gasilo delavcev v vzgoji, ‘°braževanju in znanosti povenije,
HUbljana, 31. marca 1986-st- 6. — letnik XXXVII
Med drugim preberite
•	11. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, str. 2
•	ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1986
•	TELEVIZIJA V ŠOLI, str. 5
•	ŠE ENKRAT O NAZIVIH V PROSVETNI STROKI, str. 9
•	ŠEOPOKOJNINAH, str. 11
11. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Hočemo, znamo, zmoremo
ni*
V Ljubljani je bil 21. in 22. marca 1.1.11. kongres Zveze sindikatov Slovenije — te množične delavske organizacije, ki ima v naši republiki več kot 800.000 članov. Na kongresu so kritično ocenili dosedanje delo sindikata pa tudi razmere, v katerih danes živi in dela naš delovni človek. Kongres je začrtal smernice za nadaljnje delo Zveze sindika-<ov Slovenije. S svojo dejavnostjo in odločno besedo naj bi sindikat Predvsem uveljavil spoznanje, da sta socialistično samoupravljanje in nj| “stvarjalno delo temelj našega napredka in najvišji vrednoti življenja.
| Prizadevanja sindikata naj bi temeljila na zavesti, da so nam kljub težkim časom ti cilji dosegljivi — da zmoremo in znamo premagati teža-pj ye, če le hočemo.
Na kongresu je imela precejšen odmev tudi jasna in odločna beseda delegatov iz vzgoje, izobraževanja in znanosti. Med najpomembnejšimi stališči in sklepi kongresa je tudi ta, da moramo dati večjo veljavo znanju in ustvarjalnosti, bolje skrbeti za razvoj vzgoje, izobraževanja in znanosti,delavcem teh dejavnosti pa zagotoviti enakopraven družbenogospodarski položaj.
Za novega predsednika Republiškega sveta ZSS je bil izvoljen RAVNIK, za novega sekretarja Republiškega sveta ZSS pa FRANC HRIBAR.
H konkretnim pobudam in dejanjem
Za nami so štiri leta bolj ali manj uspešnega sindikalnega dela. Na kongresu, ki je po svoji zasnovi nekoliko drugačen od prejšnjih, bomo pred 800.000 člani razgrnili naše obračune, ocenili delo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegovih organov ter začrtali nadaljnje usmeritve.
Zaradi manjše proizvodnje, produktivnosti in rasti družbenega proizvoda, zaradi prekinitve dotoka tujih sredstev, akumulacije in zato, ker moramo nameniti okrog 10 odstotkov letnega družbenega proizvoda za odplačilo obveznosti do tujine, so se zaostrili vsi materialni odnosi, še posebno razmerje v delitvi tako izrazito zmanjšanega družbenega proizvoda in narodnega dohodka.
Samo velikemu trudu pa tudi odrekanju večine delavcev samoupravi j alcev v združenem delu, gospodarstvu, znanosti, izobraževanju, zdravstvu, kulturi itd. pa kmetijskih proizvajalcev in delavcev v zasebnem sektorju gospodarstva se moramo zahvaliti, da smo v naši socialistični republiki tudi v takih razmerah ohranili gospodarsko rast, doseženo stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti, povečali konvertibilni izvoz ter dosegli začetne uspehe pri sanaciji organizacij združenega dela, ki so imele stalne izgube.
Ostalo pa je veliko neskladnosti. Te se kažejo v še ne odpravljenih razlikah v družbenogospodarskem položaju med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih; med delavci v organizacijah združenega dela, ki poslujejo po tržnih zakonitostih, in delavci v rudarstvu, elektrogospodarstvu, prometu in drugih organizacijah tako imenovanega posebnega družbenega pomena, ki s prodajo svojih izdelkov in storitev ne dosegajo niti enostavne reprodukcije, ostale so neskladnosti med položajem aktivnih in upokojenih delavcev.
Prav tako tudi ni rešena temeljna neskladnost med vse glasneje izraženo potrebo po razvoju proizvajalnih sil in med možnostmi, da tej potrebi zadostimo — ne le tako, da bi obnavljali staro, v svetovnem razvoju že preseženo gospodarsko sestavo, na drugi strani pa bi ostalo neskladje med razpoložljivim dohodkom in nenehno naraščajočimi potrebami.
Ob upoštevanju objektivne nujnosti, da mora biti zagotovljena vsaj minimalna razširjena reprodukcija, se je nastali položaj nujno zrcalil predvsem in najprej v realnih osebnih dohodkih zaposlenih. Odleta 1982 do 1985 se je njihova realna raven znižala za 6 do 9 odstotkov.
Ob spoznanju, da po tej poti ni več mogoče, je bil lani storjen
močan premik v nasprotno smer. Realni osebni dohodki so se spet zvišali — povprečno kar za 10 odstotkov. Zal je nastal ta premik z inflacijo, z visoko rastjo cen, ne pa z večjo produktivnostjo dela in boljšim poslovanjem. Kljub temu so bili osebni dohodki še zmeraj za 20,6 odstotka pod realno ravnijo, doseženo v letu 1979 — tedaj je bila v vsem povojnem obdobju najvišja in kar za 11 odstotkov višja od rasti ustvarjenega dohodka. Za oceno, kaj pomenijo za okrog 30 odstotkov višji osebni dohodki v Sloveniji v letu 1985 v primerjavi s povprečjem v Jugoslaviji, je najprimernejši kazalnik družbeni proizvod na zaposlenega — ta je v Sloveniji višji za približno enak odstotek, dohodek je višji za 39 odstotkov, akumulacija pa za 34 odstotkov. Zato je pomembno, da obravnavamo te podatke povezano, ne pa ločeno, kadar nam to bolj ustreza.
Izboljšanje realnih osebnih dohodkov ni bistveno pripomoglo k zmanjšanju negotovosti. Razlike med spodnjimi in zgornjimi osebnimi dohodki na lestvici ter razlike med organizacijami združenega dela po dejav-, nostih in znotraj njih so negotovost še povečale. Okrepila se je uravnilovka, vez med osebnim dohodkom in rezultatom dela se je še bolj izgubila.
V takih zaostrenih gmotnih in družbenih razmerah so postali delovni ljudje veliko bolj kritični do razmer v širši družbi in v svojih kolektivih, kot pa so bili tedaj, ko je na videz teklo vse kot »po loju«. To se je pokazalo tudi v večjem številu vlog, prošenj in pritožb članov pa tudi v nezadovoljstvu ob krajših prekinitvah dela, povezanih z zahtevo, da je treba položaj pojasniti. Večina nezadovoljstva nastaja zaradi upravičenega odziva na tehnokratsko neobčutljivost in ravnanje, so pa seveda tudi izjeme. Vsak tak primer je treba obravnavati posebej.
Po drugi strani so bile večkrat kot nekdaj postavljene tudi zahteve po izboljšanju gospodarjenja, organizacije dela, kadrovske politike, po pravičnejšem nagrajevanju, boljših medsebojnih odnosih, po odgovornosti vodilnih delavcev, po zmanjšanju jalovega — neproduktivnega dela, administriranja in drugih oblik nesmotrnega zapravljanja družbenega denarja, po odpravljanju vzrokov, zaradi katerih nastajajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz dela.
V Zvezi sindikatov Slovenije se vedno bolj uveljavljata zavest in spoznanje:
Z zdajšnjo produktivnostjo združenega dela ne zmoremo
Nadaljevanje na 2. str.
POUDARKI IZ RAZPRA VE
Hitrejšega razvoja naše družbe ne moremo pričakovati, če ne bomo bolj skrbeli za načrten pretok znanja in novih dosežkov, se oprli na znanost in tehniko, na svoje znanje in ustvarjalnost. Samo tako bomo postali inovativna družba in le tako bomo premagali razvojne ovire — nizko delovno storilnost in tehnološko zamudništvo.
Samo učinkovitejše gospodarjenje in boljše samoupravljanje vodita k napredku. Opiranje na naše znanje in ustvarjalnost daje prednost razvojnim programom, ki vsebujejo kar največ znanja in temeljijo na izrabi naših surovinskih in energetskih virov, obenem pa so sprejemljivi tudi z ekološkega vidika.
Hitreje moramo premagovati težave, ki jih imajo družbene dejavnosti, posebno vzgoja in izobraževanje, zaradi premajhnega deleža družbenega proizvoda, nagle rasti gmotnih stroškov in neustreznega nagrajevanja delavcev te dejavnosti. Zaostriti je treba odgovornost samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje in drugih pristojnih organov ter zagotoviti delavcem v vzgoji in izobraževanju enakopraven družbenogospodarski položaj.
Znanstveno-tehnične in tehnološke revolucije ne moremo uresničiti, ne da bi dvignili raven znanja in izboljšali izobrazbeno sestavo zaposlenih. V vsaki organizaciji združenega dela in v celotni družbi moramo bolje skrbeti za izobraževanje in razvoj strokovnih delavcev, oblikam nenehnega izobraževanja zaposlenih pa dati enako veljavo kot rednemu izobraževanju. Sestavni del stalnega izobraževanja delavcev mora biti tudi družbenopolitično usposabljanje.
Sindikat mora postati organizacija dejanj, s katerimi bomo spreminjali razmere in spodbujali hitrejši napredek. S svojo dejavnostjo in z odločnimi zahtevami, naslovljenimi na pristojne samoupravne in družbene organe naj osnovne organizacije in organi sindikata uspešneje premagujejo ovire na poti k razvitim samoupravnim odnosom.
Za učinkovitejše delo sindikata moramo v vsaki osnovni organizaciji krepiti tovariške in demokratične medsebojne odnose, povezati članstvo z-vodstvom osnovne organizacije in reševati težave po samoupravnih delegatskih in političnih poteh.
ZA BOLJ KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE
Kongres opozarja, da zahtevnih razvojnih ciljev ne bomo dosegli brez višje ravni znanja. Zato je ena izmed bistvenih nalog zveze sindikatov, da spodbuja bolj kakovostno izobraževanje mladine in odraslih. Nenehno je treba preverjati vzgojno-izo-braževalne programe in njihovo dopolnjevanje v skladu z razvojem znanosti in tehnike, ter jih zasnovati tako, da bodo vzgajali ustvarjalno mišljenje že od osnovne šole. Organizirano vzgojno-izobraževalno delo moramo dopolnjevati z najrazličnejšimi oblikami interesnih dejavnosti; te bodo mlademu človeku omogočile sproščanje ustvarjalne domišljije in spoznavanje različnih področij človekovega delovanja. V zvezi sindikatov bomo podpirali razvoj različnih kakovostnih oblik raziskovalnega dela mladih-s povezovanjem gospodarstva in šol.
Kongres se zavzema, da bi se čimveč mladih vpisalo v zahtevnejše programe, zlasti naravoslovno-tehničnih usmeritev. K temu naj pripomorejo primerna štipendijska politika in druge oblike usmerjanja mladine. Izdelati je treba programe specializacij, potreben je interdisciplinarni študij, povečati je treba vpis v podiplomski študij ter usmerjati in spodbujati mlade in že zaposlene, da se bodo vpisali v take programe.
Ob izobraževanju zaposlenih za pridobitev izobrazbe moramo razviti sistem stalnega spopolnjevanja znanja vseh zaposlenih in spodbujati samoizobraževanje delavcev, da bi bili sposobni obvladati nove tehnologije in se vključevati v nove programe. Zato bomo poleg izobraževanja ob delu spodbujali tudi izobraževanje iz dela.
Manjkajočo izobrazbo si mora pridobiti tudi čimveč delavcev, ki opravljajo delo, za katero nimajo ustrezne izobrazbe, ali pa bodo morali mesto prepustiti usposobljenim.
V organizacijah združenega dela morajo zaradi tehnoloških presežkov pravočasno pripraviti programe prekvalifikacij delavcev.
Da bo mogoče te naloge izpolniti, bodo organizacije in organi zveze sindikatov zahtevali, da se usposobijo delavci za organizacijo in izvedbo izobraževanja odraslih, ustreznih programov, za kadrovsko-izobraževalne službe v organizacijah združenega dela in njihovih izobraževalnih središčih. Zahtevali bodo tudi združevanje sredstev za tovrstno izobraževanje in druge normativne, organizacijske in kadrovske ukrepe, ki bodo zagotovili večjo povezanost in vključitev izobraževanja in s tem večjo skrb za tako izobraževanje in njegov razmah.
Iz kongresne resolucije
Nadaljevanje s 1. str.
zadostiti vsem nastalim potrebam in obveznostim, zagotavljati nadaljnjega gmotnega razvoja proizvajalnih sil, obvladovati inflacije in dosegati stabilizacijskih ciljev. Zato sindikat podpira razvojno politiko, katere cilj je — ob izpolnjevanju obveznosti do tujine — dati prednost razvoju in posodobitvi proizvajalnih sil dela. Vsi se zavedamo, da je edino to prava rešitev, četudi bi morali še nekaj let živeti malo bolj skromno.
Z zdajšnjo gospodarsko sestavo, s se razmeroma nizko stopnjo delitve dela in integracije, z več kot 80-odstotno amortizirano tehnologijo ne bomo dosegli večje produktivnosti, pa tudi ne bistveno zboljšali delovnih in življenjskih razmer. Napredovanje po tej poti — da bi povečevali telesne napore delavcev, ne pride več v poštev, čeprav je v organizacijah združenega dela, zlasti v organizacijah v proizvodni verigi, pa tudi kar zadeva delovni čas prav gotovo mogoče še marsikaj racionalizirati. Potrebne so temeljitejše in globlje tehnično-tehnološke spremembe:
Vse oblike razporejanj a in delitve dohodka moramo kar najtesneje povezati z možnostmi za pridobivanje dohodka in s postavljenimi družbenogospodar-
skimi razvojnimi cilji. Med delitvijo družbenega proizvoda in nagrajevanjem in temi cilji ne sme biti neskladja. To pa pomeni, da je treba dati prednost tistemu delu, panogi ali področju, ki lahko z znanjem kar najhitreje in kar največ pripomore k povečanju produktivnosti dela, k usposabljanju našega gospodarstva za boj s konkurenco na mednarodnem tržišču. Tako delo, panogo ali področje pa je treba tudi bolje vrednotiti.
Pomembno in bistveno je torej: sindikatu se v naših razmerah mnogo manj kot v drugačnih družbenopolitičnih ureditvah postavlja vprašanje — ali soočanje ali dogovarjanje in skupno iskanje boljših rešitev. Ne moremo le načenjati vprašanj, ampak moramo s predlogi in dokazi nanje tudi ustvarjalno odgovarjati — vedno, razen tedaj, ko je spopad z birokratizmom ali s težnjami za podrejanje človeka tehniki in kratkoročni računici neizogiben. Ustvarjalnost zveze sindikatov se mora potrjevati v dajanju boljšega, naprednejšega, še bolj človeškega, gospodarsko uspešnejšega, in ne le v kritiki vsega zdajšnjega. To bi moralo še posebno veljati za sindikalna sredstva obveščanja in za obveščanje v združenem delu.
Iz uvodne besede MARJANA OROŽNA
Jure SRNKO, Prevalje Čas za odkrito besedo
Kongres je priložnost, da si odkrito povemo, s čim nismo bili zadovoljni v preteklosti in obenem nakažemo usmeritev za prihodnja leta. Delavci s področja družbenih dejavnosti ne moremo mimo tega, da ne bi kritično opozorili na odnos širše družbene skupnosti do naših dejavnosti.
V minulih petih letih je omejevanje denarja za skupno porabo močno zavrlo razvoj družbenih dejavnosti — vzgoje in izobraževanja še prav posebno.
Manjšanje deleža narodnega dohodka za vzgojo in izobraževanje je prineslo povsem nasprotne učinke, kot smo jih z reformo šolstva predvideli. Ob oslabljeni gmotni podlagi in zniževanju stvarnih osebnih dohodkov, ob neuresničeni svobodni menjavi dela in neustreznem vrednotenju našega dela, ob slabem samoupravnem sporazumevanju, kjer tudi sindikat ni opravil svoje vloge, se seveda postavlja vprašanje: kako naj naše področje izpolni družbena pričakovanja pri krepitvi gospodarske moči, zmanjševanju tehnološke zaostalosti in uveljavitvi v mednarodni delitvi dela.
V vzgoji in izobraževanju se križajo gospodarske, politične in strokovne težave, ki vplivajo na delo posameznih šol in celotne vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Zelo so omejena sredstva za tekoče poslovanje in to brez pravih meril. Če v tem pogledu ne bo temeljitih premikov, bodo šolske stavbe propadale, učitelji bodo odhajali v proizvodnjo, tisti, ki bodo ostali, pa bodo nezadovoljstvo širili tudi na učence in študente.
Politiko »preživetja« na našem področju bomo morali zares preživeti in začeti znova. Tudi prosvetni delavci želimo prispevati svoj delež k uresničitvi dolgoročnega programa stabilizacije. Naš prispevek je v skladu s spoznanjem, da je znanje eden vodilnih vzgibov napredka in razvoja.
Delavci v vzgoji in izobraževanju zahtevamo samo to, da nam družbena skupnost omogoči * opravljati naše temeljno poslanstvo: vzgajati, izobraževati, razvijati delovne navade in ustvarjalnost mladih, jim privzgajati moralne lastnosti, skratka — oblikovati celotnega človeka, delavca in samoupravljalca.
Albert AVGUŠTINČIČ, Ljubljana Stiske slovenskega učitelja
Vzgojo in izobraževanje opredeljujemo kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Vendar pa je praksa v nasprotju s to opredelitvijo: učitelji svojega družbenega mesta ne doživljamo niti približno tako, kot je opredeljeno v ustavi, kaj šele, da bi svoje delo doživljali kot družbeno pomembno dejavnost.
Svoje delo doživljamo razvrednoteno, dohodkovna razmerja kot mezdne odnose, sindikat kot nemoč političnega odločanja.
Ves trud zadnjih let, da bi premagovali navedene težave, se izteka v indeks dohodkovnega poračuna, ki utrjuje razlike med materialno proizvodnjo in družbeno dejavnostjo. Mnogi učitelji so potrti in politično apatični, pedagoški eros je zamrl, malodušnost je vse močnejša. Današnje razmere odsevajo v učiteljevo intimno notranjost, v njegovo moralo, hotenje in zaupanje.
.- . -'a-U
Razpeti smo med resničnim in pričakovanim. V osnovnem in srednjem izobraževanju, kjer je močan poudarek na vzgoji, mladi zahtevajo in potrebujejo učitelja, ki je moralno in politično prepričan v družbena razmerja ter jim je s svojim prepričanjem in odnosom do družbe za zgled. Vendar današnji učitelj že dlje Časa ni subjekt svobodne menjave dela, združevanja dela in sredstev, odločanja o pogojih svojega dela in niti v celoti o vzgojno-izobraževalnem procesu.
Še težje je učiteljem predmetnih področij, v katerih se neposredno kažejo vsa družbena protislovja. Posledica današnjih razmer je med drugim to, da močno upada vpis v šole za izobraževanje pedagoških delavcev, da lani ni bilo niti enega kandidata za vpis na katedro za samoupravljanje s temelji marksizma. Naš rod je videl v svojih uči-'.».•-■risrš..
■—■'S'
11. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
l
Beseda delegatov
teljih zglede, ki so nas spodbudili, da smo se zapisali pedagoškemu delu. Današnji učitelji in njihovo mesto v vrednostni lestvici pa niso več niti spodbuda niti zgled mladim, da bi se odločali za pedagoško delo.
Težko je govoriti prepričljivo o razrednem boju, o osvobajanju delavskega razreda, o marksizmu, bratstvu in enotnosti, če začenja učitelj dvomiti v samoupravni socializem. Delovni ljudje in delav'sk; razred Jugoslavije pa prav gotovo ne potrebujejo učitelja, ki dvomi in ne zaupa več družbi.
Sindikat bo moral spremeniti dozdajšnji način dela, da si bo znova zagotovil ustrezno mesto. Prav tako tudi sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju, katerega dela smo v preteklosti doživljali kot nemoč, saj so bila njegova prizadevanja večinoma neučinkovita. Predvsem pa je potrebno, da vrnemo učitelju
ustrezno družbeno mesto. Ni dovolj, da znamo razmere v družbenih dejavnostih razlagati, čas je, da jih spremenimo!
Olga ŠTANGAR, Predoslje pri Kranju Za spremembe je skrajen čas
Po 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije so se družbena protislovja zaostrila, gospodarske težave pa so posegle v življenje slehernega delavca. Kljub množičnemu zavzemanju, da bi se delež družbenega proizvoda za vzgojo, izobraževanje in znanost ne zmanjšal, se razmere niso spremenile v prid delavcev te dejavnosti. Čeprav se skupaj z drugimi delavci tudi v Kranju zavedamo, da družbenogospodarski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju ne more biti boljši vse dotlej, dokler ne bodo doseženi boljši proizvodni rezultati in večji dohodek v celotni materialni proizvodnji, ne moremo molče prek vse občutnejših neskladij.
Po letu 1979, ko je začel veljati Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, smo delavci v vzgoji in izobraževanju smeli sredstva za osebne dohodke in skupno porabo povečevati le ob hkratnem povečanju sredstev za akumulacijo, in to sprva za 20, nato pa za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Prav to je povzročilo občutno zaostajanje rasti osebnega dohodka glede na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu, ob tem pa vse očitnejše nezadovoljstvo delavcev v vzgoji in izobraževanju. Nezadovoljstvo je doseglo svoj vrh v letih 1983 in 1984, ko je bilo zaostajanje za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu tudi v občini Kranj najočitnejše. Analiza gibanja osebnih dohodkov izvajalcev v družbenih dejavnostih za obdobje 1979—1984, ki jo je zato da bi se izoblikoval predlog za postopno izravnavo razlik, pripravila strokovna služba SIS občine Kranj, je potrdila, da resnična rast osebnega dohodka v vzgoji in izobraževa-
nju, ob siceršnjem realnem padcu osebnega dohodka za približno 10 odstotkov za rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, zaostaja v izobraževanju povprečno za 6 odstotkov.
Ugotavljamo, da ta trditev ne drži za srednje usmerjeno izobraževanje, kjer je zaostajanje bistveno večje. Stanje je v srednjih šolah v letu 1986 slabše kot leta 1985, saj v letu 1986 še niso prejeli nobene amortizacije, osebni dohodki pa močno zaostajajo. To povzroča po šolah skrajne napetosti, n;zado-voljstvo, nezaupanje, slabša odnos do dela, iz šol pa odhajajo kakovostni učitelji (iz nekaterih šol jih je v šestih mesecih odšlo 15).
Hkrati s prizadevanji za ustreznejši družbenogospodarski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju moramo skrbeti tudi za izboljšanje delovnih razmer v vzgoji in izobraževanju. Nizki osebni dohodki delavcev vplivajo že danes na kar sramotno nizke pokojnine upokojenih delavcev, ki so vse svoje moči, znanje in polet dali za skupno dobro. Današnje razmere vplivajo slabo tudi na poklicno odločanje mladih za pedagoške šole.
Z reformo, ki poteka na celotnem področju vzgoje in izobraževanja, oblikujemo novo podobo vzgojno-izobraževalnga sistema. S podružbljanjem se osnovna šola vključuje v skupna prizadevanja delovnih ljudi in občanov za socialni, kulturni in gospodarski razvoj okolja, zato mora biti naša skupna skrb. Skrajni čas je, da vzgojno-izo-braževalna dejavnost postane enakovreden del združenega dela in da zagotovimo ponovno rast deleža družbenih sredstev za to področje.
Angela NOVAK, Murska Sobota Že leta opozarjamo
Uvrščanje vzgoje in izobraževanja med splošno porabo, ki je že nekaj let omejena, je pripeljalo to področje v težak gmotni položaj, prav tako pa tudi delavce te dejavnosti. Vsa ta leta smo opozarjali ožjo in širšo družbenopolitično skupnost in družbenopolitične organizacije na slab položaj naših delavcev. Te cilje smo skušali doseči z delegatskim sistemom, v katerega še vedno zaupamo. Ne zdi se nam sprejemljiva druga pot, ki se vse bolj uveljavlja, da bi si zboljšali položaj in osebne dohodke z izsiljevanjem, s štrajki in grožnjami, saj tak način slabi samoupravni sistem in samoupravni položaj delavcev.
Načrtovalci tako imenovane družbene porabe in sestavljale! razvojnih dokumentov bi se morali zavedati položaja in tega, da so nujne drugačne rešitve. Ne smemo dovoliti, da se bodo
ukrepi razlikovali od delegatskih odločitev. Tako ravnanje povzroča v šolah nemir in nezadovoljstvo. Učitelji, ki vzgajajo učence za samoupravljalce, niso več prepričani, da samoupravni sistem deluje, saj se pereča vprašanja rešujejo velikokrat z administrativnimi ukrepi.
Tudi solidarnost doživlja vsako leto večje strese, saj se pri njej vedno nekaj zatika. In vendar najmlajši ne bi smeli nositi posledic zaradi take ali drugačne razvitost gospodarstva v njihovem okolju, saj se izobražujejo za potrebe vse Slovenije in se bodo tudi vključevali v združeno delo po vsej Sloveniji. Žal pa je' razvrednotenje znanja in izobrazbe v naši družbi pripeljalo do tega, da se vpis v usmerjeno izobraževanje na našem območju iz leta v leto manjša. Učenci ostajajo doma ali pa se zaposlujejo.
Elizabeta HORVAT, Lendava
Danes ni lahko biti prosvetni delavec
Danes ni lahko biti prosvetni delavec — pa ne le zaradi gmotnih razmer, zaradi dela in življenja, zelo odgovorna je učiteljeva in vzgojiteljeva vloga v preobrazbi vrtca in šole. Uresničevanje temeljnih načel te preobrazbe je proces, ki zahteva nenehno preverjanje načel v praksi, kritično razčlenitev doseženega ter ustvarjalno spopolnjevanje programov v skladu z razvojnimi potrebami.
Družba nalaga delavcem v vzgoji in izobraževanju vedno nove in zahtevnejše naloge. Družbeno vrednotenje vzgoje in izobraževanja je v resolucijah lepo zapisano, v praksi pa je povsem drugače. Družbenogospodarski in gmotni položaj učiteljev in vzgojiteljev se je zadnja leta izredno poslabšal. Svobodna menjava dela ni v celoti zaživela. Večletno zaostajanje osebnih dohodkov povzroča med pedagoškimi delavci precej nezado-
voljstva, ki vpliva tudi na doi^ . čajoče mlade rodove, zmanjša se pripravljenost prosvetnih dr lavcev za aktivno vključevanj^ a družbenopolitično življenje. ^
Načelo »za približno enafe delo in uspehe enako plačilo«F ne uresničuje. Zakaj mora br učitelj kaznovan, če je zaposleP revnejši ali manj razviti občiip Zakaj moramo tako počasi in nj1-celostno reševati gmotni polož" družbenih dejavnosti, medte* ko na nekaterih drugih področju1 hitro najdemo rešitev?	r1
Nizki osebni dohodki v vzgu, in izobraževanju so tudi vzroki^ nizke pokojnine delavcev v tfv, dejavnosti, zato ti ne morejo flT zumeti, zakaj družba tako slal* vrednoti njihovo minulo de* ^ Učitelji, ki so po vojni obnavlj* rc in ustvarjali naše šolstvo, so $ it plačani s pokojnino, s kate,:^ komaj životarijo.	L
Darinka RAKUŠA, Ormož
Razlike med razvitimi in nerazvitimi se poglabljajo
Solidarnost med občinami SRSlovenije je bila vedno predmet obširnih razprav. Trenja, ki nastajajo med gospodarsko močnimi in gospodarsko šibkimi občinami, povzročajo veliko hude krvi. Področje družbenih dejavnosti, in znotraj njih osnovno šolstvo, je deležno pri solidarnosti posebne pozornosti. Kljub temu da ta sistem ves čas živi med nami, ugotavljamo, da . je razkorak med razvitimi in nerazvitimi občinami pri standardu osnovnega šolstva vedno večji.
V občini Ormož smo o sistemu solidarnosti oziroma njenih rezultatih v zagotovljenem programu osnovnega šolstva veliko razpravljali. Zavedamo se, da je težko dobiti večino potrebnega denarja od drugod, res pa je tudi, da ga naše gospodarstvo samo ne zmore združiti dovolj.
Razlike, ki so nastale pri standardu osnovnega šolstva po Sloveniji, so že neverjetne, veliko večje kot bi glede na usmeritve našega družbenega razvoja smele biti. Nerazvite občine preprosto ne moremo slediti sodobni opremljenosti. Delež družbenega proizvoda, ki ga namenjamo izobraževanju, se že nekaj let zmanjšuje. Tudi zaradi tega se zaostrujejo odnosi pri zbiranju in dodeljevanju denarja manj razvitim občinam. Se odgovorni zavedajo, kam to vodi?
Osnova za izračun solidarnosti je vrednost zagotovljenega programa v osnovnem izobraževanju, ki je določen z zakonom. Ta pa je že več let pri republiški izobraževalni skupnosti nerealno — prenizko ocenjen. Prav tako je nerealno vrednotenje materialnih stroškov. Če bi bila osnova za izračun solidarnosti realna vrednost zagotovljenega programa, gotovo ne bi nastajale take razlike pri vrednosti enote storitev, pa naj bo to oddelek kot zdaj ali vrednost programa v okviru svo-
bodne menjave dela. Zdaj-naf*]** zvite občine vrednotijo zagotovi Ijeni program zase veliko višjf0 kot ga priznavajo nam. Gle^1 tega bi morali znotraj republišk) izobraževalne skupnosti dos4S( izenačitev.	jSl
Od nekaterih bogatih obči]1’' slišimo velikokrat razne očitkj zato, ker morajo zbirati denar) ^ manj razvite. Ljudje v teh obS®' nah bi se morali zavedati,da 51 . možnosti za razvoj gospodarsP f od občine do občine zelo razlik ne. Vsem ni dano imeti viso*®' donosne industrije. Zato jf1' nujen takšen sistem solidarnost' ki bo manj razvitim resničn1« pomagal prebroditi neskladji med sredstvi, ki so jih sposob5 sami zbrati, in tistimi, ki bi jih p'' P trebovali za kolikor toliko not P malno delo.
V preteklih osmih letih sin1' nerazviti veliko zamudili. Nizk' osnove so ob vztrajnem indeksi ranju zvečanja skupne porab naredile svoje. Razlike med r-zvitimi in nerazvitimi so se več*! le. Nezadovoljstvo naših prOj svetnih delavcev narašča. PoR že omenjene slabe opremljenos1 šol so predmet nenehne kritik1 velika zaostajanja osebnih do hodkov, posledica tega pa tudiž' sramotno nizke pokojnine našit | upokojenih učiteljev. Akcije, d' | bi to spremenili, niso rodile vef | jih sadov, delati pa moramo ^ . po enakih predmetnikih in učni* *■ načrtih, ki jih določa zakon.
Gotovo pa ni v prid narod J nemu napredku, da bi manj ra ( zviti kraji imeli tudi manj moi -nosti za izobrazbo svojih osno'1' nošolcev. S tem bi otroke nekaj terih območij že nekako rezervij P rali le za nekatera dela, kar bi gf * tovo preprečilo normalno selek’ P cijo znotraj družbe. Sposobnih / moramo dati vso možnost ža naj P predovanje in uveljavljanje glede na to, od kod prihajajo t
Lidija LAZAR, Laško Solidarnostna pomoč ni miloščina
i
V občini Laško smo uresničili že več varčevalnih ukrepov: ukinili smo eno podružnično šolo in brezplačne prevoze otrokom, ki obiskujejo šolo v drugem okolišu, povečali prispevke staršev za dodatne dejavnosti, oddelke podaljšanega bivanja imamo močno napolnjene...
Čeprav imamo najvišjo prispevno stopnjo v Sloveniji za osnovnošolsko izobraževanje (%), so naše šole slabo opremljene, učiteljevo delo pa je — kljub 25 uram neposrednega dela z učenci na teden nižje vrednoteno kot drugje. Najvišji prispevni stopnji moramo dodati še dvanajstletno združevanje denarja za posodobitev šolskega prostora po stopnji 0,8 %.
Posledica vsega navedenega ( je, da so osebni dohodki nad' povprečno obremenjeni s pr1'j , spevki za izobraževanje in s® zato slabše možnosti za kulturi ~ telesno kulturo in otroško vaf' stvo. Zaradi slabega gmotnega stanja je tudi raven storitev ra' I zmeroma nizka, pri osebnih d°'| v hodkih prosvetnih delavcev P3 j1 ne moremo nadomestiti prl' s manjkljaja iz prejšnjih let.
Manj razviti ne želimo in i,6j r prosimo miloščine, želimo si R s da v dialogu med revnejšimi 111 k bosateišimi ne bi zmerai ooteg' 1
bogatejšimi ne bi zmeraj poteg' nili krajšega konca. Solidaf' nostna sredstva nam morajo p0' magati, da bomo razvili svoj6
sposobnosti za hitrejši napr
edek t
in se tako približali razvitejšin1 Nadaljevanje na 4. str.
1
s
^ I
Stran
— 't.r- ■ r,., rr: rr: .o?" ;~c r‘irzv?r : ■
PROSVETNT DELAVEC, 31. marca 1986 —št. 6
^CARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1986
Po poti velikega učitelja
rr •■P'P' ■■■
Vrv, •,>r
[ Vsako leto, približno ob enakem času priredi Izobraževalna skupit Slovenije slovesnost in na njej podeli Žagarjeve nagrade in priznala.
r* . Letošnja slovesnost ob tem tradicionalnem prazniku slovenskega 'itfolstva je bila v petek, 28. marca v Okrogli dvorani Cankarjevega doma Ljubljani. Ob tej priložnosti so podelili nagrade Lei Brodnjak, Mi-jOanu Kabaju, Veni Kušljan, Stanku Lodrantu, Marici Nakrst, Jožetu “lentinčiču in Ivanu Zeletu, priznanja pa so prejeli: Center za glas-vzgojo Koper, Osnovna šola Bratov Ribarjev Brežice in Srednja tehniških strok Franc Leskošek Luka iz Ljubljane.
Slovesnost je polepšal izbran kulturni spored, v katerem so nastopili študenti akademije za glasbo in plesna skupina šolskega centra Vojvodina Tolmin. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj. Njegove besede in besede predsednika Odbora za podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj Ivana Godca so znova potrdile pomen in vrednost kakovostnega učiteljevega dela in dosežkov tiste prizadevnosti, ki se dvigne visoko nad povprečje. Pedagoških delavcev s takimi lastnostmi in ravnanjem pa ni malo na Slovenskem: ljudi z izredno delovno in človeško močjo —takih, ki so dajali več, kot so od njih zahtevali.
i«'jp GOVORA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠ-rtiC/'V£ SRS DUŠANA ŠINIGOJA ji-
K; Skupščinska razprava o inovativnosti, za katero smo se v Izvršnem dalj časa pripravljali in povezovali več strokovnjakov iz teh po-rr°čij, povezana z analizo potreb in možnosti izobraževanja, je pripe-jHa do nedvoumnega sklepa, da glavni »infrastrukturni izziv« do klw Ca ^očletja v naši republiki ne bodo niti ceste niti železarne, ampak ji dober, vse boljši in učinkovitejši sistem vzgoje in izobraževanja, od i J vttca do doktorata, od mladih nog do pozne starosti, od splošnih širo-osnov do specialnih usposobljenosti.
J Morda se pod pritiskom trenutnih težav dozdeva, daje edino nere-I .jVfio vprašan je v tej zvezi pomanjkanje denarja. Vendar izkušnje dežel z J rJtZvitejšimi izobraževalnimi sistemi opozarjajo, daje mnogo hujši pro-tc(blem pomanjkanje dobrih konceptov in strah pred spremembami. Pov-sjd pa se je šolstvo razvilo v prevelik in predrag organizem, da bi ga “tužbe prepustile stihiji in se odrekle njegovemu usmerjanju. Nasprot-n°< kar se da pozorno spremljajo njegovo delovanje in učinke.
, Brez pedagoških delavcev ni nobene reforme. Tega smo se zavedali, *° smo se odločali za kakovostni dvig njihove izobrazbe na fakultetno raven. To bomo morali upoštevati pri zagotavljanju sredstev za njihovo r' '!alno strokovno izpopolnjevanje. In predvsem moramo dojeti, da je llreditev njihovega družbenoekonomskega položaja, z izenačitvijo sf Asebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu vred prva in neodložljiva ef^oložba v našo skupno boljšo prihodnost.
škj Pri tem pa moram poudariti, da tako spoznanje ali če hočete taka idptreznitev ni stvar enega ali dveh funkcionarjev, niti samega Izvršnega j Veta ali politične organizacije ali kakšnega drugega organa, ampak >ci sakega in celotne družbe. Postati mora družbena prisila, nujna zavest.
Podučiti je treba slehernega Slovenca, ki še misli, da se da tovornjak r 2 \oziti enako kot volovsko vprego, da si je za to treba urezati le daljšo oi^ibo. In takih ni malo..
. ^ Obuditi je treba Žagarjevo izkušnjo izpred šestdesetih let, ki jo je :tv Žagar takole opisal: »Življenje pri nas je težko, ljudje si s težkim delom \$in z izredno pridnostjo prislužijo toliko, da skromno shajajo... Zao-dAuaio kmečko gospodarstvo bi se izboljšalo z višjo izobrazbo, ki naj bi jo ftuatli kmetijski strokovnjaki ob podrobnem upoštevanju krajevnih ra-\SW.mer... Za šolo sem pridobil fante in može največ z dolgoletnim oseb--V n‘m stikom in razgovori, pri čemer sem jim orisal potrebo po nadaljnji dl lZobrazbi...«
V Stanko Žagar je bil aktivist razvoja, vzor, ki dviga učiteljevo delo v, po Posebno poslanstvo. Vsak pedagoški delavec, ki stopi po Žagarjevi
id Poti, je nadvse dragocen in mu dolgujemo moralno priznanje.
MILAN KABAJ, profesor telesne vzgoje, višji predavatelj za teorijo in metodiko šolske telesne vzgoje ter za teorijo in metodiko plavanja na Pedagoški akademiji v Mariboru, je prejel Žagarjevo nagrado za svoje uspešno delo pri razvoju teorije in prakse telesne vzgoje na področju osnovnošolskega izobraževanja.
Vsa njegova življenjska pot je povezana z razvojem telesne kulture v Sloveniji. Je ugleden stro-
kovnjak za problematiko osnovnošolske telesne vzgoje, odličen metodik in organizator. Pomembno je njegovo delo na kadrovskih šolah od učiteljišča, srednje šole za telesno vzgojo do Pedagoške akademije v Mariboru, saj je znal motivirati in usmerjati mlade v kakovosten razvoj telesne kulture tako v šolah kot tudi v društvih in vkra-jevnih skupnostih. Ob vsem tem delu je opravi jal tudi številne odgovorne samoupravne in politične dolžnosti.
IVAN ŽELE, predmetni učitelj in dolgoletni ravnatelj ter družbeni in politični delavec, je prejel Žagarjevo nagrado za izreden prispevek v razvoju šolstva v Beli krajini. Je eden tistih prosvetnih delavcev, ki so svojo napredno idejno podobo začeli oblikovati med narodnoosvobodilnim bojem in se po osvoboditvi posvetili učenju in delu. Delal je v Adlešičih, Črnomlju, Tribučah in zdaj dela že veliko let v Metliki.
Svoja prizadevanja je najprej usmerjal v obnovo šolstva v Beli krajini in pri tem posebno skrbel za ustrezne kadre na šolah, za njihovo dodatno usposabljanje, in jih usmerjal pri delu. Zavze-
mal se je za posodabljanje pouka in pri tem posebej spodbujal uvajanje aktivnih učno-vzgojnih oblik in metod vzgojno-izobra-ževalnega dela, demokratizacijo odnosov med učenci in učitelji ter uvajanje sodobne učne tehnologije. Posebno pozornost je namenjal razvijanju in ohranjanju izročil NOB med mladimi. Izredne uspehe je dosegal na področju poklicnega usmerjanja.
S svojim delovanjem je pripomogel k vsestranski vpetosti dela in življenja osnovne šole v družbeno okolje. Pomembne so njegove zasluge pri oblikovanju občinske in potujoče knjižnice ter za ustanovitev delavske univerze v Metliki.
VENA KUŠLJAN, profesorica slovenskega jezika na Srednji pedagoški šoli vLjubljani, je prejela Žagarjevo nagrado za predano pedagoško delo in inventivnost na področju pouka slovenskega jezika.
V več kot tridesetletnem učiteljevanju je uspešno prenašala svoje bogato znanje, značajsko trdnost, odločnost in humanistično usmerjenost na rodove mladih. Mladi je ne cenijo samo po velikem znanju Slovenščine, temveč tudi zaradi njene izredne
vzgojne moči, pedagoške doslednosti, kot svetovalko in prijateljico.
Svoje prepričanje je uveljavljala tudi v reformnih procesih pedagoškega šolstva, kjer se je zavzemala za kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Neprecenljiv je tudi njen prispevek na strokovnem področju, saj se že več let zavzema za gibanje Slovenščina v javni rabi, sodeluje pri snovanju učnih načrtov in je soavtorica jezikovnega učbenika za srednje šole.
STANKO LODRANT, profesor kemije na ravenski gimnaziji, je prejel Žagarjevo nagrado za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja ter strokovno in raziskovalno dejavnost na področju poučevanja kemije.
Komaj triindvajsetleten se je zaposlil na ravenski gimnaziji in ji ostal zvest vse do danes. Več kot dvajset let je nosil sam vse breme
pouka kemije na šoli, obenem je bil začetnik eksperimentiranja in raziskovalnega dela. V laboratorijih domače industrije že več let uspešno delajo in raziskujejo strokovnjaki — njegovi učenci in s tem potrjujejo njegovo uspešno pedagoško delo.
Predan je glasbenemu in besednemu ustvarjanju in si prizadeva za bogatejše kulturno, življenje v rojstnih Prevaljah.
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO KOPER je prejel Žagarjevo priznanje 1986 za izjemne uspehe pri razvijanju glasbene dejavnosti, njene sveže in predorne učinkovitosti ter široke odprtosti v slovenski kulturni prostor. Od leta 1967 združuje Centerza glasbeno vzgojo Koper v letu 1948 ustanovljeno Glasbeno šolo Koper ter glasbeni šoli v Izoli in Piranu, ki bosta letos praznovali tridesetletnico delovanja.
Iz skromnih začetkov je center prerasel v eno najboljših glasbenih šol na Slovenskem. Blizu 8000 učencev sodeluje z 20 različnimi glasbili na številnih prireditvah, v komornih skupinah, harmonikarskem, godalnem in pihalnem orkestru, v pihalnih orkestrih treh obalnih občin.
Številni učenci uspešno nadaljujejo glasbeno šolanje. Glasbene šole priredijo vsako leto do petnajst samostojnih glasbenih večerov najboljših učencev in so že več let aktivne oblikovalke glasbenega in kulturnega življenja obalnih mest.
Godalni orkester tesno sodeluje z zamejstvom, na koncertu VI. kulturnega srečanja treh dežel Alpe-Jadran pa je v letu 1980 zastopal Slovenijo.
Trideset prvih in drugih nagrad na republiških ter 12 prvih in 4 druge na zveznih tekmovanjih v preteklem srednjeročnem ' obdobju potrjujejo izjemno kakovost vzgojno-izobraževalnega dela delavcev centra. Zato so posamezniki in šole prejeli širša družbena priznanja.
osnovna Sola bratov RIBARJEV BREŽICE je
prejela Žagarjevo priznanje za visoke vzgojno-izobraževalne
dosežke, kakovostno organizirane interesne dejavnosti, za sodelovanje s krajevno skupnostjo ter utrjevanje bratstva in enot-
Milan Kabaj
Vena Kušljan
Stanko Lodrant
Marica Nakrst
^ IZ UVODNE BESEDE IVANA
rf odbora za podelitev $ _________________
GODCA, PREDSEDNIKA ŽAGARJEVIH NAGRAD
jV'
ca Zbrali smo se, da izrečemo vij Priznanje pedagoškim delavcem, ;0' ki so se dvignili visoko nad pov-:k' Prečne, gredo odločno po Žagar-itt levi poti jn USpešno orjejo brazde i3' Prihodnosti.
mj Današnji čas pedagoškim dejo' ‘ovcem ni naklonjen, vendar ve-cfna kljub temu dela prizadevno, *er se zaveda plemenitosti svo-IeSo poslanstva. Vedo, da so jim župani številni mladi ljudje, zato gj N njihova odgovornost še toliko tj- Večja.
rj. Pedagoško delo ni vedno sc! ^trezno poplačano. Ne bilo bi
prav, če bi ostali le pri tej ugotovitvi. Pedagoško delo ne more biti povsem odvisno od uspehov naše materialne proizvodnje. Hitreje bo treba razvijati svobodno menjavo dela; pri tem morajo imeti dejavno vlogo tudi sami učitelji, da bo zmagala in se utrjevala zavest o povezanosti gmotne proizvodnje in družbene nadgradnje. Pedagoški delavci imajo vso pravico zahtevati, da se uredi njihov družbenogospodarski položaj, hkrati pa morajo z delom in uspehi dokazovati pomen vzgoje in izobraževanja.
MARICA NAKRST je prejela Žagarjevo nagrado za predano pedagoško delo z učenci, inovativnost v uvajanju kulturnih programov v osnovni šoli in zunaj nje in za oranje ledine na področju filmske vzgoje v osnovni šoli.
Poučevala je na osnovni šoli Milojke Štrukelj, od leta 1962 pa na solkanski osnovni šoli v Novi Gorici. Ob marljivem delu v šoli in zunaj nje je končala študij na Višji pedagoški šoli, smer slovenščina in srbohrvaščina, in na Dopisni šoli za filmsko in televizijsko vzgojo. S svojim marljivim
delom in iskanjem novih oblik dela z učenci je hitro prerasla okvire svoje šole in poklica in je že več let vsestransko dejavna na strokovnem, pedagoškem in kulturnem področju. Po zelo uspešnih seminarjih o filmski vzgoji jo poznamo učitelji po vsej Sloveniji-
Sodelovala je pri pripravi učnega načrta filmske vzgoje za osnovne šole in usmerjeno izobraževanje in pri uvajanju novosti ob prenovi učnih načrtov na področju kulturnih dejavnosti. Obsežno je njeno publicistično delo v strokovnih revijah in dnevnem časopisju.
Jože Valentinčič
nosti v Jugoslaviji.
To je ena tistih osnovnih šol, ki je ob tesnem sodelovanju učiteljev, učencev in dejavnikov v krajevni skupnosti kar najbolj uresničila vzgojno-izobraževalne smotre sodobne šole. Zavidljivi vzgojno-izobraževalni uspehi šole so posledica skupnega, do potankosti načrtovanega delovanja strokovnih in samoupravnih organov šole. Šola s takšno organizacijo je postala hospitacijsko središče za učitelje
Ivan Žele
Posavja ter učence in študente kadrovskih pedagoških šol. Več deset skupin interesnih dejavnosti vključje v tovrstni vzgojno-izobraževalni proces vse učence šole, na drugi strani pa se te dejavnosti tesno povezujejo z dejavniki v krajevni skupnosti in občini.
Z'aktivnim delovanjem v skupnosti šol, ki nosijo ime bratov Ribarjev, krepi šola bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti.
f LEA BRODNJAK, vzgojitelja in ravnateljica Vzgojno-
til	r rr rs r\ »V* ♦,,/T
Jlca m ravnateljica Vzgojno-yarstvene organizacije Studenci, r. Je dobila Žagarjevo nagrado za 1 svoje delo v predšolski vzgoji.
, Njeno delo j- povezano z rastjodružbene: bizapredšol-jii j/6®3 otroka zaonjih 25 let. Že k°t vzgojiteljica se je v prvih f et'h zavzemala za kakovosten g. razvoj predšolske vzgoje, se ne-nehno izobraževala, uvajala Ij, Jtove metode in prisluhnila po-• tebajn otrok, staršev in časa. tvot ravnateljica si je pridobila tokovno avtoriteto s- svojo
osebno vrednostjo. Pri vodenju vrtca je čutiti njen delovni polet, ki ga uspešno prenaša na sodelavke. Ob tem uveljavlja tudi svoje organizacijske sposobnosti in pedagoški optimizem, zahtevo po stalnem samoizobraževanju sodelavcev in kulturen odnos do celotnega življenjskega okolja. Tako omogoča uresničevati zahtevo, da morajo biti dobrine predšolske vzgoje dostopne vsem otrokom.
Ob svojem strokovnem delu pa je tudi zavzeta družbena delavka.
JOŽE VALENTINČIČ, profesor pedagogike in psihologije in magister pedagoških znanosti, je prejel Žagarjevo nagrado za obsežno in bogato andragoško in publicistično delo.
Visokošolski študij je končal ob delu, in to je dalo vsebino pretežnem delu njegovega poznejšega delovanja. Izobraževanje odraslih, delo s starši, delo z mladino zunaj institucionaliziranih vzgojno-izobraževalnih oblik in delo na področju družbenopolitičnega in obrambnega usposab-
ljanja občanov je postalo predmet njegovega delovanja, raziskovanja, svetovanja in usmerjanja. Bogate izkušnje na tem pionirskem področju dela v Sloveniji je z vso pripravljenostjo prenašal na druge in prav iz teh izkušenj in potreb je napisal prvo slovensko andragoško didaktiko in prvo slovensko andragogiko.
V zadnjih šestih letih je kot direktor in glavni urednik Prosvetnega delavca izboljšal kakovost tega glasila in gr še posebej namenil reformi izobraževanja.
SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK FRANC LE-SKOŠEK-LUKA LJUBLJANA
je prejela Žagarjevo priznanje za poglobljeno pedagoško delo z učenci, skrb za njihov razvoj, za delovno vzgojo, za vzgojo mladine v skladu z družbenimi smotri. Poleg tega pa je šola nosilka bogatega družbenopolitičnega in kulturnega poslanstva v ožjem in širšem okolju. V svojem osemintridesetletnem razvoju, od nekdanje industrijsko-kovinarske šole pa do današnje srednje šole tehniških strok je bila šola ves čas tesno povezana s svojim ustanoviteljem Titovimi zavodi Litostroj. Danes je skupaj s šolskimi delavnicami, z domom učencev in izobraževalnim centrom ena izmed njihovih tozdov.
Za Litostroj pomeni šola ves1, čas temeljni vir kadrov, ki so pomembno pripomogli k razvoju njegove zahtevne proizvodnje. Sola pa je bila odprta vedno tudi za izobraževanje mladine in odraslih za širše potrebe.
Raznovrstna vzgojno-izobra-ževalna dejavnost je zahtevala od delavcev šole ves čas iskanje najustreznejših oblik in vsebinskih rešitev. Šola ni le sledila razvoju sodobnih učnih metod in učne tehnologije, ampak je k temu razvoju prispevala tudi svoj delež. Svoje izkušnje so njeni učitelji prenašali tudi učiteljem drugih šol v Sloveniji. Učitelji te šole so avtorji številnih skript, vaj in nekaterih učbenikov.
dogodki
novosti
Nadaljevanje z 2. str.
Občinski sindikalni svet Lenart Manj razvite občine imajo večje težave
Že nekaj čaSa ugotavljamo, da je družbenogospodarski položaj delavcev v družbenih dejavnostih kritičen, da so te dejavnosti zaradi omejevalnih ukrepov na robu še znosnega, da nam odhajajo v pokoj rodovi učiteljev, vzgojiteljev, zdravstvenih in drugih delavcev, ki so v povojnem obdobju nosili glavno breme družbenega razvoja, s sramotno nizkimi pokojninami.
Te težave so v občinah, kjer je gospodarska moč združenega dela šibka, še toliko večje. Res je, da je bilo v zadnjem letu nekaj storjenega za izenačevanje razmer v družbenih dejavnostih, pa tudi solidarnost se je nekoliko povečala, vendar doteka solidarnostna pomoč zelo neredno in ob sorazmerno velikih časovnih
zaostankih. Tako znaša dolg za preteklo leto še zmeraj 10 do 15 odstotkov predvidenih sredstev — ni treba posebej poudarjati, kaj to pomeni za izvajanje zagotovljenih progrdmov.
V občini Lenart, ki dosega 30 do 35 odstotkov republiškega povprečja narodnega dohodka in družbenega proizvoda v SR Sloveniji, ne bomo mogli slediti programom na republiški ravni. In vendar slovenskemu delavcu ne more biti vseeno, kako in v kakšnih razmerah živi in zadovoljuje svoje osebne in družinske potrebe delavec v nerazvitem okolju.
Ob vsem tem pa želimo 'poudariti, da solidarnosti ne razumemo kot miloščino, marveč kot družbenogospodarsko pomoč, o kateri naj bi odločali delavci.
Rudi ŽNIDARIČ, Oplotnica
Negotova prihodnost celodnevnih osnovnih šol
Pred desetimi leti smo začeli uvajati celodnevno osnovno šolo. Bila je to splošna družbena, strokovno in politično utemeljena akcija in občine so tekmovale, katera bo čimprej ustvarila možnosti za ustanovitev čim več celodnevnih osnovnih šol na svojem območju. Ta prizadevaja so imela takrat tudi splošno družbeno gmotno podporo, češ da gre za poskusno obliko osnovnega izobraževanj a, ki se mora v nekaj letih potrditi.
Lani je bila deseta obletnica celodnevnega osnovnega šolstva. Slišali smo veliko strokovnih in političnih izjav, da je celodnevna osnovna šola vsestransko opravičila svoje mesto in delo, žal pa nismo slišali glasnih zagotovil glede gmotnih možnosti za njen nadaljnji razvoj. Tisti, ki delamo v celodnevnih osnovnih šolah, ugotavljamo, da je gmotno breme te dražje šole padlo skoraj v celoti na ramena učiteljev oziroma delavcev te dejavnosti — morda celo na ramena delavcev vseh družbenih dejavnosti v občini, saj vemo, da so sredstva za družbeno porabo omejena.
Celodnevno osnovno šolo smo začeli uvajati kot poskusno obliko dela. Ker poskus ne more trajati večno, moramo ugotoviti,
ali nam celodnevna osnovna šola ustreza ali ne. Če smo ugotovili, da se je celodnevna osnovna šola potrdila kot boljša oblika osnovnega izobraževanja in vzgoje, bi morala biti dostopna vsem osnovnošolskim otrokom, sicer so kršene ustavne pravice staršev, saj morajo biti možnosti za osnovno izobraževanje za vse otroke približno enake.
Odprto je tudi vprašanje nagrajevanja pedagoških in drugih delavcev v celodnevni osnovni šoli. Podedovani dodatek za delo v celodnevni osnovni šoli, sprejet ob ustanovitvi, je ostal v različnih oblikah in zneskih še do danes. Tedanji predlagatelji tega dodatka pa se ob različnih pogledih nanj danes skrivajo za izjavo: sami si ovrednotite program. Meril ne pove nihče. To pomeni, da lahko vsaka občina ovrednoti to delo po svoje.
S takim ravnanjem in v takih razmerah se zmanjšuje zaupanje delavcev v samoupravno urejanje njihovega gmotnega položaja, prav tako pa tudi zaupanje v delo sindikata. Pri reševanju večine težav se je namreč pokazalo, da je sindikat neučinkovit in potisnjen ob rob državne in druge administracije.
11. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Beseda delegatov
Rudi MOGE, Maribor Nezadovoljstvo prehaja v malodušje
Družbenogospodarski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju je zelo težak in se je zadnjih-pet let neprestano slabšal. V veliko vzgojno-izobraževalnih organizacijah je to povzročilo, ko ne morejo več uspešno opravljati svoje vzgojno-izobraževalne vloge. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so tako nizki, da živijo v slabših življenjskih in delovnih razmerah kot delavci drugih področij združenega dela.
Tako stanje s svojimi težkimi posledicami za delo šol in socialno varnost prosvetnih delavcev povzroča val ogorčenja, utemeljenih kritik in zahtev, da se hitreje rešujejo nastale težave. Današnje razmere porajajo pri
Asta SILA, Postojna Znanju pravo veljavo!
Vsem, ki delamo v vzgoji in izobraževanju je že nekaj časa jasno, da je treba pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v izobraževanju, sproti odpravljati, ne pa čakati, da se bo raven znanja učencev še bolj znižala. To zniževanje ravni znanja je predvsem posledica premajhne motiviranosti učencev, v zadnjem času pa tudi učiteljev.
Vse resolucije poudarjajo potrebo po preoblikovanju gospodarstva in uvajanju zahtevnejših programov. Za to zahtevnejšo tehnologijo moramo seveda usposobiti potrebne strokovnjake. Hkrati pa dobiva učitelj nizke osebne dohodke, češ da gospodarstvo ne prenese večjih obremenitev. Odločiti se moramo torej, ali šolstvo potrebujemo ali pa ga samo moramo imeti.
Lani smo predvideli, da se bodo osebni dohodki zaposlenih v usmerjenem izobraževanju približali osebnim dohodkom zaposlenih v gospodarstvu. Zdaj ugotavljamo, da se je zaostajanje v resnici še povečalo. Zato zahtevamo, da se v tem letu najdejo sistemske’rešitve. S tem ne bomo rešili le vprašanja delavcev v vzgoji in izobraževanju, marveč tudi družbeno prihodnost. Samo
ljudeh kritičnost, nestrpnost. Ta je vejikokrat posledica nepravilnega razumevanja stvari in globljih sprememb v vrednostni usmerjenosti, ki vodi v apolitičnost ali malodušen umik v zasebno življenje in delo.
Prevladujoče ozračje in opisane razmere pa ne opozarjajo samo na krizo zavesti, temveč so tudi izraz sposobnosti ljudi, da kritično ocenjujejo resničnost, pa tudi njihovega hotenja, da jo želijo obvladati in spremeniti. Samoupravljanje kot celosten družbeni sistem omogoča delavcem, da uresničujejo svoje družbenogospodarske pravice v skladu z družbeno zastavljenimi cilji na različne sprejemljive načine.
učitelj, ki ni preobremenjen z gmotnimi skrbmi, se lahko v celoti posveti pedagoškemu delu in učencem.
Dajmo pravo ceno in veljavo znanju, vzgoji in izobraževanju!
Samo s hotenjem, a brez znanja, ne bomo mogli uresničiti ciljev, ki jih nakazuje geslo tega kongresa:	Hočemo, znamo,
zmoremo. Brez znanja bi tudi to geslo ostalo-pri besedah.
Danica RADER, Maribor-Tezno
Za cenejšo knjigo in igračo
V današnjem času je sleherna družba pred alternativo: ali bo razvijala ustvarjalnost in napredovala ali pa bo brez nje zastala in propadla.
Zavedajmo se, da lahko le šola daje družbi in gospodarstvu ustvarjalne delavce, zato smo se
v naši celodnevni osnovni šoli odločili, da bomo razvijali oblike in metode dela, ki bodo učence spodbujale k večji ustvarjalnosti, samostojnosti, zavestni dejavnosti in kritičnosti. Tako skrbimo za vsestranski razvoj vsakega učenca, mu krepimo zaupanje v lastne
Novi učni programi za osnovno šolo
sposobnosti in humaniziramo medsebojne odnose. Celodnevna osnovna šol a daje pedagoškim delavcem širše in bogatejše možnosti za delo, učencem pa omogoča, da so uspešni na različnih področjih dela in učenja.
Zveza sindikatov poudarja, v svojih dokumentih, da je treba uveljavljati različne oblike družbene pomoči otrokom, ki živijo v gmotno in socialno šibkejših družinah. Nekaj take pomoči je
že danes, še zmeraj pa preffl^1 podpiramo letovanje otrok, n3 bavo šolskih potrebščin in P0^ dobno. Sindikat bi se moral z^' zemati za pocenitev dragih špl' skih potrebščin, pa tudi obleke'1 obutve za otroke. Zahtevati rnf ramo olajšave v davčnem sJj stemu za tiste, ki izdelujejo re^1 ki jih otroci nujno potrebuje]3 sicer bomo kmalu govorili, da )l otrok naše največje breme, in ^ naše največje bogastvo.
Razmišljanja sežanskih prosvetnih delavcev Sindikat za bolj življenjsko samoupravljanje
Vnaši družbi smo opredelili, da je zveza sindikatov temeljni spodbujevalec samoupravljanja v združenem delu, samoupravljanje pa družbenogospodarski odnos, ko delavec ustvarja, upravlja in razpolaga z delom in njegovimi sadovi. V družbeni praksi pa ta vizija delavca in njegovega sindikata pogosto zbledi. Naj to praktično pokažem na delu sindikata v osnovni šoli.
Skrb za uresničenje družbenih ciljev je v šoli zaupana vsakemu delavcu posebej, pridruži se ji skrb za kakovost dela. Nad njo bdi za to določen pedagoški vodja — lahko tudi ravnatelj, pa delavci svetovalne službe na šoli in svetovalci zavoda za šolstvo. Tudi starši in učenci imajo pri tem svojo vlogo. Za zdrave medsebojne odnose naj bi se zavzemal sindikat, vendar ne vem, kaj še lahko stori v tej razvejeni druščini in samoupravljalski organiziranosti. Isti delavci razpravljamo o istih vprašanjih na primer v svetu šole, v disciplinski komisiji in nato naj razpravljamo še v sindikatu?
Za delo in dohodek naj bi skrbel sindikat. Ko se učitelj znajde kot občan v krajevni skupnosti, kjer kritizirajo izobraževalno skupnost, da vsa povojna leta ni bila sposobna zgraditi nove šole, še sam razmišlja, kako prav bi mu prišli sodobnejši učni prostori in boljša učna tehnologija. Ko pa se-vrne v šolo, mora v okviru sindikata skupaj z drugimi ugotoviti, da so osebni dohodki sramotno nizki in da je v teh razmerah vsaka misel na gradnjo novega odveč. Ko se učitelj znajde kot delegat v zboru izvajalcev na skupščini, je poln dvomov, vendar se pridruži večini, ki zahteva višje ovrednotenje programov.
Razmišljanju o vrednotenju dogovorjenih nalog se pridruži kopica novih nalog — vse so zamišljene pametno in napredno, denar, o katerem naj bi odločali,
pa je tako skromen, da si učitelj11 delegatu zdi škoda časa, ki # zgublja pri dolgoveznem dogova1 janju. Njegove ure mora v ra zredu opravljati kolega — za t( ure samoupravnega »sprošča: n ja« ni dodatnega denarja v cef* storitev. In delegati razmišljaj® če ne bi bilo boljše, da bi drug|l poslali na tako dogovarjanj ravnatelja, saj moraš imeti izde lano ekonomsko računico s str®' kovno podlago, sicer si prepuš' čen naklonjenosti, razumevanjll| in nerazumevanju uporabnik®' vzgojno-izobraževalnih storite' !
Ko v sindikatu oblikujenj predlog za povišanje osebni!1 dohodkov, ponavadi ugotovim® da je poračun prepozen vsaj tri mesece in da osebni dohodk še vedno zaostajajo za dohodk delavcev v gospodarstvu. Pa na koncu sprašuješ, ali je vlog*: sindikata v šolstvu v tem da sam3! analizira, ugotavlja in prepričuj* sindikate gospodarskih panog.' proizvodnih organizacijah spro*1 usklajujejo cene proizvodov j1 storitev z rastjo cen surovin j1 drugih stroškov; v Šolstvu pob^ ramo drobtinice in prosjačimo t® zgubljamo svoje moči za naporn1 prepričevanje.
Spričo tako neučinkovite?* samoupravljanja se med delav® vzgoje in izobraževanja roje'* težnja po centralizaciji na te®1 področju družbenega življenj* Resnici na ljubo moramo prizn*'1 ti, da je bitka za znanje narodov* potreba in nuja in da bi mor®!1 delo učiteljev približno enak3! vrednotiti. Socialno razlikov* nje, ki sili povsod na dart, se uči telju pozna tudi po gospodarski
moči okolja.

V mnoštvu dogovarjanja i® sporazumevanja naj bi se zvez* sindikatov zavzemala za bolj g®" spodarno samoupravljanje. Pol'" tično vlogo sindikata moram3, uveljaviti z vsebinami in met®' dami, ki bodo hitreje dale kofl' kretne sadove.
—-_____________________A
Zdravstvena vzgoja

Predsednik italijanske republike je z dekretom z dne 12. februarja 1985 potrdil nove učne načrte za osnovno šolo, ki bodo začeli veljati v prvih razredih osnovne šole s šolskim letom 1987-88 in postopno v štirih naslednjih šolskih letih v naslednjih razredih.
Kar 30 let smo morali čakati, da smo dobili nove učne programe za osnovno šolo; vsa ta leta so namreč veljali tisti iz leta 1955. Novi tehnološki razvoj, napredek in nov način mišljenja so zahtevali tudi nove in primernejše programe.
Novi načrti prinašajo precej novosti tako v samem ustroju kakor tudi glede predmetov. Oglejmo si najpomembnejše novosti: te poudarjajo pomen, ki ga ima družina za nadaljnji otrokov umski in telesni razvoj. Šola mora upoštevati otroka kot osebnost, z vsemi izkušnjami in znanjem, ki ga je pridobil v domačem okolju. Verska vzgoja ni več »temelj in krona celotnega vzgojnega delovanja« kot so poudarjali prejšnji načrti. V šoli mora vladati pluralizem v mišljenju in verskem prepričanju.
Zato se enako spoštuje vsa verska in druga prepričanja. Verouk bo postal prostovoljen.
Novost je tudi uvedba tujega jezika — izbrana je angleščina — in to na drugi didaktični stopnji (3., 4. in 5. razred). Na tistih območjih italijanske države, kjer je »večjezičnost že zgodovinska tradicija« se poučuje kot tuji jezik jezik manjšine, ki tam živi. (V dolini Aoste naj bi bila francoščina, na Južnem Tirolskem nemščina in v deželi Furlani-ji-Julijski krajini slovenščina!). Novi programi uvajajo tudi računalnike v pouk raznih predmetov, pri matematiki pa je namenjeno veliko časa informatiki. Pomembno vlogo imata likovni in glasbeni pouk za otrokovo ustvarjalnost.
Osnovna šola se tudi po novih programih deli v dve didaktični stopnji: 1. in 2. razred spadata v prvo didaktično stopnjo, 3., 4. in 5. razred pa v drugo. Na prvi didaktični stopnji ima v razredu še vedno glavno vlogo razredni učitelj, vendar mora sodelovati s skupino drugih učiteljev na šoli; ti mu lahko pomagajo pri didaktičnem delu v razredu. Zato bo
uvederi sistem odprtih razredov. Na drugi didaktični stopnji bo poučevalo predmete več specializiranih učiteljev. Pri tem nastaja vprašanje, ali bodo prišli na osnovno šolo profesorji, ki imajo doktorat. Učitelji bodo morali tudi imeti kako specializacijo.
Hkrati z novimi učnimi programi se pripravlja tudi reforma osnovne šole. Šolska obveznost naj bi se podaljšala, v šolo naj bi se včlenilo tudi zadnje leto otro-
škega vrtca. Otrok ,bi postal šoloobvezen že s petim letom. Tudi o podaljšanju tedenskega delovnega urnika so različna mnenja in različni predlogi. Gotovo je, da se bo šolski urnik podaljšal, saj je že zdaj vedno več šol s celodnevnim in podaljšanim poukom.
Osnutki novih programov za osnovno šolo prinašajo torej veliko novosti, ki bodo za učitelje zahtevna preskušnja.
MARKO PAULIN
Vodstva šol in vrtcev, izvršni odbori sindikata!
Ali so vsi člani vašega učiteljskega — vzgojiteljskega zbora naročeni na Prosvetnega delavca? Je glasilo delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti dostopno vsem, da lahko sledijo aktualnemu dogajanju v vzgoji in izobraževanju?
Prosvetni delavec je nepogrešljiv pripomoček za obveščanje in strokovno spopolnjevanje vseh pedagoških delavcev, obenem pa njihovo strokovno in javno glasilo. Zato je širjenje časopisa med prosvetnimi delavci pomembna strokovna in druž-beno-pclitična naloga.
Naročila sprejemamo pisno ali po telefonu (061) 315-585.
Zdravje je v vsaki družbi ena najpomembnejših vrednot in potreb. Da bi se že od mladih nog zavedali, kako pomembno je zdravje in tudi skrbeli zanj, so učenci prvih in drugih letnikov usmerjenega izobraževanja dobili predmet zdravstvena vzgoja.
Pri tem predmetu v 53 urah obravnavamo vsa najpomembnejša vprašanja o zdravstvenem varstvu šolarjev, higieni telesa, oblačenju, obuvanju, nekaterih kožnih boleznih, higieni zob, prehrani, okolju, socialno-pato-loških pojavih (alkoholizem, ni-kotinizem, narkomanija), začetnih znamenjih bolezni, varovanju vida, sluha, slabi in pravilni drži telesa, razvoju zdrave osebnosti in prvi pomoči.
Raziskave Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo SRS kažejo, da je četrtina šolarjev slabo razvitih, tretjina slabo hranjenih, 10 odstotkov učencev ima deformacijo hrbtenice, 10 odstotkov jih ima druge deformacije okostja. Čedalje več je skolioz (zvitih hrbtenic) in deformacij stopal. Vse več je kroničnih obolenj in nalezljivih bo-
lezni. Nedvomno pa segajo k® renine iz šolskega obdobja š* tudi na področje dela po konča-; nem šolanju. Vse več ljudi s) zdravi v bolnišnici, čedalje v®3 jih ne prihaja na delo zaradi bolezni ; zaradi vsega tega naraščaj3 izdatki za zdravstvo, narodni dohodek jih ne more dohitevati Zato je treba zdravstveni pr®" ventivi, in k tej spada tudi šolsk* zdravstvena vzgoja, v prihodnj3 nameniti še vec pozornosti. T° nalogo lahko najbolje uresni; cimo v šoli, saj so v njej skoraj v*1 otroci in mladina. Že mlade ljuč> je treba naučiti, kako naj varujejo svoje zdravje in ga krepij®' preprečujejo bolezni in kako sodelujejo pri zdravljenju.
Zdravstvena vzgoja v šoli s3 mora še bolj uveljaviti — za to p* je treba v prihodnje poskrbeti Z® temeljito strokovno spopolnj®' vanje učiteljev, ki podajajo znanje učencem, in jih neprestan3 usposabljati in seznanjati z najnovejšimi dosežki na tem p°' dročju — doma in v svetu. L3 tako bo človek že v mlados*1 dojel, da je zdravje vse in dabr®z zdravja ni ničesar.
SLAVA PELKO
ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO
PROSVETNI DELAVEC ŠT. 6 PRILOGA
---------------------
Televizija v šoli
1986
POMLADANSKI PROGRAM MAREC, APRIL
\_____________________^
VSEBINA
•	Spored
•	Poklicno usmerjanje
•	Biologija, somatologija, zdravstvena vzgoja
•	Človekovo telo
•	Umetnost
•	Novosti za šole
Ljubljana, dne 31. marca 1986
ŠOLSKA TELEVIZIJA
SPORED — POMLAD 1986
TOREK ob 9. in
16. uri	CIKLUS
11. 2.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
18. 2.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
25. 2.	POKLICNO USMERJANJE
	ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
4. 3.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
11. 3.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
18. 3.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
25. 3.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
1. 4.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO SLIKARSTVO
8. 4.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
15. 4.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
22. 4.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	SLIKARSTVO
29. 4.	POKLICNO USMERJANJE ČLOVEKOVO TELO
	UMETNOST
NASLOV ODDAJE	TRAJANJE
Poklici v kemiji	30’34”
Kaj človeka drži pokonci	25’18”
Analiza svetlobe	28’55”
Pokbci v kmetijstvu — poljedelstvu in živinoreji	28’40”
Moč, ki lahko gore premika	26’05”
Slikarska resnica Poklici v kmetijstvu — sadjarstvu in vinograd-	29’09”
ništvu	28’14”
Možgani — računalnik, ki ga človek ni sposoben narediti	27’05”
Barve in človekova usoda	29’30”
Poklici v kmetijstvu — vrtnarstvo	24'00”
Voh in okus	27’25”
Ženska v zrcalu likovne umetnosti	29’13”
Poklici v gostinstvu in turizmu	29’55”
Koža	26’40”
Zlomljene oblike	29’10”
Pred izbiro pokbca — računalništvo	29’20”
Bolečina	24’40”
Nepredmetni svet	29’10”
Poklici v PTT	30’35”
Hormoni	27’20”
Antiumetnost	29’00”
Pred izbiro poklica miličnik	30’40”
Človek E	27’20”
Umetnost v revoluciji	29’30”
Poklici v kamnoseštvu	29’40”
Notranje očiščevanje	24’50”
Akcija in konstrukcija	29’00”
Poklici v kovinarstvu in strojništvu	SILOS”
Notranja ura	27’05”
Obnova predmeta	27’35”
Poklici v metalurgiji	3r40”
Kako se sporazumevamo	27’13”
Ideja in fotostvarnost	29’00”
Poklici v ladjedelništvu	26’20”
Biološki način življenja	25’0(r
Ko glasba spremlja	26’05”
ČLOVEKOVO TELO	Torek: 25. 3. 1986
HORMONI
9.	oddaja: OS 7. razred
Ul: 1., 2., 3., 4. razred (glej učni načrt)
NAMEN, POVZETEK IN NAVODILA pripravili:
DANICA KMECL IN CVETA ŽUMER
NAMEN
Učenci:
—	razkrivajo vlogo hormonov za uravnavanje življenjskih procesov v organizmu;
—	spoznajo na nekaterih primerih zapletenost hormonske regulacije; ugotovijo povezanost delovanja hormonskih žlez z živčevjem.
VSEBINA
Hotmoni delujejo skupno in uravnavajo telesne funkcije. Specifično telesno funkcijo lahko uravnava več hormonov.
Film prikazuje delovanje hormonalnega dela trebušne slinavke, ščitnice, nadledvične žleze in hipofize. Hormonska regulacija je zapletena, omogoča pa hkrati številne položaje aktivnega ravnotežja. Tak primer je tudi medsebojno delovanje več raznih hormonov pri uravnavanju količine glukoze v krvi. Drugi primer je ščitnica. Njeni hormoni vplivajo na hitrost osnovnih celičnih procesov. Te hormone same pa spet urejajo hormoni iz hipofize v povratno regulacijskem sistemu.
VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE
Zakaj je sladkornemu bolniku potreben inzulin?
Ali lahko primerjaš peč na trdo gorivo s celico?
Kaj je bazedov?
Kateri del možgan povezuje živčne impulze s hormonskim sistemom?
NAVODILA
Film priporočamo učencem osnovnih in srednjih šol za ponovitev poglavja o hormonih.
ČLOVEKOVO TELO	Torek: 1. 4. 1986
ČLOVEK —E
10.	oddaja: Ul 2., 3., 4., razred (glej učni načrt)
NAMEN, POVZETEK IN NAVODILA pripravili:
DANICA KMECL IN CVETA ŽUMER
NAMEN
Učenci:
—	ugotovijo, da je okolje lahko bolj ali manj naelektreno;
—	spoznajo, da je tudi človek lahko močno naelektren;
—	ugotovijo, da so bioelektrični impulzi temelj za življenje;
—	ugotovijo, da so bili prvi procesi v pramorju elektro-kemijske narave,
VSEBINA
Ob močnem dotiku dveh različnih, med seboj odbijajočih se snovi, na primer roževine in papirja, se električni naboji razmestijo. Naelektren glavnik privlači papir. Tudi površina človekove kože, ki je pokrita z majčkenimi roženimi lističi, se odziva podobno.
Množina elektrike je na različnih delih telesa različna glede na debelost m vlažnost roženega sloja.
Z zelo občutljivo merilno napravo lahko ugotovimo razlike te množine E in napetosti.
Pri določenih vremenskih razmerah, se v oblakih in v zelo vlažnih zračnih plasteh lahko zberejo tolikšne množine E, da se sproščajo v kilometre dolgih strelah.
Tudi tik nad zemeljskim površjem so plasti zraka z različno naelektrenimi električnimi delčki. Človekovo telo je prilagojeno razlikam teh napetosti.
V ozračju gozda, ki je zdravo, je veliko negativnih delčkov. Z merilno napravo jih lahko izmerimo na kubičen centimeter. V zaprtem prostoru pa jih je v primerjavi z gozdom občutno manj. Po vsej verjetnosti vpliva množina negativnih delčkov na človekov organizem. Človek neprestano živi v okolju, kjer se menjavajo električne napetosti, izenačitev teh napetosti pa prikazuje posebna naprava. Nosilci električnih nabojev so pogoj za vsa biološka dogajanja.
Vsa življenjska dogajanja so povezana s sposobnostjo celičnih membran, ki ločujejo med seboj naboje.
Električni impulzi so podlaga za vse čutne zaznave in občutja, torej za celotno mišljenje in čustvovanje.
Enakomerna količina soli v telesni tekočini in celične membrane s svojimi lastnostmi so podlaga za nastajanje življenjsko pomembnih zmogljivosti.
VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE
Ali lahko primerjamo celico z baterijo?
Kako potuje živčni impulz?
Opiši delovanje slušnega organa!
NAVODILA
Film je v vsej seriji filmov najzahtevnejši.
Priporočamo ga le učencem v srednjem izobraževanju, ki imajo v vzgojno-izobraževalni vsebini poglavje Primerjave med strukturo in funkcijo mnogoceličnih organizmov.
BIOLOGIJA, SOMATOLOGIJA, ZDRAVSTVENA VZGOJA
ČLOVEKOVO TELO
NOTRANJE OČIŠČEVANJE Torek, 8. 4. 1986
11.	oddaja: OŠ: 7. razred
Ul: 1., 2., 3., 4. razred (glej učni načrt)
NAMEN, POVZETEK IN NAVODILA pripravili:
DANICA KMECL IN CVETA ŽUMER
NAMEN
Učenci:
—	spoznajo, da je vsak organizem izpostavljen škodljivim snovem;
—	ugotovijo, da so škodljive snovi v njegovem zunanjem in notranjem oko-
'ju;
—	odkrijejo, da so lahko škodljivi drugi organizmi ali pa razne kemijske snovi;
—	ugotovijo, da mora vsak organizem sam prevzeti obrambo;
—	spoznajo pomen sodobne medicine, ko odpovedo notranji očiščevalni mehanizmi.
VSEBINA
Povsod v našem okolju so bakterije, virusi in snovi, ki predirajo v človekov organizem in mu lahko škodujejo. Samo otrok v materinem telesu je varen pred škodljivci in škodljivimi snovmi. Po porodu pa mora otrokovo telo samo prevzeti obrambo in se varovati pred škodljivci.
Kako se torej telo brani pred škodljivimi vplivi okolja?
—	Kri in limfa z odpadnimi snovmi tečeta skozi različne »prečiščevalne postaje«.
—	Koža le delno varuje organizem.
—	Tudi v dihalih so »očiščevalni mehanizmi«, ki ne morejo povsem zavarovati pljuč.	,
—	Tudi s hrano zaidejo v prebavila snovi, ki jih mora organizem izločiti. Jetra so pomemben organ za izmenjavo snovi.
POKLICNO USMERJANJE	Torek: 1S- 4- 1986
POKLICI V KOVINARSTVU IN STROJNIŠTVU
10.	oddaja
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA pripravil JANEZ ZALAZNIK
SMOTRI
Učenci
—	spoznajo razvitost slovenske kovinskopredelovalne in strojne industrije;
—	spoznajo področje dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje v kovinarstvu in strojništvu;
—	spoznajo izobraževalne smeri in značilne poklice posameznih smeri tako, da spoznajo bistvene zahteve dela, ki ga opravljajo diplomanti posameznih smeri;
—	poznavanje poklicnih zahtev jim omogoča, da se ocenijo, ali so primerni za posamezne poklice.
POVZETEK VSEBINE
Železarstvo ima, kljub majhnim zalogam železove rude, v Sloveniji bogato tradicijo. Na tej tradiciji se tudi danes razvija železarstvo in predelava železa. V Sloveniji je v kovinski industriji zaposlenih okoli 70.000 delavcev in vsako leto se v srednje izobraževanje za kovinarske poklice vpiše okoli 5000 učencev.« Zato je prav mreža šol za kovinarstvo in strojništvo najbogatejša.
Za manj zahtevna dela izobražuje skrajšani program Obdelava kovin in upravljanje strojev, ki ima smeri vzdrževalec in upravljalec strojev, obdelovalec kovin ter spajalec in rezalec kovin.
Vzgojno-izobraževalni program srednjega izobraževanja se imenuje Kovinarstvo in strojništvo. Ta program ima šest smeri izobraževanja: oblikovalec kovin, preoblikovalec in spajalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, finomehanik, vzdrževalec vozil in strojev in strojni tehnik.
V smeri oblikovalec kovin dobijo učenci znanje za ročno in strojno obdelavo kovin po skicah ter delavniških, montažnih, shematskih in drugih risbah. Vsa dela obdelovalcev kovin zahtevajo poleg bogatega znanja tudi dobre ročne spretnosti in natančnost.
Preoblikovalci in spajalci kovin preoblikujejo kovino z vlečenjem, rezanjem, s krivljenjem, štancanjem ipd. Prav tako kovinske predmete na različne načine spajajo z netanjem, robljenjem, cinjenjem, varjenjem ipd.
Delo monterjev vodovodnih, hladilnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih naprav je povezovanje posameznih delov naprav v delujočo celoto.
Smer finomehanik izobražuje za poklice, med katerimi so urar, optik in zlatar kar dobro znani. Toda tudi v teh klasičnih poklicih je zaradi razvoja elektronskih inštrumentov veliko novosti. _	.
Tudi med vzdrževalci vozil in strojev je učencem dobro znan poklic: to je avtomehanik. Poleg tega pa so še poklici: mehanik železniških vozil in naprav, letalski mehanik in strojni mehanik.
Najzahtevnejša smer v programu Kovinarstvo in strojništvo pa je strojni tehnik. Strojni tehnik se ukvarja s konstruiranjem in projektiranjem, in zorga-nizacijo dela s kontrolo, tehničnimi in finančnimi izračuni ipd. na vseh pri drugih smereh omenjenih delovnih področjih.
NAVODILA
Film je primeren za učence sedmega in osmega razreda osnovne šole. Zaradi izredne raznovrstnosti poklicev v kovinarstvu in strojništvu je treba posebno paziti na njihovo sistematično obravnavo. Ker so v filmu prikazana za vsako smer izobraževanja le najbolj tipična dela ali najbolj tipični, poklici, je treba učencem predstaviti tudi druge. Seznam poklicev, ki sodijo v posamezno smer izobraževanja, je objavljen v razpisu za vpis v 1. letnik srednjega izobraževanja. Opise dela za veliko večino teh poklicev pa najdete v knjigi Poklici in šole, ki jo imate v šolski knjižnici, podatke o štipendiranju in zaposlovanju in poklicnih zahtevah pa v knjigi O poklicih in srednjem usmerjenem izobraževanju, ki vam jo je prav tako poslala skupnost za zaposlovanje. Zadnje podatke o štipendiranju najdete v skupnem razpisu kadrovskih štipendij, ki je vsako leto konec februarja ali v začetku marca objavljen v časopisu Delo.
ČLOVEKOVO TELO
Torek, 15. 4. 1986 Vse odzivanje na okolje je ritmično. Ko prenehajo ritmi, preneha življenje.
NOTRANJA URA
12.	oddaja: OŠ: 7. razred
Ul: 1., 2., 3., 4. razred (glej učni načrt)
NAMEN, POVZETEK IN NAVODILO pripravili: DANICA KMECL IN CVETA ŽUMER
NAMEN
Učenci:
—	ugotovijo, da so vsi življenjski procesi odvisni od štiriindvajseturnega ritma;
—	spoznajo, da različni zunanji vplivi lahko porušijo normalne ritme v organizmih.
VSEBINA
Vsa naša življenjska početja so hote ali nehote ritmično urejena. Ritem naših gibov je neposredno odvisen od čutnih zaznav (ples).
Življenjski procesi skoraj vseh organizmov so pod vplivom 24-urnega ritma, ki je najstarejša razvojna posebnost vseh živih bitij.
Tipična ritmična dogajanja so: delo srčne mišice, zapiranje srčnih zaklopk, utrip žile, dihanje...
Nekatera zdravila, mamila, alkohol in nikotin porušijo notranjo uro in spremenijo odnos do okolja.
VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE
Kaj pomeni beseda ritem?
Kaj določa ritem organizmom, ki žive v območju bibavice?
Kako vplivajo na notranje potovanje iz Evrope v Ameriko?
Kdaj v 24 urah so človekove telesne in duševne sposobnosti najmanjše?
NAVODILO
Film je izredno zanimiv. Priporočamo ga učencem osnovnih in srednjih šol kot dopolnilo za razumevanje nekaterih dogajanj v organizmih.
—	Velik del presnovnih razkrojkov, ki nastanejo z delovanjem celic, izločajo ledvice.
Sodobne medicinske naprave lahko delno nadomestijo obolele organe (npr. aparat za dializo).
VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE
Kakšno nalog v organizmih imajo levkociti?
Kakšno nalogo v organizmih imajo bezgavke?
—	Zakaj je pravilno dihanje le skozi nos?
Zakaj je kajenje tako škodljivo?
Kakšne spremembe na jetrih povzroča alkohol?
NAVODILA
Film priporočamo, učencem osnovnih in srednjih šol za ponovitev procesov presnavljanja snovi v organizmih.
POKLICNO USMERJANJE	Torek: 22. 4. 1986
POKLICI V METALURGIJI
11.	oddaja
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA pripravil MARKO ŽVOKELJ
SMOTRI
Učenci
— spoznavajo področje dela, zlasti pomembno je, da spoznajo nove delovne razmere v metalurgiji in možnosti za izobraževanje in delo v tej dejavnosti;
—	spoznavajo nekaj značilnih poklicev v metalurgiji; to jim lahko zbudi zanimanje za te poklice, gotovo pa razširi njihovo poznavanje sveta dela;
—	spoznavajo zahteve dela v teh poklicih in pot izobraževanja ter lahko ocenjujejo svoje sposobnosti in lastnosti glede na zahteve dela in izobraževanja.
POVZETEK VSEBINE
Zgodovinskega uvoda v filmu ne gre zanemariti, ker nas opozarja na dolgo tradicijo železarstva pri nas; to je v Valvasorju opisano prav domoljubno slovesno.
Metalurško delo predstavi film tako, da nam najprej prikaže pridobivanje kovine in nato tri oblike predelave (kovaštvo, livarstvo in valjanje). Delo ta-Ulca pri plavžu, je, da založi peč z rudo, s primesmi in gorivom in da rudo tali, dokler iz peči ne izlije surovega železa. TaUlec v jeklarni vodi taljenje surovega železa in njegovo predelavo v jeklo. V sodobnih jeklarnah vodi to delo po procesnem računalniku.
To jeklo gre v nadaljnjo obdelavo ali h kovačem, ali k livarjem ali k valjavcem.
Kovaško delo je prikazano v razvoju od tradicionalnega močnega kovača s težkim kladivom, prek kovanja, ki ga opravljajo velike stiskalnice, do kovača robota. Človek vedno bolj upravlja in nadzira delo in vnaša svoje znanje v stroje, ki zanj opravljajo težka dela. Vlivanje je druga oblika predelave železa in jekla. Pri tem ročno litino vlijejo v pripravljene kalupe in jih dajo grobo končno obliko.
Kalupar izdela kalupe, v katere vlijejo jeklo, fivar vliva tekoče jeklo, jedrar oblikuje notranji del odlitka. Pri valjanju valjavci segrejejo jeklo in nato vroča in kasneje hladna valjajo, tanjšajo in vlečejo do pločevine in žic.
Film na koncu pove, kje se je mogoče izobraževati za metalurške poklice. Dodati je treba, da si pridobimo znanje za te poklice v metalurški usmeritvi, v skrajšanem programu Pridobivanje in predelava kovin in v srednjem programu Metalurgija.
NAVODILA
Film je namenjen učencem višjih in osmih razredov osnovne šole. Pogovor ob filmu naj vsebuje:
—	opozorilo, da smo (bomo) videli film o poklicih, ki veljajo za fizično najzahtevnejše. Pozoren pogled na dogajanja pa pokaže, da mnogo najtežjih del opravljajo stroji in da številna najnevarnejša in najtežja dela vodimo računalniško;
—	dav Sloveniji krepimo železarstvo in zato stalno potrebujemo veliko metalurških delavcev;
—	da posodabljamo železarstvo in da bodo v prihodnje poklicni delavci pretežno vodili stroje in naprave, le malo pa bodo težko fizično delali;
—	nekaj o poklicih, ki so navedeni v povzetku vsebine (več o tem je v knjigah Poklici in šole in O poklicih in srednjem usmerjenem izobraževanju — oboje v šolskih knjižnicah);
—	nekaj potrebnih sposobnosti in lastnosti za dela v metalurških poklicih:
trdno zdravje, kar pomeni predvsem dobro prilagodljivost na toplotne spremembe in pri nekaterih delih tudi na svetlobne spremembe, ročna spretnost v livarstvu in žičarstvu, sposobnost hitregaodzivanja pri vodenju metalurških procesov, prilagodljivost na hitrost dela v valjarnah, dobro razlikovanje barv v kovaštvu in livarstvu;	,
— podatke o zaposlitvenih možnostih, ki jih dobite v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje;
—	podatke o možnostih in pogojih za izobraževanje v metalurških poklicih, ki jih dobite vsako leto v razpisu za vpis v srednje usmerjeno izobraževanje (objavljenem v Delu zadnji teden februarja);
—	podatke o kadrovskem štipendiranju, ki jih je za vse metalurške poklice veliko; vsako leto so objavljeni v Delu, v prvi polovici marca.
ČLOVEKOVO TELO	Torek: 22‘ 4-1986
KAKO SE SPORAZUMEVAMO
13.	oddaja OS: 7. razred
Ul: 1., 2., 3., 4. razred (glej učni načrt)
NAMEN, POVZETEK IN NAVODILO pripravih:
DANICA KMECL IN CVETA ŽUMER
NAMEN
Učenci:
—	spoznajo, da se živa bitja med seboj na različne načine sporazumevajo;
—	ugotovijo, da so poleg temeljnih oblik sporazumevanja še oblike sporazumevanja, ki so vezane na velike možgane.
VSEBINA
Oblike medsebojnega sporazumevanja pri živalih poznamo. Živali store to včasih nemo, včasih z glasovi.
Ljudje ne potrebujemo besed, da bi razumeli, kaj nam želi igralec povedati z izrazom in z gibi.
Ne samo pri človeku, tudi v vsem živalskem svetu poznamo tako imenovane pretnje, ki uplašijo sovražnike.
Izraznost človekovega obraza omogočajo skupine mimičnih mišic. Primitivna mimika in preprosti glasovi so podlaga za tvorbo zvočne govorice. Pri tem so odprti zvoki povezani z zadovoljstvom. Zvoki, ki jih oblikujemo z zaprtimi usti, pomenijo obrambo, strah, svarilo.
Nastajanje zvoka mora nadzorovati naš sluh.
Od želje po govorjenju do govorjenja, je dolga pot sočasne dejavnosti različnih živcev in mišičnih predelov.
Pisanje je strokovni odsev govorice.
Brez govora, razumevanja govorice in pisanja bi človeštvo ne imelo povezave s preteklostjo, in ne s prihodnostjo.
VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE
Kako se sporazumevajo med seboj npr. murni, pavi, jelen itd.?
Naštej nekaj načinov medsebojnega sporazumevanja med ljudmi.
Kaj je mimika? Kaj je pantomimika?
NAVODILA
Film je zanimiv, a težek. Po ogledu filma priporočamo temeljit pogovor.
POKLICNO USMERJANJE	Torek: 29. 4. 1986
POKLICI V LADJEDELNIŠTVU
12.	oddaja
SMOTRE, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA pripravil MARKO ŽVOKELJ
SMOTRI
Učenci:
—	spoznavajo vrste del, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in usposabljanje v ladjedelništvu, predvsem pri popravilu ladij;
—	spoznavajo značilnosti dela vpoklicih, ki sicer sodijo v kovinsko stroko, a imajo posebnosti v ladjedelništvu, tako da lahko postopno odkrivajo svoje zanimanje tudi za ta dela in širijo razgledanost po svetu dela;
—	spoznavajo zahteve dela v teh poklicih in pot izobraževanja ter lahko ocenjujejo svoje sposobnosti in lastnosti glede na zahtevnost dela in izobraževanja.
POVZETEK VSEBINE
Ladje so za pomorski promet isto kot letala za zračni, avtomobili, kamioni in vlaki za kopenski promet. Ladje gradimo skoraj industrijsko, vendar mnogo manj kot avtomobile, ki kar padajo s tekočega traku. In prav tako je s popravilom. Za avtomobile imamo skoraj vse nadomestne dele že izdelane in jih samo vstavimo, za ladje pa je treba skorhj vsak del izdelati.
Ladje gradijo namreč v različnih ladjedelnicah po vsem svetu in imajo različne stroje in različne tehnične rešitve v gradnji. Zato mora vsak delavec, ki dela v ladjedelništvu (zlasti v remontu) svoje znanje, ki si ga je dobil kot kovinarski delavec, posebej prilagoditi delu v ladjedelništvu. Zato bomo videli, da imajo vsi poklici, ki jih sicer poznamo iz kovinarske dejavnosti tu še pridevek ladijski, npr. ladijski monter, ladijski varilec itd.
Ladijski monter kroji pločevino in zamenjuje poškodovane dele ladje, zamenjuje tesnila, ki varujejo pred vdorom vode, zamenjuje obrabljene jeklene
vrvi, elektronsko meri debelino pločevine (rja) in podobno. Podobna in tudi zelo različna dela od monterjev hladilnih naprav, ali klimatskih naprav ali monterjev vodovodnih naprav. Ladijski varilec spaja posamezne elemente ladijske strukture v celoto. Ladijski cevaiji po načrtih izdelujejo in popravljajo neštete cevne sisteme v ladji, ki imajo podobno vlogo kot ožilje v človeškem telesu. Ladijski mehaniki popravljajo ladijske stroje. Tudi njihovo delo je podobno delu avtomehanikov. Toda ladijski stroji so tako posebni, da imajo ladijski mehaniki posebno izobraževanje.
NAVODILA
Film je namenjen učencem višjih, predvsem pa 8. razredov osnovne šole.
Pogovor ob filmu naj vključuje:
—	da so monter, varilec, mehanik itd. znani kovinarski poklici. V ladjedelništvu, zlasti pri popravilu ladij pa je za delo v teh poklicih značilna zahteva po velikem individualnem vložku v delo (samostojnost, lastne rešitve problemov itd.);
—	da si pri delu lahko pomagajo z mnogimi najsodobnejšimi pripomočki, vendar so najpomembnejši znanje, izkušnje in iznajdljivost vsakega delavca posebej;
—	da je delo pri remontu ladij za tiste, ki vedno iščejo nove, praktične rešitve;
—	nekaj o poklicih, ki so navedeni v povzetku vsebine (več o teh poklicih v knjigah Poklici in šole in o poklicih in srednjem usmerjenem izobraževanju). Če poklica ne najdete pod nazivom ladijski, ga iščite med kovinarskimi;
—	podatke o možnostih za zaposlitev boste dobili v strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje (dnevno sveže pa v isti službi v Izoli, Trg JLA 1 in v Kopru, Marušičeva 5);
—	podatke o možnostih vključevanja v izobraževanje, ki so objavljeni vsako leto v razpisu za vpis v srednje usmerjeno izobraževanje, konec februarja v Delu;
—	podatke o štipedijah, zlasti kadrovskih, ki so razpisane in objavljene vsako leto v prvi polovici marca v Delu.
ČLOVEKOVO TELO	Torek: 29. 4. 1986
BIOLOŠKA OSNOVA MIŠLJENJA
14. oddaja Ul: 2., 3., 4. razred (glej učni načrt)
NAMEN, POVZETEK IN NAVODILO pripravili:
DANICA KMECL IN CVETA ŽUMER
NAMEN
Učenci:
—	ugotovijo, da je sposobnost mišljenja zamotan proces, ki je lasten človeku;
—	spoznajo, da sposobnost možganov presega zmogljivost vseh računalnikov.
VSEBINA
Znanje in predajanje znanja danes zelo cenimo.
Kako lahko shranimo vedno več znanja?
Je delovanje človekovih možganov omejeno?
Do kod lahko stopnjujemo nove načine učenja?
Zakaj si lahko kaj, kar vidimo in slišimo, bolj zapomnimo, kot če samo slišimo ali samo vidimo?
Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, moramo raziskati, kaj biološko poraja mišljenje.
Velikost in oblika možganov pove prav malo o njihovih sposobnostih. Že najmanjše motnje v delovanju možganov lahko povzročijo velike težave pri najbolj preprostih opravilih.
Film prikazuje razne reflekse, ki so podlaga vseh zamotanih gibov. Povezava refleksov s čutnimi vtisi pa omogoča učenje. Pomnenje potrebuje nadaljnji ustroj preklapljanja. Spomin urimo kot reflekse.
Vsi tehnični načini shranjevanja podatkov z računalniki s pomočjo se ne morejo primerjati s shranjevanjem podatkov v celicah. V človekovih spolnih celicah so shranjeni načrti in izkušnje milijonov let.
VPRAŠANJA ZA RAZGOVOR
Povejte, kako se učite (razčlenite faze učenja)!
Ali je pozabljanje faza učenja?
Kako urimo spomin?
NAVODILA
Film je zelo zahteven in primeren za učence, ki imajo v učnem načrtu poglavje: Primerjava med strukturo in funkcijo organskih sistemov pri mnogoceličnih organizmih.
UMETNOST	Torek: 29.' 4. 1986 dajo, kakšno glasbo so poslušali, čeravno je predstava v njih zapustila najboljši
KO GLASBA SPREMLJA	vtis
NAVODILA
SMOTRE, VSEBINO IN NAVODILA pripravil MAKO SAJKO
SMOTRI
Učenci spoznajo:
stvaritve;
— da scenska glasba ne želi biti samostojna in opažena, temveč se skuša včleniti v celoto.
VSEBINA
Glasba je že od nekdaj tesno povezana s petjem in plesom. Ni čudno, če se je zmeraj pojavljala pri obredih in scenskih uprizoritvah.Tz tega je nastala glasbena drama, opera, spevoigra, opereta, musical in melodrama.
Glasbo sta prevzela tudi film in televizija.
da je ze od najstarejših začetkov človeštva obrede spremljala glasba; da sega glasba kot avdiovizualna prvina v odrske, filmske in televizijske
Učitelj posname na videorekorder nekoliko videoklipov. To je najnovejša zvrst povezave glasbe in petja s sliko in dogajanjem. To zvrst mladi izredno radi gledajo.
Učitelj najprej predvaja učencem glasbo brez slike.
Učenci izberejo najboljšo glasbo.
Nato jim prikaže učitelj videoclipe z glasbo in sliko.
Učenci ponovno izbirajo najboljši videoklip. Zelo verjetno je, da bodo izbrali drugega kot prej.
Nato razdeljeni v skupine poskušajo ugotoviti, kako so videoklipi grajeni, in ugotavljajo:
—	hitrost menjavo posnetkov (rezi);
—	dinamiko gibanja oseb in kamere (zasuki);
—	razlike v pripovedi zgodbe (ponekod nastopajo samo glasbeniki, brez zgodbe, drugje imajo zgodbo ki ji skušajo dati filozofski pomen);
—	razlike v okolju, v katerem se zgodba dogaja (ambient, scenografija).
Glasbeni ustvarjalci morajo imeti tak scenski občutek, da se glasba z uprizoritvijo zlije v celoto, tako da se gledalci po končani predstavi dostikrat ne zave-
Na koncu te razčlembe ugotovijo prispevek glasbe in slike k posameznemu avdiovizualnemu delu.
NOVOSTI ZA ŠOLE
Srednje šole obveščamo, da je v pripravi zvočna kaseta za angleški jezik k učbeniku Angleški jezik 2, avtorjev Margaret Knight, Tončke Kobilica, Richarda Knighta.
Šole bo obvestila o izidu kasete založba Obzorja Maribor, ki je specializirana založba za učbenike in drugo gradivo za tuje jezike.
•
Zadnje dni maja bo izšel Katalog učbenikov, priročnikov in delovnih zvezkov za osnovno in srednje izobraževanje za šolsko leto 1986/87. Katalog je celostna informacija o učbenikih, zato priporočamo šolam, da si ga pravočasno zagotovijo. Le tako bodo lahko dale učencem ustrezne informacije.
V______________________________________________________
Osnovne šole obveščamo, da so še vedno na zalogi Učni listi za slovenski jezik za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Ker so Učni listi primerni tudi za pouk slovenskega jezika po novih učnih načrtih, vam jih priporočamo.
Komplet stane 1310 din, dobite pa ga pri Državni založbi Slovenije.
•
Izšel je priročnik Delo v oddelkih podaljšanega bivanja v osnovni šoli. Zasnovala ga je skupi ta pedagoških svetovalcev Zavoda SR Slovenije za šolstvo, namenjen pa je vsem učiteljem podaljšanega bivanja, drugim učiteljem in vzgojiteljem, vodstvom osnovnih šol in šolskim svetovalnim delavcem.
Priročnik vsebuje temeljne usmeritve in navodila za delo v podaljšanem bivanju. Navodila so ponazorjena tudi z zgledi.
Naročila sprejema: Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28
ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO
ima na zalogi naslednje knjižice iz zbirke NOVI VIDIKI:
Cena
Dragiša M. Ivanovič:
O NEKATERIH IDEJNIH VPRAŠANJIH PRI POUKU FIZIKE	35
Milorad Bertolino:
MATEMATIKA IN DIALEKTIKA	35
Boris Ziherl: O HUMANIZMU IN SOCIALIZMU
Dragiša M. Ivanovič: ENGELS IN FIZIKA	28
Dragutin Frankovič:
MARKSISTIČNO IZOBRAŽEVANJE V ŠOLI	37
Skupina sovjetskih avtorjev:
DIALEKTIČNI MATERIALIZEM IN SODOBNO NARAVOSLOVJE	37
Ilija Mrmak:
PRISPEVKI K MARKSISTIČNI ZASNOVANOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA	75
Andrija B. Stojkovič:
DIALEKTIČNOST PRIRODE, DRUŽBE IN ČLOVEKA 40 TEMELJNI PODATKI O ZDRUŽENIH NARODIH	53
Bogdan Osolnik:
MEDNARODNA POLITIKA SFRJ
(Ustavna načela in njih uresničevanje)	40
Skupina sovjetskih avtorjev:
SODOBNO NARAVOSLOVJE IN DIALEKTIČNI MATERIALIZEM — II. del	37
Franc Šetinc:
SOCIALISTIČNE SILE, RELIGIJA IN CERKEV	45
Emil Rojc:
PRISPEVKI K TEORUI VZGOJE V SISTEMU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA	75
Andrija B. Stojkovič:
LENIN HUMANIST IN DIALEKTIK	100
Stevan Bezdanov:
TITO O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU	60
Divna Mirkovič-Lebl:
VLOGA, VSEBINA IN METODE DELA RAZREDNE SKUPNOSTI	50
Marjan Britovšek:
DELAVSKO GIBANJE IN OBLIKOVANJE ZNANSTVENEGA SOCIALIZMA	110
(dopolnjena izdaja)
Ilija Mrmak:
SAMOVZGOJA	105
Marjan Britovšek:
LENINOV BOJ ZA REVOLUCIONARNO MARKSISTIČNO STRANKO — I. del	140
Marjan Britovšek:
LENINOV BOJ ZA REVOLUCIONARNO MARKSISTIČNO STRANKO — II. del	120
Frane Jerman:
LOGIKA ZA MLADE	120
Rudi Rizman:
MARKSISTIČNO RAZUMEVANJE NARODA	99
Branko Pribičevič:
DELAVSKI RAZRED IN DELAVSKO GIBANJE	105
Jože Volfand:
O KULTURNI POLITIKI IN KULTURNI VZGOJI	135
IZBRANI TEKSTI VIDE TOMŠIČ — L del	150
IZBRANI TEKSTI VIDE TOMŠIČ — II. del	150
IZBRANI TEKSTI EDVARDA KARDELJA — I. del	40
IZBRANI TEKSTI EDVARDA KARDELJA — II. del	70
IZBRANI TEKSTI EDVARDA KARDELJA — III. del	80
IZBRANI TEKSTI EDVARDA KARDELJA — IV. del 130
Marjan Britovšek:
KORENINE STALINIZMA IN NEGATIVNE POSLEDICE KULTA OSEBNOSTI V GRADITVI SOCIALIZMA	140
Martin Kramar:
PEDAGOŠKI POLOŽAJ UČENCEV V ŠOLI SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE DRUŽBE	138
Frane Jerman:
POGOVORI O FILOZOFIJI	120
Renata Mejak, Ilija Mrmak, Ana Tomič: PROBLEMI URESNIČEVANJA MARKSISTIČNE ZASNOVANOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA	130	Andrej Kirn: BIBLIOGRAFSKI PRIROČNIK ZA TEMELJE MARKSIZMA	145
Avgust Lešnik: TITOVA PARTIJA V BOJU S STALINOVIM DOGMATIZMOM	270	Bogomir Kovač: SOCIALIZEM IN BLAGOVNA PRODUKCIJA	390
Milica Bergant: DRUŽINA — ZAKON — LJUBEZEN NA RAZPOTJIH	270	Dragiša M. Ivanovič: MIHAJLO PUPIN (življenje in delo)	250
Bogdan Osolnik: JUGOSLAVIJA V GIBANJU NEUVRŠČENIH	140	Predrag Vukadinovič: O SPLOŠNI LJUDSKI OBRAMBI	330
Andrej Kirn: IZBRANE TEME IZ MARKSISTIČNE FILOZOFIJE (ponatis)	270	Nada Sfiligoj: IZBRANE TEME IZ MARKSISTIČNE POLITIČNE EKONOMIJE	300
Stevan Bezdanov: VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V DOKUMENTIH KPJ IN ZKJ	300	Danica Purg, Vesna Smole-Grobovšek: PARTICIPACIJA IN IDEJE SAMOUPRAVLJANJA V SVETU	450
Jože Smole: SODOBNI TOKOVI V DELAVSKEM GIBANJU	164	Zvonko Cajnko: IDEJNOTEORETIČNE ZASNOVE RAZVOJA SAMOUPRAVLJANJA	400
BELEŽKE:
PELEŽKE:
PRILOGO TELEVIZIJA V ŠOLI FINANCIRA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE
Sola v naravi — da ali ne?
V zadnjem času se je pojavilo v našem tisku več člankov, ki obravnavajo problematiko šole v naravi, Zveza prijateljev mladine Slovenije pa se je odločila celo za javno razpravo o tej posebni in neobvezni obliki vzgoj-no-izobraževalnega dela v osnovni šoli, ki se je v dobrih dveh desetletjih uveljavila kot Uspešen dejavnik vzgoje mladega človeka.
Ce se bomo odločili, da bomo šolo v naravi ohranili in jo razširili tako, da jo bodo deležni vsi učenci, moramo v prihodnje zasledovati dva cilja: obogatiti in Poenotiti njeno vsebino ter urediti financiranje.
Kar zadeva vsebino, je ta zdaj odvisna od trajanja in je od šole do šole različna, marsikje pa se zaradi varčevanja odločajo le za učenje plavanja in smučanja blizu domačega kraja; to pa lahko imenujemo le' še tečaj. Zavod SR Slovenije za Šolstvo bi moral čimprej pripraviti ustrezen Priročnik, ki bi vseboval vsebinsko in organizacijsko zasnovo letne in zimske šole v naravi. Najbrž to ni neuresničljiva naloga v bližnji prihodnosti, saj smo po več letih željnega pričakovanja letos končno le dobili tudi priročnik za delo v oddelkih Podaljšanega bivanja.
Veliko težje pa bo urediti ali Poenotiti sistem financiranja, zlasti zato, ker je v zdajšnjih razmerah nemogoče pričakovati, da bi šolo v naravi uvrstili v zagotovljeni program. To je za zdaj lahko le želja, ki pa še ne bo kmalu uresničljiva.
Tudi pri financiranju se posamezne šole znajdejo, kot vedo in znajo. Poleg virov financiranja bi morali popraviti tudi normative glede števila pedagoških in strokovnih delavcev, ki bodo opravljali vzgojno-izobraževalno delo. Zdajšnji predpis, da eden skrbi za 15 učencpv, ni sprejemljiv. Ne le da ne more biti od jutra do večera z njimi, saj je to prenaporno, tudi skupina za učenje plavanja ali smučanja je prevelika in se učitelj ne more dovolj posvetiti posameznikom, kadar je to Potrebno. Nujno je treba razmejiti naloge in ločiti pouk ter organizirano preživljanje prostega casa od učenja smučanja in plavanja; to pa je osrednji smoter sole v naravi.
. Pri zagotavljanju denarja za ‘Zvedbo se šole najbolj opirajo na starše, ki s svojimi prispevki Poravnajo največkrat le stroške bivanja učencev, upoštevati pa moramo še drag prevoz in dnevnice pedagoških delavcev, pa tudi za nadomeščanje delavcev, ki manjkajo, je treba poskrbeti. Občinske izobraževalne skupnosti se vključujejo v sofinanciranje, kolikor jim dopušča denar, težje pa se bo sporazumeti z dru-§imi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki bi tudi morale sodelovati (telesna kultura, otroško varstvo, zdravstvena skupnost, socialno skrbstvo). V izjemnih primerih so marsikje pripravljene pomagati organizacije združenega dela, pa tudi učenci sami naj bi v okviru zbiralnih akcij ali družbeno-potrebnega dela pomagali pridobiti manjkajoči denar.
Na naši šoli (Osnovna šola mane Rozman-Stane Šmartno Pri Litiji) imamo letno šolo v na-ravi že osem let; prva leta je po-fekala v Mladinskem zdravilišču 'n okrevališču na Debelem rtiču Pri Ankaranu, nato pa smo se Preselili v Pineto pri Novigradu, Jer ima svoj počitniški dom redilnica Litija.
vsa leta smo ugotavljali, kako elo koristna je letna šola v na-rayi za vsestranski razvoj učen-^ev; le-ti so se zadovoljni vračali
sedemdnevnega bivanja na , °rju, starši niso imeli pomisle-°v, ko se je bilo treba odločiti za enar in ko smo razčlenili vsako-etno minimalno odsotnost, je 1 a vedno opravičljiva (bolezen, Ponavljalci, prešolanje z drugih °J) kjer so šolo v naravi izvedli med nami). Sprva smo odhajali
morje z učenci 4. razreda zad-
nji teden pouka v juniju, a smo imeli večkrat zaradi hladne vode težave s kopanjem, zato smo se pred štirimi leti odločili za prvi teden v septembru z učenci 5. razreda, kar se je pokazalo kot dobra rešitev. Občinska izobraževalna skupnost je poravnala stroške prevoza, nadomeščanje in nagrade pedagoškim delavcem, za vse druge izdatke pa smo obremenili starše.
Ko smo vsako leto po vrnitvi z morja opravili analizo, smo ugotavljali, da so pedagoški delavci preobremenjeni, saj morajo biti z učenci od 7. do 21. ure, ponoči pa skrbijo še za dežurstvo. Odločili smo se za predlog — dva učitelja na skupino — ki smo ga že lani poslali Občinski izobraževalni skupnosti, a smo bili prepozni, ker je bi! letni finančni načrt že sprejet. Ker dodatnega denarja nismo dobili, staršem pa tudi nismo povišali že dogovorjenega prispevka, smo za pomoč zaprosili organizacije združenega dela v domači krajevni skupnosti. Pomagala nam je le šmarska Usnjama. Tako so prvič učence spremljali razredniki, ki so sprejeli skrb za pouk in večerne ure, za plavanje in športne dejavnosti pa smo imeli toliko učiteljev, kolikor predpisuje normativ.
Po končani šoli v naravi smo odhajali domov-prepričani, da smo dobro opravili svoje delo, da smo delali v normalnejših razmerah kot prejšnja leta, pri tem pa se izdatki niso bistveno povišali. Če pa imamo v mislih večjo varnost otrok, več znanja in spretnosti, ki jim jih lahko posredujemo, razrednikovo hitro vžive-tost v nov razredni kolektiv (v 5. raz. se k nam prešolajo učenci s petih podružničnih šol) in še druge prednosti, potem je to res zanemarljiv izdatek. Predlagali bomo, da se tak način dela za prihodhje leto upošteva v vsebinskem in finančnem načrtu Občinske izobraževalne skupnosti Litija.
Prvič pa smo v tem šolskem letu organizirali zimsko šolo v naravi. Priprave so potekale le tri mesece, a so bile kljub temu uspešne. Ko smo na roditeljskem sestanku ugotovili, da večina
staršev podpira naša prizadevanja, smo nadaljevali z akcijo: Starši naj bi plačali le izdatke za bivanje in poskrbeli za opremo (nekaj parov smuči ima tudi šolsko športno društvo). Občinska izobraževalna skupnost nam je zagotovila povrnitev enakih izdatkov kot za letno šolo v naravi. Preostali denar so prispevali učenci z zbiranjem odpadnega papirja, dobro pa so se »odrezale« tudi nekatere organizacije združenega dela, kjer so zaposleni starši učencev, letošnjih udeležencev šole v naravi.
Šestdnevno bivanje petošol-cev v planinskem domu sloven-
skih železničarjev na Vogarju nad Bohinjem je bilo za vse enkratno doživetje. Za njihovo celodnevno zaposlitev in varnost so skrbeli razredniki, učitelji smučanja, šolska zdravnica in medicinska sestra; slednji, k sreči, nista imeli večjega dela od zdravljenja žuljev in lažjih prehladov. Vsak dan je bilo toliko raznoterih dejavnosti, da učenci na dolgčas niso mogli niti pomisliti; izpolnjen je bil s poukom, učenjem smučarskih spretnosti, z aktivnim počitkom z družabnimi igrami, raznimi predavanji z diapozitivi o gorah prvi pomoči in zabavnimi večeri.
Ko so se udeleženci prve zimske šole v naravi vrnili v domači kraj, so jih pred šolo nestrpno čakali starši. Preden so se razšli, so zbranim staršem še zapeli vo-garsko himno in tudi njih pripravili do smeha. Nato so vzeli svojo opremo in se zadovoljni porazgubili v mrak, ki se je spuščal nad dolino.
Bila bi velika škoda, če bi se morali zaradi pomanjkanja denarja v prihodnje odpovedati bodisi letni ali zimski šoli v naravi. Prepričani smo, da bodo starši, z redkimi izjemami, pripravljeni prispevati denar za bivanje,
socialno ogroženim družinam pa naj bi pomagali vsi z zbiranjem odpadnih surovin. Za vse druge stroške bi morali poskrbeti drugi financerji, ki sem jih poprej že navedel. Tako bodo tekla tudi naša nadaljnja prizadevanja v domači občini.
Pri otrocih, njihovi vzgoji in
usposabljanju za življenje res ne smemo varčevati. Nobena naložba v mladi rod se nam ne bi smela zdeti predraga. Naj končam: ne siromašimo več šole v naravi, marveč jo negujmo in razvijajmo s sodobnejšimi prijemi in vsebinami.
BORIS ŽUŽEK
Preveč otrok v razredu
Spregovorila bom o problemu, ki ga ni do zdaj nihče javno omenjal ali razčlenil. Učitelji smo sicer ob sprejetju novega Zakona o šolstvu nekaj negodovali, nihče pa nas ni poslušal. Gre namreč za število otrok v razredu — do zdaj 36, po novem zakonu (ki še ni sprejet) pa 35 otrok.
Pred mnogimi leti, ko sem začela svojo službeno pot, sem imela v razredu tudi po štirideset otrok in več (če me spomin ne vara), bilo je manj slabih zunanjih vplivov, manj nemira v šoli in okoli nje, manj nediscipline in manj nemirnih otrok (ki se pojavljajo prav zaradi vseh mogočih slabih vplivov od zunaj, nemoči staršev pri vzgoji otrok itd.). Tudi kontrolk, preskusov znanja (v današnji obliki) nismo poznali, nismo poznali različnih testnih listov, listov ZOŠ. Delali smo bolj umirjeno, od otrok smo zahtevali manj.
Čas seveda . zahteva svoje. Znanje se širi, poleg vseh slabih vplivov, ki jih sprejemajo naši otroci, moramo priznati, da znajo čedalje več, da prinesejo že v prvi razred veliko več, kot so prinesli nekdanji prvošolčki. Temu primerno se posodablja tudi pouk. Spoznavamo nove oblike pri pouku, dobivamo nove pripomočke, razne učne liste, teste itd. Če jih ne dobiš, jih narediš sam. Vse je zelo uporabno in za vse oblike učenja. Rada uporabljam vse, kar je novega, dobrega in uporabnega. Toda! V tem šolskem letu obupujem. Takega šolskega leta si ne želim več!
Ker nam je grozil dvoizmenski pouk (na to naši učenci, starši in mi, učitelji, nismo več navajeni), smo sprejeli edino možnost — iz treh prvih razredov smo naredili dva. V vsak oddelek je prišlo 33 otrok. Ni veliko, boste rekli tisti, ki imate že vsa leta toliko otrok v razredu (ponekod še celo več). Veliko preveč — tako spoznavam letos v svojem razredu. Zakaj?
V lanskem šolskem letu (23 otrok) so učenci veliko bolj obvladali vsako snov (ne bom naštevala), več časa je bilo za utrjevanje, ponavljanje, preverjanje. Letos primerjam, razmišljam, tehtam, razčlenjujem in ocenjujem svoje delo. Nič drugega ni — preveč otrok je v razredu. S snovjo zaostajam — zlasti pri matematiki — za dobra dva tedna ali več; kar so druga leta otroci mimogrede pridobili, dela letošnjim še vedno težave. Na splošno manj znajo. Individualizacije si skoraj ne morem privoščiti. Sposobnost učencev ni nič slabša od lanskih, skoraj boljša. Zgodi se tudi, da je kakšen oddelek izrazito slab. Zelo slabih učencev skoraj ni (takih, ki bi bili potrebni dopolnilnega pouka), pa vendar je raven znanja dosti slabša. Kako dolgo je trajalo, da sem spoznala vsakega učenca po-
sebej. Še pri. drugi govorilni uri sem bila mnogokrat v zadregi, kaj naj povem poleg ocen.
V taki množici se posameznik izgubi, pa vendar je vsak učenec potreben učiteljeve pozornosti, pogovora, ljubeznivosti —■ vsak posebej, ne samo kot celota. Napak pri pisanju, ki jih učenci prinesejo iz prvega razreda, nisem zmogla opaziti pri vseh učencih, ko je bi! še čas (tako pri črkah kot številkah), zdaj pa je pri mnogih učencih skoraj že prepozno.
In to slabše pridobljeno znanje otrok se bo vleklo naprej iz razreda v razred, ker bo število otrok ostalo enako. Končni rezultat bo slabše znanje za naprej — v usmerjeno izobraževanje.
Še enkrat poudarjam, da ima že zdaj veliko učiteljev tako številne oddelke in zato iz leta v leto ne opazijo težave, na katere sem opozorila, ker ne morejo primerjati. Sama pa letos vidim, da je to greh do otrok (za koliko medsebojnih stikov, ljubeznivosti, pozornosti so prikrajšani), in greh do učiteljev. Samo zamislite si popravo vseh pisnih izdelkov — nikdar konca. Pedagoška služba pa zahteva od nas (pa tudi same menimo, da je tako prav), da je vsak pisni izdelek popravljen. To je garanje!
Ko sem prebrala knjigo Miselni vzorci, sem hitro preskusila še sama. Tema — voda v stanov-nju. Učenci so napisali čuda stvari, čeprav samo ključne besede. Preostalo mi je samo to, da sem jih pohvalila, preletela nekaj listov in to je bilo vse. Ker bi sicer pri triintridesetih listih sedela koliko časa? Kako si je mogoče večkrat na leto privoščiti takšne n ete, čeprav so lahko zelo c ri Če pa si na šoli s celod-ntvr.m poukom ali z elementi celodnevne osnovne šole, ko delaš še popoldne z otroki, je stvar še enkrat hujša v tako številnih razredih.
Zakaj trpamo toliko otrok v oddelke? Denar, pomanjkanje prostora in kaj vem, kaj še! Zakaj tam, kjer ima šola dovolj prostora, ne sme odpirati novih oddelkov, če je nekaj otrok pod zakonsko določenim številom? Denar! Stiskamo tam, kjer ne bi smeli — pri otrocih in učiteljih. Od učiteljev se zahteva vedno več, daje pa se jim malo!!! Ugotavljamo, da so učitelji garači, posebno v tako številnih oddelkih, učenci pa reveži, ki so prikrajšani za veliko, veliko stvari, ki naj bi jim jih dala šola ob normalnih možnostih za delo. Zakaj že v osnovni šoli delamo iz otrok samo številke, če je že tako v usmerjenem izobraževanju? Mogoče se bo stanje spremenilo, ko bodo zakonodajalec, Zavod SRS za šolstvo, in naš financer, sedli za skupno mizo in se lepo pogovorili o zahtevah in financah!	,
ŠTEFKA S.
Razpisi — hitro in ceneje!
Vedno več naših organizacij razpisuje prosta dela in naloge v Prosvetnem delavcu ne samo v rednih razpisnih rokih, temveč tudi sproti. Z razpisi v prosvetnem glasilu si najhitreje in najceneje pridobite nove delavce. V Prosvetnem delavcu iščejo informacije o prostih mestih na novo diplomirani učitelji, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci.
Razpisi v našem glasilu so precej cenejši kot v dnevnem tisku. Tako boste nekaj privarčevali, vaš denar pa se bo vrnil — s Prosvetnim delavcem v šole in vrtce.
Razpise sprejemamo, če je treba, tudi po telefonu. Pokličite nas (telefon 061 315-585) in radi vam bomo ustregli!
pobude
odmevi
Še enkrat o nazivih v prosvetni stroki
rvu v zitusuciun gospouarsKin razmerah iščemo notranje rezerve za uspešnejše delo, se zmeraj znova vračamo k eni od mnogih možnosti — k uvedbi nazivov v prosvetni stroki.
Zamisel in potreba po taki spodbudi je že stara, vendar se ne premakne z mrtve točke. Pa se bo morala. Zanimanja za učiteljski poklic ni več. Sposobni in zavzeti prosvetni delavci zapuščajo svojo stroko in se zaposlujejo v gospodarstvu, v bankah in drugih delovnih organizacijah; tam imajo višje osebne dohodke, lahko pa tudi napredujejo.
In prav tega v prosveti ni. Začneš kot učitelj, končaš kot učitelj in potem životariš v pokoju z družbeno miloščino.
Vmes je petintrideset ali štirideset let dela. Sposobni in prizadevni učitelji so se v tem času izobraževali, uvajali so novosti v delo, iskali boljše poti do cilja, izvirno bogatili svoje delo, vzgajali mlajši rod učiteljev, pomagali sestavljati nove učne načrte, pisali učbenike, izdelovali so učna sredstva...
Razen osebnega zadovoljstva jih ni pri delu skoraj nič spodbujalo in nagrajevalo. Zato je takih prizadevanj vse manj in velik del učiteljev tone v pogubno povprečje in malodušje.
Za uspešno delo so potrebne ustrezne delovne razmere in primerno nagrajevanje. Zmeraj znova pa moramo v šoli spoznavati, da zaradi težkih gospodarskih razmer marsičesa ni mogoče uresničiti —- manj učencev v oddelku, sodobna učna tehnologija, višji osebni dohodki.
Toda uvedba nazivov tudi v tem obdobju ni nekaj nemogočega. Res bi bil potreben dodaten denar, obenem pa bi se sprostilo toliko ustvarjalne moči, da bi se naložba kmalu bogato obrestovala.
Ob predlogih za uvedbo nazivov se vedno pojavijo enaki pomisleki:
—	kdo bo ocenjeval učiteljevo delo
—	ali ne bi to prineslo razdora v kolektive
—	ali ne bi v zameno raje povišali odstotkov za minulo delo...
Skratka, vedno pristanemo na uravnilovki, kot da je to edina neproblematična rešitev.
Učiteljevo delo bo verjetno morala ocenjevati posebna skupina: ravnatelj kot pedagoški vodja šole, pedagog, svetovalec Zavoda SRS za šolstvo, ki bo več let spremljal učiteljevo strokovno rast, in še kdo.
Ocena pa ne bi smela temeljiti

puuivicpijciia LHJ
morala biti z dokazi. Ustrezne podatke bi morali sproti zbirati v posebni mapi, ki bi učitelja spremljala od prvega leta službovanja.
Učitelj pripravnik po uspešno opravljenem strokovnem izpitu dobi naziv učitelj. Če bo njegovo delo povprečno, če bo opravljal le naloge, zapisane v pravilniku, bo pač vsa leta službovanja ostal pri tem nazivu. Če pa se bo v svojem okolju izkazal, če bo delal več in bolje, če bo s svojim delom dosegal nadpovprečne uspehe, če bo opravljal zahtevnejše naloge, bo čez nekaj let dobil naziv mentor, kasneje še svetnik ali kaj drugega.
Merila za pridobitev posameznega naziva bi morali premišljeno izdelati v republiškem merilu.
Če bo vsak učitelj imel dosje, v katerega bi redno vpisovali potrebne podatke, potem ne bi bilo tako nemogoče v daljšem obdobju (v petih ali desetih letih) ovrednotiti njegovega dela.
V zbirniku bi moralo biti natančno dokumentirano, kako se je učitelj dodatno izobraževal, kako uspešen je bil kot vodja ak-, tiva, koliko in kakšne hospitacij-ske nastope je pripravljal, katera predavanja ali seminarje je vodil ali pripravil, katero učilo je izdelal, kako je opravil mentorsko delo pri učitelju pripravniku, katere nove oblike in metode je uvajal v svoje delo, kako uspešen je bil kot vodja krožkov in drugih dejavnosti. V dosjeju bi bile tudi ocene pedagoških svetovalcev o učnih urah, učiteljevih pripravah in drugem strokovnem delu.
Učitelj naj bi imel možnost, da bi tudi sam opozoril ravnatelja ali pedagoškega Svetovalca na svoja prizadevanja in novosti, ki jih uvaja v pouk.
Učitelj naj bi imel v svojih službenih letih možnost, da bi si pridobil vsaj tri ali štiri nazive: pripravnik, učitelj, mentor, svetnik. Vsak višji naziv bi pomenil tudi gmotno spodbudo — za dogovorjene odstotke zvišan osebni dohodek.
Tako bi lahko vsak dam odločal o višini svojega osebnega dohodka, ne pa da je — kot zdaj — odvisen le od meril izobraževalnih skupnosti in raznih pravilnikov.
Merila za pridobitev višjega naziva naj bodo zahtevna. Pomembno je, da damo učitelju možnost, da v svoji stroki in pri pedagoškem delu napreduje in da njegov uspeh vrednotimo.
MARICA NAKRST
OCENA
Slovenske slovnice in jezikovne vadnice
France Žagar, ilustriral B. K., Maribor 1985
Pregovor pravi: Kolikor glav, toliko misli! Res je, toda nekje je le črta ločnica, med sprejemljivim in nesprejemljivim, med privlačnim in odbijajočim. V mislih imam slikovno raven omenjene knjige. Če je tak način ilustracij morda uporaben za kak otroški list ali za Pavliho, pa ne more biti za znanstveno delo, kakršno ima biti slovnica in vadnica. Ni namreč ravnotežja med besedilom in slikarijo. Na eni strani dolgotrajno in natančno delo, na drugi pa nekaj površnih risb, ki so tu pa tam še napačne. Domnevam, da je med uporabniki te knjige vsaj nekaj takih, ki vedo, kako so pri kosi zasukani ročaji (v drugo
stran kot rezilo!), ce navedem en sam primer površnosti, pri pogledu na tisti prerez grla, pa mi je celo zastal dih od presenečenja. Kaj se res ni dalo pogledati, če ne drugam, pa vsaj v staro Breznikovo slovnico iz 1934. leta (str. 13) in si sposoditi dostikrat uporabljeno sličico predelov, kjer nastajajo glasovi, ne pa prepustiti oris in opis nekomu, ki je opravil delo v slogu: hruška, de-beluška... Najboljše pa bi bilo brez slik, saj tisti, ki jim je knjiga namenjena, verjetno premorejo toliko miselnih sposobnosti in predstav, da prav nič ne rabijo takih ^okraskov«.
SAMQ MEZE
Stran 10
.	• - 'l-.rr,-', -...-U	-v*
Silicijev malik
Kdor reče besedo proti računalnikom, se izpostavi posmehu, če ne celo javni obsodbi. Michael Shallis to dobro ve, sicer ne bi že na prvih straneh svoje knjige razložil, kdo je ludit. Ustvarjalci mikroprocesorske tehnologije ga zdaj lahko kamenjajo, lahko se mu rogajo, najverjetneje pa bo neustrašni in nekonformistični Michael Shallis še dalje svaril in rotil, vsemogočni čip pa osvajal, gospodaril in zasužnjeval.
SILICIJE V MALIK je delo, ki razgalja blišč in bedo računalništva. Cankarjeva založba ga v zbirki Misel in čas daje v razmislek tudi nam; na Angleškem je knjiga izšla leta 1984, Slovenci smo jo dobili v tekočem prevodu Milana Stepanoviča. Obilica pravopisnih napak založbi ni v čast, za odločitev, da izda Shallisovo razmišljanje, pase ji je treba samo zahvaliti. V poplavi pisanj, ki razlagajo računalniške programe in jezike, ni prostora za trezen in kritičen pogled na gospodovalno tehnologijo »mislečega« stroja.
Čip osvaja svet z imperialistično močjo in s prav takimi posledicami. Strokovnjakov, ki bi to priznali in pred tem tudi svarili, je manj kot načrtovalcev novih in še novejših tehnoloških zmožnosti. Med znanstveniki, ki igrajo z odprtimi kartami, omenja Michael Shallis le redke, največkrat navaja Josepha Weizenbauma, pridružuje pa se jim tudi sam. Inteligentni stroji so orodje, ki ne bo človeštvu le zagospodarilo, ampak mu bo zagospodovalo.
Posledice niso nikakršna znanstvena fantastika, so stvarnost, ki se je že začela uresničevati. Mit o mislečem stroju je nekoč poskušal razbiti Mortimer Taube. Prevod njegovega dela je izdala Državna založba Slovenije leta 1969. V 'pičljih dvajsetih letih so se tehnologije nesluteno razvile in čip jim odpira nove neslutene možnosti.
skih tehnologijah to, kar naj bi bilo v njih koristno za človeštvo, a se po logiki zavojevalstva izrojeva v slabo. Shallis, sam računalniški strokovnjak, je delovanje inteligentnih strojev predstavil strokovno in poljudno hkrati, kar je posebna odlika njegovega dela. Razumljivo je slehernemu bralcu, antropomorfni predznak računalnikov pa je preslepil že domala vsakega izmed nas. Sporočilo poglavij Računalnik in delo, Ujeti v blodnjaku, Prepovedan sadež, Silicijev malik naj bi streznila celo ljudi, ki jih je že zasvojil hekerjev sindrom.
Mikroprocesorska tehnologija bo kmalu dajala kruh samo peščicam ljudi, druge pa pahnila v brezposelnost. V čipu, tej umetni maternici informacijske družbe, je leglo tehnoloških genov. Varljivi up prihodnosti poganja žal vse korenine globoko v vojaških strategijah in' imperialistični pogoltnosti. Državam v razvoju onemogoča human napredek, tudi v bogatih peha revne v še večjo revščino. Obeta svobodo, prinaša sužnost. Računalnik že zmore vse in zmore že več kot človek. Vanj so vgrajene celo etične norme — zaslepljivo poroštvo elektronske človečnosti. Računalnik pripoveduje pravljice, diagnosticira, igra preludije in simfonije, slika, zagotovi letalsko vozovnico, gospodari z našimi prihranki, dela namesto sodnikov in policije, poučuje in se da učiti, izdeluje robote, ti pa vse od šivanke do novih robotov. Verige ni nikjer konca, in kar je najhuje, nikjer je ni mogoče pretrgati, kajti čip celo že odsluti, kaj namerava kdo .storiti in njegovo nakano surovo prepreči.
Shallisova knjiga je zavezujoče esejistično branje o računalnikih. Pokaže drugo stran njihove medalje. Poudarja treznost nasproti zasvojenosti; ta je zajela tudi šole in šolarje pri nas. Vsebina knjige je vredna temeljitega premisleka.
Shallisovi knjigi je spremno besedo napisal Vlado Sruk. Na šole naslavlja v njej tale poziv: » Upamo, da v naših izobraževalnih ustanovah ne bo prevladala računalniška evforija z vsemi spremljevalnimi pojavi primitivizma, dogmatizma, mehanistič-nega antropomorfizma, tehnicistične idolatrije idr. ...Če pomislimo, kako neambiciozno, površno in brezglavo se naše šolstvo ukvarja s filozofskimi, miselnimi, verskimi, umetnostnimi in drugimi humanimi izročili ter sporočili, nas lahko hudo skrbi tudi njegovo obravnavanje socialnih in idejnih vidikov računalništva.«
V enajstih poglavjih Shallisove knjige zvemo o mikroprocesor-
Nikomur od nas ne sme več biti vseeno za prihodnost družbe, ki hoče biti socialistična in samoupravna. Mikroprocesorske tehnologije so vsiljeno darilo imperialistične doktrine. Demon z angelskim obrazom že diktira razvoj vsemu svetu, za svoj dobiček seveda. Silicijev malik pomeni svarilo pred njegovo razvejeno demagoško dejavnostjo. Vrednost življenja bi bila osiromašena, če bi se bila preteklost odrekla tisku. Sedanjost se ne more odreči telekomunikacijam. Le da bo kakovost žitja in bitja v informacijski dobi še veliko bolj kot doslej odvisna od tega, kako si družbeni sistemi zamišljajo prihodnost.
BERTA GOLOB
Spomini na prva srečanja s književniki
Napisati nameravam spomine na prva srečanja (gostovanja) naših književnikov (pisateljev in pesnikov), ki so bila kmalu po vojni —v letih od 1948 do 1954 na Postojnskem, Goriškem, na Krasu, na Tolminskem. Naši književniki: France Bevk, Tone Pavček, Marička Žnidaršič, Vera Albreht, Beno Zupančič, Lili Novy, Mira Puc-Mihelič, Josip Ribičič, Janez Menart, Matej Bor in drugi so se predstavili naši mladini s svojimi izvirnimi deli, in ta so prebrali na takih srečanjih. Ravnatelje vseh tistih šol in (tedanje) predstavnike družbe-
nopolitičnih organizacij, ki so sprejeli in pozdravili naše knji-
ževnike, prosim, da mi sporočijo:
—	kdaj so gostovali in
—	kdo je gostoval — takrat so se navadno vsi vpisali v šolske kronike.
Prav dobrodošli bi bili tudi spomini tistih, ki so takrat te ustvarjalce prvič videli in poslušali.
Prosim, da pošljete odgovore — podatke vsaj do 30. aprila 1986 na naslov: Bogomil LILIJA, Bidovčeva 13 A, 66000 KOPER.

Pogovarjamo se

Knjiga o vzgoji
Knjiga Pogovarjamo se, ki jo je napisala Metka Zobec, sodi med tiste, ki ne bodo nikoli do konca napisane, čeprav je vodila avtoričino pero volja, kakršna je zmeraj na začetku pisanja učbenika materinščine za tujce, namreč: zaokrožiti v obliki pogovora deset tem, ki ustrezajo desetim učnim enotam konverzacijskega tečaja za nadaljevalce, ki sodi v program seminarja slovenskega jezika za tuje slaviste. Vsako enoto uvaja verzno besedilo sodobnega slovenskega pesnika (in verz je učilo, ki temelji na učenčevem spominu in učiteljevi inventivnosti). Enote se povezujejo v zgodbo o jeziku in rečeh, v zgodbo, ki jo razgibavajo tako reči (svet okoli nas in svet v književnosti) kot njihova ubeseditev (pesem, dialog, izbrana slovnična poglavja, navodila za nastajanje besedila).
Nedokončanost knjige (ki je ne gre enačiti z nepopolnostjo!) razodeva že njena zunanja organizacija: v mapo zloženi oštevilčeni listi, med katere bodo lahko tečajniki vlagali svoje liste (zapiske Z lektorata, lastna zapažanja) in tako bogatili natisnjeno splošno Zgodbo z individualnimi zgodami in nezgodami s slovenskim jezikom in besedili tako na tečaju, ki mu je knjiga eksplicitno namenjena, kot na fakultativnih lektoratih slovenščine v Zadru in Dubrovniku v času poletnih počitnic, med šolskim letom pa na lektoratih slovenskega jezika od Kansas Cityja do Moskve, od Bukarešte do Pariza, od Rima do Krakova, od Trsta do Budimpešte in še kje.
Rekel sem:	bogatili, kajti
knjiga računa tako na učiteljevo kot učenčevo jezikovno kulturo in hkrati tolerantno upošteva vednosti o slovenskem jeziku in
besedilih iz splošnih učbenikov slovenščine za tujce, kakršni so nastajali pod peresi Franca Jakopina, Jožeta Toporišiča, Hermine Jug-Kranjec, in tistih, ki so omejeni zgolj na eno jezikovno področje, na primer:	učbenik
Franca Drolca za Hrvate, Bistrice Mirkulovske za Makedonce, Al-bince Lipovec za Čehe ali moj za Poljake. Še več: tisto, kar je bilo v naštetih učbenikih mišljeno kot izhodiščna ali osnovna informacija (opis jezikovne zgradbe), je v knjigi Metke Zobec tema pogovora in funkcionira po istih pravilih ubesedovanja resničnosti kot
sistematiziranje slovarja, pesniško besedilo ali vsakdanji dialog. Z njimi se povezuje prav na ravni besedila (že narejenega ali tvorje-nega), torej gre za diskreten, toda učinkovit jezikovni in slovstveni pouk z izbranimi književnimi, slovničnimi in besedilnimi prvinami, ki po eni strani temeljijo na Že obvladanih elementarnih vednostih, po drugi pa odpirajo tečajniku pot v globlje spoznavanje našega jezika in književnosti.
Učbenik je namenjen vsem, ki se hočejo učiti slovenskega jezika. Ogrodje sestavlja osem pesmi sodobnih slovenskih pesnikov in tri izštevanke. Da slušatelji slišijo in vidijo, kako zveni slovenski jezik v umetnosti. Potem je veliko dvogovorov, iztrganih iz vsakdanjega Življenja, vzetih iz ust vsakdanjega človeka. Ti so tam zato, da slušatelj sliši in vidi, kakšen je slovenski jezik, kadar se pogovarjamo.
Knjigo dobite po ceni 800 dinarjev na slavističnem oddelku Filozofske fakultete ali v Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture.
TONE PRETNAR
V Zagrebu je izšlo leta 1984 novo delo znanega pedagoga dr. Anteja Vukasoviča z naslovom Odgoj za humane odnose i odgovorno roditeljstvo. Že naslov pričujočega dela dokazuje, da je tematika, ki jo to delo obravnava, aktualna prav za vsako družbo in še posebno za (našo) družbo, ki se imenuje samoupravno socialistična. Lahko rečemo, da so prav odnosi med ljudmi bistvo socializma, temelj socialistične morale, pa tudi pogoj za demokratično komunikacijo. Seveda le takšni odnosi med ljudmi, ki jih označuje lastnost, imenovana humanost. Humani medčloveški odnosi so tudi (nadalje) vir pozitivnega odnosa do dela, do družbene lastnine, do domovinske ljubezni, do internacionalizma. In tako kot je humanizem temeljno vprašanje socializma, je tudi vzgoja za humanizem temeljno (elementarno) načelo moralne vzgoje.
Delo Odgoj za humane odnose i odgovorno roditeljstvo je nastajalo ob avtorjevih dolgotrajnih raziskavah tovrstne tematike: Skratka, za to knjigo lahko rečemo, da je tudi znanstveno utemeljeno delo, zasnovano na najpomembnejših in najnovejših znanstvenih spoznanjih tovrstne tematike pri nas in v svetu. Kako zelo aktualno je, dokazuje tudi to, da je prevedena v angleščino in ruščino.
Knjiga je razdeljena v dva temeljna dela. Prvi ima naslov Vzgoja za humanost, drugi del pa
Izkušnje nekaterih socialističnih dežel. Podrobnejši pregled vsebine pove, da obravnava pisec v prvem delu idejno usmeritev, odklone in vzgojo za humane odnose in odgovorno starševstvo, v drugem delu pa opisuje izkušnje nekaterih socialističnih dežel (Čehoslovaške, Poljske in SSSR) v vzgoji za humane odno-
V prvem poglavju avtor zelo celostno obdela tole tematiko: Smisel humanizma. Humanizacijo odnosov med spoloma, Želeno in odgovorno starševstvo in Kaj želimo doseči z vzgojo za humane odnose; v drugem poglavju pa Agresivni feminizem, Seksualni anarhizem in Didaktični intelektualizem. V tretjem poglavju knjige razpravlja o sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, podaja pregled pomembnejših posvetovanj, navaja nekatere pozitivne zglede vzgojnega dela in razmišlja o usmerjanju za vzgojno delovanje ter bistvenih komponentah vzgoje za humane odnose in odgovorno starševstvo.
Če poskusimo ob koncu oceniti pomen tega najnovejšega avtorjevega dela, lahko rečemo, da ga odlikujeta avtorjev (jasen) marksistični prijem pri obravnavi tematike ter znanstvena (celostna) in aktualna obravnava tematike. Spričo vseh teh lastnosti je zelo zaželeno, da bi delo kar najhitreje dobilo čim več bralcev. In med njimi bi morali biti tudi pedagoški delavci. ALOJZIJA ŽIDAN
Presek XIM/4
Grafika ak. slikarja, tržaškega rojaka Avgusta Černigoja, kije preminil lanskega novembra. Umetnik je bil pionir konstruktivizma na Slovenskem, ki se je preskusil v najrazličnejših slikarskih in grafičnih tehnikah. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V Idriji so priljubljenemu umetniku priredili retrospektivno razstavo. Na njej je prikazanih 150 ponatisnjenih grafik. Ob tej priložnosti je ZKO Ljubljana izdala katalog, v Bežigrajski galeriji v Ljubljani pa si še lahko ogledate umetnikova razstavljena dela.
Še ena knjiga o basicu za Commodore 64
Tako bi lahko dejali ob knjigi Janeza Jereba Osnove programiranja: Commodore 64. Seveda je primerno vprašanje, v čem se ta knjiga razlikuje od mnogih drugih knjig s podobno tematiko. Zlahka ugotovimo, da je pred nami prej učbenik in v tem je tudi bistvena lastnost tega dela.
Knjiga obsega več kot 180 strani in je ob koncu leta 1985 izšla pri Tehniški založbi Slovenije. Vse programe v knjigi lahko naročimo pri založbi tudi v obliki računalniške kasete oziroma diskete in se tako izognemo pretipkavanju programov.
Vsebina je razdeljena na 11 poglavij, ki so sistematično urejena s posluhom za dojemanje zasnov programiranja ob upoštevanju omejitev, ki jih postavlja izbrani računalnik-. V uvodu nas
avtor seznani najprej z računalnikom, nato sledi prvi program. V tretjem poglavju so priročni-
ško podani ukazi basica z zgledi. Sledijo poglavja o sestavi programov, oblikovanju nizov — izpisovanju na zaslon in tiskalnik, oblikovanju preglednic, razvrščanju, iskanju in združevanju podatkov. Sledijo datoteke in grafika, ob koncu pa dobi bralec še začetno znanje za delo v strojnem jeziku.
Snov je sistematično didaktično obdelana. Morda bi lahko knjigi očitali, da so zahtevnejši algoritmi (npr. sortiranje — razvrščanje) šibkejši; podani so sicer korektno, posebno na računalnikih, kakršen je commodore 64.
Z Jerebovo knjigo pa si bodo prav gotovo veliko pomagali vsi, ki imajo commodore 64 in si želijo sistematično pridobiti temeljno znanje za njegovo uporabo.
V. RAJKOVIČ
Za prvimi tremi rednimi številkami Preseka in peto v okviru > Presekove knjižnice, posvečeno stopetdesetletnici Jožefa Stefa-1 na, je pred nami že četrta, predzadnja številka. Sledi ji le še ena, šesta številka, ki ne bo imela enotne vsebine, kot je bilo do zdaj v navadi, temveč bo redna s polovičnim številom strani.
Nova številka prinaša kot zmeraj članke iz vseh področij: matematike, fizike, astronomije in računalništva. Mladi matematiki, ki se radi igrajo znano igro križci-krogci, si lahko preberejo članek Strategija, ki nam pove veliko o temeljnih pojmih končnih iger s popolno informacijo. Bralce bo verjetno najbolj zanimalo poglavje o zmagovalnih strategijah. Vendar, če se želijo naučiti zmagati, naj bi obvladali pretvarjanje dvojiški zapis števil v desetiški in obrnjeno. Učitelji lahko to izrabijo za popestritev pouka. Članku so dodane tudi naloge.
Profesor J. Strnad piše v novem Preseku o zgodovini prvih poletov z baloni in o odkritjih, ki so privedla do teh poletov. Od prvih poskusov je preteklo že več kot dvesto let in mnoge države so ob tem jubileju natisnile zanimive znamke. Ogledate si jih lahko na notranjih straneh ovitka. So iz vsega sveta, dobili pa smo jih od naših bralcev.
Na željo naše bralke je napisan članek o sončnih urah — urah, ki izrabljajo spreminjanje sence za določanje časa. Pisec nam razloži osnovne pojme in opiše eno izmed sončnih ur. Članek krasijo fotografije na ovitku.
Tako kot nas fiziki in astronomi s prej omenjenima člankoma popeljejo v čas pred dvesto leti, nas računalnikarji postavijo v sedanjost z zapisom o najnovejših dosežkih softverske hiše Hisoft.
Pripravili so navodila uporabe prevajalnika za pascal z imenom HP4TM, ki ga lahko uporabljate na računalnikih ZX Spectram, Sharp in Amstrad. Natančno je opisana uporaba sistema, urejevalnik, razlike s standardnim prevajalnikom, razložena je združljivost tipov, podani so nekateri dodatni podprogrami in na koncu še seznam napak pri prevajanju in izvajanju.
Od pomembnih sporočil v četrti številki naj omenim razpis Preseka za stalni natečaj za računalniške programe, namenjene uporabi pri pouku in učenju v osnovnih in srednjih šolah. Presek bo prispele programe predstavil in jih tudi nagradil, najboljše pa bo odkupil in izdal na kaseti.
Mladim računalnikarjem je namenjen tudi razpis 10. republiškega tekmovanja srednješolcev, ki bo letos 24. maja v Portorožu. Obenem vabijo vse, ki jih računalništvo zanima in se z njim resno ukvarjajo, na srečanje mladih raziskovalcev računalništva, ki bo dan pred republiškim tekmovanjem. Naloge, ki so lahko iz programske ali strojne opreme, morajo udeleženci poslati do L maja 1986. V Preseku najdete tudi vsa druga pravila, navodila in naslove.
Za člane krožkov je morda zanimiv še podatek, da so v novi številki Preseka objavljene rešitve nalog iz tretje številke (republiško in zvezno tekmovanje osnovnošolcev iz matematike, republiško tekmovanje osnovnošolcev iz fizike). V Preseku tokrat ni drugih nalog. Kot vedno pa lahko bralci rešijo nagradno nalogo iz rubrike Premisli in reši in odgovorijo na Bistrovidčevo vprašanje.
DUŠICA BOBEN
Te težave so začasne. Tako je tudi z nami. Nečesa mora biti konec — ali nas ali težav.
Prihajajo resni časi.
Lažje bo nam, ki se bomo znova mučili, kot tistim, ki se bodo prvič-DUŠAN RADOVIČ

Vzroki za nizke pokojnine niso samo v delitvenem sistemu_____________________________________________________
Delegati osnovne organizacije s‘ndikata pri osnovnih šolah,
S‘asbeni šoli, šolah srednjega ^merjenega izobraževanja in pri ‘‘‘laškem domu z območja občine "ova Gorica, združeni v občinski s‘odikalni odbor za vzgojo in izo-°roževanje, smo v zadnjem času VeUko razpravljali o problematiki 1‘zkih pokojnin prosvetnih de-‘avcev.
Na vsa ta vprašanja smo opo-l°rili tudi na skupščini Sindikata klavcev vzgoje, izobraževanja in Znanosti Slovenije, ki je bila v Ljubljani letošnjega 12. februarja.
Položaj upokojenih prosvetnih delavcev tega območja je zelo Pereč, ker odpira vprašanje, kako Živeti s tako nizko pokojnino. Obrani podatki kažejo tole:
—	povprečna pokojnina za °bmočno skupnost Nova Gorica Znaša 60.000 din,
—	upokojeni prosvetni delavci s polno pokojninsko dobo Pa prejemajo take pokojnine: Predmetni učitelj 34.640 din, razredni učitelj pa 30.700 din; razredni učitelj, upokojen januarja ‘985, prejme danes z uskladitvijo Pokojnin približno 25.000 din.
Da se te pokojnine sramotno nizke, pove že primerjava z oskrbnino v domu upokojencev v Novi Gorici; ta znaša za dvopo-s‘eljno sobo 40.230 din za osebo, Za enoposteljno pa 42.000 din. ‘° pomeni, da upokojeni učitelj P° petintridesetih letih dela potrebuje socialno podporo, da ‘ahko na stara leta preživi v domu upokojencev — če je telesno in duševno zdrav. Če pa potrebuje Se dodatno nego in pomoč, se socialna pomoč še poveča zaradi dodatnih stroškov bivanja. Ali si \ie to zaslužil upokojeni učitelj, ki jo vse življenje opravljal tako po-' membno poslanstvo, kakršno je vZgoja mladine?
Skupščina Skupnosti pokoj-uinskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sicer že večkrat razpravljala o težavnem Položaju upokojenih prosvetnih delavcev, vendar ni mogla sprejeti rešitve zaradi določb zveznega

zakona, ki predvidevajo le usklajevanje vseh pokojnin ali usklajevanje pokojnin, uveljavljenih v posameznih obdobjih. Pravna ureditev torej ne dopušča posebnega usklajevanja za posamezna področja dela, in tako tudi ne za delo prosvetnih delavcev.
Pokojninska zakonodaja na zvezni ravni bi morala biti dopolnjena in bi morala dopuščati posebna usklajevanja pokojnin tudi za posamezna področja dela, gotovo pod določenimi pogoji. Ta posebna usklajevanja bi bila lahko prepuščena republikam; te bi tako lahko ocenile razmere in zato lažje in bolj pravilno uredile probleme, ki so se nakopičili na posameznih področjih dela.
Pri določanju višine pokojnine, in to tudi za prosvetne delavce, veljajo kot elementi le dopolnjena pokojninska doba in prejeti osebni dohodki. Pri reševanju posameznih primerov upokojitve pa pride na dan še poseben element, to je datum upokojitve.
Glede pokojninske dobe se odpira vprašanje beneficiranega staža, ki bi moral biti priznan tudi prosvetnim delavcem, zlasti tistim, ki so delali v prvem obdobju po vojni. V tem času so učitelji delali ves dan, v osebne dohodke pa se jim je priznaval le redni delovni čas. Plačila za nadure niso prejemali.
Večinoma je bil organiziran tudi kombiniran pouk več razredov. Ta pouk pa je zahteval več priprave, sama izvedba pa veliko truda.
Drugo je še vprašanje 48-ur-nega delovnega časa na teden, ki je veljal vsa povojna leta. Tudi ta čezmerni delovni čas nad zdajšnjim 42-urnim delovnim tednikom spada v minulo delo in bi bilo zanj treba urediti posebno nadomestilo.
Problematika prejetih osebnih dohodkov pa je še toliko težja, saj so se prosvetni delavci stalno odrekali dobrim plačam. Ali natančneje, osebnih dohodkov jim niso priznavali, le ti niso bili odvisni prav od nobenega merila menjave dela. In prav višina prejetih
osebnih dohodkov v preteklih letih je danes odločilna za tako nizke pokojnine prosvetnih delavcev. Osebni dohodki se takrat niso usklajevali z osebnimi dohodki, doseženimi v gospodarstvu, temveč so bili odvisni predvsem od proračunov občin.
Tako lahko ugotovimo, da so upokojeni prosvetni delavci dvakrat oškodovani: prvič, ker so prejemali zelo nizke osebne dohodke, drugič pa zdaj, ko zaradi tega prejemajo izredno nizke pokojnine.
Drugo je še vprašanje pravice prosvetnih delavcev, ki so svojo delovno dobo opravili pretežno pred letom 1965. Osebni dohodki pred tem letom se sploh ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zato prosvetni delavci ne morejo izbrati katerih koli zaporednih desetih let zavarovanja, ki so zanje ugodnejši. To je huda krivica, ki se sicer godi vsem upokojencem, vendar so najbolj prizadeti prav prosvetni delavci.
Menim, da ni dovolj le komentirati položaj upokojenih pro-
Še o pokojninah
^omisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA, LJUBLJANA, Matjaževa 4 izpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1986/87
" POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, PA — razredni pouk
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (L polletje), PA — razredni pouk
" 6 VODU ODDELKOV PODALJŠANEGA BIVANJA za nedoločen čas, PA — razredni pouk
" VODJA ODDELKA PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas (od 1. 9. 1986 do 30. 6. 1987), PA — razredni pouk " UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas (od 1.9. 1986 p ..d° 30. 6. 1987), PA — glasbena vzgoja Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Tudi tov. Gregorčičeva načenja v svojem pismu, tako kot že njeni pred njo, številna vprašanja, povezana s sedanjim gmotnim položajem upokojenih prosvetnih delavcev. Svoje ugotovitve skuša tudi utemeljevati z nekaterimi konkretnimi podatki. Moram reči, da v pravilnost teh podatkov dvomim, saj v pregledu pokojnin upokojenih učiteljev goriškega območja takšnih podatkov, razen kolikor ne gre za najnovejše pokojnine, tiste priznane po 1. juliju 1985, tako nizkih pokojnin ne najdemo! Te pokojnine pa so se po sklepu skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejetem prejšnji mesec, od 1. januarja 1986 uskladile za 46,8 %. S tem ukrepom so dosegle takšno raven, kot jo izkazujejo, v globalu gledano, pokojnine, priznane v preteklih obdobjih.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja doslej še nikoli ni posebej obravnavala gmotnega položaja upokojenih prosvetnih delavcev, temveč le skupaj s podatki o drugih skupinah upokojencev. To ji je onemogočala razporeditev teh upokojencev do leta 1978. Do tedaj so se namreč upokojenci iz te panoge dejavnosti v skladu s posebno (zvezno) metodologijo za potrebe statističnih razsikav v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvrščali v t. i. kulturno in socialno dejavnost, skupaj s še številnimi drugimi upokojenci. Ločitev na prosvetne delavce, zdravstvene delavce itd. pa seveda ob takšni razporeditvi ni bila mogoča.
Ko je bila lani sprejeta odločitev, da je treba temeljito oceniti, kakšen je gmotni položaj upokojenih prosvetnih delavcev, je bilo treba rešiti tudi to vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da bi najhitreje lahko odkrili kdo, upokojen v tem obdobju, je bil prosvetni delavec ali drug delavec iz te dejavnosti, le s pomočjo šol, vzgojno-varstvenih organizacij

delavska
univerza
maribor
Maistrova 5, tel. (062) 24 881
JE ORGANIZACIJA, KI POZNA TEŽAVE, KI NASTAJAJO PRI UPORABI RAČUNALNIKOV V IZOBRAŽEVANJU,
ZATO RAZVIJAMO RAČUNALNIŠKE DIDAKTIČNE PROGRAME
ZA ŠOLO IN DOM SMO PRIPRAVILI:
DOBER DAN, MATEMATIKA računalniški didaktični program za 2. in 3. razred osnovne sole za mikroračunalnik Spectrum 48 in Commodore 64
Cena za Spectrum Cena za Commodore
13.000 din
-----------------------------------------------------   15.000	din
flZlKA I. in FIZIKA II. program za pouk ob uporabi računalnika v 7. in 8. razredu osnovne sole, za mikroračunalnik Commodore 64
Cena	1.500	din
LOGIKA ZA STARŠE IN OTROKE didaktična računalniška igra za vse starosti od 6. leta 2a mikroračunalnik Spectrdm 48 K
Cena	1.300	din
PROMETNI predpisi
Spectrum 48 K
Cena	1.000	din
Programe lahko kupite v vseh knjigarnah Mladinske knjige, trgovinah Jeklotehne 311 pa na Delavski univerzi Maribor.
program za učenje prometnih predpisov za mikroračunalnik
in drugih. Zato je skupnost pripravila izpiske možnih kandidatov, ki so jih nato posamezne šole in druge ustanove »pripoznale ža svoje« in jih tudi razvrstile glede na dela in naloge, ki so jih le-ti pred upokojitvijo opravljali. Delo je bilo kar zamudno in je bilo končano konec oktobra lani, za nekatere šole pa šele v no-bembru. Zbranim podatkom smo v skupnosti priključili še vse tiste, ki kakorkoli vplivajo na takšno ali drugačno višino pokojnine, ter jih najprej računalniško, nato pa še analitično obdelali.
Iz zbranih podatkov je nastala dokaj obširna analiza gmotnega položaja upokojenih delavcev vzgoje in izobraževanja, ki daje dovolj jasno sliko in podlago za sprejem morebitnih odločitev. Analizo je v začetku tega meseca obravnaval matični odbor skupščine skupnostjo njej bomo natančneje spregovorili v eni od naslednjih številk Prosvetnega delavca in jo pozitivno ocenili. Preden bo šla v razpravo drugim udeležencem družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (zvezi sindikatov Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije) bo še dopolnjena s podatki o osebnih dohodkih aktivnih prosvetnih delavcev in drugih delavcev vzgoje in izobraževanja, o pokojninah drugih upokojencev s podobno strokovno izobrazbo ter aktualizirana glede na sprejete sklepe o uskladitvah pokojnin med tem časom. Obdelani podatki se nanašajo na stanje v mesecu februarju 1986. Medtem pa so se pokojnine že povečale za 5,63 % in 46,8 % ter 15 %; to seveda pomembno spremlja sliko gmotnega položaja, zlasti še najnovejših upokojencev, katerih pokojnine so bile res izjemno nizke.
Ali je gmotni položaj upokojenih prosvetnih delavcev res tako pereč, kot ga skušamo prikazati v zadnjem času v različnih okoljih? Zbrani podatki teh trditev ne potrjujejo. Zgolj za ponazoritev navajam, da je povprečna starostna pokojnina učitelja za 33 let pokojninske dobe znašala februarja 52,602 diri od tega moških (za 37 let pokojninske dobe) 57834 din, žensk pa 51307 din (za 32 let pokojninske dobe). Povprečna starostna pokojnina predmetnega učitelja v enakem obdobju za enako pokojninsko dobo je znašala 53032 din, od tega moških 52433 din, žensk 53110 din. Ce primerjamo ravni teh pokojnin, uveljavljenih v različnih časovnih obdobjih sicer ugotavljamo odstopanja navzdol oziroma navzgor. Le-ta pa bodo, tako kažejo poskusni preračuni, bistveno omiljena ali celo odpravljena z novim načinom izračunavanja pokojninske osnove, s katerim bomo začeli prihodnje leto! Pokojnine goriških upokojencev za temi povprečji sploh ne zaostajajo!
Z ze sprejetimi povečanji bodo pokojnine teh upokojencev presegle 60000 din. Ali je to primerna raven pokojnin, v skupnosti težko ocenjujemo. Vsekakor presega povprečje drugih starostnih pokojnin, ki se giblje blizu 50.000 din. Menim,
••iUVCiT'- I'T, * -	..i .;.% L. ^ * ,> .
Na vprašanja bralcev odgovarja JOŽE KUHELJ, svetovalec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije

pokojnine
svetnih delavcev. Treba je na- treba tudi urediti. Sistem pokoj-tančneje ugotoviti in razčleniti, v	ninskega in invalidskega zavaro-
kakšnih delovnih razmerah so ti	vanja je treba prilagajati ne samo
ljudje delali, te razmere primer jati	zdajšnjim novim razmeram,
Z zdajšnjimi. Vse večje obremen i- ampak tudi drugačnim razmeram tv e je treba pravilno ovrednotiti. preteklosti, ki so povzročile Le tako se bo izrazilo vloženo zdajšnje posledice. Vzroke niz-minulo delo, ki je tako poudar- kih pokojnin prosvetnih delavcev jeno v Zakonu o združenem delu. torej ne smemo iskati le v delitve-Popravki za nazaj so vedno nem sistemu, mogoči in če se upravičeni, jih je MA VRA GREGORČIČ
da natančno oceno o tem lahko poda le širša družbena skupnost. Ta ocena pa bo lahko nato podlaga za sprejem morebitnih odločitev o korekciji pokojnin prosvetnih delavcev.
Pokojnine posameznih skupin upokojencev je mogoče uskladiti v okviru veljavne pravne ureditve in te ni treba spreminjati. Zato bo pozitivne sklepe tudi mogoče uresničiti.
In zdaj še nekaj o drugih vprašanjih, navrženih v pismu. O tem, da se pokojnina pač ne ravna po tem, kolikšne so cene v domovih upokojencev, sem že pisal. Logične povezave tu ni. Cena v domovih se oblikuje po ekonomskih in (še kakšmh drugih zakonitostih), podlaga za odmero pokojnine pa so osebni dohodek, dopolnjena pokojninska doba in še nekateri drugi elementi. Verjetno bi bile v razmerah v kakršnih smo zdaj, pri višjih pokojninah tudi cene v domovih višje?!
Kar zadeva večje cene zaradi dodatne nege in pomoči, pa moram opozoriti na pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo ima vsak upokojenec, ki ni zmožen opravljati vseh ali večine najnujnejših življenjskih potreb.
Letos se je to denarno nadomestilo precej povečalo. Trenutno znaša višji znesek 23000 din, nižji pa 11500 din. Po novem se to denarno nadomestilo tudi usklajuje v enaki višini in rokih kot pokojnine; to bo prav gotovo bistveno drugače vplivalo na položaj teh upokojencev v primerjavi z dosedanjim, ko je bil znesek dodatka za pomoč in postrežbo vse leto enak.
Menim, da beneficirana doba v prosveti ne pride v poštev. Po veljavni ureditvi se lahko šteje zavarovalna doba s povečanjem le tistim zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela in delovne naloge ter zavarovancem, ki opravljajo dela in delovne naloge, na katerih po določeni starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti. Pri tem morajo biti izpolnjeni kumulativno
tile pogoji: da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi; da opravljajo delavci delo v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru teh vplivov v nepretrganem delovnem procesu, in to poln delovni čas. Da delo v prosveti in vzgoji ni takšne narave, da bi morali šteti zavarovalno dobo, prebito na takšnem delu s povečanjem, kažejo podatki o številu invalidskih upokojencev. Teh je razmeroma malo. Vzroki za nastanek invalidnosti pa so predvsem različne bolezni, ne pa morda poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Kakšne bi bile pokojnine prosvetnih delavcev, če bi se za izračun pokojninske osnove upoštevali tudi osebni dohodki, doseženi v letih pred letom 1966 (največ od tedaj se upoštevajo po določbah zveznega zakona osebni dohodki za izračun pokojninske dobe), bi težko odgovorili, saj podatkov o tem, kakšni so bili njihovi osebni dohodki v tem obdobju, nimam. Dvomim pa, da so zaradi tega upokojenci, ki niso mogli izbirati desetletnega obdobja, zaradi tega prikrajšani. Tudi dolžina obdobja, iz katerega se upoštevajo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, ima pomembno vlogo pri določanju višje pokojnine. Pravilo, ki pri tem velja, je takole: čim krajše je obdobje, tem ugodnejše je to za upokojenca in nasprotno.
Za konec mojim tokratnim razmišljanjem pa še tole. Poskusov, da bi bila pokojnina odvisna še od česa drugega, predvsem pa od minulega dela, je bilo v bližnji preteklosti veliko. Kljub dobrim zamislim pa je ostalo pri tem, kar imamo. To seveda ne pomeni, da moramo biti z veljavno ureditvijo zadovoljni. Prav nasprotno. To je le izziv več za iskanje boljših, pravičnejših in predvsem človeških rešitev.
JOŽE KUHELJ
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—	PSIHOLOGA s strokovnim izpitom za polnidelovni čas, začetek dela po dogovoru, pogoji: diplomiran psiholog
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za poučevanje harmonike na enoti glasbene sole, do 31. 8. 1986 s polovičnim delovnim časom, odi. 9. 1986 s polnim delovnim časom, začetek dela po dogovoru
x njave z dokazih o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BORCEV LACKOVEGA ODREDA BREZNO—PODVELKA
razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas ('nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), do 25. 6. 1986.
Pogoj: ustrezna izobrazba s strokovnim izpitom.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite 8 dni po objavi razpisa na naslov. Komisija za delovna razmerja OŠ Borcev Lackovega odreda Brezno—Podvelka.

.i . v ’ /i* •.*, 4—.M . '
Redne razpise
prostih del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo objavili
28. APRILA IN 12. MAJA 1986
Za prvo objavo bomo sprejemali razpise do 16. aprila, za drugo pa do 29. aprila.
NAKNADNE RAZPISE BOMO OBJAVILI 9. IN 23. JUNIJA.
Posamezne razpise objavljamo sproti vse leto. Pokličite nas in ugodili bomo vašim željam!
ALI Sl ŽE ČLAN SAMOPOMOČI ZVEZE DRUŠTEV PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE?
Samopomoč ZDPDS je naslednica nekdanjih Učiteljske samopomoči (ustanovljene leta 1898) in Profesorske samopomoči (osnovane leta 1924), združenih leta 1961 v enotno Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije; ta se je leta 1983 priključila Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije.
Med našimi nekaj tisoč člani so torej člani prejšnjih Učiteljske in Profesorske samopomoči in novi člani.
»Samopomoč« je nastala iz potrebe po medsebojni pomoči v trenutkih, ko učiteljsko družino doletijo nepričakovani izdatki. Pri tem je šlo predvsem za enkratno denarno pomoč svojcem ob smrti našega člana. Drugi namen Samopomoči pa je dajanje manjših posojil za premostitev trenutnih zadreg.
Ali ne živimo tudi zdaj v časih, ki od nas zahtevajo, da si medsebojno pomagamo in priskočimo na pomoč družinam naših stanovskih tovarišev, ko jih doleti najhujše?
Pomagali pa jim bomo ne z zbiranjem prispevkov ob smrti posameznika, temveč vpisom v Samopomoč in z rednim plačevanjem članarine. S tem zagotovimo enako pomoč tudi zase in za naše družine, naše svojce.
Vsem šolam smo poslali pojasnila in nekaj pristopnic. Preden boš izpolnil ali napisal pristopnico, boš gotovo želel vedeti o Samopomoči še kaj več. Delo Samopomoči vodita izvršni in nadzorni odbor po pravilniku, sprejetem na občnem zboru. Vsako leto na podlagi obračuna in predračuna določimo članarino in posmrtnino za naslednje leto. V letu 1986 je celoletna članarina 900 din (polletna 450 din). Posmrtnina (ki jo izplačujemo ob smrti člana) je letos 18.000 din. V letu 1985 smo pomagali svojcem v 56 primerih.
Novi pristopi nam bodo omogočili, da bomo v naslednjem letu lahko posmrtnino povečali. Pristopnina je 100 din in je namenjena večanju posojilnega sklada. Možno je tudi dvojno članstvo.
Naša organizacija je namenjena delavcem vzgojno-izobraževalnih organizacij. Vsak član pa lahko prijavi tudi svojega zakonskega tovariša ne glede na njegovo zaposlitev.
Članstvo ne preneha s spremembo poklica ali z upokojitvijo. Morebitni izstop iz Samopomoči je treba sporočiti pisno.
Pristopna starost sicer ni omejena, toda če je bil član ob pristopu starejši od 41 let, se za vsako leto nad 40 let starosti posmrtnina zmanjša za 2,5 %. (Tako bi npr. svojci člana, ki se je včlanil v svojem 51. letu starosti, prejeli le 75 % posmrtnine, ki bo določena v letu smrti.)
V začetku vsakega leta dobi vsak član letno poročilo.
Več o Samopomoči lahko zveste v naši pisarni v Ljubljani v Gosposki ulici 3 ali po telefonu (061) 221-832, Zveza društev pedagoških delavcev (Samopomoč).
Delo nam boste olajšali, če boste sami izbrali poverjenika (če tega še nimate), ki bo zbral,vaše prijave in nam jih poslal. Poverjeniku bomo poslali en izvod našega pravilnika in položnice s številko-našega žiro računa (Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka 3 — za Samopomoč, štev.' 50101-678-47100). Informacije o poravnavi izdatkov poverjeništva dobi poverjenik v naši pisarni. Če želi vaš kolektiv še ustna pojasnila, vas bo obiskal član našega odbora.
Vabimo vas, da pristopnico izpolnite in jo izročite poverjeniku ali pa jo sami odpošljete na naš naslov. Že zdaj pa vas prosimo, da nas o morebitnih spremembah (svojega delovnega mesta ali stanovanja ali imena dediča) sproti obveščate. Če se boste odločili za članstvo od 1. maja, vam bomo poslali položnico in vas prosili za nakazilo 700 din (za pristopnino in dve tretjini letošnje članarine).
Priporočamo vam, da ste med počitnicami že zavarovani.
Upravni in nadzorni odbor Samopomoči ZDPDS
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LENART V SLOVENSKIH GORICAH, Ptujska c. 25, 62230 LENART
razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto lOSfVS?
—	6 SPECIALNIH PEDAGOGOV — SMER DPO za nedoločen
čas
—	2 SPECIALNA PEDAGOGA — SMER DPO za določen čas
—	SPECIALNEGA PEDAGOGA — SMER DPO za določen čas, za delo v oddelku podaljšanega bivanja
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, za opravljanje del in nalog v oddelkih s prilagojenim programom (z dopolnilnimi izpiti za specialno pedagogiko — smer DPO)
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas za delo v rednih oddelkih osnovne šole.
Vsa dela in naloge razpisujemo za polni delovni čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh.
Svet
OSNOVNE ŠOLE DUŠANA BORDONA SEMEDELA—KOPER
razpisuje prosta dela in naloge
— RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo izpolnjevali poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu še pogoj^ig^Š?. člena Zakona o osnovni šoli, imeti pedagoško izobrazbo in n;t.jp.ta,nj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. 1 Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela je 1. 7. 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Dušana Bordona Semedela—Koper z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
i*c
Sl;
Ljl
VABILO NA POSVET
Razvojna gibanja v vzgoji in izobraževanju pri nas
Organizator: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Krško, 29.—30. maja 1986
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije praznuje letos 100-letnico ustanovitve pravega pedagoškega društva pri nas. To je bilo Pedagoško društvo učiteljev in šolskih prijateljev s sedežem v Krškem. Jubilej bomo proslavili delovno, in sicer z organizacijo posveta na temo Razvojna gibanja v vzgoji in izobraževanju pri nas. Na njem se bomo kritično zazrli na prehojeno in nadaljnjo pot vzgoje in izobraževanja, posebej pa bomo obravnavali naslednja pedagoška vprašanja:
1.	Vloga pedagoških društev v razvoju vzgoje in izobraževanja pri nas (dr. France Strmčnik),
2.	Vzgoja in izobraževanje v dolgoročnem razvoju Slovenije (dr. llija Mrmak)
3.	Nekatere značilnosti in premiki današnje inštitucionalne predšolske vzgoje ter skrb za njeno nadaljnjo rast (dr. Nuša Kolar),
4.	Značilni procesi in problemi v osnovni šoli (mag. Veljko Troha),
5.	Reforma srednjega izobraževanja in njeno nadaljnje usmerjanje v luči rezultatov evalvacijskih raziskav (dr. Janez Sagadin),
Namen posveta je kritično razčleniti pedagoški in družbeni položaj predšolske vzgoje, osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter srednjega usmerjenega izobraževanja, in to predvsem ob primerjavi med vizijo razvojnih gibanj in možnostmi, ki jih določa dosežena raven našega družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja. Ob tem bomo obravnavali tudi problematiko usposabljanja pedagoških delavcev. Ciljev posveta pa ne bo mogoče uresničiti le z obravnavo v uvodnih referatih zajetih misli, temveč prav s primerjanjem naših družbenih, strokovnih, pedagoških, znanstvenih in drugih rešitev, ki usmerjajo procese vzgoje in izobraževanja pri nas, s pedagoškimi, strokovnimi, tehnološkimi, materialnimi, raziskovalnimi in samoupravnimi možnostmi, ki so značilne za našo vzgojo in izobraževanje.
Zato vabimo vse, ki lahko pripomorejo ne le k analizi obstoječega stanja, temveč tudi k iskanju ustreznejših poti v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja, da se posveta aktivno udeleže. Poleg strokovnjakov, ki se s tem področjem ukvarjajo znanstvenoraziskovalno, ali družbenopolitično, družbe-no-samoupravno, nadzorno in svetovalno, še posebej vabimo neposredne nosilce vzgojno-izobraževalnega procesa na posvetu obravnavanih področij vzgoje in izobraževanja.
Samoupravna in pedagoška vodstva predšolskih delovnih organizacij, osnovnih in srednjih šol, ter vodstva drugih ustanov prosimo, da omogočijo udeležbo svojim delavcem, ki se tudi po tej poti prizadevajo za kakovostno rast vzgoje in izobraževanja.
Posvet bodo spremljale še druge dejavnosti. Tako bomo odprli razstavo o razvoju šolstva v Sloveniji, priredili bomo koncert našega renomiranega učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, organizirali ogled znamenitosti Krškega in njegove okolice in drugo.
Da bi posvet čimbolj uspel tako v vsebinskem, organizacijskem kot subjektivnem pogledu, prosimo potencialne udeležence, da upoštevajo tele pogoje:
1.	Organizatorji posveta bomo upoštevali tiste pisne prispevke, ki se bodo vsebinsko ujemali s temeljno tematiko posveta, ki ne bodo po obsegu presegli 7 (sedem) tipkanih strani (stran 30 vrstic) in ki jih bomo prejeli 2. do 5. maja 1986.
2.	Vsi udeleženci posveta morajo plačati kotizacijo v znesku 3.500 din na žiro račun 50101-678-47100.
(V kotizacijo je všteto: organizacija posveta z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, udeležba na koncertu in ob odprtju razstave, vse pisno pripravljeno gradivo z vsebino posveta, podroben program posveta in še kaj).
3.	Izpolniti je treba prijavnico za udeležbo na posvetu in jo skupaj s potrdilom o vplačani kotizaciji in s pisnim prispevkom za posvet (če želite z njim so-
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE BOŠTANJ
razpisuje na podlagi 129. člena Statuta Osnovne šole Boštanj prosta dela in naloge
— RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Sevnica, izpolnjevati še splošne pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in imeti:
—	vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
—	strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja šole
—	ustrezne moralnopolitične lastnosti in biti družbenopolitično dejavni.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Opravičilo
Zaradi prezaposlenosti naše pravne svetovalke Rosvite Toplak rubrika »Naš pravnik« miruje. Bralcem se opravičujemo.
RADIO IN ŠOLA
4.	aprila RŠN O Mojci, babici in dežku (glasba)
11.	aprila RŠN Zrasla bo pšenica
1. aprila RŠS Prvoaprilske šale
8. aprila RŠS Partizanske bolnišnice
3. aprila RŠV Opera v 18. stoletju
10. aprila RŠV Prihod železnice na Slovensko
31. marca APM Radijski leksikon — Znanost in metafizika
7.	aprila APM Radijski leksikon — Razredni boj
Oddaje radijske šole za nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter Aktualni problemi marksizma so na sporedu ob 8.05 na L programu in ob 16.02 na III. programu.
Vsako sredo ob 8.30 so na L programu oddaje Govorimo makedonsko in srbohrvaško.
5.	aprila ob 16.02 III. program Književnost jugoslovanskih narodov — N. Idrizovič »Kolo strahovanja«
12.	aprila dr. D. Poniž: A. T. Linhart in njegov Matiček se ženi
8.	aprila ob 14.05 L program Odrasli tako, kako pa mi
12. aprila ob 18.05 I. program Nenavadni pogovori — Mišljenje kot usmerjen proces
delovati na posvetu) poslati najkasneje do5. maja 1986 na naslov: Zveza dh1*; tev pedagoških delavcev Slovenije Gosposka 3, 61000 LJUBLJANA.
Vse, ki se bodo v tem času in na opisan način prijavili za udeležbo na posvet11: bomo najkasneje do 20. maja 1986 obvestili o podrobnem programu posve*1; in jim poslali pisno gradivo (referate jn druge pisne prispevke). Morebi®1* dodatne informacije dobite na sedežu Zveze, Ljubljana, Gosposka 3, teleti štev. 221-832, konkretno na tovarišico tajnico Lojzko Počervina. Pripravljalni odbor
PRIJAVNICA
za udeležbo na posvetu:
RAZVOJNA GIBANJA V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU PRI NAS
Krško, 29.—30. maj 1986
Ime in priimek:.................................
Poklic:.........................................
Ime ustanove in kraja službovanja: .............
Natančen naslov: ..........................................
Potrebujem prenočišče:	DA NE (ustrezno podčrtajte)
Želim sodelovati v naslednji delovni skupini: (obkrožite črko pred njo)
A: Vzgoja in izobraževanje v dolgoročnem razvoju Slovenije B: Razvojna gibanja v srednjem usmerjenem izobraževanju C: Razvojna gibanja v osnovni šoli Č: Razvojna gibanja v vzgoji predšolskih otrok D: Razvojna gibanja pri usposabljanju pedagoških delavcev
Poleg udeležbe na posvetu si želim ogledati eno od naslednjih znamenitosti Krškega in njegove okolice: (obkrožite črko pred izbrano znamenitostjo!).
a)	Samostanska knjižnica v Krškem
b)	Kostanjevica na Krki in njene galerijske zbirke
c)	Nuklearna elektrarna Krško (NEK)°
č) Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj
° Če ste izbrali kot znamenitost NEK, tedaj napišite še naslednje podatke:
reg. štev. osebne izkaznice: ..............................
občina, ki jeizdalaizkaznico:..............................
datum in kraj rojstva:.....................................
Na posvetu bom sodeloval-a s pisnim prispevkom:	DA NE
(obkrožite!)
Naslov prispevka:..........................................
Prijavnico, ki ji priložite potrdilo o vplačani kotizaciji in besedilo svojega pisnega prispevka (če želite z njim sodelovati na posvetu), pošljite na naslov:
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije Gosposka 3
61000 LJUBLJANA do 5. maja 1986

Komisija za delovna razmerja
ZAVODA ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALM CENTE ZA MLADINO »DR. MARKO GERBEC«, ŠENTVll PRI STIČNI
razpisuje za osnovno šolo v zavodu prosta dela in naloge
— UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za d'
določen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9.1986; p® skusno delo traja 3 mesece. Učitelj bo dopolnjeval učno obvezrt0 z drugimi predmeti.
Pogoji: PRU ali P ustrezne smeri, zaželena strokovni izpit in p11 dobitev dodatne specialne izobrazbe — smer FIBO.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objJI razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opra* Ijeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
ZAVODA ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO V LJlU LJANI
razpisuje prosta dela in naloge
— PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE, GOSP* DINJSTVA, ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE > OPRAVLJANJE DRUGIH DEL V COŠ
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovfli časom.
Pogoji:
— višja ali visoka strokovna usposobljenost za predmetno poučev; nje
—	zaželena usposobljenost za poučevanje kemije
—	dopolnilna tiflopedagoška usposobljenost
—	3 leta delovnih izkušenj pri vodehjiTsblške prehrane
—	poskusno delo 90 dni.
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o stroko' nosti v 8 dneh po objavi razpisa tajništvu Zavoda za slepo in slaN vidno mladino v Ljubljani, Langusova 16.

gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci .Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič glavni urednik, Marjana Kunej odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za leto 1986 znaša 1200 din za posameznike in 2200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša ietna naročnina 900 din. Cena posamezne številke je 70 din, pri povečanem obsegu pa 100 din. Številka tekočega računa: 50101-603-=’6509.
Tiska ČTP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega koffl leja za vzgojo in izobraževanjel] časnik »Prosvetni delavk prost temeljnega prometni davka od prometa proizvod" (glej 7. točko 1. odstavka ’ člena zakona o obdavčev^ proizvodov in storitev v prtp^ tui.