Moč obalno-kraškega gospodarstva Občina Piran prodala svoj delež
Za 32,35 odstotni kapitalski delež v skupni družbi Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. in izstop iz nje bo iztržila 6,5 milijona evrov.
ISRJ
C-:'SB ,c,e°	Kar je čisto
in jasno
V\	je resnično!
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
IZPUŠNIH
LONCEV
AVTvCHNTER
SEČOVLJE
PRODAJA IN MONTAŽA
KATALIZATORJEV 'V avtoplakev servis avtoklim
AVTOKLEPARSTVO E3 A«„,,«sio,,n,„ Qtriglav AVTOLIČARSTVO
Parecag 173a, Sečovlje tel: 05/672-02-00
- f t :'v ' '	• ^
ATELJE KEUUKIKE Al
mu ^
ODLIČEN KOČNO
Izdelan nakit iz
KERAJtiKE IN STEKU TER DRUGA PRILOŽNOSTNA DARlU
ATEUE KERAAlKE KDPRSKAŽ IZIU
Junij 2008 Leto 14 Številka 172 CENA 0g90 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Njemu čast in slava mmn*
Palače hote! je sedaj v izključni lasti Istrabenza. FOTO: FK- Primorski utrip.
Občinski svet Piran je glasoval za prodajo.
SIMPLY CLEVER
ŠkodaOctavia
Active in Business
že od
14.854 EUR
Active: bogata oprema Classic ter dodatno daljinsko centralno zaklepanje in aluminijasta platišča 15".
Business: bogata oprema Ambiente ter dodatno usnjen volan z malim usnjenim paketom in aluminijasta platišča 16".
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
V Sloveniji s 1. julijem 2008 obvezna uporaba vinjet 4
Dekanja FPP Twrdy:
Ni sklepa o priključitvi k UP!
Potem, ko sta rektorica Univerze v Ljubljani (LU) prof. dr.____________
Andreja Kocijančič in dekanja Fakultete za pomorstvo in promet (FPP) doc. dr. Elen Twrdy 9. junija na novinarski konferenci v Portorožu predstavili strategijo univerze in razvojne smernice fakultete po bolonjskem programu, je dekanja Elen Twrdy odgovorila tudi na večno novinarsko vprašanje, ali bo FPP izstopila iz LU se priključila Univerzi na Primorskem. “Ponosni smo na članstvo v Ljubljanski univerzi, pw "
Na FPP ni nobenega sklepa o prestopu k Primorski univerzi,
smo pa pripravljeni na sodelovanje na različnih področjih.” V •	J*' j ™
Dekanja FPP je s tem dala vedeti javnosti, da na FPP ne bo	* T
statusnih sprememb in da iz te lokalne moke ne bo kruha.
Izpostavila je vse večjo problematiko glede pomanjkanja bivalnih prostorov za študente. Letos naj bi se jih vpisalo na različne programe 800.
Pravilno nameščena vinjeta na avtomobilu med vožnjo po Avstriji.
FOTO: Primorski utrip.
VEDEŽEVANJE - JASNOVIDNOST
ZDRAVJE - DELO - DENAR - LJUBEZEN
090 142 415
MOBITEL - DEBITEL - IZIMOBIL CENA MINUTNEGA POGOVORA JE 1,69 EUR VALTER GAJZER S P.
Si lahko obetamo 400 ton oljčnega olja?
Bujno cvetenje oljčnih dreves daje upanje, da bo letošnja oljčna letina v primerjavi z lansko boljša za najmanj 45%. Liter ekstra deviškega oljčnega še naprej po 12 evrov. Več na 11. strani.
IMOREIJATO (fini)
SIMPLV CLEVER
ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel...
ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj...
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
9»771318»607007
primorski uTr’p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZ0LA-K0PER
Poslavljanje po izolsko
Svetniki šli, župan ostal!
Predčasne volitve vseh novih članov občinskega sveta bodo 20. julija 2008. Medtem se je že začela usmerjena volilna kampanja - kajpak iz Kopra.
Dr. Klokočovnik ostal trdno na županskem stolčku.
Sedaj lahko že ugotavljamo, da sklep o tako imenovani samorazpustitvi občinskega sveta ni najbolj primeren pravni termin, pravi državni tajnik Republiške volilne komisije Marko Golobič. Pravilno bi bilo, da bi občinski svet najprej sprejel sklep o posamičnem prenehanju mandata, po imenu in priimku, in šele nato bi lahko veljal mehanizem o tako imenovani samorazpustitvi. Informacije o nezakonitosti sklepa OS Občine Izola češ, da naj bi to dejala občinska volilna komisija, ki ji predseduje odvetnica Monika Mavsar, je občina zanikala. Svetnice in svetnike so zakonito “samorazpuščeni”. Tako sedaj v izolski zgodbi sodelujejo “honorarno” kar trije odvetniki; eden, ki zagovarja Občino, drugi, ki zagovarj a odstopljene svetnike in tretja, ki vodi občinsko volilno komisijo. Poslavljanje je morda tudi zato nekoliko daljše, saj so samo na zadnji seji OS kar nekaj časa ugotavljali, ali naj se razpustijo (napačno) ali jim preneha mandat. Lahko bi prenehal mandat samo odstopljenim 13 svetnikom, vsi ostali (10) pa bi morali nadaljevati svoj mandat. Obvestilo od odstopu 12 svetnic in svetnikov je občina prejela 27. 5. 2008, pogojno odstopno izjavo še enega svetnika Slavka Samotorčana (Izolani), ki je sedaj veljavna, je občina prejela že prej, in je prav tako registrirana na datum 27. 5. 2008.
Ne glede na to, da je vsem, razen županu, prenehal mandat, imajo legitimno pravico do ponovne kandidature.	Tragikomičnega
političnega prerivanja v Izoli in sramote v mestu je tako vsaj za nekaj časa konec. Morda do nedelje, 20. julija 2008, ko naj bi se Izolani ponovno odpravili na volišča, ko bodo predčasne volitve in izvolili nov, morda manj obremenjen občinski svet, ki bi delo opravljal do konca tega mandata.
-IBi
A

Zamišljeni obrazi svetnikov SD: Lucio Gobbo, Dušan Moljk, Breda Pečan.
Zadnja seja občinskega sveta v Izoli pred samorazpustom oziroma prenehanjem mandata, 30. 6. 2008. Kot na pogrebu, poslavljanje je bilo dolgo in težko.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Najbolj glasen na seji Aleksander Krebelj: "Konec je, gremo!"
Težava je lahko v tem, da bodo v ta najvišji organ lokalne samouprave, gledenaosvojenemandatestrankarskih list, ponovno prišli tudi tisti, ki so se v petek, 30. maja 2008 na 10. izredni seji OS končno, a s težavo, razpustili - računajoč, da bo odstopil tudi njihov župan, ki je odhajajočim svetnikom ponujal zadnjo častno rešitev, naj vendarle v dobro Izolanov oziroma porabnikov občinskih sredstev storijo nekaj dobrega - in sprejmejo občinski proračun za leto 2008. A kaj ko proračun očitno nikogar ni zanimal, še najmanj pa njegova vsebina. Po dveh urah medsebojnega besednega obračunavanja, namreč ni bilo niti besedice o vsebini proračuna, čeprav bi lahko vse številke desetkrat prešteli in preverili smisel prejemkov in izdatkov. Tako pa bo nekoč opevana in napredna Izola ostala na pol poti. Mnogim tudi ni jasno kdo ima za to največ zaslug; svetniki ali župan?
Od 23 svetnikov je napisalo odstotno izjavo 13 svetnikov in svetnic: Robert Mulec, Branko Simonovič, Igor Piantoni, Aleksej Skok, Lucio Gobbo,Ivan Brezavšček,Aleksander Krebelj, Anton Juriševič, Breda Pečan, Dušan Moljk, Nataša Ružnič, Kristina Zelič in Slavko Samotorčan. Ker je odstopila večina svetnikov je pač po logiki zakona morala odstopiti oziroma se razpustiti tudi ostala, županu lojalna skupina desetih svetnikov. Nekateri so vestno
opravljali svojo delo, bili ob vsem cirkusu močno razočarani in tudi užaljeni. Podžupan Silvano Sao je poskušal rešiti proračun na eni od prihodnjih sej, a ni šlo. Mlada svetnica Kristina Zelič (Mladi za Izolo) je zapisala, da pač ona tudi odstopa, v njeni stranki pa pričakujejo, da bo enako odgovorno ravnal tudi župan in tudi sam podal odstopno izjavo. Ali ni to (in še kaj) dovolj zgovorno, da je bil osnovni cilj akcije rušiti župana, češ da ne delo dobro za Izolo? „Konec je, gremo!“, je vzrojil svetnik Aleksander Krebelj. Sovražne poglede čez mizo je posnela tudi Sponka TV, kije ni naročila in plačala občina, pač pa nekateri svetniki zasebno, s čimer so si naredili medvedjo uslugo.
Očitno nekateri kar nekam dolgo niso mogli razumeti, da je župan voljen neposredno in da ga občinski svet, tudi če je naj višji organ lokalne samouprave, ne more razrešiti, niti prisiliti k odstopu.
Izola je sedaj ostala brez občinskega sveta, brez proračuna, na pol razvojne poti, odgovornosti za to pa ni prevzel nihče. Je le politična odgovornost, ki lahko pomeni neizvolitev stranke ali posameznika v občinske organe.
Vsem svetnikom in svetnicam, vključno s tremi ter tremi podžupani (Darko Grad, Silvano Sao in Bojan Zadel) je prenehal mandat. Zanimivo
pa je, da bodo v izolski „ Never end story“ spet lahko služili odvetniki! Občinska volilna komisija (vodi jo Monika Mavser) se je že sestala in ugotovila praktično isto ter razpisala nove volitve za 20. julij 2008. Nekdo seje vprašal, ali bodo spet kandidirali isti ljudje? Župan odgovarja: Legitimna pravica svetnikov je, da za svetniško mesto kandidirajo iz z njega odstopijo.
Franc Krajnc
Slavko Samotorčan: odstopal pogojno - in na koncu zares odstopil.
Direktorica občinske uprave in novi odvetnik Občine Izola.
Franci Matoz nekoč zastopal občino in župana, na seji zastopal odstopljene.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Prepih v medijih
Čeprav je Zakon o medijih glede svobode izražanja in statusa odgovornega urednika ter njegove odgovornosti za uresničevanje programske zasnove in neodvisnosti uredništva, ki mora biti določena s temeljnim pravnim aktom izdajatelja, jasen, odstavljajo urednike in postavljajo enotirne uprave, ko direktor postane tudi odgovorni urednik.
Že res, da ima nadzorni svet časopisne hiše legitimno pravico odstaviti "neposlušnega " odgovornega urednika (primer v časopisni hiši Delo, ko so skozi noč odstavili dr. Janeza Markeša), ni pa res, da takšne in podobne hitre menjave ne vplivajo na uredniško delo in novinarje. V najbolj branem štajerskem dnevniku Večer so, kot kaže, že zasnovali enotirno upravo. V eni osebi bo funkcijo direktorja in odgovornega urednika opravljal Uroš Skuhala. Protest novinarjev glede spremembe statuta podjetja, ki omogoča enotirno upravo, ni zalegel. Novinarji po tranziciji v zadnjem času v bistvu nimajo več pravega vpliva na uredniško politiko, kaj šele na poslovanje oziroma na lastnike, ki so lahko tisoč milj od bistva poslanstva sredstev javnega obveščanja in jih zanima le poslovni učinek, torej dobiček. To je za našo demokratično družbo zelo nevarno.
Če je bila nekoč (v prejšnjem režimu) medijska hiša dejavnik posebnega družbenega pomena, novinarji pa so imeli status družbenopolitičnega delavca, je sedaj vse obrnjeno na glavo.
Nenormalno se zdi združevanje funkcij direktorja in odgovornega urednika! DNS bi moralo protestirati. Morda bi še bila primerna združitev funkcij glavnega urednika in direktorja, odgovorni urednik pa mora v vsakem primeru obdržati določeno samostojnost tako pri politiki obveščanja kot pri vodenju uredništva, saj tudi ne nazadnje odgovarja za uresničevanje programske zasnove in odgovarja tudi za vsako objavljeno informacijo, če zakon o medijih ne določa drugače.
Tako se resno bojim, da se bo v novinarskih hišah poveča! vpliv lastnikov in to neposredno na uredništvo in odgovornega urednika, ki bo moral biti poslušen, o pristojnosti in neodvisnosti pa bo lahko le sanjal! Primer pač, kako lahko kapital vnese drugačnost tudi v medije, ko ne bomo vedeli več kaj je čista novinarska, plačana ali neplačana informacija. Te ločnice skorajda ni več opaziti zlasti ne v brezplačnih medijih. Vpliv kapitala in politike na novinarske vrste je občuten in tudi skozi to vse več rumenega tiska riše temno sliko o političnem in gospodarskem položaju v naši družbi ter tudi o zasebnem življenju posameznikov ter tako vpliva na javnost.
Franc Krajnc
Slovesno odprli prenovljen Tartinijev trg
V soboto zvečer, 31. maja 2008, sta piranski župan Tomaž Gantar in znameniti dunajski arhitekt slovenskega rodu Boris Podrecca, v soju posebnih svetlobnih učinkov, simbolično prerezala otvoritveni trak in tako naznanila, da je prenova Tartinijevega trga v Piranu, na katerem ne bo več avtomobilske pločevine, zaključena. Prireditev je povezovala Katja Pišot.
Prof. Boris Podrecca in piranski župan Tomaž Gantar sta s	| Svečanega odprtja prenovljenega trga se je udeležilo okoli 2000
simboličnim rezanjem traku odprla prenovljeni Tartinijev trg. ■ ljudi.
Projekt prenove je pred 23. leti izdelal prof. Boris Podrecca. Del trga so prenovili že leta 1987, nato so leta 1992 sredi trga uredili elipso in otvoritev proslavili v okviru 300 -letnice rojstva znamenitega violinista Giuseppa Tartinija. Po burnih razpravah, v katere se je vključila tudi piranska civilna iniciativa, so leta 2007 pričeli s prenovo komunalne infrastrukture in tlakovanjem trga, dela pa so zaključili konec aprila 2008.
Avtomobili so se morali preseliti na Fornače, kjer je občina zagotovila 120 novih parkirnih mest. Za prenovo trga je Občina Piran odštela okoli 1,5 milijona evrov. Sicer pa je občina medtem že dobila tudi gradbeno dovoljenje za novo parkirno hišo z 845 parkirnimi mesti na Fornačah, ki naj bi bila zgrajena do prihodnjega poletja.
Prepoved parkiranja na Tartinijevem trgu zaradi številnih nasprotij ni bil niti najmanj enostaven ukrep, a kot kaže je to, zares malce trmastemu županu (pred njim si tega ni upal nihče), v celoti uspelo. Mnenje Pirančanov je preizkusila tudi Informa Portorož. Anketa, objavljena v Primorskem utripu, je pokazala, daje kar 72 odstotkov vprašanih Pirančanov zadovoljnih z novo podobo trga. Seveda pa je dobra tretjina takih, ki jih skrbi, da bo zaprtje Tartinijevega trga v primeru, da ne bo dovolj nadomestnih parkirnih mest vneslo dodatno zmedo, zmanjšal pa naj bi se tudi promet in obisk nakupovalcev ter gostov.
Anketa je nekako tudi presekala z ugibanjem kaj si o novem trgu mislijo Pirančani. Sedaj čakajo, da bo trg po dolgih letih vendarle trgovsko zaživel. Bistveno se zdi predvsem to, da zaradi lepega novega trga ne bi trpeli tamkajšnji stanovalci.
“Piran ima odslej novo srce - in utrip, ki ga čutimo danes in je zelo močan” je na otvoritveni slovesnosti dejal župan Tomaž Gantar, ki je skupaj z Borisom Podrecco prerezal trak. Prof. Podrecca, ki je dan prej odpiral trg v Luksemburgu, je dejal, da trg ni razkošje, ampak srce mesta.
Po akrobatski točki članov KUD Studio za ples iz Celja, čudovitem petju z balkona občinske stavbe, glasbenem programu orkestra Big band Nova ter petju dueta Anike Horvat in Slavka Ivančiča, ki je izdal svoj novi album (“Preberi me”), so za povabljene na terasi hotela Tartini priredili sprejem. Pred svečanostjo so odprli prenovljeno kavarno Cafe Tartini, ki pa s štirioglato točilno mizo ne spominja več na nekdanjo mestno klasično kavarno.
Otvoritve prenovljenega trga se je udeležil tudi koprski župan Boris Popovič.
Odmevi arije z balkona občinske stavbe.
FOTO: FK-Primorski utrip.
114 let
Tartinijevega trga
Tam kjer danes stoji prelep Tartinijev trg je bil mandrač, v katerem so pristajala tudi manjša plovila. Zaradi higienskih razlogov so Pirančani mandrač leta 1894 dokončno zasuli in na trgu v čast in zahvalo znamenitemu virtuozu Giuseppu Tartiniju (rojen v Piranu 1692, umrl v Padovi 1770), po sklepu takratnih mestnih očetov postavili spomenik. Svečana otvoritev spomenika je bila dve leti po zasutju, 2. avgusta 1896.
I W
primorski uVp
Modre zastave bodo razobesili do konca junija
Letos so podelili 9 modrih zastav, podelili pa bodo tudi 283 ekozastav, od teh 51 novih. V portoroški marini so 10. maja dvignili modro zastavo že štirinajstič zapored, v izolski marini 31. maja.
Direktor Marine Portorož Marjan Rožnik in predstavnica STO Karmen Novarlič dvigata 14. modro zastavo v portoroški marini.
Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES) je v času 13. Intemautice v soboto, 10. maja 2005, v Marini Portorož podelilo 9 modrih zastav, od katerih so eno že kar dvignili v marini, ostale pa svečano podelili predstavnikom podjetij in jih morajo dvigniti do 30. junija 2008.
V	letošnjem letu je bil že štirinajsti razpis za modro zastavo. V vseh letih doslej so tako v Sloveniji podelili že kar 90 modrih zastav, letos pa je bilo v Sloveniji podeljenih 9 modrih zastav, od teh 7 za naravna kopališča in 2 za marine. Za modro zastavo se je treba boriti vsako leto znova in zadostiti vsem predpisanim kriterijem.
V	okviru drugega programa, ki ga izvaja DOVES, to je Ekošola kot način življenja, pa bo podeljenih 283 ekozastav, od tega bo kar 51 novih.
Modre zastave
Naravna kopališča:
Občina Piran
Osrednja plaža Portorož, z njo upravlja Okolje Piran (11. modra zastava);
Kopališče Zdravilišča Krka Strunjan (11. modra zastava);
Kopališče Salinera Strunjan (4. modra zastava).
Občina Izola
Kopališče HTP Simonov zaliv (7. modra zastava).
Mestna občina Koper
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič, RKS (3. modra zastava).
Občina Radovljica
Kopališče Šobčev bajer - Šobec, Turistično in trgovsko podjetje Lesce (8. modra zastava).
Občina Bled
Grajsko kopališče, Infrastruktura Bled d.o.o., Bled (7. modra zastava).
Marine
Marina Portorož (14. modra zastava); Marina Porting Izola (9. modra zastava).
Kandidati so morali dejansko izkazati izpolnjevanje sedaj veljavnih 29 kriterijev FEE za naravna kopališča in 22 kriterijev FEE za marine. Ti
kriteriji so razdeljeni v štiri skupine:
1.	kakovost kopalne vode,
2.	okoljska vzgoja in informiranje,
3.	okoljski menedžment ter varnost,
4.	storitve na kopališču.
Letošnja mednarodna komisija za modro zastavo je bila sestavljena iz različnih mednarodnih organizacij in predstavnikov Fundacije za okoljsko vzgojo (FEE International).
DOVES sodeluje tudi za Direktoratom za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, Slovensko turistično organizacijo (STO), Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi.
Nova imenovanja v DOVES
Predsednico društva DOVES dr. Tanjo Mihalič je zamenjal Branko Mahne, dosedanji predsednik UO. Predsednik UO DOVES je postal nekdanji direktor Marine Portorož Enes Lojo.
Naloge dosedanjega glavnega tajnika DOVES Mitje Logarja je prevzela Maja Jambrovič, diplomirana ekonomistka iz Sečovelj.
Nacionalni koordinator programa Modra zastava je mag. Boris Šušmak.
Predsednik Fundacije je Jan
Erikson.
Program Ekošole vodi prof. Nada Povšer.
V Slovenijo prihaja 200 tujih turističnih novinarjev
Jubilejni 50. FIJET Svetovni kongres turističnih novinarjev in piscev bo v Sloveniji od 17. do 23. oktobra 2008. Kongres bo v GH Union v Ljubljani. Udeleženci bodo obiskali tudi nekatere turistične kraje na Primorskem. Na Tartinijevem trgu v Piranu jih bo sprejel piranski župan Tomaž Gantar, v kristalni dvorani prenovljenega Palače hotela v Portorožu pa bo družba Istrabenz predstavila njihovo blagovno znamko LifeClass.
Organizacijski odbor FIJSLOV Društva turističnih novinarj e v Slovenije pripravlja vse potrebno	za
organizacijo jubilejnega 50.
FIJET kongresa Svetovnega združenja turističnih novinarjev	in
piscev (World	k®
Federation of Joumalists and Travel Writers), ki bo od 17. in 23. oktobra v Sloveniji. Kongres je po več razgovorih in ob hudi konkurenci držav pridobilo slovensko Društvo turističnih novinarjev - FIJSLOV. Predsednik društva je znani turistični novinar Drago Bulc, generalna tajnica Cveta Potočnik, predsednik NO Franc Krajnc. Sicer pa na pripravah na kongres dela tudi veliko članov UO FIJSLOV.
Tako se bo verjetno prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da nas bo naenkrat obiskalo kar okoli 200 turističnih novinarjev iz številnih držav sveta, ki bodo ponesli v svoje kraje videnja in opisali njihove vtise o naravnih lepotah, gostoljubnosti Slovencev in o naši turistični ponudbi.
Organizatorji kongresa so FIJET, FIJSLOV, STO - Slovenska turistična organizacija. Generalni pokrovitelj je Ministrstvo za gospodarstvo RS, Direktorat za turizem. Organizacijski odbor je tehnični del kongresa zaupal družbi AUDITORIA d.o.o., PCO & Event Management iz Ljubljane.
Otvoritev in strokovni del kongresa bo 18. oktobra 2008 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Kongresna tema: Podnebne spremembe in turizem. Ocenjujemo, da je turizem ena izmed tistih dejavnosti, ki bo po mnenju strokovnjakov zelo občutila posledice in vpliv globalnih podnebnih sprememb. Turistični tokovi se bodo preusmerili, turistične družbe in gospodarstvo pa se bodo morali pravočasno odzvati na spremembe z inovativnostjo ter prilagoditvijo svojih programov in ponudb. Na kongres so povabljeni tudi domači in tuji strokovnjaki, med njimi tudi Francesco Frangialli, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, dr. Hanspeter Danuser, direktor St. Moritz Tourist Board, dr. Tanja Mihalič EF Ljubljana, dr. Lučka Kajfež in drugi.
Predsednik častnega odbora je mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo RS. Predsednik organizacijskega odbora je Drago Bulc , predsednik OO in predsednik FIJSLOV. Ustanovljen je tudi mednarodni programski odbor, ki ga vodi Tijani Haddat, predsednik FIJET Executive Committee.
Kongres, ki bo po generalnem zasedanju v Ljubljani potoval po vsej Sloveniji, so podprli tudi že številni sponzorji, ki se bodo predstavili novinarjem na post kongresnih turah.
Turistični novinarji bodo na Primorskem obiskali Postojno, Izolo, Portorož, Piran, Lipico, Novo Gorico, Goriška Brda in Kobarid.
Predvideno je, da jih bo na prenovljenem Tartinijevem trgu v Piranu sprejel in pozdravil župan največje turistične občine Piran Tomaž Gantar. Nato si bodo novinarji ogledali prenovljeni stari Palače hotel v Portorožu, kjer jim bodo predstavili hotele Istrabenz in blagovno znamko LifeClass. Novinarji si bodo v Portorožu in Sečovljah ogledali tudi nekatere druge zanimive turistične točke in naravne znamenitosti.
Informacije o strokovnem programu:
Cveta Potočnik, generalna sekretarka FIJSLOV.
Tel.: 01/ 475 22 65.
Drago Bulc, predsednik FIJSLOV.
Tel.: 01/475 30 41
Franc Krajnc
V Sloveniji s 1. julijem 2008 obvezna uporaba vinjet
Z dragimi vinjetami brez možnosti izbire za krajši čas veljavnosti naj bi odvračali enodnevne turiste,
pišejo nemški časopisi.
Slovenci smo se jezili, ker smo morali čakati na številnih cestninskih postajah za plačevanje cestnine (od Kopra do Maribora in nazaj 6 krat), sedaj pa, če se bomo hoteli voziti po avtocesti in hitri cesti, bomo morali obvezno kupiti polletno ali letno vinjeto in to tudi za trase, za katere prej ni bilo treba plačati cestnine. Nič posebno novega, saj tak način plačevanja cestnine že dolgo pozna naša soseda Avstrija, Italija pa še vedno uporablja klasični sistem plačevanja cestnine z določeno modifikacijo. Italijanom je omogočeno tudi plačevanje cestnine šele po opravljeni vožnji, če seveda sklenejo pogodbo, kar pomeni, da avtocestno podjetje v bistvu za določen čas financira uporabnike.
V Sloveniji smo spet pokazali določeno posebnost
Medtem ko lahko v Avstriji
Abl.Juli
kupite vinjeto za precej krajši termin uporabe, tudi 10-dnevno za 7,70 evra ali dvomesečno za 22,20 evrov, letno 73,80 evra, za vožnjo po cesti skozi Bregenz blizu Švice pa celo enodnevno vinjeto. Gre za motoma vozila do 3,5 tone. 10-dnevna vinjeta za motoma kolesa za vožnjo po Avstriji velja 4,40 evra, 2-mesečna 11,10 evra, letna pa 29,50 evra. V Sloveniji vztrajamo le pri dveh možnostih; pri polletni in letni vinjeti. Tako bodo vozniki osebnih avtomobilov za polletno vinjeto za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji morali plačati 35 evrov, za letno pa 55 evrov. Letna vinjeta za motoma kolesa bo veljala 27,50 evra, polletna pa 17,50 evra. Kazni za vožnjo v Sloveniji brez vinjete bodo kar visoke; od 300 do 800 evrov.
Kako bo z informiranjem potnikov?
V Avstriji, na primer, dobite ob nakupu vinjete tudi zgibanko z natančnimi navodili o uporabi in namestitvi
Slovvenien zockt Touristen mit Autobahn-Vignette ab
LJUBLJANA Slovvenien fuhrtam 1. Juli die Autobahn-Vignette ein Dazu wen-dct die Regierung ein schlichtes Rezept an tinheimische vverden en tla štet, Auslandcr nach allen Regeln der mo-
reisende Richtung Balkan vverden am meisten geschropft. Ofter als einmal pro Halbjahr fahren die vvenigsten Auslander durchs Land, und beson-ders kurzere Distanzen smrt unv/er
sich: zvvischen 300 und 800 Euro. Zum Vergleich Osterreich: 120 Euro.
Hinter dieser Abzockerei stecken handfeste politische Grande. Im
Hprhct fmrlon io CIaiuak-/
vinjete na vozilo (zgornji desni kot ali na sredini pred ogledalom na vetrobranskem steklu), načrt avtocest in hitrih cest, seznam prodajnih mest za nakup vinjet, tudi navodilo, da morajo biti vinjete preluknjane že neposredno na prodajnem mestu. Nepreluknjane in nepritrjene vinjete se štejejo za neveljavne. Torej kot da jih nimate. V obeh primerih velja kazen 120 evrov.
Pa še nekaj je zelo pomembno: kot dokazilo o nakupu vinjete za vožnjo po Avstriji je treba imeti ves čas pri sebi tudi račun.
V Sloveniji pa bomo udarili kazen kar 300 ali celo 800 evrov in minister za promet si že mane roke koliko bo država zaslužila s prodajo vinjet. Zagotovo se bo zgodilo, da kakšen
tuji turist ne bo vedel, da mora že pred vožnjo kupiti in nalepiti vinjeto. Ga bodo cestninarji potem kaznovali z 800 evri? Pomembno se zdi, da bi turiste sprva na to obveznost le opozarjali in jih napotili na najbližje prodajno mesto.
Po katerih cestah bomo smeli voziti brez vinjete?
Brez vinjete bomo smeli voziti le po regionalnih cestah, precej težko pa bo razumeti kaj storiti za vožnjo po cesti med Koprom in Lucijo, po kateri se vozijo ljudje v službo. Na Darsu so zapisali, da bo tudi na avtocestnih odsekih, ki bodo predani prometu po letu 2008, obvezna uporaba vinjet.
Monatsvignette anzubu deutsche und osterreichi? rerclubs mit cmer Klage in Osterreich fuhrte seiner
Izjemno nerazumljivo za domačine, kaj šele za tujce! Nihče se ne vpraša zakaj bo moral na primer turist, ki se bo iz Trsta odpravil v Portorož ali v Umag na kavico ali v igralnico ali na kopanje, na večerjo v gostilno, kupiti kar polletno vinjeto, ki bo stala več kot najboljša večerja.
Nemški avtomobilski klubi protestirajo!
V nemških časopisih zasledimo prve odmeve na ukrepe naše vlade češ, da bomo odvračali turiste od namena letovanja pri nas. Nemški in avstrijski avtomobilski klubi so, kot piše nemški dopisnik iz Ljubljane, o našem ukrepu že obvestili Bruselj.
■
Moč obalno-kraškega gospodarstva
Gospodarske družbe s sedežem v sedmih obalno-kraških občinah, ki jih obravnava AJPES, so leta 2007 dosegle v celoti pozitiven rezultat poslovanja. Ustvarile so 277,616 milijona več čistega dobička kot je bilo ugotovljene čiste izgube. Po gospodarski moči, računano po dobičku, lahko obalno-kraško regijo uvrščamo na tretje mesto v Sloveniji. Zlasti nekatera večja podjetja pridobivajo vse več prihodkov iz naslova finančnih transakciji in ne toliko iz klasičnega poslovanja.
Z informacijami o poslovanju 3.125 gospodarskih družb (izvzete banke in zavarovalnice) v letu 2007 sta novinarje seznanili Mariza Šturm, vodja izpostave AJPES Koper in Marija Batagelj, vodja oddelka letnih poročil in bonitetne dejavnosti.
V	informacijah so zajeti podatki o poslovanju 3.125 gospodarskih družb, 16 zadrug in 4.877 podjetnikov na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. Gospodarske družbe so razvrščene po skupinah v mikro, male, srednje in velike, v njih pa je bilo na dan 31. 12. 2007 zaposlenih 22.094 delavcev. Zanimivo, daje na območju Obale in Krasa kar 2.927 (93,7%) mikro družb in le 42 (1,3 %) velikih družb in še te so v glavnem locirane v Kopru.
Vse več kratkoročnega zadolževanja
Gospodarske družbe v obalno-kraških občinah so v letu 2007 ustvarile 4,315 milijarde skupnih prihodkov, kar je 27% več kot v letu 2006. Za realizacijo omenjenih prihodkov so imele 3,976 milijarde evrov odhodkov, kar je za 22% več kot leta 2006. To pomeni, da so na 100 evrov prihodkov imele 92,2 evra odhodkov. Družbe so ugotovile skupaj 764,437 milijona evrov neto dodane vrednosti , kar je 15% več kot v letu 2006. 667 družb je imelo izgubo na substanci. Kljub temu so gospodarske družbe Obale in Krasa ugotovile 277,616 milijona evrov neto čistega dobička, kar je za 169% več kot leta 2006. Računska kategorija je ugotovljena kot razlika med čistim dobičkom, ki ga je izkazalo 2046 ali 65,48% vseh družb in čisto izgubo, ki jo je izkazalo 951 ali 30,42% gospodarskih družb.
V	koprskem Ajpesu so ugotovili, da je bila vrednost kapitala ob koncu poslovnega leta 2007 za 20% večja kot v začetku leta, njegov delež v strukturi virov sredstev seje zmanjšal z 41,6% na 38,5%, povečal pa seje delež finančnih in poslovnih obveznosti in to dolgoročnih za 1,2 odstotne točke in kratkoročnih za 3 odstotne točke.
Med kratkoročnimi viri so po obsegu največje kratkoročne poslovne terjatve, ki z zneskom 978,548 milijona evrov pomenijo skoraj polovico (48,3%) vseh kratkoročnih poslovnih terjatev, oziroma 16,6% vseh sredstev v podjetjih.
Več čistega dobička kot čiste izgube
Ugotavljajo, da so družbe na območju obalno-kraških občin v letu 2007 dosegle v celoti pozitiven rezultat poslovanja, saj so ustvarile za 277,616 milijona evrov čistega dobička več kot je bilo čiste izgube. Neto čisti dobiček kot razlika med tema kategorijama je višji kar za 169%. Nekoliko slabši pa so kazalniki financiranja in plačilne sposobnosti družb.
Družbe obalno-kraške statistične regije so na dan 31. 12. 2007 v svojih letnih obračunih izkazale za 5,891 milijarde evrov vrednosti premoženja oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je 30% več kot na isti dan v letu 2006.
Najpomembnejši je kapital
Na dan 31.12. 2007 so imele gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju 2,267 milijarde evrov kapitala.
Kapital je najpomembnejša kategorija v bilanci stanja gospodarske dmžbe. Znesek, s katerim je izkazan v bilanci stanja, je odvisen od vrednotenja sredstev in dolgov, kot tudi od poslovnega izida.
V	njem se kažejo vsi poslovni dogodki podjetja in vse metode merjenja posameznih kategorij sredstev. Kapitala je bilo na dan 31. 12. 2007 v primerjavi z 31. 12. 2006 več za 20%. Rezerv iz dobička za 10% več. Dobra petina celotnega kapitala družb predstavlja vrednost prenesenega neto čistega dobička iz preteklega in prejšnjih let. To pomeni, da so družbe „prenesle“
v kapital 451,7 milijona evrov čistega dobička iz poslovnega leta in prenesenega čistega dobička iz preteklih let, zmanjšano za čisto izgubo poslovnega leta in preneseno čisto izgubo.
Za3,5 milij ardefinančnih in poslovnih obveznosti!
Nobenega dvoma ni več, da se v Sloveniji kar vsi na veliko zadolžujemo in da naraščajo tudi finančne in poslovne obveznosti.
Samo na obalno-kraškem območju so konec leta 2007 znašale finančne in poslovne obveznosti gospodarskih družb 3,505 milijarde evrov, kar je za 38% več kot konec leta 2006.
Zaradi rasti, ki je bila višja od povprečne rasti vseh virov sredstev, se je njihov delež v strukturi vseh virov financiranja povečal s 56,2% na 59,5%.
Finančne obveznosti se delijo na kratkoročne in dolgoročne. Pretežni del (60,9%) so kratkoročne obveznosti, ki so bile v primerjavi s stanjem pred enim letom večje kar za 42%!.
Ti podatki se iz dneva v dan sicer spreminjajo in videli bomo kakšno bo stanje konec leta 2008.
Poslovni izid zadrug
Letna poročila na poenotenh obrazcih za leto 2007 je predložilo 16 zadrug. V obravnavanem letu so realizirale 18,558 milijona evrov prihodkov in ugotovile za 15,556 milijona evrov odhodkov. Prihodki so se povečali za 49%, odhodki pa za 20%. Zadruge so skupaj ugotovile 2,848 milijona evrov neto čistega dobička., kar je več kot tretjina neto čistega dobička vseh zadrug v Sloveniji.
Poslovni izid podjetnikov
Mali in srednje veliki podjetniki, teh je bilo na dan 31. 12. 2007 na obalno-kraškem območju 4.877, pri njih pa je bilo 3.733 zaposlenih, so v letu 2007 izkazali 314,423 milijona evrov prihodkov, kar je 21% več kot leto poprej. Odhodkov je bilo za 284,342 evrov. Čisti dohodek podjetnikov je znašal 30,166 milijona evrov. Podjetniki so največ prihodkov ustvarili s preprodajo in posredovanjem pri nepremičninah, na področju gradbeništva, trgovinske dejavnosti in popravil motornih vozil.
Primerjava podatkov s Slovenijo
Gospodarske družbe:
Na obalno-kraškem območju je 3.125 gospodarskih družb, v Sloveniji 48.781.
Po gospodarski moči (dobičku) bi lahko uvrstili obalno-kraško regijo na 3. mesto v Sloveniji.
Delež po številu družb: 6,4%.
Delež po številu zaposlenih: 4,4%.
Delež kapitala: 6,4 %.
Prihodki: 5,5 %.
Neto dodana vrednost: 4,6%.
Čisti dobiček , delež: 7,9 %.
Čista izguba, delež: 7,0%
Neto čisti dobiček: 8,1%.
Samostojni podjetniki:
Število na obalno-kraškem območju 4877, v Republiki Sloveniji 62.930.
Delež: 7,7%
Število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih na Obali in Krasu 3.733, v Republiki Sloveniji 61.548.
Delež: 6,1%.
Podjetnikov kapital - delež: 5,9%.
Prihodki: 5,6%
Dohodek:6,7%
Negativni poslovni izid - delež 4,6%.
Neto podjetnikov dohodek: 6,7%.
Število gospodarskih družb:
Največ, 1.600 gospodarskih družb, je v koprski občini, v kateri je tudi največ (24) velikih družb. Na drugem mestu s 582 gospodarskimi družbami je občina Piran, v kateri je 533 mikro, 17 malih, 7 srednje velikih in 5 velikih družb. Na tretjem mestu je občina Izola, kjer je 444 družb, od tega 417 mikro, 17 malih, 5 srednje velikih in 5 velikih družb. Na četrtem mestu po številu družb (354) je Sežana, na petem (72) Hrpelj e-Kozina, na šestem (37) Divača in sedmem (36) Komen. Največ zaposlenih po številu pri gospodarskih družbah je na območju Mestne občine Koper (12.706), sledijo Občina Piran (3.545), Sežana (2.682), Izola (2.176), Hrpelj e-Kozina (524), Komen (384), Divača (78).
Piran po prihodku na tretjem mestu, po čisti izgubi na drugem mestu
Osnovni podatki o poslovanju gospodarskih družb na obalno-kraškem območju v letu 2007 kažejo, da so največ prihodkov zabeležile gospodarske družbe v Mestni občini Koper (3, 1 milijarde evrov), kar v strukturi pomeni 71,9-odstotni delež. Na drugem mestu je občina Sežana ( 495,3 milijona evrov prihodkov in 11,5%), na tretjem mestu pa je občina Piran s 351,74 milijona evrov prihodkov, njen delež pa znaša na obalno-kraškem območju med sedmimi občinami 8,2%. Največji delež čiste izgube podjetij je v Mestni občini Koper (41,6%), nehvaležno drugo mesto po čisti izgubi podjetij odpade na Občino Piran (32%), sledijo občine Hrpelje -Kozina (12,4%), Sežana (8,3%), Izola (4,6%), Komen (0,9%) in Divača (0,2%).
Razstava misije naših vojakov v Afganistanu
V dvorani Amfora Marine v Izoli so 4. junija odprli razstavo Slovenski kontigenti v operaciji kriznega odzivanja v Afganistanu. Obiskovalce razstave so pozdravili minister za obrambo RS Karl Erjevec, ki je razstavo tudi odprl, direktor vojaškega muzeja podpolkovnik dr. Tomaž Kladnik in župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik. Minister Erjavec je povedal, daje položaj v Afganistanu še vedno težak in nevaren, na srečo pa ni nobene žrtve med 72 pripadniki Slovenske vojske, ki tam deluje v okviru Nata in ima svoje (naše) orožje, čeprav tu in tam nad njihovimi glavami švigajo razni izstrelki.
ll ■L mr		4>V '	w
■g 9			Z s H 1

Franc Krajnc
Izola: Oljka bo kandidirala
Na predčasnih lokalnih volitvah v občinski svet Izola 22. junija bo kandidirala tudi vzpenjajoča in še brezmadežna politična stranka OLJKA, pravi predsednik lokalnega odbora stranke v Izoli Bogdan Gerk.
■ W
primorski uVp
V Hotelih Bernardin so odprli center dobrega počutja
K že pestri ponudbi so po svečani otvoritvi, 28. maja 2008, ob 13.00 uri dodali še eno -
Piranski župan Tomaž Gantar in predsednik uprave Hotelov Bernardin mag. Čedomil Vojnič svečano odpirata nov Center dobrega počutja.
Otvoritve se je udeležilo okoli 300 povabljenih gostov.
Trak sta svečano prerezala piranski župan Tomaž Gantar in predsednik uprave _ Hotelov Bernardin d.d. mag. Čedomil Vojnič. Otvoritveni ceremonial, ki gaje vključno z bogato pogostitvijo, ki jo znajo prirediti samo v Hotelih Bernardin, ob udarcih na gong in plesalk v Evinih oblekah Plesnega teatra Igen Celje, vodila Ajda Lekše. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali novo ponudbo in velika verjetnost je, da bo jo kdo izmed njih tudi konkretno preizkusil. 60- minutna masaža vas bo veljala samo 63 evrov. Uživali boste lahko v bazenu s pogledom na naš Piranski zaliv in v sadnem bifeju in doživeli pravo rajsko izkušnjo.
Hoteli Bernardin tako nadaljujejo z razvojem turistične ponudbe v skladu z zastavljenim programom razvoja 2003-2007. Na podlagi tržne analize in objektivnih možnosti razvoja in pričakovanih trendov povpraševanja ter pričakovanja gostov so se odločili za obogatitev osnovne kongresne dejavnosti Grand hotela Bernardin in pripravili novo ponudbo.
V 9. in 10. nadstropju so po zasnovi arhitekta prof. dr. Petra Kerševana in priporočilih zunanje svetovalke Vesne Radlovič, zgradili Center dobrega počutja, kjer bodo gostom na voljo
recepcija, privlačen bazen s pogledom na morje, 6 različnih vlažnih in suhih savn s počivališči - tajska savna, mediteranska, finska	in
infrardeča savna, bio savna s kromoterapijo.
Posebnost je savna rasul z orientalskim ritualom z blatom in paro.
Masažni del obsega	14
masažnih prostorov, v katerih bodo gostom	na
voljo švedska, tajska, refleksna, protistresna, havajska, športna masaža, masaža z vročimi kamni
in štiriročna	.........
kraljeva masaža
“Paradise”. Posebej zanimiv je tudi tako imenovani ekskluzivni prostor, namenjen gostom, ki si želijo zasebnosti in luksuza. Tu so še kozmetični lepotni programi, rajske
kopeli, ki so oblikovani posebej za ženske in moške ter pare in nosečnice. Skoraj vse kar si zamislite dobite tam;
Tajska masaža in tajski pozdrav gostom.
kopeli, obloge, pilingi, anticelulitni in shujševalni programi, solarij, frizerski salon, počivališče s sadnim barom. Center je gradil Bitermo iz Lucije. Vodja Centra je maja Kejžar, za
promocijo inmarketing pa skrbi Matjaž Žnidaršič. Ob tej priložnosti so izdali nov prospekt s celovito ponudbo Paradise Spa. Pričarali vam bodo pravo rajsko počutje, za kar bo še posebej potrudilo tudi 10	maserk
s	Tajske.
60-minutna masaža stane 63 evrov. Morda je res malce dražja, kot pri konkurenci, a izključno zaradi vrhunske kakovosti storitev.
Naložba v nov Paradise center je znašala 5,5 milijona evrov.
Z novo pridobitvijo so Hoteli Bernardin obdržali vodilno vlogo na področju kakovostne gostinsko-turistične ponudbe v Sloveniji.

Center dobrega počutja Paradise Spa.
Čedomil Vojnič: "Nismo se odpovedali veliki garaži - in tildi ne Rajskemu vrtu ".
V Hotelih Bernardin bodo vztrajali na projektu Fomače, ki zadeva graditev
lastne garažne hiše in turističnih apartmajev, je na vprašanje kaj bodo storili zaradi občasnega pomanjkanja parkirišč, povedal predsednik uprave mag. Čedomil Vojnič. “Na našem zemljišču na brežini na Fomačah bo konzorcij (potem ko bodo sprejeti občinski prostorski akti) v dveh letih zgradil veliko garažno hišo za potrebe gostov Hotelov Bernardin in zunanje - in to bo rešitev za 100 let naprej. Velik vhod v novo garažno hišo bo pri hotelu”.
Treba je povedati, da ne gre za isto garažno hišo na Fomačah, kot jo namerava zgraditi Občina Piran za Pirančane, ki je že dobila gradbeno dovoljenje, pač pa za novo garažno hišo na pobočju blizu Grand hotela Bernardin. Ta bo stala nasproti občinske. V Hotelih Bernardin tudi še niso pozabili na prvotni načrt ureditve Rajskega vrta v laguni.
Palače bo v dobrih rokah
Predstavniki družbe Istrabenz turizem d.d. so na novinarski konferenci 11. junija 2008 v Kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu razkrili skoraj vse adute glede prenovljenega portoroškega hotela Palače. Upravljanje in
vodenje elitnega hotela s prizidkom so zaupali družbi Kempinski Hotels S. A. iz Ženeve, ki ima na tem področju največ izkušenj. Družba upravlja že več kot 100 nastanitvenih objektov od tega 60 luksuznih hotelov. Eden bo kmalu končan tudi v Savudriji.
Na fotografiji z leve proti desni: Piranski župan Tomaž Gantar, Malte Wiedermeyer, direktor prodaje in marketinga za Evropo, Avstrijec Rupert Simoner, podpredsednik družbe Kempinski Hotels S.A., Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza in Marino Antolovič, izvršni direktor Istrabenz turizma.
FOTO: FK- Primorski utrip.
LifeClass hoteli odpirajo ekskluzivno plažo
Če je smisel ž i v lj enj a ležanje in uživanje na plaži, potem bo na novo urejena plaža Meduza Exclusive pred hotelom Riviera v Portorožu, s katero upravljajo LifeClass hoteli
Portorož in ki jo bodo odprli v petek, 20. junija ob 20.30 uri, zadetek v polno. Vstopnina na novo ekskluzivno plažo za goste, ki ne bivajo v njihovih hotelih sicer ne bo poceni, boste pa tam dobili marsikaj, česar ne nudijo na plažah za navadne smrtnike.
■
Piran
Razstava o ladji REX odprta do 30. septembra
V organizaciji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran so 30. maja v pritličju muzeja odprli razstavo o bombardirani ladji REX, ki je na ogled vse do 30. septembra 2008.
Po otvoritvi dobro obiskane razstave je bila v skladišču soli Monfort v Portorožu posebna prireditev Zaplešimo na Rexu (sprva mišljena na Tartinijevem trgu).
Kot piše v publikaciji, ki jo je ob tej priložnosti izdal Pomorski muzej (s finančno podporo Ministrstva za kulturo, Občine Piran in Internautice) je bila to velika italijanska luksuzna potniška ladja, v kateri so se zlili tedanji dosežki v ladjedelstvu in arhitekturi ter razkošnost bivanja. V duhu tedanje fašistične ideologije je postala nacionalni ponos. Namenjena je bila zahtevnim gostom pretežno na liniji Genova - New York. V 11 nadstropjih je bilo prostora za okoli 2000 potnikov in 900 članov posadke. Bilaje v celoti v modernejši izvedbi kot legendami Titanic. Zgrajena je bila v genovski ladjedelnici Ansaldo za ladijsko dmžbo Navigazioni Generale Italiana, dokončana leta 1930, splovljena 1931. Dolga je bila 268 m, široka 29 m in visoka 36 m. Njena nosilnost: 51.000 bruto registrskih ton. Leta 1933 je prejela modri trak za rekordno plovbo prek Atlantika, ko je razdaljo med Gibraltarjem in New Vorkom pod poveljstvom kapitana Francesca Tarabotta s hitrostjo 28,92 vozla potrebovala 4 dni, 13 ur in 58 minut.
V	vojnem času so jo leta 1940 prepeljali v jadranska pristanišča, končno pa sojo privezali ob tržaškem šestem pomolu. Po kapitulaciji fašistične Italije 8. septembra 1943 so ladjo prevzeli Nemci in jo v glavnem izropali. Junija 1944, ko so se začeli bombni napadi zavezniških letalskih sil na Trst, so Nemci ladjo 5. septembra 1944 odvlekli iz tržaškega pristanišča, aje nasedla na plitvini med Izolo in Koprom. Prav na obletnico kapitulacije Italije, 8. septembra 1944, so jo bombardirala zavezniška letala. Ladja se je nagnila na bok in začela goreti. Ogenj je uničil tudi notranjost.
V	povojnem času vsesplošnega pomanjkanja je lokalno prebivalstvo z nje odnašalo vredne predmete in material. Po sklepu Pomorskega sodišča v Splitu leta 1946 so ostanki ladje bili razglašeni za jugoslovanski vojni plen in razrezani za staro železo. Toda vsega niso odpeljali. Ostanki adje še danes ležijo na morskem nu v globini 21 m med Izolo in
Koprom. Ta predel domačini še anes imenujejo “pri Rexu”. Usoda adje ves čas po vojni vzbuja veliko zanimanje javnosti, zato je razstava bila še kako dobra poteza muzeja.
Avtorice razstave fotografij v muzeju: mag. Nadja Terčon, Bogdana Marinac m Snježana Karinja).
S prireditve Zaplešimo na Rexu. FOTO: Primorski utrip.
SUPERTS«ieS«TLANTICO "REX"
		
	IJ	
n	• r|	
	i K9	
Ohranjene črke R E X.
Občina Piran prodala svoj delež
Za 32,35 odstotni kapitalski delež v skupni družbi Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. ,n izstop iz nje bo iztržila 6,5 milijona evrov.
Občinski svet Občine Piran je na 3. izredni seji,12. junija 2008, po nekaj začetnih dilemah o smotrnosti o tujitve občinskega premoženja, predvsem pa ali je cena ugodna za cino, potrdil predlog prodaje }T’Z. odstotnegakapitalskega deleža bcine Piran v (doslej) skupni družbi Istrabenz Hoteli Portorož, d.o.o. in 0 ,zau6>5 milijona evrov (plačilo v dveh obrokih). Sredstva gredo v proračun in bodo uporabljena za izgradnjo turistične infrastrukture-"fl ] Portorožu. Občinski stvarni ozek ob ustanovitvi skupne ,mz e, Istrabenz Hoteli Portorož •o.o. 4,6 milijona evrov predstavlja
vrednost stare zgradbe hotela Palače in zemljišče, katerega lastnik je bila občina. Park ostaja javno dobro in ni v lasti Istrabenza, je povedala Vojka Štular.
Prvotno mnenje odbora za finance in proračun, ki mu predseduje Vladimira Čerin (SDS), o nepreklicni bančni garanciji na prvi poziv z veljavnostjo do 15. 5. 2009 ali z ustanovitvijo ustreznega hipotekarnega jamstva in ničnostjo pogodbe, v kolikor plačilo ni izvedeno v roku 30 dni po zapadlosti, ne bi bilo sprejeto, ker na to ne bi pristali v Istrabenzu.
Po petminutnem odmoru je župan
Tomaž Gantar predlagal nekoliko spremenjen sklep: “Plačilo kupnine se zavaruje z izdajo menice in solidarnim poroštvom Istrabenz holdinga d.d. in s klavzulo neposredne izterljivosti”, kar je bilo z večino glasov sprejeto.
Marino Antolovič po seji: “Sklep občinskega sveta je za nas sprejemljiv.” Svetnike je povabil naj si ogledajo prenovljen hotel Palače. Istrabenz je tako postal edini lastnik hotela Palače, ki pa gaje že pred tem dal v 20-letno vodenje in upravljanje znani hotelski verigi Kempinski, česar niso vedeli niti svetniki.
Volitve pred vrati
Nepovezana levica ne more biti absolutna zmagovalka
Še dobri trije meseci nas ločijo do državnozborskih volitev (21. septembra?), ko naj bi slovenski volivci odločali o tem ali naj še naprej ostane na oblasti sedanja koalicija ali pa bodo dali priložnost Socialnim demokratom z Borutom Pahorjem na čelu. SD, Zares in LDS gredo na državnozborske volitve ločeno in kot kaže ne nameravajo sklenini predvolilne koalicijske pogodbe. Če bo Boris Pahor mandatar ga bo Aurelio Juri nadomestil v Evropskem parlamentu. DeSUS še vedno zlata rezerva?
Ankete se kar vrstijo, le da so vzorci malce premajhni, da bi lahko že zagotovo trdili katera od političnih strank se bo povzpele na sam vrh. Bodo to Socialni demokrati (SD) z Borutom Pahorjem na čelu ali bo Slovenijo še naprej vodila koalicija s Slovensko demokratsko stranko (SDS) in z vplivnim strategom Janezom Janšo. Ne ena ne druga stranka pa sodeč po sedanjih ocenah sama ne bo mogla zbrati dovolj glasov, da bi lahko imela absolutno večino v parlamentu. Prav zaradi tega bodo še kako pomembni predvolilni dogovori,če že ne koalicije. Če je nekako že jasno, da stranke Zares, LDS in SD ciljajo v isto smer, pa se še vedno ne ve kaj bo storil DeSUS, ki včasih rad potarna, da ga velike stranke izrabljajo kot nekakšno rezervo, ko je treba posoditi parlamentarne glasove. Glede na število upokojencev (540.000) in glede na število članstva v stranki (približno 20% upokojenske populacije) bo DeSUS tudi na letošnjih volitvah zanimiva stranka za velike in bo igrala pomembno vlogo.
30 odstotkov neopredeljenih
Glede na to, da je danes, tri mesece pred volitvami, okoli 30 odstotkov volivcev neopredeljenih oziroma še ne vedo koga bi volili, se splača potruditi in jih prepričati naj gredo vsaj na volitve. Če se povrnemo k osnovni trditvi, da nobena posamična stranka nima možnosti za absolutno zmagoslavje na bližnjih državnozborskih volitvah, ne preostane nič drugega kot programsko ali kakršno koli povezovanje, skupen strateški nastop in dobro zasnovana volilna kampanja, da bodo volivci vedeli kaj kdo ponuja in kaj namerava storiti. Odpreti karte pred volitvami bi bilo kajpak najbolj pošteno.
Razočaranje in nezaupanje do političnih strank
Relativno visok delež neopredeljenih volivcev je lahko odgovor tudi na splošno razočaranje ljudi o delovanju naše politike in politikov, ki ne znajo drugega kot se kregati in javno zmerjati. Žal se to dogaja na državni in tudi lokalni ravni.
Trenutno še ne gre za čisto predvolilno bitko, pač pa za poskuse degradacije te ali one politične stranke - nasprotnice, pri tem pa pridejo prav tudi tajkuni, kapital, samohodke, pokrajine in še kaj, le poglobljenih razprav ni čutiti kje danes stoji in kam potuje slovensko gospodarstvo, koliko je zadolžena država, kdo je za to odgovoren in kdo bo plačnik zgrešenih projektov.
Nejasna delitev na desnico in levico
Tako imenovana delitev na čisto levico in čisto desnico ni mogoča, ve pa se približno kdo kam cilja, čuti se rahlo nezadovoljstvo ljudi zaradi podražitev, padca standarda, nizkih plač in pokojnin, vedno večjega razslojevanja prebivalstva in izgube vrednot. Veseliti se zmage ob takih hipotekah, ni preprosto.
Potrebna je predvolilna povezanost sorodnih političnih strank in to s programom razvoja države, v kar bodo ljudje tudi verjeli. Če bi se povezale SD, Zares, LDS in DeSUS bi jeseni morda slavile skupno zmago. Ne zmago, triumf! Če bi se povezale SDS, SNS, SLS in NSi bi morda zmagale one. Kmalu bo vse jasno.
Vstopnega praga v parlament trenutno verjetno ne dosegajo DeSUS, SLS, NSi in Lipa, ki bodo morda igrale jeziček na tehtnici dveh močnih političnih strank SD in SDS.
Potrebne temeljite raziskave
Številne politične stranke (teh naj bi bilo že 54) precenjujejo svoj položaj v slovenskem političnem prostoru. Zaverovane v zmago na volitvah pozabljajo ali ne čutijo potrebe po temeljiti raziskavi priljubljenosti, možnostih zmage in nevarnosti konkurenčne stranke se zadovoljijo z lastnimi raziskavami, kar lahko pripelje do velikih odstopanj od realnega stanja.
Položaj v slovenskem političnem prostoru je danes povsem drugačen kot je bil v devetdesetih letih, zato so možna velika presenečenja.
Franc Krajnc
22. junija o pokrajinah
Posvetovalni referendum o pokrajinah bo v nedeljo, 22. junija 2008. “To je politična manipulacija ter z javnim denarjem (okoli 3 milijone evrov) drago plačana predvolilna promocija vlade”, pravi poslanec SD Aurelio Juri, ki ne bo izkoristil svoje državljanske pravice, saj da ne gre za strokovni, pač pa le za politični predlog. V RS naj bi ustanovili 13 pokrajin, ob tem pa ne bi odpravili centralizma. Državljani RS naj bi glasovali vsak za svojo pokrajino na predvidenem območju, vključno z imenom, ne pa za celoto, zaradi česar zna nastati prava post referendumska zmeda, meni poslanec Juri.
, W
primorski u¥p
Joras in Podobnik za zdaj zadovoljna
Zavod 25. junij je v soboto, 24. maja, namesto napovedanega shoda ob Dragonji, v gostišču Al Barone na letališču v Sečovljah organiziral okroglo mizo z naslovom “Ali se ima kdo pravico pogajati o nesporno slovenskem ozemlju in morju”. Jošku Jorasu, ki je po 23 dnevih prenehal gladovno stavkati in Marjanu Podobniku “ne gre za politične ambicije” in ne bosta kandidirala na državnozborskih volitvah. Z doseženim sta zadovoljna. Vladi (hrvaška in slovenska) bosta (ali sta medtem že) potrdili skupni predlog notranjih ministrov o postaviti zapornice, umaknitvi cvetličnih korit in dodelitvi ključa Jorasovi družini, da bo lahko hodila domov in z doma po bližnjici mimo hrvaške kontrolne točke.
Zadnji primeri na Dragonji kažejo, da meje ni mogoče dokazovati in določati na “hura”, pač pa strpno, strokovno, mednarodno pravno, ob upoštevanju zgodovinskih dejstev in pravičnosti. Joško Joras je zadovoljen, da sta slovenski in hrvaški zunanji minister sklenila predlagati vsak svoji vladi postavitev zapornice namesto cvetličnih korit, ki ovirajo Jorasu odstop (mimo kontrolne točke) do njegove hiše v Sečovljah št.l. Potem ko si je Joras pred štirimi leti zgradil svojo kolovozno pot po bližnjici do doma so hrvaški obmejni organi to dve leti dopuščali, potem pa so tja postavili znamenita korita, ki so zanetila vse naslednje spore. Joras upravičeno trdi, da sme hoditi po slovenski zemlji, da je tam Slovenija, da mu torej ni treba upoštevati zakonskih pravil gibanja na mejnem območju, torej da mu ni treba hoditi domov skozi hrvaško obmejno kontrolno točko. Hrvaška pa nasprotno trdi, daje to njihovo ozemlje in si ga je že davno tega (na čmo) vpisala v svoje katastrske knjige. Slovenija je protestirala.
Zahvala novinarjem za korektno poročanje
Tako Marjan Podobnik kot tudi Joško Joras in njegov pravni zastopnik odvetnik Danijel Starman so na okrogli mizi v Sečovljah izrazili zadovoljstvo o korektnem pisanju novinarjev o zadnjih dogodkih ter ob tem poudarili, da se nima nihče pravice pogajati s Hrvati o nesporno slovenskem ozemlju in morju! To je sicer malce čudna zahteva, kajti stanje je pač tako, da so Hrvati „zasedli“ naše zemljišče na južni strani Dragonje, ali bolj pravniško rečeno - z zemljišči de facto upravljajo! Ker nam ga zlepa ne mislijo vrniti (agonija traja že 17 let), se je treba, ali dogovarjati (pogajati) ali pa zadevo predati sodišču - torej tožiti Hrvaško. Tega pa naša politika ni pripravljena, saj obotavlja tudi glede arbitraže.
Bil je sporazum - z določenimi obljubami!
Danijel Starman je odgovoril na nekaj ključnih vprašanj Primorskega utripa, med drugim tudi na vprašanje, ali smo se Slovenci takoj po osamosvojitveni vojni, ko smo gradili nasutje za mejni prehod na levem bregu Dragonje (tam, kjer je sedaj hrvaška kontrolna točka) sporazumno umaknili čez most, ali so nas v to prisilili Hrvati? Bil je sporazum z določenimi obljubami o začasnosti, smo lahko slišali odgovor. Torej, nihče nas ni pregnal! Vprašali smo tudi, ali ima država (v tem primeru Hrvaška) pravico do dela morja, če njeno kopno meji na morje, kot je primer v Savudriji, za katero pravimo, da je bila nekoč piranska? To vprašanje je sicer bilo že večkrat naslovljeno na poznavalce pomorskega prava kot so dr. Potočnik, dr. Vlačič in dr.
Z okrogle mize o meji v gostišču Al Barone v Sečovljah. Podobnik čestita Jorsu.
Pavliha, čistega odgovora pa še do danes nismo dobili. Gre namreč za razčiščevanje vprašanja kaj pomeni slovenska deklaracija o celovitosti Piranskega zaliva. Morda bi tukaj kazalo upoštevati načelo pravičnosti.
Hrvati merijo na sredinsko črto zaliva!
Hrvati ne upoštevajo naših deklaracij o celovitosti Piranskega zaliva. Merijo na sredinsko črto in prepričani so, da bo tako tudi ostalo.
Odvetnik Danijel Starman je dejal, da bi bila meja sredi Piranskega zaliva že zakoličena, če ne bi bilo civilne iniciative. Tu je še Joško Joras, ki že 17 let opozarja na neurejeno stanje in nepravično mejo. Ali le posluša druge in izpolnjuje ukaze je drugo vprašanje. Zanimivo paje, da ga vedno obkrožajo ljudje iz oddaljenih krajev, ne pa njegovi sosedje, za katere pravi, da se bojijo. Komentarji so različni. Tudi taki, da Joras ni oseba, ki bi lahko rešila mejo s Hrvaško. Toda ne glede na vse (tudi, če je gradbeno dovoljenje za hišo iskal v Bujah in ne v Piranu) mu je treba priznati, da je veliko postoril za slovensko stvar, pa tudi za lastno prepoznavnost.
Po poklicu je natakar. Postal je odličen sogovornik številnih medijev, kritičnih in nekritičnih, rumenega in resnega tiska.
Ostra kritika istrskim županom
Danijel Starman je ostro kritiziral istrske župane, ki so se zbrali na pobudo koprskega župana Borisa Popoviča in spregovorili za javnost o meji in Jorasu. Še posebej je kritiziral Borisa Popoviča, ki je sam bil protipravno v priporu in noče razumeti Jorasovih utemeljenih argumentov. Ana Kalc Hafner (ena od aktivnih sodelavk civilne iniciative za pravično mejo s Hrvaško) je dejala, daje glede sklepa ministrov precej skeptična. „Šele ko ne bo več tam korit, bom
verjela. Slovenija se ne boji arbitraže, če bo ta spoštovala pravni red“, je poudarila.
Če arbitraža bo, pomeni, da mora civilna iniciativa spremeniti svoja pogajalska stališča.
Dati ali ne soglasje Hrvaški za vstop v EU?
Bilo je tudi slišati različna mnenja o tem, da Slovenija naj ne bi dala soglasja glede vstopa Hrvaške v EU, če ne bo spoštovala pravičnosti glede za sedaj še spornega ozemlja.
Da se Hrvaška požvižga na lokalne dejavnike ob meji je tudi dokaz kako so hrvaški mejni policisti specialci 26. aprila 2008 na mostu čez Dragonjo odpravili pohodnike v organizaciji Zavoda 25. junij. Skupino so grobo odrinili. Drugo vprašanje, na katerega še nimamo pravega odgovora je, kako je mogla hrvaška lokalna skupnost mimo znanja lastnika - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, prodati del nesporno slovenskega ozemlja.
Kot je znano je tri parcele izpred Jorasove hiše kupil zasebnik, sicer dvojni državljan, Urban Cerar.
Pozdravili Jorasovo prekinitev gladovne stavke
Ljudje so pozitivno ocenili Jorasovo prenehanje gladovne stavke. To je prestal brez posledic za zdravje. Žena mu je skuhala dobro govejo juho, hčerka pa palačinke - in vse je slastno snel.
Da naj preneha z gladovno stavko ga je prosil tudi sam predsednik države, a ga ni hotel poslušati. Vprašanje paje kaj je Joras s tem dosegel? Morda le to, da bo lahko spet (kot nekoč) hodil domov po bližnjici mimo uradne hrvaške policijske kontrolne točke.
Dokazovanje na mednarodni ravni
Kdo je dolžan popraviti izbokline?
Na sprehajalni poti pred stanovanjskim stolpičem na Obali 123 v Luciji že nekaj mesecev nekoliko štrlijo v zrak tri ali štiri manjše betonske plošče, ki sojih verjetno dvignile korenine bližnjega bora. Ob nje se spotikajo ' sprehajalci, na srečo se še ni nihče huje poškodoval.
Ko so nas na to opozorili bralci smo takoj poklicali upravitelja stanovanjskega stolpiča Ogrevanje Piran.
Obljubili so, da bodo zadevo takoj sanirali. Po štirinajstih dneh se ni zgodilo nič. Lastnik poslovnega prostora in podjetja Maestral, pred katerim so te izbokline, bi kar	j
sam poravnal plošče, a so mu dali vedeti, da tega sam AČTa; “2 ne sme početi. Spet drugi so rekli, daje prostor pred Vy	j* / V>
stanovanjskim stolpičem skupna lastnina stanovalcev ter	^
da morajo zadevo popraviti kar sami. Še en dokaz koliko	JBf
besed in klicev ter časa je potrebno za namestitev treh malih štrlečih kamnitih plošč v izmeri slabega pol kvadratnega metra, za kar bi potrebovali navaden kramp in 20 minut dela.
Zapornica postavljena
Zloglasna korita ne ovirajo več prostega dostopa do Jorasove domačije. Postavili sojih nekoliko stran od nove zapornice, ki sojo hrvaški delavci postavili zgodaj zjutraj 4. junija 2008. Joško Joras dobi ključe ali daljinski upravljavec in tako je vsaj ta del zgodbe na hrvaško-slovenski meji ob Dragonji zaključen, saj ni več pravih argumentov za proteste, ker so korita odmaknjena s tem pa je tudi uresničen sklep piranskega sodišča. Vsakdo pa se na mejnem območju le ne more sprehajati kakor mu je volja. To velevajo predpisi o meji. O lastništvu prodane kmetijske zemlje (ni Jorasova) Urbanu Cerarju in mejni črti se bosta vendarle na koncu morali sporazumeti državi Slovenija in Hrvaška. Ni še povsem znano ali bo smela zapornico uporabljati samo Jorasova družina ali tudi drugih 16 tamkajšnjih domačinov, če bodo hoteli ubirati pot do doma mimo kontrolne točke.
Za slovensko ozemlje in naše morje se bo očitno treba še naprej boriti -in to dokazovati na mednarodni sodni ravni, ker se državi nista sposobni sporazumeti.
Ključno dejstvo je, da med državama ni potrjene meje in da gre za velike razlike v pojmovanju kje sploh poteka meja in kje je potekala v času, ko smo živeli še v skupni domovini Jugoslaviji? Torej je tudi stanje na dan 25. junij 1991 v primeru Dragonje po svoje nedoločno.
Zemljevid z naslovom Slovensko-hrvaška meja ni uradni dokument
Zemljevid o zarisanih mejah, ki smo ga lahko dobili na okrogli mizi v Sečovljah, ni uradni državni dokument oziroma zemljevid, zato oznake za mejo s Hrvaško niso državna meja, ker te, meddržavno usklajene in na pristojnih organih potrjene, še ni - in je zato tudi ni bilo mogoče v celoti in natančno narisati, so zapisali.
Vse to pomembno otežuje medsebojne odnose, obstoječe stanje pa si tako lahko vsaka država razlaga po svoje, prav pa pridejo tudi občasne „hura“ akcije s slovenske strani. Težko je verjeti, da gre v tem primeru za uspehe pri nabiranju političnih točk. Zahteve nekaterih naših priložnostnih politikov po meji na Savudrijskem rtu, na Mimi ali celo na Reki mejijo na njihovo fantazijo in naivnost. Slovenija je dobila mednarodno pravno veljavo prav na podlagi jasne izjave, da spoštuje meje s tretjimi državami in republiške meje znotraj bivše Jugoslavije po stanju na dan 25. 6. 1991. Ce te izjave ne bi dali, nas svet ne bi tako hitro priznal. Žal pa smo ob tem marsikaj morali spregledati.
Joras in Marjan Podobnik nimata političnih ambicij
Joško Joras in Marjan Podobnik sta v Sečovljah povedala, da za njunima prizadevanjema o pravični rešitvi meje s Hrvaško ne tičijo politične ambicije ter da ne nameravata kandidirati na državnozborskih volitvah.
Direktor zavoda 25. junij Marjan Podobnik je Jorasu izročil tudi simbolično darilo - drevo življenja, ostalim 20 udeležencem pa so razdelili majice z napisom „Za pravično mejo" in logotipom zavoda 25. junij.
FOTO: FK-Primorski utrip.
I W
primorski uVp
Njemu čast in slava
Da ima Občina Piran pravico do deleža relativno visoke vrednosti novega starega hotela Palače (6,5 milijona evrov) gre v resnici največja zasluga Andreju Grahorju in nekdanji županji Vojki Štidar, pa tudi sedanjemu županu Tomažu Gantarju, ki bo znal vse to dobro unovčiti.
Čudno se sliši, a je res. Nekateri bralci se še spominjajo razburljivih dogodkov in prelomnega intervjuja Andreja Grahorja v Primorskem utripu z naslovom “Zakaj bi bil dežurni krivec”, ko smo objavili izpoved v devetdesetih letih morda najbolj osovraženega človeka v piranski občini.
V času tranzicije in preoblikovanja družbenega nikogaršnjega premoženja v državno in zasebno je bil Andrej Grahor predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Piran. Njegovih takratnih hitropoteznih dejanj v bistvu ni nihče razumet, ali pa ni mogel razumeti. Mnogi so zagnali vik in krik, zasedal je občinski svet in ugotavljali so kaj neki jim je storiti, da bi rešili 99-letne najemne pogodbe. Danes lahko rečemo, da je bila Grahorjeva poteza usmerjena na dolgi rok in izjemno koristna za občino. Ko je sprejeta zakonodaja velevala, da vsi skupni zgodovinski in kulturni objekti in objekti javnega značaja pripadajo državi, je Grahor s hitrimi potezami, kot dober poznavalec zakonodaje in pravnik, dal prepisati nekatere pomembne gospodarske, infrastrukturne in kulturne objekte na Občino Piran in tako dobesedno prehitel državo!
Občini Piran je tako dolgoročno zagotovil milijardno premoženje. Morda je občina res naredila tudi napako, ko je objekte , zlasti stari Palače hotel in skladišča soli ter bivšo upravno stavbo Droge Portorož, občina dala v dolgoročni najem za 99 let in prepoceni odtujila Marino Portorož. Malodane je bil nacionalni izdajalec, krivec za vse. Tudi za to, da naj bi on iz Avstralije pripeljal znamenitega poslovneža Joseja Zrima, kar pa ni res! Pripeljal ga je znani hotelir iz Portoroža.
Danes še kako velja Grahorjeva trditev “Občini Piran sem zagotovil milijardno premoženje. ”
Vzemimo samo primer stavbo starega hotela Palače. Iz tega naslovaje nastalo novo skupno podjetje Istrabenz hoteli Portorož d.o.o., ki bo z zgraditvijo hotela in prizidka sicer prenehalo obstajati. Občina Piran ima v tej družbi pomemben 32,35 odstotni kapitalski delež (stvarni vložek), ki ga danes mimogrede ocenjujejo med 3,8 in 6,8 milijona evrov. S prodajo svojega vložka bo v dveh obrokih iztržila 6,5 milijona evrov, sredstva pa bo namenila za izboljšanje portoroške infrastrukture, gradnje promenade in podobno.
Tu so še druge tako pridobljene nepremičnine; Avditorij, za katerega bi lahko občina iztržila najmanj 7 milijonov evrov, skladišča soli v Portorožu in nekdanja upravna stavba portoroške Droge v Portorožu, za kar bi Občina lahko iztržila najmanj 2 milijona evrov, zemljišče pri avtokampu, na katerem je Marina zgradila objekte in tako naprej.
Ob vsesplošnem pravnem kaosu in pravnem neznanju glede 99-letne najemne pogodbe za stari Palače hotel, ki je kot skorajda že ruševina postal prava turistična sramota za Slovenijo, se je najbolj znašla nekdanja županja Vojka Stular (tega nihče noče priznati), ki je kljub nevarnostim plačila pogodbene kazni (500 tisoč nekdanjih nemški mark) enostransko odpovedala pogodbo in podpisala zgodovinsko pogodbo z Istrabenzom o obnovi hotela ter ustanovitvi skupne družbe. Nepošteni bi bili kot medij, če tega dejstva ne bi potrdili. Nekaterim žal vse to gre nekako težko iz ust, še težje na papir. Dejstvo je, da je bila 99-letna najemna pogodba največja ovira za iskanje pravega (ne kvazi) investitorja za prenovo hotela Palače. Za javnost je vsekakor treba zapisati, da je občinski ekipi uspelo tudi skrajšati 99-letno pogodbo na rok trajanja 25 let za bivšo upravno zgradbo Droge v Portorožu in skladišča soli, ki bodo do zime tako ali tako izpraznjena. In če se povrnemo k 6,5 milijonom. Zaradi zadolžitev Istrabenz hotelov Portorož d.o.o. in najetja posojil za dokončanje hotela in pogojev, ki jih narekujejo pogodbe, bi Občina morala sodelovati pri dokapitalizaciji družbe, v kar pa kot kaže ni zainteresirana, saj bi glede na delež (32,35%), ki ga ima v tej družbi - in če bi ga hotela obdržati, morala vložiti iz proračuna 6,9 milijona evrov. Ne glede na dolgoročno korist, da bo cena nepremičnine narasla, se bo občinski svet verjetno na predlog župana odločil o prodaji občinskega deleža in skozi to povečal proračunsko občinsko malho kot rečeno za 6,5 milijona evrov.
Dejstvo ostaja, da je Andrej Grahor s takratnimi njegovimi hitropoteznimi akcijami Občini Piran zagotovil milijardno premoženje in bi bil danes vreden, da bi ga vsaj kdo povabil na kavo.
Župan Tomaž Gantar pred Izredno sejo občinskega sveta o prodaji deleža občine:
“ Odločamo se lahko v okviru nekaj možnosti.
Ocenjujemo, kot najbolj smiselno Prodajo 32,35 odstotnega deleža za 6,5 milijona evrov. ”
Poletni sneg
Konec maja so odcvetele platane. Z njih je pa alo cvetje, ki spominjanasnežinke. Mnoge alergike to moti, zdravim pa ne škoduje.
Politični razkroj v Ankaranu
Na nedavnem zboru krajanov so pozivali predsednico sveta KS Ankaran Majo Prodan Jurič k odstopu. Menili so, da svet KS ne deluje dobro in da je predsednica preveč naklonjena Popoviču. Ankaran že 30 let nazaduje in propada.
V sejni dvorani Mladinskega zdravilišča Debeli rtič se je 16. maja zbralo okoli 100 krajanov in nekateri so kar po vrsti izrazili nezadovoljstvo z delovanjem sveta Krajevne skupnosti in pozivali predsednico naj kar odstopi. Sodu je izbilo dno kar nekaj problemov, ki so se nakopičili v tej krajevni skupnosti, kar je skupina nezadovoljnih krajanov objavila tudi v po mnenju predsednice “ilegalnem” glasilu KS Svobodna amfora. “Več kot leto dni je minilo od zadnjih lokalnih volitev, ko smo tudi v Ankaranu dobili novo vodstvo Krajevne skupnosti. Naši predstavniki sveta KS so si zaupanje krajank in krajanov pridobili z načrti o razvoju Ankarana in z obljubo, da bodo delali za dobrobit kraja. Toda leto in pol kasneje ugotavljamo, da od velikih načrtov ni narejenega nič, ob tem pa vodstvo KS v ozadju, ne da bi kakorkoli obveščali krajane ali jih vprašali za mnenje, vlečejo poteze in sprejemajo odločitve, ki so lahko usodne za prihodnost našega kraja”, so zapisali pobudniki sklica zbora krajanov.
Našteli so vrsto problemov: Mreža javnega potniškega prometa je razpadla, športnorekreacijski objekti so uničeni, turistični objekt Adria Ankaran, nekoč naj lepši kamp na Jadranu, je bil desetletja zanemarjen. Ankaranska obala je uničena. 20 let čakajo na pokopališče, 25 let so čakali na šolo, v vrtcu na Regentovi ni centralnega ogrevanja, klimatske naprave v vrtcu na Bevkovi so starši kupili sami.
Ankaran postaja industrijska cona in je eden od najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji
Krajani pravijo, da so v Ankaranu v zadnjih letih priče intenzivnim gradbenim posegom industrije, največkrat na črno, ki pomenijo trajno uničenje njihovega okolja. Omenjajo dvakratno povečanje terminala za premog v koprskem pristanišču. Zasutje obale Sv. Katarine za parkirišče Luke Koper naj bi bilo največja črna gradnja v Sloveniji. Tretji pomol je praktično luško dejavnost pripeljal v središče Ankarana. Premog in sipki tovori onesnažujejo zrak, luški reflektoiji ponoči razsvetljujejo vse do Debelega rtiča. Tu so še množična stanovanjska pozidava in tako naprej.
Občina deluje proti interesom Ankarana in Ankarančanov
Dejali so, da je koprska občina krajevno skupnost Ankaran dolga leta zanemarjala, zato je kraj nezadržno propadal, namesto, da bi se s svojim potencialom razvijal. Priznajo, da jim
KS
Ankaran Maja Prodan Jurič je hladnokrvno prestala pozive nekaterih krajanov naj odstopi. Za Primorski utrip je dejala, da naj bi ilegalno glasilo Svobodna amfora izdala tamkajšnja LDS.
je sedanja občinska oblast podarila šolo, hkrati pa je sprožila veliko razprodajo zemljišč na območju KS Ankaran, za potrebe občinskega proračuna. Ankaranu so čez noč odvzeli tudi del ozemlja, na katerem stoji Luka Koper ter ga pripojili Kopru. Ob tem se župan tudi odkrito zavzema za gradnjo tretjega pomola, ki bi Ankaranu zadal usoden udarec. Občina je pokazala tudi popolni prezir do demokratičnega odločanja v našem kraju, so zapisali. Občinska oblast je blatila člane delovne skupine, ki so pripravljali gradivo o morebitni novi občini Ankaran.
“V Ankaranu smo se takšnemu delovanju občinskega vodstva zoperstavili z legalnim pristopom. Tako smo krajani, žal brez podpore sedanjega vodstva KS Ankaran, v zadnjem času sami sprožili nekaj pravnih postopkov glede (ne)delovanja lokalne samouprave, kakovosti bivalnega okolja, ureditvenih načrtov Sv. Katarine, preverjanju posledic odločb ustavnega sodišča o neustavnosti
Mestne občine Koper. Velik odmev je imela odločba Ustavnega sodišča RS o razveljavitvi občinskega odloka o spremembi in določitvi novih območij naselij Koper-Capodistria, Bertoki-Bertocchi in Ankaran-Ancarano, s katerimi je MOK tik pred referendumom o samostojni občini Ankaran-Hrvatini samovoljno spremenila meje KS na škodo KS Ankaran in v korist KS Koper center.
“Vzemimo usodo Ankarana v svoje roke!”
Skupina krajanov je v glasilu zapisala tudi nekaj svojih predlogov za rešitev Ankarana: Svet KS naj deluje javno in transparentno, da naj jasno in odločno v imenu večine krajanov nasprotuje nameram MOK za spremembo meja KS. Naj odločno nasprotuje razprodaji parcel na območju KS Ankaran, dalje naj nasprotuje gradnji tretjega pomola Luke Koper ter da naj se zavzema za uresničitev že obljubljenih projektov (pokopališče, dokončanje vrtca, izdelava pešpoti ob morju, krajevnega kopališča, ureditev Jadranske ceste...).
Zbor krajanov je vodil notar Dravo Ferligoj in povedal, da zbor nima pristojnosti, da bi lahko razrešil predsednico.
Zbor krajanov v Ankaranu. Sprva precej vroče, nato umiritev.
Predsednica Sveta
Osovraženi bogataši
Slovenska javnost se ne more znebiti občutka, da je bila v času tranzicije prevarana, da so ji podtaknili kapitalizem, kar ima za posledico veliko razslojevanje med ljudmi in da novodobni bogataši niso prišli do premoženja na pošten način.
Časi, ko šmo bili vsaj približno enako revni ali bogati - tako po plačah kot po premoženju - so definitivno mimo, v zraku pa venomer veje nekakšno prepričanje, da naj bi si posamezniki, ki so bili bliže tranzicijskega korita, nakopičili bogastvo in tako odskočili v za občutek malega človeka v nedosegljive višave.
Tako imamo po 14 letih, odkar je zaživela privatizacija, dve vrsti bogatašev v gornjem delu piramide; lastnike in managerje, ki so največkrat eno in isto. Delujejo v navezi, nadzorni organi pa so ponekod običajno strokovno neusposobljeni nadzirati delovanje podjetja in uprave. Najboljši primer imamo v Casinoju Portorož. Živimi v nekakšnih zablodah, da je
mogoče obstoječi sistem preprosto zamenjati z drugim, boljšim. Take stvari se lahko rešujejo le z revolucijo in odvzemom premoženja, vendar si tega iz zgodovinskih izkušenj nihče ne želi več.
Nič ne pomagajo večna vprašanja kako je mogoče, da so nekateri posamezniki (bivši socialistični direktorji) obogateli skozi noč in sedaj obračajo milijone evrov. Pa saj menda ti ljudje niso kradli, kajti sicer bi bili že za zapahi? Pa vendar, večna vprašanja se ponavljajo, v kavami, na cesti. Tu in tam pa se o tem vpraša tudi kakšen politik.
Poraja se občutek, da naši novodobni bogataši živijo daleč od delavskega razreda, da lastniki včasih zahtevajo od managerjev tudi nemogoče; čim več dobička, tudi za ceno delavčeve borne plače.
V tradicionalnem kapitalizmu, ki šteje že stoletja, so že davno prebrodili porodne krče z vprašanji “kako je mogoče, da je ta tako bogat?”.
Predvsem zato, ker je od njihove revolucije že zelo daleč. Pri nas v Sloveniji pa še živi generacija, kije vse to ustvarjala. Imeli smo samoupravni sistem, ki je vendarle dajal občutek, da so delavci lastniki proizvajalnih sredstev, čeprav v resnici ni bilo povsem tako. Sedaj pa, kradejo nam! Premalo je strokovnih odgovorov na to kaj je lastnik, kaj manager, kaj pogodbeni sodelavec. Vse mečemo v isti koš. Malo bolj premožnega zasebnika že naslovimo s tajkunom, ki s tajkunstvom v pravem smislu besede nima nič skupnega.
Javno etiketiranje posameznika (tudi z vprašanji v rumenem tisku, ki je trenutno najbolj bran) ni pošteno in je neodgovorno dejanje, vsaj dokler človeku ni dokazano, da je prišel do premoženja na nepošten ali za skupnost škodljiv način. Koga kaj briga, če je na primer Bavčar bogat in če ima 15 tisoč evrov pogodbene plače? Kapitalizem je odprl veliko nišo. Privatna lastnina je sveta in varovana, so pa številne priložnosti, le izkoristiti jih je treba.
FK
■ ur
primorski u¥p
i
rama
žŠSl
Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva?

I
T TV
mSIm
5*#r/C ■
''iti&jflSll&m
Zvezdnato nebo lWli tlng ©Gi)®w
V soboto, 24.5.2008, seje v Tartinijevem gledališču predstavila plesna skupina Metulj iz Pirana s projektom Na metuljevih krilih. Naslov letošnje plesne pravljice je Zvezdnato nebo. Nastopile so vse članice plesne skupine Metulj pod vodstvom Lidije in Nataše Pogačar.
Na zaključku zanimive predstave so plesalkam
V organizaciji ZKD Piran in Twirling kluba Piran je bil v nedeljo, 25. maja, v lucijski Športni dvorani že tradicionalni Twirling show. Zaplesalo je kar 86 deklet, nastopile pa so tudi njihove mamice.
► Prireditve sta si ogledali tudi Lada Tančer (levo) iz Urada za družbene dejavnosti Občine Piran in Elizabeta Fičur (na sredini) vodja Ol JSKD Piran, ki je dve prireditvi tudi povezovala.
FOTO: Primorski utrip
Bil je to lep nastop vseh članic in tudi predstavitev tekmovalnega programa z 12. Državnega prvenstva v tvvirlingu, kije Pirančankam prineslo srebro.
Letos ob zaključku šolskega leta so kot rečeno prvičnastopilemamicenastopajočih deklet, ki so v polni dvorani požele bučen aplavz. Dekleta so se pod strokovnim vodstvom predsednice Tvvirling kluba Piran in predsednice strokovnega odbora Twirling zveze Slovenije Ane Rat odlično izkazala. Mojca Podjavoršek, Ivana Jana Potočnik v kategoriji Freestyle A senior in
dekleta iz I kategorije I	I ■ A team

ji*.
senior bodo zastopale
barve slovenske zastave julija letos na evropskem prvenstvu v Russelsheimu v Nemčiji. Na zaključni prireditvi je predsednica kluba podelila plaketo in priznanje za 10 letno izkazano zaupanje klubu Tanji Sredojevič, Andreji Zankoč in Mirjani Sredojevič. Anna Pinter je prejela priznanje za 8 let, Maja Velimirovič, Jana Stanojevič in Romana Fičur pa priznanje za 5 letni trud. Po končani prireditvi so se dekleta posladkala z okusno torto.
AKV
FOTO: Breda Krajnc
zmešnjava z E. T. in s posadko Enterprisa itd, so nekatere izmed gledalcev popeljale v priljubljene TV serije njihove generacije.
Mlajše pa so navdušili z navijaškimi cheerleading nastopom. Prenekatero oko gledalcev-staršev seje orosilo, ko so po 15 letih odplesale bivše flipice, ter v ples vključile tudi delček njihovega plesa »Take it easy«, s katerim so nastopale na gimnastičnih festivalih v Evropi in ZDA. Senior skupina pa je ponovno dokazala, da ji ne manjka poguma in izvirnosti, ter da ples nima meja. Plesno-akrobatska množična skupina FLIP v resnici vedno pritegne množico gledalcev in veliko prispeva k promociji Občine Piran v svetu.
FOTO: Primorski utrip.
Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo, da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni.
Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje, ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid.
Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti veliko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta.
Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne.
Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more
izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, se je skoraj stopil.
V svojem navdušenju pa ni ostal sam -pridružil se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premakniti. Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu.
Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja, tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz.
Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa.
Ko smo zadovoljni zapustili center M Gradnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje.
Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata.
Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, bela tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu.
Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, da je presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje.
Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam - podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tam našla vse, kar potrebujeta. In res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi talne obloge in vsa svetila.
Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov.
Zaključni nastop »Nekoč je bila le misel«
ŠK FLIP PIRAN je v soboto, 31. 5. s svojim tradicionalnim nastopom ponovno navdušil poln Avditorij Portorož. V zelo dobrih koreografijah, kostumografijah in plesno-akrobatskih točkah ni bilo dvoma o popolnem show programu, ki so nam ga prikazali člani ŠK. Flip Piran.
Točke Lupin, Simpson, Flinstons, Vesoljska
i w
primorski uVp
Stare lepotice ovekovečile Piran in Portorož
Že kar 34. let zapored Društvo ljubiteljev starih bark Piran organizira Tradicionalno majsko regato. Tako je bilo tudi 10. maja letos.
Tisto soboto je bil stari Piran še lepši. Dišalo je po preteklosti. Glavni piranski pomol je krasila pisana druščina starodobnih bark in avtomobilov. Bil je to prikaz dragocenih primerkov tehnične dediščine naših prednikov, da bi oživeli stare pomorske tradicije s srečanjem, regato in prijetnim druženjem vseh in obenem še starih avtomobilov, narejenih pred 2. svetovno vojno.
Trabakule, batane, bracere, pasare in bragoci so se okoli 11. ure postavile v vrsto pred piransko punto in krenile proti portoroški marini v boj za pokale. Jekleni lepotci pa so se med tem postavili na ogled v centru Portoroža.
Natanko 33 jadrnic iz Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije se je letos potegovalo za odličja v štirih kategorijah in sicer:
TRIKOTNA JADRA DO 7 M:
1.	Hera (David Horvat)
2.	Naša barka (Domen Malenšek)
3.	Finn (Marjan Magajna)
TRIKOTNA JADRA NAD 7 M:
1.	Anna Maria (Mario Bertok)
2.	Don Huan (Gabriel Polac)
3.	Andrejka (Vili Knap)
STARINSKA JADRA DO 7 M:
1.	»Špirit of Piran« (Hubert Raudasch), Austrija
2.	Luna rossa (Piero Rotter)
3.	Calsandra, Rovinj 164 (Venier Alessandro), Hrvatska
STARINSKA JADRA NAD 7 M:
1.	Moya (Alessandro Bolzani), Italija
2.	Pyros (Aleksander Kerin)
3.	Pussy cat (Valter Gol), Italija
Ohranjanju pomorskih tradicij bo veliko pripomogel tudi letošnji dogodek. Piran je tiste dni zavrtel kolesje zgodovine v leta 20. stoletja. Bilje zanimivejši tako za domačine, kot za obiskovalce.
Potrebno je povedati, da je Društvo ljubiteljev starih bark Piran organizator in pobudnik srečanja, seveda s pomočjo in naklonjenostjo sponzorjev ter donatorjev. Vse delo sloni na velikem prizadevanju posameznikov, katerim gre največja zahvala.
TT
Fotografija: Peter Ambrožič.
Ansambel TRAMONTANA bo nastopil v ZDA
Po predlanskem uspešnem nastopu v ZDA so ponovno prejeli povabilo ameriških in kanadskih izseljencev. V Cleveland odpotujejo 1. julija. Nastopili bodo tudi na zboru zveze slovenskih matic v ZDA v mestu Pittsburgh v Pensilvaniji, kakor tudi v Indiani, Detroitu, Torontu in v St. Chatarines.
6-članski ansambel s slovenske obale bo spremljal tudi Rudi Šantl, nekdanji član Štajerskih 7.
ZfHOTEL JASMIN
'Ps	Podčetrtek
0381 20 500
i:.
EL JASMIN
Podčetrtek
81 20 500
miv.jasmin.si
ŠIVALNICA MARIBOR
Strunjančan pridirkal srebro
V	Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu seje 1. junija končala že druga tretjina
tekmovanja za državno prvenstvo Feroda Celje v motokrosu. Pri podmladku do 65 kubičnih centimetrov je	_
s ■HEIHI
TRK Tajfun, tretje mesto pa si je *•-*-'	3
prisvojil Jan PancarAMD Šentvid. ^	#■;
Knez Patrik, ki je tudi v klubu MK .-'vjjjhL ;	.
Beli Kamen, Gračišče pri Kopru . .	"	It/h J
je zaradi tehnične okvare motorja jjf |
Podpisali sporazum o ekološkem projektu
Srednja pomorska šola Portorož in Šolski center Antonio Bergamas iz Trsta sta v četrtek, 29. maja 2008 na posebno izdelanem katamaranu Aula Blue pred hotelom Bernardin v Portorožu podpisala Sporazum o sodelovanju v ekološkem projektu za severni del Tržaškega zaliva.
V	končnem dogovoru je prišlo do sporazuma, da bo za začetek v sodelovanje vključena
Srednja pomorska šola, ki mora povabiti k sodelovanju še eno lokalno osnovno šolo. Delegacija je bila tako politično kot strokovno zelo številna. Prisostvovali so generalni direktor šolskega direktorata za Furlanijo Julijsko krajino dr. Ugo Panetta, župani vseh obalnih občin tržaške province (Trieste, Mugia, Duino Aurisina in S. Dorligo della Valle - Dolina ( Nesladek - Ret - Vazzi ) ter nekaj regijskih šolskih inšpektorjev.
S slovenske strani so se srečanja udeležili ravnatelj Srednje pomorske šole, Marijan Tončič, kapitan dolge plovbe, skupina učiteljev, ki bo v projektih sodelovala, ravnateljica Osnovne šole Lucija Jelka Pečar, predstojnik Zavoda za šolstvo mag. Mirko Zorman iz Kopra ter podžupan Alberto Manzin iz Občine Piran.
Si lahko obetamo 400 ton oljčnega olja?
Bujno cvetenje oljčnih dreves daje upanje, da bo letošnja oljčna letina v primerjavi z lansko boljša za najmanj 45%. Liter ekstra deviškega oljčnega še naprej po 12 evrov.
Bujno cvetenje oljk je pripeljalo vedrino na obraze naših oljkarjev.
Toda če kje, potem pri oljkah, ni dobro napovedovati sezone vnaprej, kajti do oktobra ali novembra, torej do obiranja oljk, je še relativno daleč. Obilno zimsko in tudi spomladansko deževje je napojilo zemljo, oljčne korenine so si nabrale dovolj vodnih zalog, klimatski pogoji so bili naravnost odlični, novi poganjki bujni. Letos praktično cveti prav vsako^ oljčno drevo, pa naj raste kjerkoli. Številna drevesa, ki so lani zaradi suše in škodljivcev hudo trpela, so si nekako opomogla.
Dino Pucer, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) je na nedavnem srečanju primorskih vinogradnikov na Belvederju povedal, da imamo v Sloveniji (v Slovenski Istri in na Goriškem) 1400 hektarjev oljčnih nasadov, od katerih kar 1200 v Slovenski Istri. Če ne bo napada znanih škodljivcev, zlasti oljčne muhe (lani je napadla sredi septembra in presenetila skoraj vse oljkarje) in nadležnega kaparja, močne poletne suše ali vremenskih ujm, si lahko oljkarji na Primorskem obetajo vsaj 400 ton dragocenega kakovostnega oljčnega olja, kar bo v povprečju približno 45% več kot v skoraj katastrofalnem letu 2007. Glede na dajatve, ki so tako rekoč zapečatene, cena kakovostnega istrskega in goriškega oljčnega olja ne bo nič manjša kot v letu 2007. Oljkarji bodo verjetno še naprej zahtevali za liter ekstra deviškega oljčnega olja 12 evrov.
Društva in zveza društev bodo morala poskrbeti za pravočasno strokovno predavanje o potrebnih letošnjih ukrepih za preprečitev napada oljčnih škodljivcev.
V Kopru odpirajo nov bencinski servis
Družba Petrol bo 16. junija ob 13. uri na Šmarski cesti v Kopru odprla že 310. bencinski servis. V servisu nove generacije bo mogoče kupiti vse kar na svoji poti potrebujeta vozilo in voznik.
Prireditve:
Genius Loči Lera 2007: Krajinski park Sečoveljske soline, 13. 6. ob 20.30.
Koncert pevskih zborov: Križni hodnik Piran, 18.6. ob 20.30. Poletna muzejska noč: 21. 6.
IX. Mednarodni slikarski Ex-tempore na Krogu: 21.6.
Osrednja prireditev v počastitev 17. obletnice osamosvojitve Slovenije: Tartinijev trg, 22. 6. ob 21. uri.
Festival plesa-Tartinijev trg, 28.6. ob 19. uri.
Otvoritev poletnega pouličnega festivala: Tartinijev trg, 2. 7. ob 20.uri.
XXX. Piranski glasbeni večeri: začetek 4. 7. ob 21. uri - Križni hodnik Piran.
MIFF 2008 (Mednarodni mediteranski folklorni festival):
Avditorij Portorož, 6.7. ob 20.30.
NAROČILNICA,
primorski uTrp
IME IN priimek:
točen naslov:
postna številka:
LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR
datum:	___________ podpis:______________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož
7
Stran 12
Junij 2008
■ M
primorski u¥p
Velika podpora Evro-sredozemski univerzi
Osrednji dogodek - svečani podpis Ustanovne listine za ustanovitev Evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji, v Portorožu, ustanovitvi fundacije in nato slovesnost, na kateri so govorili predsednik vlade RS Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose’ Manuel Durao Barroso, generalni sekretar Arabske lige Amr Moussa in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering, je bil 9. junija 2008 v kongresnem centru hotelov Bernardin v Portorožu. Ugledni gostje so se pred tem, ob prisotnosti vseh podpisnikov ustanovne listine in drugih visokih gostov, podpisali v spominsko knjigo (na fotografiji). Več o Univerzitetnem centru EMUNI, ki gaje leta 2007 ustanovila RS, njegovih nalogah in programu bodoče nove mednarodne univerze v naslednji številki.
Prenovljen hotel Lucija odprt
S slovesnim odprtjem prenovljenega hotela Lucija (10. junija 2008) s tremi zvezdicami, s 178 sobami , družba Metropol Group d.d. nadaljuje tradicijo in zgodbo o uspehu. Naložba v prvi družinam prijazen hotel v Portorožu je ocenjena na 14,5 milijona evrov, projekt pa je delno sofinanciran s pomočjo evropskih sredstev in sredstev RS v skupnem znesku 2,941 milijona evrov.
Številne goste na otvoritvi so pozdravili generalni direktor Metropol Group d.d. Zorko Žerjal, ki je predstavil vse zaslužne sodelavce pri projektu, direktorja marketinga in vodjo recepcije, predstavnik glavnega lastnika družbe Metropol Group Stane Valant, vodja Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar, ki je hitro zagotovil evropska in republiška sredstva in župan Občine Piran Tomaž Gantar, kije čestital kolektivu in poudaril pomen sodobnega razvoja turizma v piranski občini.
Podaljšek hotela s 24 sobami bo dokončan jeseni.

1
Trojna pamet v enem paketu.
Odločite se za naložbeni paket, kjer se vaša vložena sredstva trojno razpršijo in s tem zagotovijo dodatno varnost. V enem paketu vam ponujamo življenjsko zavarovanje, naložbo in varnost z dodatnimi ugodnostmi. Pohitite, ponudba velja od 1.6. do 30. 6. 2008. Minimalno vplačilo v NLB Naložbeni trojček znaša 3.300 EUR, vaša vplačana sredstva pa se razdelijo na:
•	Vzajemni sklad NLB Skladi. Oprostitev 100 % vstopnih stroškov za vplačilo v katerega izmed široke palete vzajemnih skladov NLB Skladi*.
•	Življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Mega. Prilagodljivo naložbeno življenjsko zavarovanje s 40 % popusta na vstopne stroške.
•	NLB Depozit. Depozit v EUR z nespremenljivo letno obrestno mero 5,25 % in ročnostjo 24 mesecev.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB poslovalnici
Lucija,Obala 114 ali nas pokličete na tel: (05) 617 51 00!
NLB®
Oprostitev 100 /o vstopnih stroškov velja za naslednje vzajemne sklade: NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo. NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Seveda se lahko v okviru NLB Naložbenega trojčka odločite tudi za vplačilo v kateri drug vzajemni sklad družbe NLB Skladi, ki ni oproščen plačila vstopnih stroškov.
Opozoriio viagateijcm: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombiniram sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic NLB Sklai
- Naravni viri, NLB Skladi Storitve tri
lodarstva, NLB Skladi liški.
informacije
Ime, NLt
N,ou KTnCrZ,'rVNLr JMdU' ~ ™mu.n.rdni sKiao. inlb bKiaai - uinamicm skiaa delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB S viri, NLB Skladi - Farmacija m zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delni Ženja in prodaje investicijski kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in infc„,.„ o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa skJadHi tovla^ateljem^ostr-'"^'	f„V^lLl1",en,imi RJav'*' upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih
delovnim časom ter na splet
no izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih topna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost da vlagatelj med varCov^njem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega s1-1" ivalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana. Zi
varčeval
Zavaro>
naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.