Quo vadis, Gospodarsko razstavišče?
Pogovor z direktorjem, Florijanom Regovcem - Poieg Vinoteke še prodajalna jugoslovanskih sirov in prvi Ijubljanski »drug-store«
Kdo ne pozna Gospodar-skega razstavišča, ki je lani praznovalo mali jubilej, 25-letnico delovanja? -Ni prave-ga tn vsestranskega razvoja mesta brez soCasnega razvo-ja Razstavišča,- trdi predse-dnik skupščine mesta Ljub-Ijane Marjan RoŽiČ, Predse-dnik gospodarske zbornice Slovenije Andrej VerbiČ pa pravi: »Gospodarsko razsta-višče je s svojo organizira-nostjo. kvaliteto in ne napo-sled razsežnostjo omogoči-lo, da sb je slovensko in ju-goslovansko gospodarstvo uspelo predstaviti svetu.«
Zato smo obiskali direktor-ja Gospodarskega razstavi-šča Florijana Regovca in ga povpraSati o razvojnih načr-tih te vsekakor pomembne in v svetu vse bolj poznane ustanove v srednjeroČnem obdobju. ki ga letos zače-njamo.
-Gospodarsko razstaviSče bo tudi vnaprej v skladu s potrebami gospodarstva or-ganiziralo srečevanje ponud-be in povpraševanja, pa naj
gre za blago in storitve oziro-ma za prenos znanja tehno-logije ali drugih oblik poslov-nega sodelovanja. NaSe de-lovanje je usmerjeno tako na prodajalca, kot na potencial-nega Kupca oziroma korist-nika ponudbe. S svojim delo-vanjem bomo zajeli pred-vsem podrofijo Italije. Avstri-je, Zvezne republike Nemči-je. Madžarske in Jugoslavije. Te države že zdaj tvorijo je-dro naših prireditev. v bodo-Če pa bodo na področju me-dnarodnega sodelovanja po-menileSepomembnejši del.«
Sejmi in razstave so Ljub-IjanČanom že dobro pozpani. Aii boste v prihodnjih ietih svojo dejavnost še razširili?
»Stabilizacijski ukrepi ter velike obveznosti Gospodar-skega razstavršča pri vrača-nju najelih kreditov nam do ieta 1983-84 ne omogočajo investicij iz lastnih sredstev, Zato se bomo morali poveza-ti z združenim defom, da bi zgradili najpotrebnejše ob-jekte. Zaradi slabo izkorišče-nega prostora v hali B in za-
radi njene velike višine smo se odločili, da bomo v letu 1983 zgradiJi v tej hali mede-tažo in tako pridobili novih 1-652 kvadratnih metrov raz-stavnih površin. Letokasneje načrtujemo začetek dveletne gradnje povezovalnega ob-jekta med halama B in C s površino dobrih 4.000 kva-dratnih metrov. V Gornji Radgoni pa bomo zgradili žt-vilsko-predefovalno razstav-no halo ier s sovlaganji raz-stavno prodajni praviljon IMT ter avstrijski paviljon. To so torej novostf na področju in-vesticij, z njimi pa so poveza-ne tudi nekatere novosti v programu naše dejavnosti.
Že dograditev prizidka k hali B, ki smo ga s precejšnjo zamudo dokončali letos, nam odpira možnosti za no-ve dejavnosti. Predvsem imam v mislih organizacijo strokovnih posvetovanj in srečanj, Ob vsakem speciali-ziranem mednarodnem in domačem vzorčnem sejmu namreč moramo razviti sklop ustreznih informativno-stro-kovnih spremljajočih priredi-tev, ki bodo obogatite in pri-merno zaokrožile naSo se-jemsko ponudbo.
Za   gospodarstvenike   pa
pripravljamo še dve novosti. Prva je takoimenovani Tra-de-Mart. to je razstavno-pro-dajni center slalnega znača-ja. V njem so razstavni pro-storr proizvajalcev. uvozni-kov ali predstavnikov proiz-vajalcev, ki razstavtjajo svoje blago predvsem za trgovino na drobno in debelo. Trade-Mart je primeren zlasti za blago. ki se stalno spreminja - recimo moda - in zato trgo-vina kupuje večkrat na leto
Druga novost pa je usta-novitev kluba razstavljalcev in poslovnih parinerjev, v ka-terem bi lahko poslovneži ob sejmih razvili optimalno po-slovno aktivnost."
Ob tem pa bo gospodarsko razstavišče verjetno razvijalo tudi dejavnost, ki bo zanimi-va za širši krog obiskoval-cev?
"Prav gotovo. Vinoteka bo Se naprej združevata ponud-bo kakovostnih jugoslovan-skih vin in naravnih žganih pijač ter skušaia vzgajati po-trognike pijač, prodajo pa bomo razširili tudi s ponud-bo jugoslovanskih sirov Do-slej pri nas nimamo speciali-zirane prodajalne sirov, zato bodo potrošniki z na5o idejo prav gotovo zadovoljni  Pro-
dajno ponudbo na Gospo-darskem razstavišču pa bi ra-di zaokrožili s trgovino, ka-kršne poznajo po svetu pod nazivorn »dnjg-store-. torej s trgovino, ki bo odprta vsak dan. tudi v nedeljo in praz-nik. recimood 11.do23. ure.
Na Gospodarskem razsta-višču pa se bomo Se naprej srečevgli ob raznih druiab-nih. športnih, zabavnih in tu-rističnih prireditvah. -Ohcet v Ljubljani« se je že uveljavi-la, prav tako silvestrovanje. ki sodi med največja organi-zirana silvestrovanja pri nas Dvakrat letno bi radi organi-
zirali ples velikega plesnega orkestra RTV Ljubljana, v Ča-su vrtnarske razstave se bo-mo lahko zavrteli na cvetlič-nem plesu. tradicionafni pa bodo družabni plesi ob so-botnih večerih, namenjeni predvsem srednji genera-ciji.«
Gospodarsko razstavišče si je torej zastavilo smele na-črte, ki bodo ob sorazmerno majhnih vfaganjih. pa precej boljSem delu njegovo vlogo med organtzatorji speciafizi-ranih sejmov še utrdili.,pa tu-di Ljubljančani bomo vse ra-je zahajali za Bežigrad.
STANE DROLJC