383X571 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Številka 24, letnik 20 17.12. 2009, cena 1,13 € ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si EH ZADNJA ŠTEVILKA ZASAVCA! ' -- - ’'-«ap|e elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSM 040 267 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG. PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.#Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net,www.marn.informacija.net za avc POOJEMtšM Podjetniška stran Irene Meterc: Spodbude za podjetnike v prihodnjem letu Spodbude za podjetja so predmet poželenja med podjetniki postala prevdem v zadnjem letu, ko so se ti soočili s pomanjkanjem naročil in plačilno nedisciplino, kar jih je pahnilo v neusmiljeno ‘zbadanje’ likvidnostnih krčev. Toda ne gre spregledati dejstva, da osnovni namen državnih spodbud ni ‘socialne’ narave, kot da so iz ‘centra za socialno delo podjetnikov’. Spodbude so namreč namenjene bolj ali manj zdravim, razvojno naravnanim projektom, ki jih ne manjka. Razveseljivo je, da jih je vsako leto več, s tem pa se prebuja tudi naše podjetništvo, ki po zadnjih raziskavah GEM-a po aktivnosti ni na najbolj zavidljivi ravni. Kakorkoli, institucije, ki pripravljajo razpise, napovedujejo podjetnikom še bolj prijazno in nekaterim tudi finančno izdatnejšo podporo v letu, ki prihaja. Slovenija je v preteklih letih oblikovala veliko programov in mrež, ki so (lahko) podjetnikom in še posebej podjetnikom začetnikom v veliko pomoč. Med najpomembnejše vsekakor sodi mreža institucij podpornega okolja za podjetništvo, ki vključuje univerzitetne, podjetniške inkubatorje, tehnološke parke in lokalne (regionalne) podjetniške centre (VEM točke). Podjetniki začetniki so v okviru obstoječih programov in mrež deležni pomoči in podpore na različnih področjih. Tako lahko koristijo pomoč na področju svetovanj, izobraževanj, ugodnejših pogojev pri koriščenju infrastrukture, kakor tudi pridobijo neposredne finančne spodbude. Med njimi lahko izpostavimo razpis P2 Slovenskega podjetniškega sklada, ki je namenjen inovativnim start-upom (podjetjem v ustanavljanju), ki delujejo pod okriljem institucij inovativnega okolja (inkubatorji in tehnološki parki). Podjetja, ki so uspešna pri prijavi, lahko prejmejo nepovratna sredstva v skupni višini 70.000 EUR v obdobju treh let (30.000 EUR prvo in drugo leto ter 10.000 EUR tretje leto). V glavnem se pokrivajo stroški dela zaposlenih in zunanjih ekspertov, ki sodelujejo na projektu. Nadalje lahko podjetniki začetniki koristijo tudi subvencije vavčerskega programa, ki ga izvaja JAP 11 preko vstopnih točk VEM in omogoča subvencioniranje stroškov svetovalcev, ki jih podjetje najame za razrešitev razvojnih izzivov. ‘Dostopnost’ do sredstev pa je v veliki meri odvisna od informacij, s katerimi razpolagajo podjetniki začetniki, podjetniške ideje, predvsem pa od podjetnika oziroma napora, ki ga je le-ta pripravljen vložiti v iskanje informacij in pripravo potrebne dokumentacije (poslovni načrt in razpisni obrazci). Pri finančnih virih lahko omenimo še možnost lastniškega financiranja s strani poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala. Glede na dejstvo, da po izkušnjah v podjetja na samem začetku podjetniške poti vlagajo poslovni angeli in šele v nadaljevanju skladi tveganega kapitala, bi se bilo smotrno obrniti na Klub poslovnih angelov Slovenije, ki je v zadnjih dveh letih zelo aktiven na področju investiranja v mlada podjetja. Glede sprememb v zadnjem letu v samem številu oseb, ki se obrnejo k njim po pomoč in nasvete, glede na prejšnja leta niso zaznali večjega odstopanja. Je pa zaznati, da so poslovni načrti manj ‘optimistični’, kot so bili še kakšno leto nazaj. Slovenski podjetniški sklad bo prihodnje leto podjetjem namenil za 119 milijonov evrov spodbud. Te naj bi spodbudile 614 podjetniških projektov, ki bodo skupaj vredni več kot 222 milijonov evrov. Če bo povpraševanje veliko, se vsota lahko še poveča. Začeli bodo uresničevati novo usmeritev pri pomoči podjetjem, saj se bo zmanjševal obseg pomoči z nepovratnimi in povečeval obseg s povratnimi sredstvi, med katerimi prednjačijo zlasti garancije za zavarovanje posojil, subvencioniranja obrestne mere, posojila in podpore tveganemu kapitalu. Na koncu velja omeniti še razpise, ki jih objavlja Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPI I) in Tehnološka agencija Slovenije (1IA) ter so namenjeni spodbujevanju razvoja podjetij. Vir: Revija Kapital Natečaj za naj študentski prispevek o inovativnosti Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) tudi letos nagrajuje najbolj izvirne pristope poročanja o inovativnosti z INJO NAGRADO 2010 - za naj študentski prispevek o inovativnosti! Če si študent, te zanimajo inovacije in inovativni ljudje, rad oblikuješ zgodbe, spremljaš dogajanja okoli sebe in bi želel na spremembe v svojem okolju opozoriti tudi druge, pozor! Tekmovanje za naj študentski prispevek o inovativnosti, ki ga organizira LUI v okviru InCo gibanja, je priložnost za ustvarjalne, ki jim pisanje ali komuniciranje z novimi mediji ni tuje. Več o prijavi na natečaj si lahko preberete na spletni strani www.lui.si. Rok za prijavo prispevkov: 15. marec 2010. Najboljši prispevek bo nagrajen z obiskom Stanfordske univerze v ZDA in udeležbo na konferenci »Innovation Journalism« maja 2010. Vsebina prispevkov naj se nanaša na inovativnost oz. nove zadeve, kot so inovativni produkti, storitve, poslovni modeli, izumi, ideje, ali pa ustvarjalne in inovativne ljudi, ki uspevajo s svojimi inovacijami (predmet opazovanja). Pri iskanju inovativnih zgodb vam lahko pomaga tudi LUI in vas poveže z mladimi inovatorji, ki delujejo v okviru inkubatorja, ali pa vam da sveže ideje za prave zgodbe! Javna razglasitev in podelitev bo 8. aprila 2010, ko bo potekala InCo konferenca 2010. Vir: LUI l.M. Mpupk© jj© sfelenilll uj^©k©jenl rebtQr in dl%fea.il Afead%miije za ^lasfe© zasl,pr©^ MIMAJt G'iUWjtlK Rodil se je 17. aprila 1919 v Trbovljah. Pri Delavski godbi Trbovlje je pričel igrati leta 1932. Ko je končal osnovno šolo, je spričo svoje nadarjenosti nadaljeval študij glasbe na konservatoriju v Ljubljani. Leta 1938 je beograjska državna opera razpisala mesto drugega klarinetista in basklarinetista, in devetnajsletni Miha je dobil svojo prvo službo. Na beograjski glasbeni akademiji je diplomiral in Beogradu ostal zvest tudi krajši čas po končani drugi svetovni vojni. Po vrnitvi v Slovenijo je z glasbeno dejavnostjo združil vse svoje izjemne sposobnosti: deloval je kot solo klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije, kasneje v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana in kot saksofonist v Zabavnem orkestru RTV Ljubljana: tri leta je bil tudi njegov dirigent. Medtem je postal tudi profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1974 do 1982 je bil njen rektor in dekan, hkrati pa tudi predsednik Sku- pnosti glasbenih akademij Jugoslavije. Vrsta slovenskih skladateljev je svoja dela napisala zanj. Izjemne uspehe je dosegel tudi kot interpret sodobne glasbe in jazzovskih del. Leta 1966 je dobil nagrado Prešernovega sklada. Leta 1957 je v okviru Delavske godbe Trbovlje ustanovil veliki zabavni orkester. Že naslednje leto je z njim na festivalu pihalnih godb in zabavnih orkestrov v Ohridu orkester osvojil 1. mesto, uspeh pa je ponovil tudi naslednje leto v Ravnah na Koroškem. Leta 1963 je zaradi bolezni Antona Hudarina prevzel vodenje Delavske godbe Trbovlje. Z njo je dosegel ustvarjalni višek leta 1974 na svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem, kjer je godba osvojila absolutno prvo mesto in posebno priznanje ameriške ambasade za najboljši tuji ansambel. Prvo nagrado je Delavska godba Trbovlje pod njegovim vodstvom na svetovnem tekmovanju na Nizozemskem prejela še leta 1978 in 1981. Vmes so bila še tekmovanja doma, snemanja, izdajanja plošč in kaset, gostovanja doma in v tujini, ... Leta 1989 je zaključil svoje plodovito obdobje dela pri Delavski godbi Trbovlje in dirigentsko palico izročil svojemu učencu Alojzu Zupanu-Vuju. Za dosežene uspehe je prof. Mihael Gun-zek prejel različna priznanja: tako že prej omenjeno nagrado Prešernovega sklada, kot tudi prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje in druga visoka priznanja. Leta 2000 je izvršni odbor Delavske godbe Trbovlje imenoval prof. Mihaela Gunzka za prvega častnega člana društva. V ponedeljek, 14. decembra 2009 je bila žalna seja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Profesor Mihael Gunzek je bil še letos v juniju gost Delavske godbe v Trbovljah, kjer so praznovali njegov visoki jubilej. Po viru: Mali 20. novembra 2009 je bila svečana proslava 60 let delovanja gasilcev Strojegradnje IM Trbovlje. Davnega leta 1948 je bila s pomočjo takratne GRD ( centralne rudniške delavnice ) ustanovljena gasilska četa, ki je prvotno štela le 8 članov. Naloga čete je bila skrbeti za preventivne ukrepe v tovarni, saj je bilo z dotrajanostjo takratnih delavnic ter predvideno izgradnjo nove strojne tovarne potrebno misliti tudi na požarno varnost. Geta se je oskrbovala z zasilnim inventarjem, precej časa pa je imela na posodo tudi staro brizgalno sosednjega društva PIGD Rudnik Trbovlje. Člani so se vestno učili vseh osnov gasilstva. S tečajev, ki so jih obiskovali, so vedno prinašali v društvo novice. Tedanja uprava je imela razume- vanje do okrepitve čete, saj je pomagala kolikor se je le dalo z nabavo inventarja, le s prostori jih ni mogla oskrbeti. V dobi rušenja in gradnje ni bilo moč najti primernega stalnega prostora za četo. Člani se spominjajo dni, ko se je le ta leta na vajah in predavaniha sestajala v mali hišici, nekdanji rudniški pralnici, ki je danes le še v spominu najstarejših članov društva. Prostor je bil majhen, meril je komaj 2x3 metre. Z rušenjem te male hišice pa se je četa morala umakniti v kletne prostore stare uprave podjetja, a tudi ti pogoji dela ji niso vzeli poguma. Četa se je neprestano večala in v svoje članstvo sprejemala nove, pridne in gasilstvu predane tovariše. V letu 1950 že zaznamo takratno četo kot društvo, ki je spadalo, kot prostovoljno gasilsko društvo oziroma industrijsko gasilsko društvo, v sklop Občinske gasilske zveze Trbovlje. Uprava in društvo sta našla prostor v stari hiši »Birnerjev perkans», ki je bila prva upravna zgradba Rudnika Trbovlje. Društvo se je večalo in rabilo tudi več inventarja. Dodeljeni so jim bili stari dotrajani skladiščnimi prostori zraven klubske sobe. Člani društva so z razume- vanjem pristopili k gradnji svojega prostora in delo je bilo udarniško izvršeno. Rušili so stare stene, vgradili nova vrata in odstranili ostanke raznega materiala in ruševin. Dela so bila končana v letu 1958. Sledila je vselitev. Člani so opravili 2400 udarniških ur. Kot pravijo člani, se tudi še spominjajo prvega gasilskega avtomobila, ki so ga imenovali »klempo« in še danes se radi pošalijo na račun dogodkov, ki so jih doživeli z njim. Avtomobil je bil doma predelan tovorni avto. V letu 1967 je društvo prejelo v uporabo težko pričakovano novo vozilo IM V V maju 1972 pa je po sklepu samoupravnih organov STT društvo prejelo motorno brizgalno Rosenbauer. V letih 1977 in 78 se je z izdatno pomočjo delovne organizacije adaptiralo društvene prostore. Leta 1983 so prejeli novo orodno vozilo TAM, ki ga uporabljajo še danes. Njihovo operativno delo temelji predvsem na preventivnem delu. Vseh 18 članov, kolikor jih je danes v društvu, deluje izjemno homogeno, plemenito, požrtvovalno in humano. Iskrene čestitke v imenu vseh trboveljskih gasilcev. Srečko Kerin - poveljnik ođ €0 đanjts Zasavsko strelsko društvo Trbovlje je 5. decembra 2009 pripravilo razstavo starodobnega in novodobnega orožja, ki si jo je bilo mogoče ogledati od 08.00 do 16.30 ure v predavalnici Delavskega doma Trbovlje. Mihael Šikovec, predsednik Zasavskega strelskega društva Trbovlje (ZSDT) in Stanislav Rožanc, sekretar društva, sta spregovorila o društvu, njegovih aktivnostih in o namenu razstave. ZSDT je bilo ustanovljeno 15. aprila 1999. Leto kasneje, 7. marca 2000, je društvo postalo del Strelske zveze Slovenije in bilo 14. julija tega leta vpisalo v Register Slovenske zveze za praktično streljanje. 25. septembra 2000 so člani društva začeli streljati v Posavsko- dolenjski ligi. Društvo izvaja svoje dejavnosti (treningi in tekme) na strelišču Agnez - Ojstro, Id ga upravlja Zveze Slovenskih častnikov Trbovlje. Med člani je kar nekaj zbirateljev starega orožja, ki radi pokažejo svoje zbirke. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati replike orožja iz pradavnine - lok, sulico s kameno konico in sekiro, kakršno so uporabljali v kameni dobi - pa vse do najsodobnejših primerkov pehotnega orožja, ki ga uporabljajo tudi v Slovenski vojski in zvezi NATO. Poleg replik orožja iz kamene dobe je bilo med razstavljenimi primerki mogoče občudovati puško iz 14 stoletja. Omenjene puške so se prožile na kresilni kamen. Veliko je bilo razstavljenih mečev, bajonetov in pištol, kakršne so uporabljali v nekdaj popularnih filmih o enookih in enorokih gusarjih, pa tudi originalni kolt in novejši ter malo starejši samokresi in revolverji, so bili očem radovednežev na ogled postavljeni na razstavi. Največ orožja je spominjalo in opominjalo na obdobje I. in II. svetovne vojne. Vse zbirke so v lasti zasebnikov. Največ starega orožja je za ogled na razstavi prispeval Egon Casagrande. Poleg ogleda orožja so se lahko obiskovalci seznanili tudi z aktivnostmi društva. Tokrat je bilo razstavljeno okrog 200 kosov hladnega in strelskega orožja. Na razstavi je sodelovala tudi Slovenska vojska. Predstavnika .SV na razstavi Člani društva so predstavili tudi sodobno orožje, s katerim trenirajo in tekmujejo. Praviloma se za vsako tekmovalno sezono nabavi novo orožje. Tudi nakup streliva pade na pleča posameznika. Na tekmovanjih dosegajo lepe športne uspehe, za vrhunske dosežke pa jim primanjkuje sredstev, zato želijo, tudi z razstavami, kakršna je bila v Delavskem domu Trbovlje, pridobiti pozornost sponzorjev. V društvu predvidevajo, da je še veliko individualistov, ki imajo doma staro orožje, vendar se iz različnih razlogov ne udeležujejo razstav. Verjetno tudi zato, ker orožja, ki ga imajo v svojih zbirkah, niso nikoli legalizirali. Mihael Šikovec in Stanislav Rožanc sta opozorila, da želijo z razstavo, poleg prikaza zgodovine razvoja orožja, posameznike vzpodbuditi k prijavi orožja, saj razstava poteka v času, ko država brez posebnih administrativnih ovir in kazenskih sankcij ponuja priložnost imetnikom orožja brez veljavne listine, da do 14. februarja 2010, lahko podajo vlogo za pridobitev orožne listine oziroma legalizirajo svoje orožje. ZSDT - sekretar Stanislav Rožanc (levo), predsednik Mihael Šikovec (desno) “7n ^\/n Kulturno društvo Podkum, Odbor za turizem organizira v soboto, 19. decembra 2009 že 5. tradicionalni nočni pohod na Kum. Pohodnike pričakujejo ob 16.00 uri na Podkumu. Pohod bo ne glede na vreme, zato svetujejo primerno pohodniško obutev, obleko, palice in obvezno svetilke. Vodniki jih bodo spremljali do Kuma, vračali pa se bodo pohodniki in pohodnice sami. Ob povratku na Podkum jih bo v Gostišču Čop na Podkumu čakala kmečka prežganka in pohodniški čaj. MaH Wmtm vnmim Letošnja dvajsetletnica Turističnega društva Trbovlje, s podelitvijo priznanj in zlate vrtnice, je v gledališko dvorano Delavskega doma privabila številne obiskovalce. Povezovalka Jasna Gabrič je povedala kratko zgodovino društva, katerega predhodniki so bili turistično društvo Prijatelji prirode, ki so ustanovili v Trbovljah svojo podružnico leta 1930, že 9. avgusta tega leta so se na množičnem zletu vseh Svobod in društev Prijatelj prirode iz Trbovelj, Hrastnika, Liboj, Zabukovice in Celja sklenili, da odkupijo zemljišče na Storovi ravni na Mrzlici, da bi postavili lastno planinsko postojanko, kot prvo delavsko postojanko v Sloveniji. Živkovičevi vladi so preprečili zaplembo imetja z ustanovitvijo zadruge Počitniški dom. Po načrtih gradbenega tehnika Mirka Ranzigerja st. in pridobitvi gradbenega dovoljenja so s prostovoljnim delom postavili zasilno leseno kočo. Kočo so kljub nasprotovanju oblasti odprli 17. julija 1932. Obsegala je klet za točenje pijač, dnevni prostor in nekaj prenočišč. Turistično društvo Prijatelj prirode so morali v avgustu 1932 razpustiti, obnovili pa so ga že maja 1933, a je bilo leta 1939 ponovno razpuščeno. V revirjih sta skupaj s podružnico SPD Trbovlje omogočila z majhnimi stroški sodelovati na številnih izletih po Sloveniji, deloma tudi na Hrvaškem in Bosni. Zelo močno so bili povezani s Turističnim društvom Prijatelj prirode v Zagrebu. Turistično društvo Trbovlje so vnovič ustanovili leta 1958. Tajnik društva, Tine Lenarčič, je bil zaslužen za rast članstva, oživitev turističnega in olepševalnega življenja. Bil je pobudnik izvajanja akcij za urejenost kraja, ocvetličenja hiš in naselij, za ocenjevanje urejenosti kraja, predvsem ocvetličenja hiš, balkonov, oken, parkov, okolice zgradb v letih 1959/60. Njegovo delo sta turistična vodnika po Trbovljah, ki ju je napisal 1952/53 in leta 1977 ter prospekti Zasavja iz leta 1967, 1975 in številne druge publikacije za ohranjanje kulturne, tehnične in predvsem rudarske dediščine ... Nov zagon je društvo dobilo ponovno 1989. leta. Takrat je postal njegov predsednik Martin Vodušek in ga vodil enajst let. V tem času so si prizadevali organizirano nastopati na akcijah, poskrbeti za financiranje dejavnosti, usklajeno delovati s hortikulturnim društvom, vključevati mlade na šolah, obveščati o svojih dejavnostih ... Trbovljam so se trudili dati tudi turistično noto, zato so obnovili pot na KJečko, spominske plošče in Hašnikovo počivališče. Septembra 2()0() so izvolili za predsednico društva Marijo Juraja, ki si poleg vseh naštetih dejavnosti prizadeva še za večjo prepoznavnost kraja tudi z izvirnimi spominki, katalogom gostinskih ponudb »Perkmandeljc vam ponuja«, zgibanko Pekmandeljčevega recepta za mandeljčke. V tem času je društvo in GRL Litija izbralo Perkmandeljca za svojo oziroma za maskoto posavskega koridorja od Litije do Radeč. Organizirajo planinske pohode, sodelujejo na prireditvah in z ostalimi društvi, pripravlja predavanja, seminarje in posvetovanja, dajejo pobude za vključevanje pomembnih objektov v turistično ponudbo .... Vsako leto decembra podeljujejo priznanja in Zlato vrtnico najbolj zaslužnim za promocijo Trbovelj v tistem letu. Letos so priznanja Zlata vrtnica prejeli Osnovna šola Trbovlje, Aleksandra Deželak, Un's Trboul in Termoelektrarna Trbovlje. Zlato vrtnico so podelili Društvu osteoporoze Trbovlje, ki s svojim delovanjem že dvanajst let osvešča člane in širšo javnost s strokovnimi nasveti o tej tihi bolezni. Organizirajo skupinsko meritev kostne gostote, terapevtsko gimnastiko, hidrogimnastiko in druge dejavnosti, ki pomagajo k izmenjavi izkušenj in z nasveti kako omiliti težave v zvezi z boleznijo. Članice in člani so pomagali pri ustanovitvi enakih društev v Zagorju in Hrastniku. V okviru skupne akcije Sklada dela Zasavje in štirinajstdnevnika Zasavc v projektu MREST, so bili z glasovanjem bralcev izbrani za najboljšo nevladno organizacijo Zasavja za leto 2009 in dobili zlato priznanje. Sodelujejo tudi z društvi po Sloveniji in tako pomagajo k predstavitvi Trbovelj. Besedilo in slika: Irena Vozelj QasilQi n&hßM in da ti^s V soboto, 04. 12. 2009, je Gasilska zveza Trbovlje odprla razstavo gasilske opreme iz različnih obdobij delovanja gasilcev v Trbovljah. Razstavo so gasilci poleg starodavnih vozil, črpalk, cevi in drugih delovnih sredstev ter pripomočkov popestrili še z bogato zbirko arhivskih fotografij, dokumentov, odlikovanj in priznanj ter delovnih uniform in zaščitnih sredstev in za primerjavo dodali še sodobno opremo. Na Gasilski zvezi Trbovlje deluje Komisija za zgodovino, ki je predlagala organiziranje razstave z naslovom Gasilci nekoč in danes. Obiskovalcem razstave so pokazali opremo in orodja, ki so jih uporabljali gasilci v preteklosti. Zaradi primerjave z novimi pridobitvami gasilcev so poleg starodobne opreme postavili tudi nekatere dele novejše opreme, ki jo uporabljajo. Razstava je bila na ogled do 8. decembra. Pred gasilskim domom je bilo tiste dni prikazano gašenje začetnega požara, mogoč je bil ogled najnovejših gasilskih vozil. Obiskovalci so lahko preverili svoje spretnosti pri gašenju začetnega požara, ki ne zahteva pretirane strokovnosti, bolj gre za razsodno in učinkovito delovanje posameznika, kadar opazi začetne znake požara. »Ravno razsodnost in zbranost, pa malo korajže in znanja, so dejavniki, ki lahko velikokrat pripomorejo, da se prepreči požar katastrofalnih in tragičnih razsežnosti.« je poudaril predsednik GZ Trbovlje Pavel Nement. Prvo društvo, ki je bilo ustanovljeno v trboveljski gasilski zvezi in hkrati v županiji, je bilo Gasilsko društvo Rudnik Trbovlje. Tako so bili zaradi rudniških potreb leta 1881 postavljeni temelji za razvoj gasilstva v Trbovljah in okolici. Kmalu po tem, 1884 leta, so nastali zametki za ustanovitev Gasilskega društva Trbovlje - trg, iz katerega je nastalo Gasilsko društvo Trbovlje - mesto. Potem so začela nastajati prostovoljna gasilska društva Klek, Dobovec, Čeče, po drugi svetovni vojni pa še industrijska gasilska društva Čementarna Trbovlje, STP, Elektrarna Trbovlje. Danes v Trbovljah delujejo štiri prostovoljna gasilska društva in štiri industrijska gasilska društva. Gasilska zveza je bila ustanovljena 25. novembra 1955 leta v Trbovljah. Pred tem je obstajala Pokrajinska gasilska zveza Trbovlje. mšmio 01 Naj NVO in najprostovoljka Zasavja 2009 Društvo osteoporoze Trbovlje v letošnjem letu obeležuje deseto, in nekako tudi dvanajsto, obletnico delovanja. Pri Društvu invalidov Trbovlje je delovala Sekcija za osteoporozo dve leti pred ustanovitvijo društva in tam je dozorela misel o njegovi ustanovitvi in se januarja 2000 udejanjila. Sto pet članic je štela takrat sekcija, ki je pričela samostojno pot kot društvo in konec leta 2000 je bilo članic že 127 in iz leta v leto jih je bilo več. Danes je včlanjenih v društvo 321 članov in članic. Prva predsednica društva je bila Danica Šanc, ki jo je nasledila Slavica Gala. Društvo deluje po programu, ki ga pripravijo za leto vnaprej in skrbijo, da je tudi realiziran. Poudarek je na terapevtski gimnastiki, plavanju in pohodništvu. Organizirajo pa tudi izlete in obiske toplic, eno ali več dnevne in izobraževanje Cilj delovanja društva je predvsem preprečevanje nastanka osteoporoze in vzdrževanja kondicije. Denarna sredstva društva so zelo skromna. Izvirajo iz članarine( 6 Q letno), ki jo namenijo izključno za delovanje društva in 1.200 evrov iz občinskega proračuna ter približno toliko od FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij). S temi sredstvi sofinancirajo članom dejavnosti v društvu. Največ sredstev namenijo terapevtski gimnastiki, ki jo za 4 evre na leto obiskuje letos 105 članov. Telovadba je strokovno vodena. Fizioterapevtka Hermina Simončič, čista prostovoljka, ki je prva vodila to telovadbo, je pogosto rekla:«To ni telovadba samo za ponedeljek.« Organizirajo tudi hidro-gimnastiko v Zdravilišču Thermana v Laškem in prispevajo 2,20 evra na osebo. Posebno pozornost namenijo vsako leto tudi preverjanju kostne gostote. V letošnjem letu so se pričeli boriti za brezplačno prvo merjenje kostne gostote. Skupino pohodnic iz trboveljskega Društva osteoporoze, ki so pravzaprav krive za »naj«, pa je mogoče srečati povsod po Sloveniji. Ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze so bile delovne, saj so bile organizatorke srečanja slovenskih društev. Tudi šola osteoporoze jim ni tuja in izobražujejo se vsako leto. Ladislava Medvešek - Doda je društvena računovodkinja in pravi, da je prostovoljka že od malih nog. Zelo rada pomaga in ugotavlja, da ji ta dejavnost pomeni hrano za dušo. Bila je računovodkinja v Gostinskem podjetju Rudar Trbovlje do 1996. leta. Ob stečaju podjetja jo je doletelo čakanje in nato upokojitev. To pa je pomenilo, da je lahko več časa posvetila prostovoljstvu. Najprej v Društvu invalidov Trbovlje, kjer so jo najbolj potrebovali pri pisanju zapisnikov, nato pa so jo povabili še v Sekcijo osteoporoze. Takrat je bila še dovolj mlada, da je najprej pomislila, da tam nima kaj iskati. Obljubila pa jim je vso pomoč. Ko so ustanavljale društvo, so si naloge razdelile in prevzela je delo blagajnika. Po desetih letih se še vedno ukvarja z vsemi finančnimi zadevami v društvu, tudi pri organizaciji izletov in potepanj po Sloveniji da vse od sebe. Slovenijo in njene kraje ima nadvse rada, da o Zasavju sploh ne govorimo. Je poročena in mati dveh, sedaj že odraslih, otrok. Najbolj v oporo ji je pri udejanjanju njenega prostovoljstva prav gotovo mož, ki jo vzpodbuja. I Ičerka pa je sploh borka, pravi, in zdi se ji, da jim je to v krvi. Ob njenem prostovoljnem delu jo vodi načelo: »Če smo prostovoljke, bodimo prostovoljke. Nagrad ne bo! Delala bom v ekipi, kjer nihče ne bo razmišljal o kakršni koli nagratli!« Besedilo in slika: MaH,StR Irena Ivančič Lebar in Velika sreča je za Trbovlje, da imajo ljudi, ki raziskujejo in zbirajo podatke o dogajanjih, navadah, ljudeh ... v Zasavju, ki zvesto zapisujejo in zbirajo material in ga objavijo v knjižnih oblikah. Ena teh prizadevnih brskalcev po preteklosti je Irena Ivančič Lebar, ki je 1. decembra 2009 spet predstavila novo knjigo. Irena Ivančič Lebar na delovnem mestu Irena Ivančič Lebar, avtorica številnih knjig o Zasavju in njegovih biserih preteklosti, je bila v začetku službovanja dokumentaristka in se pri tem delu srečevala z velikimi količinami različnega materiala. Kasneje, od leta 1988, je sistematično raziskovala in zapisovala, kar je odkrila in tako so nastale knjižne enote o hrastniški osnovni šoli, razvoju osnovnih šol v revirjih, o društvu Sokol, o moškem pevskem zboru Zarja, Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje in knjige o rudarstvu Zasavski premogovniki danes in nikoli več, Od štulma do šohta, o rudniških objektih, zgodovini zasavskega zdravstva ... Zadnja knjiga je predstavitev devetindvajsetih trboveljskih županov. Knjigo ste prvič javnosti predstavili 1. decembra in ob tem pripravili razstavo, ki jo bo mogoče obiskati do konca februarja 2010. Okvirno knjiga in razstava prikazujeta devetindvajset županov Trbovelj od leta 1850 dalje, ko je postal prvi trboveljski župan Franc Pust, ki je bil doma na Kobacovi domačiji. K trboveljski občini je takrat spadal tudi Hrastnik, Dol pa je bil samostojna občina. Leta 1925 so Hrastničani izrazili voljo, da se Hrastnik odcepi od Trbovelj in to se je uresničilo leta 1934. Po koncu prve svetovne vojne je 29. oktobra 1918 odstopil z županske funkcije Gustav Vodušek. V vmesnem obdobju, med leti 1919 do 1926, je oblast imenovala šest gerentov, ki so opravljali župansko funkcijo. 1. januarja 1919 je postal prvi gerent Fran Mercina. Četrtkove volitve 12. maja 1921 so razveljavili, ker so izvolili med triintridesetimi prisotnimi odborniki za župana Jurija Hacina, kandidata na listi Delavsko - kmečke republikanske stranke in so ga šteli za komunističnega župana. Njegovo županovanje je trajalo le od 12. do 30. maja 1921. Nato je oblast ponovno imenovala ge-renta. So imeli župane že tudi prej? Prvič se ime župan oziroma takrat jo-pan na območju Slovenije, ki je bila del Karantanije, omenja leta 777. Po izgubi samostojnosti je županska funkcija izgubljala na pomenu, najbolj v času kmečkih uporov, v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. Ohranjala se je v Laškem uradu, kamor so spadale tudi Trbovlje. Na območju današnje občine je bilo trideset kmetij. Zupam so načelovali župani, plemenskim županijam pa veliki župani, imenovani tudi vojvode ali vladike. Z županovanjem je povezan tudi priimek Zupan, ki je še vedno razširjen. Kdaj so nastale občine? Od leta 1850 so se ljudje namesto na fevdalno gospodo obračali na župane. Takrat so pričeli z volitvami v občinski odbor, odborniki so enega med njimi izvolili za župana. Volivci so bili razdeljeni v dva volilna razreda, odvisno v katero skupino davkoplačevalcev so spadali. Neredko se je zgodilo, da je volilo manj volivcev kot se je volilo odbornikov. Naloga občine je bila, da skrbi za uboge, šole, zdravstvo, vodo, promet čez Savo, javno varnost, obrt, stanovanja. nadzorstvo nad sklenitvijo zakonskih zvez, ceste ... Njihove funkcije so bile podobne današnjim, le da imajo občine danes še širše pristojnosti. Kako ste zbirali podatke in fotografije? Ko smo zbirali podatke o Trbovljah za prejšnje publikacije, smo jih dobili nekaj tudi za to knjigo. Posamezniki so nam dali podatke o županih in dejavnostih, ki so bile opravljene v njihovem času. Pohvaliti moram občino, da nam je dala obsežen fond fotografij v hrambo. V Zgodovinskem arhivu Celje hranijo obsežne fonde občinskih gradiv od leta 1850 dalje. Ob pripravi knjige ste spoznali življenje in delo županov. Kakšno je bilo? Vsi župani so se morali boriti z vsakokratno politiko. Najprej so uradovali kar doma, v svojih prostorih, kasneje so imeli urad na Piškovcu, od leta 1901 v poslopju osnovne šole pri župnijski cerkvi Sv. Martina. Vpliv na razvoj občine je bil odvisen, enako kot danes, od politike, gospodarstva in virov financiranja. Župani našili Trbovelj C) Nova knjiga Janez Ocepek, župan (levo) 1973-1980 Kdaj in kdo je zgradil sedanjo občinsko poslopje? Pobudnik izgradnje novega občinskega poslopja, ki služi temu namenu še danes, je bil ]akob Klenovšek, ki je zaprisegel za župana 26. septembra 1934. Objekt je bil zgrajen v rekordnem času. Z gradnjo so začeli 27. marca 1939, uradovati pa že 15. oktobra istega leta. Zgradili so južni in vzhodni del, Id so mu leta 1943 Nemci dozidali še zahodni del. Letos praznujemo sedemdesetletnico zgraditve in otvoritve občinskega poslopja. Kateri od trboveljskih županov je funkcijo opravljal najdlje? Franc Pust je bil župan kar enaindvajset let, od leta 1850 do 1871. Gustav Vodušek je opravljal to funkcijo med leti 1907 in 1918 ter od leta 1930 do 1934. Ker je bil Hrastnik del trboveljske občine je funkcijo župana opravljal tudi kdo iz njihovega kraja? Edini Hrastničan med župani, do odcepitve leta 1934, je bil Fedrdinand Roš, znan narodnjak, ki je uvedel dvojezično uradovanje na občini, ki je bilo pred tem samo v nemščini. Županova! je med leti 1892 in 1907, nato je opravljal delo občinskega odbornika. Kako volijo župane danes? Zupane so do leta 1994 volili posredno, od takrat dalje neposredno. V Trbovljah smo imeli le eno županjo. Edina županja je bila Franja Sprogar, ki je bila izvoljena v družbeno politični zbor in za predsednico občinske skupnosti. Na tej funkciji je delala od aprila 1986 do maja 1988. V tem kratkem obdobju ji ni uspelo uresničiti vseh svojih zamisli, včasih tudi zaradi premalo podpore. Koliko nekdanjih županov ste povabili na predstavitev knjige? Od naših županov smo povabili Janeza Ocepka ( 1 973-1 980), Henrika Pušnika (1980 - 1984), Franca Permeta (1984 -1986), Franjo Sprogar (1986 - 1988), Franca Majnardi-ja (1988 - 1994), Janeza Malovrha (1994 - 1998) in Bogdana Baroviča, ki opravlja to funkcijo od leta 2002. Veseli smo, da so se predstavitve knjige udeležili vsi, razen Bogdana Baroviča, lu se je zaradi obveznosti opravičil. Ogledali so si razstavo in film, ki smo ga pripravili. Ob prijetnem klepetu po formalnem delu so skupaj s številnimi obiskovalci obujali spomine na »njihove« čase. Ali lahko rečemo, da ima delo vseh županov kakšno skupno točko? Skupnih točk nisem raziskovala. Vse sem skušala ovrednotiti po njihovem delu. V knjigi lahko preberete o vseh pridobitvah v občini v času posameznega župana. Nobene možnosti, da bi kaj pokazal, ni imel v dveh tednih Jurij Hacin. Nekateri trdijo, da o Zasavju ni veliko zgodovinskih zapisov, čeprav se je dogajalo marsikaj pomembnega in zanimivega. Naši kraji in ljudje imajo zanimivo preteklost, ki še ni povsem raziskana in zapisana. Iskati bele lise zgodovine je zanimivo in vznemirljivo. Ker delam v zasavskem prostoru, si želim, da bi bil celoten prostor res dobro raziskan. Poleg že obstoječih stalnih razstav dveh rudarskih stanovanj na Njivi, muzejske zbirke na Čebinah in v Hrastniku, smo postavili etnološko pot, načrtujemo še tehniško pot po ohranjenih rudniških vhodnih objektih. To pa ne bo konec našega raziskovanja, evidentiranja in zapisovanja. Besedilo in slika: Irena Vozelj December je mesec praznovanj, prazničnega vzdušja in druženja, zato ga ljudje nismo kar brez razloga oklicali za veseli mesec. Otroci se veselijo daril, ki jih prinesejo trije dobri možje. V začetku meseca sveti mož Miklavž, spremljajo ga angeli in parkeljni, sledi mu Božiček v rdečem plašču in še mož z belo brado in sivo kučmo - dedek Mraz. Da pa bi dogajanje v že tako veselem decembru še dodatno popestrili, so v četrtek, 3. decembra 2009, v Trbovljah potekale različne aktivnosti. Že ob 9.00 uri dopoldan je v Delavskem domu Trbovlje potekala glasbena urica z Zoranom Predinom. Učitelji in dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje (GESŠ Trbovlje), ki so se druženja z glasbenikom udeležili, so bili deležni predstavitve razvoja pesmi skozi čas. Tekla je beseda o glasbi iz kamene dobe, kot je oponašanje različnih glasov, seveda pa niso pozabili modernih pesmi, ki so del vsakdanjika mladih. Vzdušje je bilo prijetno, sproščeno. Dijaki so še posebej pohvalili pesmi o mucah in kravah, ki jih je pevec zapel ter interpretiral. S Predinovo pomočjo so dijaki sestavili tudi ubrano pesem o Miklavževem sejmu. Glasbeni urici pa je prav tako v Delavskem domu sledila gledališka predstava Zbogom, prijatelj moj! In ker je bil le dva dni pred tem dan boja proti aidsu, je predstava govorila o najstnici Tisi, ki spozna, da je okužena z virusom HIV Domači so razburjeni, prijatelji ji stojijo ob strani ter ji nudijo pomoč. Največ pa naredi Tisa sama, saj nad boleznijo ne obupa in se odloči boriti za življenje. Namen'predstave je bil tudi opozoriti dijake, naj dobro premislijo, preden se odločijo za spolni odnos. Dandanes je zaščita vsem dosegljiva, samo uporabiti jo je potrebno. Vzporedno z gledališko predstavo pa je na GESŠ Trbovlje potekala drugačna aktivnost. Dijake tretjih in četrtih letnikov je obiskalo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. S predstavitvijo z naslovom »Še vedno vozim - vendar ne hodim« nam je eden izmed predstavnikov, paraplegik, predstavil svoj način življenja pred prometno nesrečo, ko je še hodil, in po prometni nesreči, priklenjen na invalidski voziček. S tem so člani društva potrkali na našo vest in nas pozvali k večji previdnosti na cesti. Na koncu presunljive predstavitve se je vsak dijak s podpisom zaobljubil, da ne bo divjal po cesti, pa tudi če bo zamujal na zmenek, da bo skril avtomobilske ključe, če bo spil karkoli alkoholnega, da se ne bo vozil z nekom, ki ga je videl s kozarcem alkohola, ter da bo vozil skladno s cestno-prometnimi predpisi. Za piko na i pa se je kot največja prireditev »predmiklavže- vega« četrtka v popoldanskem času pod vodstvom GESŠ Trbovlje in partnerjev pred Delavskim domom Trbovlje odvijal dobrodelni Miklavžev sejem. Tako so obiskovalci lahko izbirali med različnimi izdelki dijakov in drugih sodelujočih na sejmu. Očitno so jim prijale sladke dobrote, saj so dijaki prodali precej paketkov peciva. Prav tako je bila hitro izpraznjena stojnica s suhim sadjem, medom in dišavnimi vrečkami s sivko ter stojnica z novoletnimi aranžmaji. Tudi voščilnice so s prodajnih pultov hitro izginjale. Obiskovalci so pokupili precej ogrlic izdelanih iz modelirne mase, ki so bile letošnja novost. Prav tako je bila letošnja novost licitacija pršuta, za katero je bilo veliko zanimanja. Sodelujoči so ugibali maso pršuta in gospa, ki se je dejanski masi najbolj približala, je domov odšla s pršutom. Prav tako so bile obiskovalcem všeč dekorativne steklenice s kopalno soljo različnih barv in domiselnimi motivi oziroma vzorci. K prijetnemu vzdušju je pripomoglo tudi glasbeno ozadje, za katerega so skrbeli dijaki GESŠ Trbovlje. Dogajanje je popestril obisk Miklavža in njegovega nasprotnika parkeljna. Prislužen denar so že sešteli. Uspelo jim je zbrati okoli 4.500,00 €. Sejem je bil dobrodelne narave in izkupiček bo namenjen otrokom z duševnimi motnjami v razvoju ter družinam, potrebnim pomoči. Veseli so, da jim bodo lahko polepšali decembrske praznike. •2, mm Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 dogovori za popolno preobrazbo. ... asaaB!__Jj Vas pa naprošamo, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Kupone naj pošiljajo le tisti(e), ki si resno želijo pridobiti to nagrado, kjer je edini pogoj objava slike prej in po preobrazbi. Nagrada ni prenosljiva. Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON STILSKA PKOMAZBA Akcija Studia Las iz Zagorja in Zasavca 'Ul H Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Za popolno preobrazbo je tokrat žreb izbral Marinka Demec, Veliki vrh 31, Litija. Seveda ji čestitamo in priporočamo naj pohiti in se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396 in se Ime: Priimek: Ulica: Kraj:_ Telefon: S NGraFVKa v?Ogracer TELOVADBA ZA UPOKOJENKE v Liniji šport Vseživljenska forma je prednost. Cilj vsakega posameznika je biti v dobri fizični kondiciji celo življenje. Pridružite se telovadbi namenjeni upokojenkam, ki je sestavljena iz vaj za ohranjanje gibljivosti in vitalnosti. Osebna terapevtka vam bo prilagodila vaje individualno glede na vaše počutje, fizično pripravljenost ter zdravje. Odločite se za zdrav način življenja po neverjetno nizkih cenah! ^ Za vse informacije in naročilo pokličite 03 56 30 066 ali 041 598 246. LIN|JA A P O C T Studio za oblikovanje telesa, Šuštarjeva kolonija 42,1420 Trbovlje BflHTECim'HMi _o <0 ^ ■2 = O ~ TO M C o >5 ^ .« r *r -o “|šll5 Ž&22SŠ mwm{ ~ = to .. - c to to c «3 ro N- c T -o 0) o illl : O to £ m S g > J“ _ re .± ^ ro .1 « .§ 5==- ® w O a» E t/) —I x o. Ul _ _ o x Ul UJ o LU I- (/> >U X (/) Z ^Mpo^tincoh-wo»t-t ooxuiujouiooxuiujoui Q-(— (/)>OXt/3ZQ.|— (/)>OQ-t/)Z cno^Hfviro^i-intDr^oocno «-ICNICNCMCNCMCMCNICSItNCNn OoXUlUlOUiOoX X|-(A>OXV)ZD.|=M O IH m m iH tH rH in co oo ^1 iH iH vH \ i 1 JO ^ ® « g ® Ö JC>N = C 5 .2 J:?.« 2 S « O Q- oq u_ 00 >rsi O s!Hf flšii O — >IS| Q. C/> O - CO aJ' O lipi _ ta £ c 'S o .E — u? ^ is - w = S 5 ®n < S > < UIO0XUJUJOUIO0XUJÜJOUJ ZXh-(/)>OX(/)ZQ.|— (/>>OQ.(/)Z o o x ui ui o ui O- t— (/> >o o. in z cm m ^ in cd r» O 00 O) rH tH CM CO tH rH OOXUIUJOUIO Xi-cn>uxc/)ZQ. oooiOiHCMco^incor^oocnoiH '“•’^CMCMCMCMCMCMCMCMCMCMOOCO \» >o o. o c >o o o to 5 c E OD E -0 ~ . « = 2 .SL « « = x u------1 > > > A S = ? E O re B c ^ O 3; ^ (D m >tO QQ 03 - - ^ > -2 O - — al LU C ir ca 00=45 O ^ = o taca — ca -OJ5 S ^ ^3 = o >M P o r^L ir ir = . ■ ^ 3 o =SSQa:a Ul Ul o >0 x en o o x ui ui o ui a. t- u a. 0 x en z Ooxuiuiouiooxuiui Xh-en>oxcnzxh-en>ox »HCMoo^tmior^ootn o i-l CM ▼H rH lO CO is- 00C7)OTHCMC0«^inCDr^00CT)O ’H^HCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCO .E .5. •= 1 3 «o -Q = ca m = -Xi < « S x ™ ž S ’3 >S >| i 12 K- O U. • g ^ « T3 "O x to X mm 2 % "to to S=x£.^ T3 0= - 03 .E E O -o s > 'o .E - > SE x 3 E .i o oxenzxi-en>oxenzxi-en>oxenzxi-en>oxenz m M ____OtHCMeo^tintDio-oocnOTHCMenTtiniOh-oo '~ICMCv)'?inCDC«iOO0)*HiHi-liHiH*HiH'-liH0 x en o o x ui ui o ui x i- en >0 x en z o o x UJ UJ o ui x 1- en »o x en z o o x uj uj o x i- in >0 x en CMcottmcor^ooa) rH cm co ct m to tH tH ml rH ml enOmicMcon-incDr^oo mICMCMCMCMCMCMCMCMCM ' '' — O =• ^ 1 I i5 3 2 ! I « 5 § J :=? 2 z S o < čn h= > —^ « > x. £ 3 « 3 to to « 2-tn —, o x (2 > co _ jo c S to lil f := ># >S S rt !'-§ -5 1)1 = I I ui o ui x en Z o o x ui x 1- en >0 uj o uj x en z o o x ui x i- en >0 uiouiooxuiujouiooxuiuioui xinzxK-in>uxenzxi-en>oxcnz mtcMco'jincor^oo O ml CM C0 ^ O tH rH rH rH rH «HmlmlmliHCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCOCO St? •"■'i'; ? 2 « .i M gs>l stil oocnoiM—iuiooiS > ^ Ifls sIJIs ca _ to = #f Is šs£š ca m 2 — -0 > "«" S E '03) ° =5 -a « o ~ m to c X X > ^ X < O O X UJ Ul O UJ x j- en >0 x en z o o x uj uj o uj x i- en >u x en z micMCO'tf'ineor'-oom O ml CM C0 tH OOXUIUIOUIOOXUIUIOUI Xi-cn>oxcnzxH-(n>oxcnz m co r« oo rH rH tDOmfCMcorj-ineor^OTcno ’-eCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCO "E ■2 •= .2. c » ^ ■“l š 111 CO < O S S UJ o ca — SZ O) ra J0X) co .2, <5. 2 = 3 «o .E g Je x --»-■Ot0-E^E>I0 3 o 0 x tn z o o x ui ui o uj x 1- en >0 x en z OqXUJUJOUIOqXUIUIO Xh-(/)>oxenzxh-cn>uxcn ml cm co rj- m o CD h- « X ml ml CM C0 »t tH vH tH into^.ooo)°micMco^tincoi^xCT)Omi mlmlmlmlmlCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCOCO */«rj; O Sttgf ™ ™ ™ N S Z X Z t 2 E to "5 X X o ±r tn « O , o i ra ‘ ■= O .5. m .E JlTš-i! S en z o ^ x ui uj o ui en >0 x en z o o x uj uj o ui x 1— en >0 a. en z x ui ui o ui en >a x en z o o x ui uj o ui x h- en >0 x en z o o x uj x i- en >0 O ml cm cMco^tincor^oocnmimimi ineoi^oocnOmicMcO'j-incor^ooCTio mlmlmlmlmlCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCO O c 'c 3 .2. m « Ü S o x >cn —■ a en < _i a S x x to ^ ^ c E to «■ŽE « 3 « z _i m ifls SIJI o o x uj uj o uj x t- cn >0 x en z o o x ui uj o ui x j- eno x en z o o x UJ uj o uj x i- en >0 x en z o o x ui ui o ui x 1- en »o x en z mtCMCO'frWCOr^OO cm co Tt m co c«. ml ml »H ml ml ml ootnomicMcon-incoh-oocnomi mlmtCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCOCO 3 'S Š S = £ to S E - m E UJ UJ O Ul >u x en z 1 = = a4l|3aa|s|# 2 = ŠSs,$2Ž5Šg£ii o ca = m O d) CD JZ O 'ZT c > S O ra o ra ° ~ ■§ a« « J en >0 x en z cm co 't in co o o x uj uj o uj x 1— en >0 x en z OmlCMCOrfinCDl^. XmliHmlmlmlmlmlml O O X Ul Ul O Ul x j— en >0 x en z o o x ui x 1- cn>u u o x en OOGOOiHCMCO'đ-IOCOh.eJOO) mlmlCMCMCMCMCMCMCMCMCMCM O ml C0 C0 C*!*' V zgornji avli Delavskega doma Trbovlje je do 18. decembra 2009 na ogled razstava fotografij Borisa Skalina z naslovom Obrazi. Boris Skalin je mojster fotografije. Rodil se je v Kobaridu, se s starši kmalu preselil v Zasavje, študij pa ga je kasneje popeljal v Ljubljano, življenje pa v Žalec. V Zasavje se stalno in rad vrača, fotografirat in razstavljat - pred leti v Zagorju z Valvasorjevimi pomniki, v Trbovljah pa z miniaturami, posvečenimi dvestoletnici rudarjenja v Trbovljah. Tokrat se predstavlja s fotografskimi portreti obrazov - mladih, starih, žalostnih, razigranih, prestrašenih, zgaranih, ki »skozi podobe govorijo o izkušnjah in nedolžnosti, modrosti in naivnosti...govorijo intimno zgodbo o nas samih, o naših poteh in zablodah, o pričakovanjih in razočaranjih, o ljubezni in upanju.« (akad. Kipar Zoran Poznič). Besedilo in slike: Mali Sekcija ročnih del pri Društvu invalidov Trbovlje je tudi v letošnjih decembrskih dneh skupaj s ŠENT - om in VDC iz Zagorja pripravila v galeriji Delavskega doma Trbovlje tradicionalno razstavo ročnih del. Na razstavi si je mogoče ogledati številne izdelke, slike, skulpture, uporabne predmete... Težko se je odločiti katerega bi izbrali za najlepšega: ali zavese, ki jih krasijo doma izdelane čipke, ali prte in prtičke, kartonaste darilne škatle, vizitke, čestitke, skulpture, slike ... Vsem je skupno, da kljub težavam in preprekam, ki jih imajo izdelovalke, najdejo voljo za stvari, ki ji zaposlujejo, zadovoljujejo in jim prinašajo potrditev. V nasprotju s tistimi, ki vedno tarnajo, kako je vse težko in nemogoče. Besedilo in slika: Irena Vozel/ nunum Pred letom dni so v Delavskem domu Trbovlje del zgornje avle preuredili v kavarno. Ob obletnici je osrednja kulturna ustanova v občini, Delavski dom Trbovlje, pripravila glasbeni večer z duom Marjan & Aleksandra. Predstavila sta se z zimzelenimi pesmimi slovenskih in tujih avtorjev in poskrbela za prijetno vzdušje obiskovalcev. Marjan Hvala ima za seboj že dobro kilometrino v glasbi, Aleksandra Cavnik pa se je letos predstavila na Melodijah morja in sonca in na Slovenski popevki. V Kavarni, ki jo ima v najemu Sara Rožič, se bo zagotovo dogajalo marsikaj zanimivega, tako bo obisk kulturnega hrama še privlačnejši. Besedilo in slika: Irena Vozelj Po zaključku uspešne slovenske klubske turneje, ki je obsegala 15 koncertov in nastope na poletnih festivalih Paranoid Open Air, Sklab Fest in Metal Kramp, se Chaosstar vračajo v svoj studio v Zagorje ob Savi. Turneja in nastopi na festivalih so bili namenjeni promociji albuma Lifetime, ki je izšel v začetku leta 2009 in je bil med poslušalci bard rocka in metala sprejet z odobravanjem, naletel pa je tudi na dobre kritike - tako v Sloveniji, kot tujini. Skupina, ki bo kmalu praznovala peto obletnico obstoja, še vedno deluje v izvirni postavi: JJ (vokal, kitara), Beast (kitara), Dare (bass), Primož (bobni). Nov projekt snemajo v Chaosstar Studio, snemalnemu studiu, ki so ga uredili sami. Producentsko taktirko še naprej vihti bobnar Primož Jelševar, ki je to nalogo opravljal že pri albumu Lifetime, vendar so ostali člani benda tokrat veliko bolj udeleženi pri snemanju in produkciji. Nov material glasbeno in sporočilno sledi pesmim iz debitantskega albuma in ohranja progresivnost in melodičnost, vendar si Chaosstar želijo še bolj pristen rockerski zvok, zašli pa so tudi v bolj eksperimentalne vode in se v slogu velikih progresivnih bendov lotili predelave klasične glasbe, natančneje Offenbachovega najbolj znanega dela - seveda izvirno in na svoj način, kot to znajo Chaosstar.Nov projekt Chaosstarjev naj bi izšel v obliki »maxi singla«, velika želja skupine pa je, da bi poleg internetne izdaje in zgoščenke poslušalcem ponudili tudi vinilko. Chaosstar bodo za promocijo poskrbeli s kratko turnejo, potem pa se bodo posvetili ustvarjanju in snemanju novega albuma. Besedilo: Žiga Fajdiga Člani ansambla Igor in zlati zvoki so v zelo delovnem zadnjem obdobju zabeležili še enega posebnih dosežkov. Prav v času, ko je izšel njihov najnovejši album z naslovom Piranslu zaliv, so gostovali v novi oddaji TV Golica. Posebnost te oddaje je, da ansambli v njej igrajo v živo in da v živo izpolnjujejo tudi glasbene želje gledalcev, ki se po telefonu vključujejo v potek oddaje. V dve urnem glasbenem showu so na željo gledalcev odigrali kar nekaj svojih uspešnic in nekatere znane Avsenikove viže. Ker je oddaja potekala prav na dan, ko je legenda Slavko Avsenik praznoval svoj osemdeseti rojstni dan, so mu pripravili posebno čestitko. Oddajo je vodila Maja Oderlap, ansambel pa je znova dokazal, da je z živim igranjem in z neposrednim odzivanjem na želje gledalcev vešč tudi nalog, ki jih ne zmore vsak. zz za avc Mladinska knjiga in knjižnica Mileta Klopčiča v Zagorju sta pet let mesečno pripravljali knjižno čajanko. Vodila jo je višja knjižničarka Romana Bizjak, ki je vsakokrat pripravila zanimive teme, zato je bilo vsakokrat veliko obiskovalcev. Gostovali so v prostorih zagorske Mladinske knjige, saj primernega prostora za dopoldanske prireditve v knjižnici zaradi utesnjenosti nimajo. Projekt knjižnih čajank je bil namenjen spodbujanju bralne kulture in je bil financiran kar osem let s sredstvi Javne agencije za knjigo, zdaj pa temu projektu ne bodo dajali več podpore. Čajanke so imele dvojni namen - predstaviti nove, zanimive knjige in omogočiti druženje ljubiteljem literature. Imele so več stalnih obiskovalcev, ki so jim je tokrat ob predstavitvi knjig, ki so lahko lepo decembrsko darilo, prišle solze v oči, ker druženja ne bo več. Odpovedali bi se čaju in nekaj dobrotam, ki so jih pripravile prodajalke in želijo si, da se že utečena tradicija nadaljuje. Knjižnica ima literarne večere, različna predavanja, bralni krožek..., želijo pa nadaljevati tudi s čajanko. Poskusili bodo najti možnost, da bi s knjižnimi čajankami nadaljevali, saj je prav povezanost obiskovalcev in pripravljavcev stkala močne vezi, ki jih ne želijo pretrgati. Besedilo in slik : Irena Vozel/ Tudi letos so Hrastničani izkazali spoštovanje svojemu velikemu rojaku Antonu Sovretu ob obletnice njegovega rojstva. 4. decembra 2009. Sovre ostaja največji slovenski klasični filolog, prevajalec in posrednik antične kulture. njegovega ustvarjanja - prepesnitev epov Iliade in Odiseje. Zato je razumljivo, da se po njem imenuje najvišje slovensko priznanje na področju knjižnega prevajanja, ki ga vsako leto podeli Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Sovretovo nagrado je junija 2009 prejela prevajalka Nives Vidrih, ki je bila najavljena gostja Sovretovega večera, a se je zaradi zdravstvenih razlogov tik pred zdajci opravičila. Njej je to leto uspel najboljši prevod. Je odlična poznavalka češke literature in češke kulture, ki je prepričala s prevodom kratke proze Oglas za hišo, v kateri nočem več živeti Bohumila Hrabala iz zbirke Beletrina Študentske založbe. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dvakrat je tudi bivala v JVagi kot lektorica za slovenščino na tamkajšnji Filozofski I fakulteti. V nagrajenem I prevodu je mojstrsko pre- igravala vse registre slovenskega knjižnega in pogovornega jezika in tenkočutno sledila pisateljevim preskokom med različnimi zvrstmi in jezikovnimi kodi ter izraznimi sredstvi. Ujela je duha hrabalov(sk)ega stila, tudi njegov humorni, družbeno kritični, lepoto iščoči filozofski modus vivendi - življenjski stil, ki ji, kot je povedala prevajalka Nives Vidrih ob predstavitvi knjige, celo pomaga živeti. Kljub prevajalkini odsotnosti pa je potekal prisrčen kulturni program. Nastopili so učenci glasbene šole Hrastnik: Friderik Pirc na harmoniki, Benjamin Stradar in Nejc Ašič na violini in violi pod mentorstvom Marjane Stradar. Osvežili smo si spomin ob odlomkih iz filma Sofra iz Savne Peči. Mihaela Deželak iz KUD Svoboda Dol pa je izvedla recital odlomkov iz razmišljanja dr. Kajetana Gantarja o Antonu Sovretu in Iz Sapfo. Na ogled je bila priložnostna razstava Sovretovih del, ki jih hrani knjižnica Antona Sovreta in izbor del prevajalke Nives Vidrih. Besedilo in slika: mag. Hedvika Pavlica Kolman, Ljubljana za am Feri Lainšček na Buklžuru V knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje bo 22. decembra 2009 ob 18.30 gost Feri Lainšček. V čitalnici oddelka za odrasle se bo z dijaki pogovarjal pisatelj, pesnik in dramatik, tudi slikar... Piše vse zvrsti literature za mladino in odrasle, vendar prevladujejo prozna besedila, ki so deležna tudi največje pozornosti tako bralcev kot kritike. Zanimivo bo! MaH Global Kryner V veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju bodo 31. decembra 2009 ob 21.00 na silvestcrskem koncem nastopili Global Kryner-ji. Global.Kryner so unikaten in samosvoj 'pojav' na sodobni glasbeni sceni. Gre za avstrijske glasbenike izpod Karavank, ki na podlagi pristne 'oberkrainer' glasbe, ki jo je v svet najbolj suvereno in kvalitetno ponesel Slavko Avsenik s svojimi muzikanti, gradijo zanimivo fuzijo jazza, popularne glasbe in kvalitetno odigrane Avsenikove 'Štirne'. Ko 'Proud Marv' sreča Avsenike, v 'Oye como va' prepevajo o Alpah, Sloveniji in Avstriji in je 'l Will Survive' prepesnjena v barvito mešanico polke-valčka-tanga... potem lahko poslušamo samo avstrijsko zasedbo Global.Kryner. Občina Trbovlje Ob Božiču vsem občankam in občanom Trbovelj in Zasavja želim obilo družinske sreče ter veliko veselja ob prazničnih dneh! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN miJim --------------------(, v Zenske &moški.com Zadnji del trilogije Ženske&moški.com bo 18. decembra 2009 ob 20.30 mogoče videti na odru gledališke dvorane Delavskega doma v Trbovljah. Predstava gledalcem ponuja multimedijsko in virtualno nadgradnjo odrske uprizoritve. V zasedbo tretjega dela komedije ZenskeSunoški.com je Spas teater uvrstil igralce iz prvih dveh uspešnic in nove. Vsakič jih nastopa pet, dve igralki in trije igralci. Režijo uspešnice, ki poleg izjemnih monologov ponuja tudi poglede na žensko moške odnose osebnosti svetovne zgodovine kot so Albert Einstein, Marco Polo, France Prešeren, Isaac Newton in drugi v interpretaciji znanih Slovencev, režira Boris Kobal. Kostumografija je delo Alana Hranitelja, scenografija pa Irene Pivka. Praznični bralni krožek V zagorski knjižnici Mileta Klopčiča se bodo 21. decembra 2009 ob 18.30 na prazničnem srečanju zbrale članice bralnega krožka. Predpraznično srečanje bralnega krožka je tradicija, ki se jo članice z veseljem držijo, poleg branja, jim je najbolj pomembno druženje in prijetni in sproščeni odnosi. Njihova posebnost pa so poučne ekskurzije. Kako nastaja nova knjižnica V teh dneh, sredi decembra 2009, smo skočili v nekdanjo poslovno dvorano nad banko v Hrastniku, kjer nastaja nova knjižnica z večjimi in ustreznejšimi prostori, s sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter na lokaciji v samem središču mestnega jedra. > n ua Naleteli smo na delovodjo Štefana Ferčeca z GD d.o.o Hrastnik in ga povprašali, če dela potekajo po načrtu. „Seveda," je odgovoril, „težave pa sproti rešujemo...“ Tako so na primer nosilne stebre okrepili še proti potresnim sunkom, nakazujejo se že prostori za otroški oddelek, vodstvene pisarne, nove sanitarije, dostop za invalide.... Potekajo pa tudi zunanja dela na fasadi. Kot smo izvedeli na občini, ki je investitor gradnje, bodo zaključili s prenovo prostorov v januarju, tako da bo nova Knjižnica Antona Sovreta za kulturni praznik že na razpolago svojim uporabnikom. Besedilo in slika: Fanči Moljk Hrastniška obzorja - Peter Kauzer na kvadrat Novembrska Hrastniška obzorja, ki jih vodi novinar Marko Planinc, so nosila simpatičen naslov: Peter Kauzer na kvadrat. Kar je pomenilo, da bo imel dva gosta - sina in očeta. Ob sta v Hrastniku zelo cenjena, saj sta s svojimi športnimi uspehi ponesla v svet tudi ime naših zasavskih krajev. V Knjižnici Antona Sovreta se je tako zbralo v četrtek, 26. novembra 2009, okoli trideset obiskovalcev, ki so prisluhnili zanimivemu pogovoru o začetkih veslanja, o skupnih točkah in karakterju obeh, se spomnili na svetovno prvenstvo v Španiji, se pogovarjali o tekmah v naslednjem letu. Marko Planinc je že v priložnostni zloženki povedal, da sta oba simpatična, vedno dobre volje, z nalezljivim nasmehom. „Pravzaprav Kapsl je Kapsl, kakor ga obrneš,“ je zaključil pogovor s trenerjem Petrom st. oziroma s Petrom ml., svetovnim prvakom. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv F.M Vesele praznike in srečno novo leto 2010 vam želi w Gostišče s prenočišči Žibert Jože*s.p. 1252 VAČE. V1DRGA 4, TEL.: 03/56 75 150, FAX: 03/56 75 272 foadimiilmtojnu Satuli Weisseisen in Maja Sušin nova državna prvaka V nedeljo, 13.12.2009, je v Trbovljah potekalo 2. državno prvenstvo v Speed badmintonu, v organizaciji SD Speed Trbovlje in Speed badminton zveze Slovenije. Pomerili so se najboljši v tem športu, najbolj pa je pritegnil dvoboj med lanskoletnim državnim prvakom Miho Avberškom in podprvakom Sandijem Weisseisenom. Po izredno napeti igri je na koncu z 2:1 slavil Sandi Weisseisen (Kranj), z drugim mestom pa se je moral letos, kljub odlični igri, zadovoljiti Miha Avberšek (Velenje). Tretjo mesto sta si delila Tadej Škof (Pišece) in Robi Titovšek (Radeče). Tudi ženske so se pomerile v svoji skupini, kjer je naslov državne prvakinje osvojila nepremagljiva Maja Sušin (Pišece), drugo mesto Helena Halas (Ljubljana), tretje pa Tina Koprivc(Trbovlje) in Urška Dolenc (Radeče). Organizatorjem, kot tudi tekmovalcem, pa gre zahvala za odlično izpeljan turnir. Že 30. januarja 2010 pa Speed badminton zveza Slovenije organizira 2. Odprto prvenstvo Slovenije v Termah Čatež, ki je tudi lansko leto privabilo mnogo tujih tekmovalcev i/. vse Evrope. Letos pa je svojo udeležbo potrdil tudi aktualni evropski prvak Per Hjalmarson. ŠD Speed Trbovlje V soboto. 12. decembra 2009. so Vinku Šešku, članu Planinskega društva Lisca Sevnica, podelili priznanje - diplomo dr. Angele Piskernik Gre za prvo podelitev priznanj, poimenovano po tej prvi slovenski znanstvenici botaničnih ved, koroški Slovenki iz Železne Kaplje. Podelila ga je Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije. Diplomo so prejeli še: dr. Nada Praprotnik, PD Žirovnica, dr. Milan Naprndnik, PD Ljubljana Matica, Marjeta Keršič Svetel, PD RTV Ljubljana in Rozalija Skobe, PD Krka Novo mesto in načelnica KVGN. Poleg diplom so podelili še bronasta, srebrna in /lata priznanja. Kako naj na kratko predstavimo Vinka Seška, saj o njem planinci in ljubitelji narave od Brežic do Litije vedo že skoraj vse. Planinec. Gozdar. Fotograf. Ljubitelj narave. Temu je posvetil svoje življenje, saj se je že v šestdesetih letih vključil v PD Sevnica, kjer je še danes aktiven. Za svoje delovanje je dobival vsa leta razne prestižne nagrade. Slika in besedilo: Fanči Moljk Občina Trbovlje Ob 26. decembru, Dnevu samostojnosti in enotnosti, ko mineva 19 let, odkar smo se z veliko večino izrekli za samostojnost Slovenije, in ko smo pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini, vsem Trbovcijčankam, Trboveljčanom in vsem Zasavčanom ter Zasavčankam čestitam in jim želim vse lepo v prazničnih dneh! Bogdan BAKOVIČ ŽUPAN ZLATARSTVO - URARSTVO ZDENKA BAJDE STAROGRAJSKA 36, 1433 RADEČE, TEL.: 03/ 56 85 064 ...VAM ZELI VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 2010! Plavanje 2®, iptUos to! VMmšm mtmofftil V Kranju je 28. in 29. novembra 2009 potekal že 26. Špelin in Vesnin memorial, v spomin na tragično preminuli odlični plavalki kranjskega Triglava, v disciplinah - na 800 prosto in 100 delfin. kot spomin na njune izjemne dosežke. Špela Rebolj je umrla v letalski nesreči na Korziki, Vesna Praprotnik pa je predčasno sklenila svojo športno in življenjsko pot v avtomobilski nesreči. Veliko število nastopajočih ( 505 ) plavalcev iz 6-ih držav je napovedovalo odlične nastope. Po organizacijski plati pa je bilo nekaj nejevolje, saj je tekmovanje, ki se je začelo ob 8.uri, trajalo kar 12 ur. Z izjemo nekaterih najboljših, ki so bili na močnejšem mitingu na Dunaju, sta se je tekme udeležila tudi Anja Čarman in Matjaž Markič, kot tudi mladinci in kadeti, ki bodo v prihodnosti krojili slovensko plavanje. Tekmovanja, ki je bilo pripravljalni test za nekatere pred evropskim prvenstvom v plavanju v Istanbulu, se je udeležila tudi 15 -članska ekipa trboveljskih plavalcev Plavalnega kluba Lafarge Cement. Vsem težavam nav-kljub in bolezni, ki je razredčila njihove vrste na tem tekmovanju, so se dostojno borili s konkurenco in plavali tudi svoje osebne rekorde. Najboljšo uvrstitev in tudi najboljši rezultat je dosegel Primož Podbregar, ki se razvija v odličnega plavalca. Zal se mu je tudi tokrat kolajna izmuznila, bil je 4. na 200 mešano in 5. na 100 prosto. Drugo najboljšo uvrstitev je dosegel Luka Zupan, 5. na 100 prosto in 6 na 100 delfin. Pri dekletih pa sta odlično plavali Karmen Zmrzlak in Tjaša Božič, ki sta krepko popravili osebne rekorde in dokazali, da samo kvaliteten pristop na treningu prinese uspeh na tekmovanju. Pri mlajših se z dobrimi rezultati lahko pohvalijo Jan Burgar, Mario Budimir in Nejc Kos, saj so kljub utrujenosti po napornih treningih pokazali dobre obete za prihodnost. Za prijetno presenečenje so poskrbeli tudi plavalci, ki so se šele v lanski sezoni začeli ukvarjati s tekmovalnim plavanjem. Karmen Kovač, Tilen Šintler, Marko Laharnar so ob standardno dobrih Klari Volaj, Neži Kurnik ter Nini Kos pokazali velik napredek v tehničnem smislu. Karate V Trbovljah bo 19. decembra 2009 potekal že 37. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2009«, ki sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi in ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Na lanskem, 36. Mednarodnem turnirju, je svoje znanje in moči v spretnostih karateja merilo 563 tekmovalk in tekmovalcev s 631 nastopi v športnih borbah in katah iz 70 karate klubov, iz dvanajstih držav: BELORUSIJE, ČRNE GORE, HRVAŠKE, ITALIJE, LUXEMBURGA, MAKEDONIJE, NEMČIJE, ROMUNIJE, SLOVAŠKE, SRBIJE, POLJSKE in SLOVENIJE. Tudi letos pričakujejo številčno udeležbo. V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi turnir organizirali in izpeljali kvalitetno in za obiskovalce zanimivo. Pred nekaj leti so preskočili prag togih in manj atraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek so ljubiteljem karateja ponudili na ogled veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nunčaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih slovenskih policajev. Turnir je z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj /. evropskih in svetovnih prvenstev. Pričetek tekmovanja bo 19. decembra 2009 ob 8.30 uri v ŠD Polaj v Trbovljah. Uradna otvoritev bo ob 14.00 uri. Tekmovanje bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške, v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. Generalno pokrovitelj turnirja je že peto leto zapored Lafarge Cement Trbovlje. Besedilo in slika: Bogdan Simerl »37. MEDNARODNI KARATE TURNIR TRBOVLJE 2009« v soboto, 19. decembra v športni dvorani POLAJ v TRBOVLJAH. “7 c\\/n W&wm Mi Kajakaška zveza Slovenija je bila 27.11.2009 skupaj z Brodarskim društvom Steklarna Hrastnik, Krc-em Hrastnik in Občino Hrastnik organizatorka tradicionalne podelitve Kajakaš leta. Seveda smo že ves čas vedeli, da je ta naziv zaslužil Peter Kauzer ml. So pa podelili priznanja tudi najboljšim kajaka-šem in kajakašicam na divjih in mirnih vodah. Prireditev je vodil simpatični Franci Pavšer mlajši. S pozdravi in čestitkami sta se oglasila predsednik KZS Marko Kryžanovski, župan občine Hrastnik Miran Jerič in drugi. Uradni del je med podelitvijo popestrila skupina HAVANA iz Radeč s pevko Nevo Marn. Sledila so priznanja petnajstih dobitnikov priznanj v mladinski konkurenci in U23, ki so na mladinskem svetovnem prvenstvu v spustu in na evropskem prvenstvu U23 v slalomu prejeli kolajne. Pa še priznanja dobitnikom kolajn v članski konkurenci, med katerimi so Lučka Cankar -3.mesto na EP v spustu, Nina Mozetič -3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala slalom 2009, Spela Ponomarenko -3. mesto na EP v kajak sprintu na mirnih vodah, Benjamin Savšek - 1 .mesto v moštvih na EP U23 v slalomu, 2.mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala slalom 2009, Luka Božič in Sašo Taljat- 2.mesto na EU U23 in 3.mesto na svetovnem prvenstvu, Nejc Žnidarčič 1 .mesto na EP in zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala v spustu 2009, Jošt Zakrajšek -3.mesto na EP v spustu in zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala v spustu 2009, Peter Kauzer - naslov svetovnega prvaka, skupni zmagovalec svetovnega pokala 2009 in skupni zmagovalec svetovne serije 2009. Priznanja sta podelila predsednik KZS Marko Kryžanovski in župan Miran Jerič. Po prijetni glasbi ansambla Havana je sledila podelitev najboljšim kajakašem in kanuistom na divjih in mirnih vodah za leto 2009: mladinka leta 2009 je Eva Trčelj, najboljši tekmovalec na mirnih vodah 2009 - Lovro Leban in Rok Kuk, naj- boljša tekmovalka na divjih vodah 2009 - Lučka Cankar, najboljša kajakašica leta je postala mirnovodašica Spela Ponomarenko, nagrado za najboljšega kajakaša pa je dobil slalomski junak letošnjega leta Peter Kauzer - raketa iz Hrastnika, kot so ga poimenovali novinarji. Prisotni so bili kajakaši iz Nove Gorice, Ljubljane, Celja in zasavski ljubitelji tega športa. Poleg prestižnega priznanja je Petru predstavnica Sandiline podarila komplet za veslanje, na katerem je napisano njegovo ime z zlatimi črkami, predstavnik Avtohiše Malgaj, Benko, pa mu je izročil ključe sponzorskega avtomobila Škoda, ki ga bo vozil eno leto. Po uradnem delu je sledila pogostitev nagrajencev in spremljevalcev, ki so jo enkratno pripravili v Domu za starejše Hrastnik s svojim šefom kuhinje Damjanom Zelenikom. Ob taktih ansambla Havana iz Radeč pa so se obiskovalci prireditve Kajakaš leta vrteli še v pozno noč. Besedilo: Fanči Moljk, slike: arhiv KZS Rezultat: 76:67 Košarkarji PRO-TEK Zasavja so po šestih zaporednih zmagah v 10. krogu Lige Telemach doživeli poraz. V Trbovljah, na svoji zemlji, so v povprečnem dvoboju novincev klonili pred Parklji z 76:67. Letos odlično razpoloženi Zasavci so po šestih zaporednih zmagah doživeli tretji poraz v sezoni. Tokrat so, predvsem po zaslugi jalove igre v uvodnih minutah zadnje četrtine, v katerih so si Parklji priigrali zajetnejšo prednost, morali tekmecu - ta je vpisal peto zmago - priznati premoč. Trener domačih Edi Dželalija je že pred dvobojem opozarjal, da bodo morali njegovi izbranci, če želijo zmagati, paziti predvsem na Jeršina, Janžo in Eržena. A njegovim varovancem to ni najbolje uspevalo, saj so bili prav ti trije najučinkovitejši igralci gostujočega moštva. Zasavci so krenili v tekmo odlično in že v osmi minuti vodili s kar 17:8. Zelo dobro so začeli tudi drugo četrtino, saj so v 13. minuti s Soldovima prostima metoma povedli že za deset točk (21:1 1). Sredi tega dela igre pa so domačini popustili, kar so Parklji izkoristili in skoraj povsem izničili zaostanek. Po zaslugi slabših zadnjih dveh minut prvega polčasa so na odmor odšli z minus osem, 26:34. A Parklji so se v tretji četrtini spet vrnili, in še bolje začeli zadnjo četrtino, saj so po le dobri minuti, po zaslugi dveh trojk Janže, ušli za deset točk, 61:51, kar je bil zadosti velik talon za končno zmago. Glede na dejstvo, da so Zasavci novinci v ligi, smo lahko z njihovimi do sedaj prikazanimi nastopi zadovoljni, ob tem pa je potrebno zapisati, da naše fante v težkih trenutkih igre mogoče v bodoče ne bi bilo slabo bodriti iz tribun. Podpore šestega igralca, na žalost, tudi tokrat ni bilo. Zasavci bodo tekmo 11. kroga igrali v petek, ko bodo gostovali v Škofji Loki, Parklji pa bodo dan pozneje gostili Slovan. Izjavi trenerjev po tekmi: Edi Dželalija. trener PRO-TEK Zasavja: »To je povsem zaslužena zmaga Parkljev, kapa dol za to, kar so nam naredili v naši dvorani. Uničili so nas v drugem polčasu in pripravili do tega, da smo izgubili 21 žog. Tokrat smo igrali vsak zase, vsak igralec je preveč preigraval, hiteli pa smo tudi z odločitvami. Manjka nam kakovosten organizator igre, lider ekipe, ki zna sprejeti pametno odločitev in pomiriti ekipo. To je velik opomin, tako se namreč ne sme igrati, a se dogaja, serija pa je prekinjena.« Djordje Djokič, trener Parkljev: »Tekma je bila po pričakovanjih zelo močna. Vseh 40 minut smo se držali dogovora iz garderobe, da moramo biti borbeni, pustiti srce na igrišču in z malo sreče smo na koncu tudi zmagali. Čestitke mojim fantom za borbenost in željo, kar mislim, da je tudi odločilo tekmo. V soboto igramo mestni derbi z Geoplinom Slovanom in na to tekmo moramo tudi prenesti enak odnos.« Besedilo: Jože OVNIK za avc mmziLo ■: