učili presveti imeni Jezus in Marija
spoštljivo izrekati, male ročice so ji skle¬
pali in ž njo molili k nebeškemu Očetu.
Pri vsaki priložnosti so jo opomnili na
preljubo dobroto Božjo, od kterega vse
dobro prejema, in tako so jo učili prav
hvaležno biti. Zmiraj in zmiraj so ji pra¬
vili, da Bog vse vidi in vse ve, da nikakor
in nikakor ne sme nič hudega storiti pred
Božjim svetim obličjem. Kolikrat vašim
otrokom gospodje duhovni v šoli in pri
spraševanji ravno to pripovedujejo! Ali
kaj pomaga, ker so že iz korenine mnogi
spačeni! Še pred sv. Rešnjim Telesom ve-
likrat ne dajo pokoja in pri naukih še
druge ljudi motijo, ki bi radi poslušali!
Koliko pa sami molitve zamude, in njih
veliko skorej vse pridige in nauke presliši!
Tako gredo veči del vselej z novimi grehi
iz cerkve, ne da bi v nji novih gnad spro-

294

sili. Zavoljo tega in zavoljo domačih ne¬
rodnost so zmirom bolj terdi in poslednjič
terdovratni, kakor železo in kamen.

Oče in mati sv. Evfrazije sta bila
kakor dva angela varka; eden se je bolj
bal kakor drugi, da bi otrok kaj škodlji-
viga ne vidil in ne slišal; torej je tudi
deklica rasla v nedolžnosti kakor angelček.
Ko je bil oče umeri, so mater močno na¬
govarjali, da bi se spet omožila, celo ce¬
sarica, njena teta, ji je to svetovala; nji
pa je bilo vse bolj mar, da bi svojo hčer
sveto zredila in za svojo lastno dušo sker-
bela, kakor pa za novo možitev, in je svo¬
jemu sklepu zvesta ostala. Ko je pa hči
materi svoje želje razodela, da bi rada Je¬
zusu v samostanski samoti služila, je bila
tega tako vesela, da se je veselja zjokala.
Peljala jo je pred podobo križanega Jezusa,
in jo Jezusu zročila, rekoč: „0 Gospod!
vzemi tega otroka pod svojo brambo; le
Tebe ljubi in iše, in se torej le Tebi sa¬
memu priporoča. 4 * Potem reče deklici:
„Bog te za zmiraj obvari v strahu svojega
svetega Imena. 44  Nato zroči edinega otroka
prednici in gre, — zroči ga tukaj, da bi
tamkej ž njim vekomaj sklenjena ostala.

295

Nauke iz tacega priserčnega življenja si
sami posnemite!

(Kleči)  Ti pa, o dobrotljivi Jezus!
usmili se nas, in bodi vselej naša bramba
in pomoč, da tudi mi svoje duše rešimo in
zveličamo. — Mati nedolžna, Mati presveta,
sveta devic Devica! bodi nedolžnih in spo¬
kornikov pomočnica, in spreoberni grešnike!

Memorare. (Gl. str. 16.)

Cvetlica.

Cvetlico velikonočnico  sprejmite
danes v spomin. Velikonočnica raste po
suhih solnčnatih homcili in ima vijolčasto
cvetje. V zdravilstvu je posebno imenitna
in znana z imenom „pulzatila“ (Pulsatilla),
in kej posebnega je to, da zdravilo iz nje
pomaga naj rajši pohlevnim, boječnim, do-
brovoljnim, poterpežljivim in tihim natoram
ženskega spola. Torej naj Vam bo veliko¬
nočnica podoba pravih keršanskih devic,
ktere imenovane lastnosti imajo in hodijo
le po solnčnatih višavah, to je, po potih
od Božjih zapoved razsvitljenih, ter po
srečni stezici, ki v nebesa pelje. Pohlevnost,
boječnost pred grehom in posvetnim šumom,

296

tihost in molčljivost, dobrovoljnost k vsemu
dobremu, vdana poterpežljivost, so peresca
cvetlice velikonočnice, ktere ji pravo vred¬
nost dajejo in deviško lepoto povišujejo.
Velikonočnicam priliva nebeška rosa, da
tudi po suhih višavah ne usahnejo: po¬
nižnim devicam in deviškim pa žarki mi¬
losti sv. Duha, da tudi v suhoti, to je, v
zapušenji in skušnjavah ne poginejo.
Naloga:

1. Iz ljubezni do sv. Duha sklenite, se vsih ne¬
čistih misel skerbno varovati.

2. Premislite nocoj tisto čednost, sam sebe zata¬
jiti, in storite potrebni sklep.

Trideseti dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Kolikor stanovitnejši boš imel
svoje oko v nebo vperto, o človek!
toliko manj boš zgrešil, po kteri poti
se v nebesa pride. Torej le še dalje
poslušaj, kako piše neki pobožen
učenik od nebčs in pravi:

297

„Povzdigni pa svoje odi' nad vse
angelske kore; tamkaj boš ugledal
prav posebno častitljivost, ki ves ne¬
beški dvor z začudovanjem in vese¬
ljem napolnuje in je, kakor bi mesto
Božje z radostjo napajala- Povzdigni
svoje odi in premišljuj preblaženo
Devico, Kraljico usmiljenja, polno lju-
beznjivosti in lepote, ktere gospostvo
angele s stermenjem napolnuje ....
Tam gori je Kraljica nebeška, z zvez¬
dami kronana, s solncem oblečena,
z luno pri nogah, in blažena nad vse
žene!“

„Premisli zdaj, koliko sladkost
bomo čutili, ko bomo smeli gledati
preblaženo Devico, našo sladko Mater,
ne več kakor je pred jaslicami kle¬
čala; ne več, kakor ji prerokovanje
sv. Simeona serce s strahom in ne-
pokojem napolnuje; ne več, ko toži
in povsod svoje zgubljeno Dete iše:
temveč kako vsa razveseljena, v vži-

298

vanji nebeškega mirti sedi ob desnici
svojega Sina in nima naj manjšega
strahti, da bi še kdaj ta predragi za¬
klad zgubila. Ni Ji treba več čakati
na nočni mrak, da bi v Egipt be¬
žala, ter da Njeno ljubljeno Dete He¬
rodovemu preganjanju odide. Ni Ji
treba več stati pod križem, da bi
kdpala kri Njenega umirajočega Sina
na Njeno glavo, ter bi tako v Svoji
obleki nosila veden spomin Njegove
naj veči bolečine. Ne občuti več
martre tiste žalne zamenje, ki Ji od-
meni učenca namesto učenika, na¬
mesto Gospoda hlapca za sina odloči.
Ni Ji več treba stati pod tistim ker-
vavim drevesom in z neizmerno brit-
kostjo ponavljati tistih bolečih besed:
,,0 da ne morem za te umreti, Ab-
salon! Moj Sin, moj Sin Absalon!“
Vse te britkosti so minule, in Ona,
ki je bila na zemlji naj bolj žalostna
vsih stvari, je zdaj nad vse angele,

299

nad svetnike in ljudi povzdignjena;
Njeno zveličanje je tako popolnoma,
da noben Človešk jezik ni zmožen tega
dopovedati. ,„,Našla sem Ga,““
kliče Ona, „„kterega ljubi moja
duša; deržati ga hočem in ne
več spustiti  od  sebe.““

„Ako bo premišljevanje častit¬
ljive Device in vseh teh reči tolika
srečo delalo: kolika sreča mora le
še biti, gledati naj svetejši Človeštvo
našega Zveličarja Jezusa Kristusa,
častitljivost in lepoto tistega Telesa,
ki je bilo na križu za naše zveličanje
tako strašno zdelano! „,,Brez vsega
dvoma,“ il  kliče sv. Bernard, ,,bo za
Človeke sladko veselje, ki jih bo z
zveličanjem napolnovalo, ko bodo
tamkej vidili in premišljevali Člo¬
veka, Stvarnika ljudi, in Gospoda
vsih stvarjenji reči.“ ‘ Sploh imamo
za posebno čast vsi v svoji deržini,
ako se kteri naših otr<5k na kardi-

300

nalsko ali celo na papeško čast po¬
vzdigne. Koliko veči čast pa nam bo,
viditi Zveličarja, ki je našega mesa
in kervi, ko bo sedel ob desnici svo¬
jega Očeta v naj večem veličastvu
kakor Kralj nebčs in zemlje ? S kako
neizrečeno radostjo bodo ljudje v
družbi angelov prevdarjali, da Gospod
nebeških stanovdliš, Stvarnik vsih
reči, ni kak angel, ampak človek \....
Prav zanesljivo si bo vsak svetnik
neizmerno častitljivost Jezusa Kri¬
stusa štel kakor svojo lastno. In ve¬
selje, ki ga bodo zavoljo tega čutili,
bo toliko, tako popolnoma, da se nje¬
gova izverstoost v nobenem človeškem
jeziku ne more izreči

, O neskončno ljubeznjivi Go¬
spod ! kdaj bo prišel ta srečni dan ?
kdaj bom stopil pred Tvoje obličje?
kdaj bom nasitovan s Tvojo pre¬
čudno lepoto? kdaj bo moj pogled

301

počival na Tvoji božji osebi, ki Te
angeli gledati kopernijo ? 1

O Jezus, Sin človekov! pokaži
nam svoje milostno obličje in razve¬
seli nas s svojo nezmerno prizanes¬
ljivostjo ob naši smertni uri, odpri
nam lepoto svetega raja. Marija prosi;
Marija pomagaj; Marija ne zapusti nas!

iz verta Marijnih otrčk.

Zveličani Janez Himenij (Simenius) *)

Ta zvesti služabnik Marije Device
je bil neduboven redovnik ali brat iz Je¬
zusove družbe. Bil je poln otročje pri-
prostosti, ponižen do nar globokejšega za¬
ničevanja samega sebe, ves goreč od lju¬
bezni do Boga in bližnjega, ljubljen od vsih
klošterskih, ki se je menil samega sebe
njih nar manjšega hlapca.

M popisati, kako je on ljubil našo
ljubo Mater Marijo Devico. Njeno življenje
je bilo takorekoč njegovo življenje, zmiraj

302

je mislil na čednosti in djanja, v kterih
je živela Marija na zemlji. Pri vsakem delu
je imel odločeno kako duhovno premišlje¬
vanje iz Marijnega življenja. Neki dan dela
s tovaršem v vinogradu, in leta ga vpraša,
ktero duhovno opravilo da ravno ima. Od¬
govori mu: „Ko v hrib grem, spremljam
Marijo in Jožefa s sladkim Jezuškom in
grem ž njimi v Egipt, in kadar s hriba
grem, se ž njimi iz Egipta vračam.“ — O
kolika sreča, ako bi naši delavci pri delu
imeli tako zveličavne misli in občutke; ko¬
liko grehov bi se odvernilo; koliko več
teka bi imele vse njih opravila!

Neki dan je molil pred podobo ljube
Matere Marije in se Ji z veliko gorečnostjo
priporočal, naj vender dobrotljivega Boga
prosi, da mu večno zveličanje zagotovi.
Nato je slišal glas, ki mu je rekel: „Janez,
hodi nadalje po poti pokoršine, to je
zanesljiva in nezmotljiva pot.“ To velja
tudi sploh kristjanom: Hodite zvesto po
poti pokoršine do svojih duhovnih pastirjev,
bodite natanko pokorni svojim spovedni¬
kom; to je zanesljiva pot v nebesa.

Drugikrat je spet pred podobo molil
in premišljeval terpljenje ubozih duš v vi-

303

cah, in dosegel je dar posebnega usmiljenja
do duš v vicah. Od tistikrat je vse svoje
dobre dela in zasluženja daroval za uboge
duše v vicah. — Znano je, da nič ne zgubi,
ampak še le veliko pridobi, kdor vse svoje
zasluženje za duše v vicah obrača in njim
daruje.

Neki dan je po samostanskih pravilih
odgovor dajal svojemu vikšemu zastran
stanu svoje vesti. Vprašan, če ga serce
žene, po poti popolnamosti dalje iti, je od¬
govoril, da nima veči želje, kakor to.

„Po poti popolnamosti dalje,“ — o
kristjan! ali zapopadeš to besedo? Ali ne
slišiš včasi, kako nekoliko bolj olikani v
kmetiji, kupčiji itd. kličejo: „Naprej! na¬
prej !“ In kam naprej hočeš ti ali pa tvoji
nastopniki v 40—60 letih priti? „Naprej"
pridete zanesljivo do — groba. Kam pa

potlej-? Kam potlej, ako zdaj na

poti popolnamosti dalje ne greste? Šmar¬
nice so pri koncu, — kako daleč naprej
si ta iflesec prišel? Kako daleč si še na¬
pravljen ? Si že opravil spoved in sv. Ob¬
hajilo? Si odstopil od greha? Ako si kej
dobrega začel ali saj sklenil, pa saj ne,
da bi pozabil in opustil, ko ta čas pre-

304

teče? Oh, naprej! naprej pojdi v dobrem.
Kupčuj z zročenim talentom: kmal kmal
ga bo Bog tirjal od tebe.

Ko se je zvon k „Ave Mariji 1 ' oglasil,
je Janez precej pokleknil in angelsko če-
šenje molil, kjer koli je bil in če je imel
še toliko dela. Pripoveduje se prijazna do-
godba, ki kaže, kako prijetna je bila Bogu
taka ljubezen do molitve. Družba Jezusova
je v mestu Saragosi na Španjskem zidala
cerkev, in ko Janez s tovaršem velik ob¬
delan kamen po odru gori vali, zazvoni
„Ave-Marijo.“ Ravno na kraj odra sta bila
kamen privalila. Janez pa, ne misleč, da
utegne kamen po stopnicah odra doli zder-
čati in na tla telebiti, izpusti kamen, se
verže na kolena in moli; ravno tako tudi
tovarš po njegovem zgledu. In glej! kamen
brez deržanja na stermem kraji pri miru
ostane in se kar ne gane. Ko sta odmolila,
z enim gibljejem kamen na njegovo mesto
zavalita, da so vsi pričujoči stermeli. Ves
obogaten z zasluženjem je v Gospodu za¬
spal 24. svečana 1579.

Nihče te ne sili, o človek! da bi v
taki nevarnosti, kakor uui zveličani Janez,
delo popustil, ko zazvoni; tudi te zapoved

305

ne veže, da moraš ravno poklekniti: vpra¬
šam te pa, če ti kaj vest ne očita, ko še
naj ložjega dela, ko čisto nobene sile ni,
nočeš popustiti, da bi angelovo češenje bo-
goljubno obmolil? „Delaj, le delaj!“ to je
tvoja lastnost; pregovor pa pravi: „Moli
in delaj!“ Ali slišiš? „M61i!“ stoji pred,
potlej »delaj!“ „Moli“  je za dušo, „d elaj“
za telo. Torej se ni čuditi, da taki neza¬
upljiva tudi le malo žegna in teka imajo.
— „P o s v e t n o s t“ — ta pošast gospodari
po vsih hišah in poljih, in še posebno po
rokodelnicah, cestah, štacunah, fabrikah,
šolah, pisarnicah. Velika postava je, da
vse učenosti, umetnosti in človeške dela
morajo veri in čednosti služiti; kjer tega
ni, gre voz v brezno in konec vsega djanja
bo nesreča za telo, pogubljenje za dušo.
Zakaj tako delo je prekleto, ker delavce
od njih Stvarnika odvrača. Pošast, ki se
ji »posvetnost 1  pravi, ne pozna Boga, —*
ali pa Ga nalaš v nemar pusti. Od tod pa
tudi taki konec, kakor se tolikrat sliši!
Nekaj časa rožlja z denarom, pri vsih šu¬
mečih rečeh zvonec nosi, se velikrat tudi
v visoke službe vrine, tudi se angel teme
spreminja v angela svitlobe. Neutegoma pa

20

306

pridejo dela teme na svitlobo, nastajajo
strašni padci z višav v brezna kakor ob
času luciferja: tu gre vse na boben, tam
se zvedo strašne goljufije in skrivne tatvine
itd., in da pošast »posvetnost 11  svojo gerdo-
bijo dopolni, se utegne na vse zadnje sli¬
šati od grozovitih samomorov, kteri so kar
ravna pot v peklenski ogenj, iz kterega
več rešenja ni.

(Kleče.)  O dobrotljivi Bog! usmili se
nas, blagoslovi vse naše dela, ki jih en¬
krat za vselej Tebi darujemo, in reši nas
milostno duha posvetnosti, nejevere in po¬
tuhe. Skrivnostna Roža! zasadi v vse naše
dela in opravila, misli in besede tisto lepo
zbranost, ki je bila zlati venec Tvojega
življenja.

Memorare. (Grl. str. 16.)

Cvetlica.

Nocoj si zberite in zvežite v spomin
lepodišeč šopek romana. Roman  naj
Vam pomeni svete ali nebeške misli,
ki jih imejte pri svojih delih. Roman lepo
diši; tudi tvoje dela, o človek, ako so s
svetimi mislimi spremljane, tako lep duh

307

od sebe dajejo, da angele iz nebes k tebi
vabijo. Roman ima zdravilno moč: svete
misli so preblago zdravilo zoper grozno
bolezen, ki se ji pravi „posvetnost,“ in
zoper nemarnost za svojo lastno srečo.

Naloga:

1. Premišljujte saj dve ali tri minute nebeško
veselje.

2. Molite enkrat do jutrišnjih Šmarnic oeenaš in
češenamarijo zase in za tiste v vicah, ki so bili
v svojem življenji preveč posvetni.

Poslednji dan.

Cvetlica iz verta večnosti.

Sleherni zmed nas želi v nebesa
priti, toraj naj se tudi naše letošnje
večne cvetlice z nebeškim premišlje¬
vanjem sklenejo. Pobožen učenik du¬
hovnega življenja še nadalje tako le
piše:

,,Kolika sladkost nad vse slad¬
kosti bo vživanje jasnega gledanja

20 *

308

Božjega, v kterem je bistvena slava
svetnikov ... To jasno gledanje Božje
samo zamore našim dušam popolnoma
mir, popolnoma zveličanje dodeliti.
Lepota in razne lastnosti stvari za-
morejo res človeku serce nekoliko
razveseliti, nikoli pa ga ne do čistega
zadovoljnega storiti. Ako nam bodo
tedaj vse tiste razveselivne reči, od
kterih smo govorili, toliko in toli-
košnik sladkost delale: kako srečne
nas bo storilo še le ljubeznjivo gle¬
danje Gospoda, naj vikši Dobrote,
ki je popolnamost sama, ktera vse
dobrote v sebi obsega!“ . . .

,,0 zarčs! prelepo mora biti, gle¬
dati tisto tako prečudno, prosto Bitje,
ki se tako razodeva; v Njem moliti
naj svetejši Trojico, prečastitljivost
Očeta, modrost Sina, dobroto in lju¬
bezen sv. Duha! — Tamkej bomo
Boga in sami sebe in vse reči v Bogu
gledali. Sv. Fulgencij pravi, ravno

309

tako kakor uni, ki pred ogledalom
stoji, vidi ogledalo in samega sebe
in vse reci v njem, ki so pred ogle¬
dalom ; tako bomo tudi mi, ko bomo
pred tistim brezmadežnim ogledalom
Božjega veličanstva stali, gledali Boga
in sami sebe v njem z vsi m ob enem,
kar je zunaj Njega, po večem ali
manjšem spoznanji, ki ga bomo od
Njega imeli. Tamkej bo nasitena naša
vedoželjnost, vse, kar se more spo¬
znati, bomo pred seboj imeli. Tam¬
kej bo naša volja pokoj našla v lju¬
bezni tiste Dobrote, ki vse dobrote
v sebi obsega, in brez ktere človek
ne more nobene prave dobrote imeti.
Tamkej bodo vse naše želje v po¬
polnem miru in z vživanjem naj vikši
blaženosti se bodo spolnovale. Ta
blaženost bo naše serce tako nasito-
vala, da si ne bo imelo ničesar več
vošiti. Tri Božje čednosti, vera, upanje
in ljubezen, s kterimi smo na tem

310

svetu Boga častili, bodo tamkej našle
nar imenitniši plačilo . . . Tamkej
bodo izvoljeni vsegamogočnega Bogž
gledali, ljubili, posedli in hvalili. Na-
sitovani bodo, dasi ne bodo lakote
čutili; lačni bodo, dasi ne bodo ču¬
tili nobene potrebe. 11

Koliko nepopisljivo veselje bo
po tem takem čutila duša, ko bo za
plačilo tako kratkega zatajevanja pla¬
vala v tistem morji lepote in slad¬
kosti, ktero ne bo nikoli padalo, ni¬
koli usahnilo. O dobro obernjeno
prizadevanje in delo! o častitljivo
poplačano zatajevanje! o zaklad brez
m4re! kdo bi ga ne hotel vzdigniti?
kdo bi goreče po njem ne kopernel?
Ako bi imeli tudi milijone življenj,
ne bilo bi preveč, ko bi tudi vse
zanj darovali!

To neprecenljivo in prečastitljivo
plačilo bo terpelo toliko milijonov
14t, kolikor je svetlih zvezdic na

311

višnjevem obnebji, in še zmiraj delj.
Toliko sto jezčr milijonov ldt bo
terpelo, kolikor dežnih kapljic na
zemljo pada, in še zmiraj neskončno
več. Ob enem reči: ostalo bo z Bogom
samim na vekomaj. Pisano je namreč:
„Gospod bo gospodoval zmi¬
raj in vekomaj ; 11  in drugej:
,,Tvoje kraljestvo je večno
kraljestvo, in Tvoje gospo¬
stvo bo terpelo  od  rod  d do
ro  dri. 4,

(. Klečč .) O usmiljeni Oče! o Bog,
ki si samo in zgoli tolažilo! prosimo
Te ponižno pri Tvojem naj priserč-
nišem usmiljenji, dodeli nam milost,
da tej naj veči častitljivosti in blaže¬
nosti ne zapademo. O Gospod, naš
Bog! po svoji podobi si nas vstvaril
in zmožne storil, Te spoznati in lju¬
biti ; daj, ter naše serce, ki si ga
za-Se stvaril, Sam Seboj napolni,
ker Ti si naš Bog in naš Delež v

312

deželi živih! Ne prosimo Te obilnih
dobrot za sedanje življenje, stori z
nami po Svoji neskončni dobroti in
previdnosti: tega pa Te danes pre-
ponižno in najpriserčniši prosimo, da
naj stanujemo v hiši našega Boga
vse dni svojega življenja — vekomaj.
Marija! trideset in en dan Te že
prosimo, usliši nas danes in zagotovi
nam mesto v kraljestvu svojega Sina!

iz verta Marijnih otrok

za vse leto.

Naloga vsih nalog je, čas tako pre¬
živeti, da človek stori nar več dobrega,
ki je mogoče, in nar manj hudega, ki je
mogoče. Služabniki in služabnice Božje so
v ta namen imeli mnogotere vaje v čast
Marije Device, in po sreči se jim je izha¬
jalo. Ako bote le nekaj tega v spominu

313

ohranili in spolno vali, bo vaša sreča tolika,
da celi teden ne bote toliko grehov storili,
kolikor bi jih sicer tudi le en sam dan.
Poslušajte tedaj!

V tvojem sercu bodi zmiraj: „Jezus“
in „Marija.“ Ko se je sv. Bonaventura
zjutraj zbudil, so bile perve njegove misli
Jezus in Marija;  na Nju je mislil pri
svojem učenji in delu; ž Njima je k po¬
čitku šel. O kristjan! ne pozabi tega nauka.
Greh ne bo mogel v tvoje serce, ako bota
Jezus in Marija v njem. Kletvinje, grešne
besede ne bo iz ust in serca, v kterem bota
Jezus in Marija.

Ako želiš biti dober otrok češene Ma¬
rije Device, ko se zbudiš, se oberni k Njeni
podobi, in prosi Jo za Njen blagoslov,
rekoč:

Me cum Prole pia
Benedicat Virgo Maria.

Prosim Te, Marija, zdaj
Z Jezuškom mi žegen daj! —

Nato utegneš tri češenamarije v čast
neomadeianega spočetja Marije Device ob-
moliti za dar čistosti. To je sv. Alfons

314

vsim svojim spovedencem svetoval, da naj
vsaki dan opravljajo, in obetal jim je za¬
nesljivo pomoč od Matere Božje.

Ako si v tacih okolišinah, da zamo-
reš zraven molitve zjutraj tudi nekoliko
premišljevati ali po znotranje moliti, bo
prav dobro; premišljevanje duhovni učeniki
posebno svetvajo. Stori, kakor sveti grof
Eleazar. Le-ta je nekdaj pravil svojemu
duhovnemu vodniku, ko se k molitvi pri¬
pravlja, da si najpred k sercu vzame svojo
nizkost in nevrednost, potem se priporoči
Materi Božji, da naj mu v serce in na je¬
zik daje, kar bi bilo Njenemu Sinu in Nji
nar bolj prijetno, in potem moli češena-
marijo. In ko je to opravil, se mu nikoli
ne manjka snovine za premišljevanje Božjih
skrivnost. — Ko si pa potem v premišlje¬
vanji storil dobre sklepe, svoje grehe ob¬
žaloval, tolažil prejel ali suhoto občutil,
potem vse to zroči preblaženi Devici Ma¬
riji, da naj pred Božje obličje nese. Tako
ti svetuje sv. Albert Veliki.

Ako moliš ure Marije Device, utegneš
storiti, kakor zveličani Peter Faber,
pervi tovarš sv. Ignacija, ki je desetkrat z
naj priserčniši pobožnostjo izrekel naj sve-

315

tejši imeni „Jezus“ in „Marija,“ pre¬
den je začel svoje dnevnice moliti,

Ako se čez dan učiš, študiraš, bi
utegnil morebiti včasi posnemati zveliča¬
nega Frančiška Suarez-a, ki je to opra¬
vilo vselej opravljal pred podobo Marije
Device, pri dvomih Marijo za razsvitljenje
prosil, in ko je bil uslišan, se Ji je serčno
zahvalil. •—• Sv. Edmund je ravno tako
delal. — Zveličani dominikanec Frančišk
Rezza je vselej češenamarijo molil, koli-
korkrat je pri učenji bukve spremenil. —
Prejden je zveličani Alan pero v roko vzel,
da bi pisal, je vselej pokleknil in Ave-
Marijo molil. — Ravno to pravilo ti za-
more služiti pri vsih tvojih opravilih, ali
vzameš koso, šerp, sekiro ali rokodelski
orodek v roko in se k delu napraviš.

Da ob jedi pošteni kristjan molitve
k sv. Duhu ne opusti, se tako vA Utegneš
pa tudi še kaj v Marijno čast storiti, ako
si v tacih okolišinah, na priliko, po zgledu
zveličanega Jjikopa Yenedik-a, ki je po
jedi molil „Češena si Kraljicaali  po
zgledu zvel. mladenča Janeza Berhmans-a,
ki je po jedi šel v kapelo Marijo pozdra¬
vit, prejden se je na delo podal.

316

Zveličani Alfons Rodriguez je vselej,
ko je slišal podnevi in ponoči uro biti,
češenamarijo molil. — Blaženi jezuit Janez
Sebastijan je pri odhodu in dohodu vselej
češenamarijo molil, prosil Marijo za bla¬
goslov in varstvo in je Njeno podobo
kušnil.

Sv. Filip Nerij, sv. Alfons Ligvorij in
veliko druzih svetnikov je imelo v navadi
lepe kratke zdihljeje k Mariji, postavim:
-,,Sv. Devica, Mati Božja, Marija, prosi za¬
me svojega Sina!“

Tudi za večerno češenje Marije De¬
vice je obilo lepih zgledov pri služabnikih
Božjih. Sv. Stanislav Kostka je Marijo bla¬
goslova prosil, prejden se je k počitku
ulegel. Po zgledu sv. Mehtilde utegneš
moliti tri češenamarije za srečno zadnjo
uro v čast moči, modrosti in dobrote, ktere
čednosti so bile od sv. Trojice Mariji De¬
vici prav posebno podeljene. — Po zgledu
zvel. Janeza Berhmans-a utegneš pridjati
še eno češenamarijo v čast čistega spo¬
četja, da te bo Marija v čistosti ohranila.
— Z imeni „Jezus“ in „Marija"  v ustih
in v sercu zaspi, da se obvaruješ vsih
nevarnost na duši in na telesu.

317

To so tedaj nauki, ki ste jih danes slišali,
preljubi častivci Marije Device ! Podobne
nauke ste slišali ves Marijin mesec. Sad
pa bodo le obrodili, ako pride blagoslov
od Jezusa in Marije, za kterega nam je
vsaki dan prositi, si vsaki dan prizadevati,
da ga zaslužimo. Prosim vas torej, ljubi
bravci ali poslušavci, nikar v nemar ne
pustite, kar ste ta mesec slišali; nikar
rok križem ne deržite zastran dela svojega
zveličanja! Kar ste pa kje ta mesec zamu¬
dili, sami nadalje nadomesiujte in nikar
se ne zanašajte na prihodnje Šmarnice,
ker pač marsikteri zmed nas bo že v grobu,
ko se bodo spet obhajale, če se že bodo,
kakor je dosti lanskih in predlanskih po-
slušavcev. Pred vsim drugim vas vživo in
priserčno prosim, naj nobeden nikar v
smertnem grehu ne živi, ker hujšega ni
pod solncem kakor to. Ako kteri morebiti
ni velikonočnega obhajila opravil, naj pri
zveličanji svoje duše nikar v takem stanu
ne živi, temuč hitro naj popravi in opravi!
Išite pomoči in bodite stanovitni v obisko¬
vanji svojega dušnega zdravnika, spovednika.

(Kleče.)  O Gospod in Bog! v Tvojih
očetovskih rokah smo. Tebi se do čistega

318

zročimo, Tebi hočemo kakor pokorni otroci
služiti, Tvoji hočemo biti živi in mertvi.
O Mati naša in naša Besednica! poterdi
Ti nam naše sklepe, ki jih pred Tvojim
Sinom delamo, in prosi za nas!

Memorare. (Gl. str. 16.)

Cvetlica.

Za vse leto si vzemite v spomin cvet¬
lico deteljico,  ker ne vem Vam boljšega
dati, kakor to lepo znamnje sv. Trojice.
Povsod jo imate deteljico triperesnico in
povsod Vam je spomin sv. Trojice silo po¬
treben, ravno tako kakor Njeno sveto var¬
stvo. Eno peresce naj Vam oznanuje Boga
Očeta stvarnika, drugo Boga Sinu Odreše¬
nika, tretje Boga sv. Duha Posvečevavca.
Deteljico tedaj Vam postavim za Vašega
pridigarja na polji in kjer koli jo vidite.
Deteljica bodi Vaša stražnica zoper greh,
da nikoli ne žalite trojedinega Boga.
Naloga:

1. Skerbite, da nobeden zmed Vas nobeno nedeljo
in noben zapovedani praznik skoz leto sv. maše
ne zamudi, in bodite vselej pri nji z zbranim
duhom.

319

2. Molite nocoj oeenaš, češenaniarijo in vero, v
čast sv. Trojice, da bi letošnje Šmarnice za nas
ne bile zgubljene.

Sklepna molitev.

O preblažena Mati večne Be¬
sede, Marija, Vrata nebeške! ki si
zemlji Boga, in ljudem Življenje dala;
'bodi tudi nam začetnica večnega živ¬
ljenja. Nikar Marija, naša Mati, da
bi 31 dni Tvojega češenja za nas
bilo zgubljenih! Ne zgubljenih za
nas, ki smo Te častili! Ne zgubljenih
za tiste, ki smo zanje molili. Pripo¬
ročimo Ti sebe in vse, ki so k Šmar¬
nicam hodili, in še bolj tiste, ki niso
hodili. Priporočimo Ti, o Marija,
tiste, ki so se tačas spreobernili, in
še bolj tiste, ki se niso spreobernili.
Sprejmi pod svoj materni plajš, o
Marija, vse naše duhovske in deželske
višji. Sprejmi pod svoj materni plajš
našo deželo, vse matere in njih otro-

320

diče, vse očete in njih sinove; vse
gospodarje in njih posle in vse verne
prebivavce. Prosimo Te, o Marija!
sprejmi v svoje varstvo zdrave in
bolne, vesele in otožne; tiste, ki so
domd, in une, ki so na ptujem. Pro¬
simo Te ponižno, o Marija! spomni
se toliko nejevernikov, krivovercev,
ločencev in fhuzih, ki so zunaj edi-
nozveličavne Cerkve; — spomni se
grešnikov, da se spreobernejo; spo¬
kornikov in pravičnih, da se poter-
dijo; nedolžnih, da se ohranijo. Usliši
nam, o Mati! te prošnje zavoljo lju-
beznjivega češenja, ki so Ti ga ta
mesec skazovali verni katoličani po
vsem svetu.

Marija! zdaj pa vzamemo slov<5
od Tvojega olepšanega šmarničnega
altarja, — nekteri morebiti za eno
leto, nekteri za vselej. Ako pa tudi
mi Tebe ob večerih tako prijazno ne
bomo hodili obiskovat; pa Ti hodi

321

za nami, Marija, in nas nikar ne za¬
pusti ! Tudi mi hočemo po Tvojih
stopinjah hoditi, se Tvojih zgledov
deržati in v tempeljnu Tvojega Sina
ponavljati, kar smo Ti ta mesec obe¬
tali. Nikar nas tedaj ne zapusti, ne
v življenji, ne v smerti, — o dobrot¬
ljiva, o usmiljena, o sladka Marija
Devica, naša predobrotna Pomočnica!

Opomba. Viri pri izdelavi tih Šmarnic.
K „Cvetlicam iz verta večnosti 11  so bile pod¬
laga premišljevanja od poslednjih reči O.
J. B. Mani S. J. (Grundsatze d. christl.
Weiskeit), pa le podlaga, ker premišlje¬
vanja so prosto in po potrebi izdelane.
„Lilije“,  t. j., zgodbe B. M. D., so izdelane
naj veči del po „Marianum-u“ Ottovem in
nekoliko po življenji svetnikov ravno tega
pisavca (Legenden von den lieben Heiligen
v. Ott). „Cvetlice“  so čisto izvirne. Vse je
tako izdelano, da se veže, eno k drugemu
prileže.

21

Sveta maša.

imenu Boga f Očeta, ino f Sina,
ino svetega f Duha. Amen.

Ponižno te prosim, o vsegamo-
gočni Bog! sprejmi to daritev svete
maše, ki se bo zdaj opravljala, v
svojo večno čast in v naše zveličanje.
Sprejmi jo v veden spomin britkega
terpljenja in smerti Jezusa Kristusa,
in v hvaležnost za vse dobrote, ktere
nam neprenehoma deliš. Po ravno ti
daritvi mi odpusti, milostljivi Oče!
moje obilne grehe, zamere in zani-
kernosti, in dodeli mi gnado, pobožno
živeti in zveličano umreti. Amen.

Začetek.

O presveti Bog! ki v serce vidiš
in mojo slabost poznaš; nikar me ne

323

zaverzi spred svojega obličja. Ozrl
se milostljivo name, ki sem tvoj otrok.
Skesdn spoznam pred teboj svoje
grehe in iz serca žal mi je, da sem
te razžalil. Oh naj opere predraga
Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa
mojo grešno dušo in naj zbriše vse
njene madeže.

Darujem ti tudi solze, žalost in
britkosti Marije čiste Device, lepo
življenje in spokorne dela vsih svet¬
nikov in izvoljenih v nebesih. O Bog,
bodi mi milostljiv, odpusti mi moje
grehe, daj mi gnado nedolžno živeti
in zveličano umreti. Amen.

Oče naš. Cešena Marija, čast bodi.

Gloria ali slava.

Čast bodi Bogu na visokem, in
mir ljudem na zemlji, ki so dobre
volje! Hvalimo te, častimo te, m6-
limo te, povišujemo te, hvaležni smo

21 *

324

ti za tvoje veliko usmiljenje, o Bog,
nebeški kralj! Bog vsegamogočni Oče!
Gospod edinorojeni Sin, Jezus Kri¬
stus, Bog, Jagnje Božje, ki odjemlješ
grebe sveta, usmili se nas! Sprejmi
našo molitev, ki sediš na desnici
Boga Očeta, usmili se nas! Ker ti
sam si svet, ti sam Gospod, ti sam
najvikši s svetim Duhom v veličastvu
Boga Očeta. Amen.

Molitev.

Vžgi, o Bog! z ognjem svetega
Duha naše serca, da ti bomo s čistim
telesom služili in z očišenim sercem
dopadli.

O Bog, ki tistim, kteri tebe lju-
*>ij o, vse v dobro obračaš, vžgi naše
serca, da te bomo z gorečo ljubeznijo
ljubili, ktere ne bodo mogle nobene
skušnjave premakniti. Amen.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

325

Evangelij.

O Bog, stori me močnega, res¬
nice svete vere dobro spoznati, po
njih vsak čas živeti, se vere in čed¬
nosti nikoli nikjer ne sramovati, in
Jezusa Križanega vselej z besedo in
v djanju pričati. Stori me serčnega,
rajši vse hudo, tudi smert preterpeti,
kakor tebe, o dobrotljivi Bog, zata¬
jiti ali z grehom razžaliti.

Vera.

(Moli se, če jo mašnik moli.)

Darovanje.

O sveti Oče, vsegamogočni večni
Bog! tudi jest, ubogi grešnik, ti z
mašnikom vred darujem kruh in vino,
ktero se bo spremenilo v tvoje sveto
Režnje Telo in tvojo sveto Rešnjo
Kri. Darujem ga tebi, pravemu, ži¬
vemu Bogu, in te ponižno prosim,

326

zbriši mi zavolj tega čistega darti
vse moje grehe, zamere in zanikernosti.

Darujem ti tudi samega sebe, o
neskončno usmiljeni Bog! Tebi zro-
čim vse svoje misli, želje, besede in
djanja; nikar nikoli ne pripusti v
moje serce, kar bi mene omadežalo
in tebe razžalilo. Tebi zročfm svoje
roke, oči in vse počutke, dodeli mi,
o Bog! da bo vsako moje djanje in
nehanje tvojo čast povikševalo. —

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Molitev.

O Bog, ki nam daješ skrivnosti
obhajati, in zapovedi deliš, da bi bili
tebi, neskončni lepoti, zmirom bolj
podobni; daj nam moč, popolnoma
po tvojih zapovedih živeti, in po ne¬
precenljivi daritvi svete maše nam
dar goreče ljubezni v naše serca vlij,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

327

Predglasje.

Z vsimi angeli in vikšimi angeli,
s kerubi in serafi se sklenem, o Bog!
in tudi jest tvojemu neskončnemu
Veličastvu ž njimi ob enem kličem:
Svčt, sv4t, svčt Gospod Bog nebe¬
ških trum! Nebo in zemlja je polno
tvoje slave! Hvaljen bodi, kteri pride
v imenu Gospodovem!

Spomin za žive.

V imenu .Jezusa Kristusa ti da¬
rujemo ta dar, o nebeški Oče! in te
ponižno prosimo za tvojo sv. kato¬
liško Cerkev, za našega papeža, za
našega škofa, za našega cesarja, za
vse pričujoče, in za verne kristjane.
Spomni se pa še posebno, o Bog!
mojih staršev, bratov, sester, dobrot¬
nikov, učenikov, prijatlov in sovraž¬
nikov in vsih tistih, za ktere sem
dolžan posebej moliti. Dodeli meni

328

in vsim vernim po svoji neskončni
milosti vedno in povsod svojo mo¬
gočno hrambo in pomoč; po ravno
tistem Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem, Amen.

Povzdigovanje.

Zdaj bo mašnik izrekel nad kru¬
hom Jezusove besede, in kruh se ho
v presveto Rešnje telo spremenil; o
Bog, daj mi moč, spodobno ga mo¬
liti in častiti.

Ko se sveto Rešnje Telo povzdigne:

O Jezus, bodi mi milostljiv! O
Jezus, bodi mi usmiljen! O dobrot¬
ljivi Jezus, odpusti mi moje grehe!

Zdaj bo mašnik nad vinom iz¬
rekel Jezusove besede, in vino se bo
spremenilo v presveto Rešnjo Kri; o
Bog! daj mi moč, jo spodobno mo¬
liti in častiti.

329

Ko se sveta Rešnja Kri povzdigne:

O Jezus, tebi živim! O Jezus,
tebi umerjem! O Jezus, tvoj sem živ
in mertev! Daj, o dobrotljivi Jezus,
da tvoja draga Kri nad menoj ne
bo zgubljena.

Po povzdigovanji.

O živi Bog, pričujoči na altarju!
prosimo te, otmi nas vsega hudega,
usmili se grešnikov, poterdi pravične,
ohrani nedolžne, daj svojo gnado
vsem pričhjočim, in reši uboge duše
iz vic. Spomni se posebno tistih duš,
za ktere sem dolžan posebej moliti
(imenuj jih posebej), in daj jim večni
pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Tudi nam daj mir v našem življenji,
in brani nas vsih sovražnikov, da
nas v grehe ne zapeljejo in od tebe
ne odvernejo.

Oče naš. Češena Marija, čast bodi.

330

Jagnje Božje.

Jagnje Božje, ki grehe sveta od¬
jemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje,
ki grehe sveta odjemlješ; usmili se
nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ, daj nam mir!

Molitev,

O Jezus Kristus, Sin živega Boga!
sveto Rešnjo Kri si prelil, na križu
umeri in s svojo smertjo svet odrešil.
Reši me z ravno tem presvetim Te¬
lesom in presveto Kervjo, ki je zdaj
na altarji, od vsih mojih grehov in
vsega hudega. Daj mi gnado, kadar
tudi jest k Božji mizi pristopim, da
bom angelski Kruh vselej vredno
vžival, ž njim poživljen vsak čas tvoje
zapovedi spolnoval, in da se nikoli
od tebe ne bom ločil. Amen.

Oče naš. Češena Marija, čast bodi.

331

Mašnikovo obhajilo.

O Jezus, angelski Kruh! nisem
vreden, te z mašnikom vred prejeti,
ker sem te velikrat in obilno žalil.
Iz serca mi je žal, in za terdno skle¬
nem se res poboljšati in tvojo voljo
vselej zvesto spolnovati. Stori me
torej deležnega tega svetega Obhajila,
pridi v duhu s svojo gnado v moje
serce; razveseli, potolaži in poživi
me k vsemu dobremu. Navdaj mojo
dušo z veseljem do vsih lepih Čednost,
in napolni jo s sovraštvom do vsega
greha. Daj mi živo vero, terdno upanje,
gorečo ljubezen. Amen.

Po zavživanji.

Naj, o Gospod! vžitje tega pre¬
svetega Zakramenta madeže naših
grehov zbriše, nas z resnično poniž¬
nostjo navdd, in v nebeško veselje
pripelje.

Oče naš. češena Marija, čast bodi.

332

Ponižno prosimo, o Gospod ! naj
milost svetega Duha naše serca raz¬
svetli in s sladkostjo popolnoma lju¬
bezni obilno napolni, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Konec.

Blagoslovi nas, prosimo te, sveta
Trojica: Bog f Oče, Sin f, in sveti f
Duh, in tvoj blagoslov ostani vselej
pri nas. Amen.

Po sveti maši.

O presveta in prečastitljiva Ma¬
rija Devica, Mati našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa, vsega sveta Kraljica!
prosim te, pristopi k Jezusu za mene
grešnika, da mi po tvoji milostljivi
prošnji dobrotljivo odpusti, kar koli
sem pri ti visoki skrivnosti svete maše
vedoma ali nevedoma zagrešil. Amen.

Oče naš. Češena Marija, čast bodi.

Pesmi.

K Marijnemu presvetemu Sercu.

0 Marija, naša ljuba Mati!

Sprejmi v milostno serce,

Verne vse skup, ki jih Tvoje množ’ce
Tebi dans priporoče.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Sercd,

K tebi, k tebi kopernijo
Naše misli in želje.

Vse duhovne, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Sercd;

Naše duše vedno jih težijo
Naši grehi jih skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Sercd:

Spros’, naj Bog duhovnom vsliši
Njih molitve in prošnje.

334

Naše starše, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Sercč,

Ti jim vračaj, Ti obilno plačaj,

Noč in dan za nas skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš materno Sercč,

Vsi smo Tvoji sini, hčere,

Naše serca Te žele.

Vse nedolžne, o Marija Mati!
Sprejmi v milostno Serce ;

Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost,
Varuj, da je ne zgube.;

O Marija, o Marija!

Ti deviško imaš Serce;

Vsi želimo Tvoji biti —

Tvoji bratje in sestre.

Otročiče, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce,

Teb’ nezvest noben nobeden biti
Vekomaj nikolj ne sme.

O Marija, o Marija!

Otročiško imaš Sercč!

Otročiči Tvoji biti:

To je, to je ljubo ime.

Mati užaljenih.

’Z hiše Očetove pregnani
K babilonskim smo vodam,
V terdo sužnost smo poslani,
Tuj’c se posmehuje nam;
Tukaj tož’mo srote vboge
Svoje reve in nadloge.

Serca v žalost zakopane,
Grenk obup zmaguje nas,
Harpe vse na stran so djane,
Je omolknil pevski glas;
Ob Marija, v sercu Tvojim
Daj počit’ otrokom svojim.

Sliši Mati otročiče
Zdibajoče več in več,

Suši britke njih solzice,

Sej tud Ti s’ čutila meč,
Križ objemala v grenkosti;

Ob pomagaj nam ’z britkosti!

Mične majnkove cvetlice
Mati zemlja obrodi,

Al ko razcveto se klice,

Že jih zopet smert mori;
Ker na večer že ovene,

Kar se zjutraj razodene.

336

Mnogi, mnogi nam preljubi
So prečuli leto noč

V bolečini, skerbi, zgubi —
Brez tolažbe, brez pomoč’,

Celi Mati njim njih rane,

Nas pa stori serčno vdane.

Lačno tava po pustoti
Tam zgubljeno sirote,

Joka, zdiha po samoti,

Al ne sliši ga nihče:

Oh preljuba domačija!

Daj jim najti jo, Marija!

Kje so starši, bratje mili,

K’ jih ljubilo je sercč?

V večnost so se preselili,

In za njim’ gredo želje:

Spros’ jim, Mati! ohladilo,

Tud’ na nas ozri se milo!

Ti pa, Jezus! vsim privoli,

V večni dom da dojdemo,

Otročičem nam pomoli
Svojo roko usmiljeno,

Da, ko vsak svoj trud prebije,

V Tvojem sercu opočije.

■W/® r Wv‘





4r+*J ?  ^ */£trj‘Qr ■Cj‘t*r<^} <
ch-^Jj/O jsjKSL^.  pa^A ^

'Wfc




. » '

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

00000320684