SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 30 de julio - 30. julija 2015
STARI STARS!, POTREBUJEMO VAS
Spotikanja pri arbitraži
JURE LEVART
Sv. Ana in Joahim — zavetnika mnogih poklicev in priprošnjika materam, očetom in družinam. Zakonca, ki delita usode mnogih današnjih mož in žena: nista mogla imeti otrok, a zaupala sta Bogu, da jima v tej preizkušnji lahko pomaga. Vztrajala sta v zaupni molitvi in na starost le dobila tako želenega otroka, hčerko Marijo, Jezusovo mater. V njuni družini se je tako pričela odvijati velika odrešenjska zgodba, ki je dosegla svoj vrhunec v njunem vnuku - Jezusu Kristusu.
Sv. Ano in Joahima opredeljujeta dve ključni poslanstvi: bila sta Marijina starša in Jezusova stara starša. Dedek in babica, kot bi danes rekli otroci.
Ob godu sv. Ane nam je dana lepa priložnost, da razmislimo, najprej o svojih starih starših, o svojih vnukih in našem odnosu do njih. Lahko tudi splošno, o vlogi starih staršev v družini, družbi in Cerkvi. Prebral sem, da človek hitro pozabi, kaj je slišal od drugih ljudi, pozabi tudi na njihova dela, a nikoli ne pozabi, kaj je ob ljudeh občutil. Iz lastne izkušnje, odraščanja ob starih starših, vem, da to drži. Besede so pozabljene, podoba bledi, a občutek prijetnosti, topline, varnosti in sprejetosti nas zaznamuje in ostane za vse življenje. Vsak izmed nas, ki je imel milost srečanja in preživljanja otroštva ali mladostništva s svojimi starimi starši, razume o čem govorim. Gre za temeljno naravnanost starih staršev do njihovih vnukov. Z drugimi besedami: govorim o njihovem poslanstvu, ki je starim staršem lastno in nenadomestljivo.
Velik in pomemben je prispevek starih staršev v življenju njihovih vnukov. Tega se verjetno premalo zavedamo in ne cenimo. Tako na osebni, kot tudi na družbeni ravni.
Pred kratkim sem starejše v Domu sv. Jožef v Celju vprašal o njihovih starih starših. Mnogi se jih spominjajo ravno po tem, da so jih naučili prvih molitvic ali so jim prvi pripovedovali svetopisemske zgodbe. Te zgodbe so jim ostale za večno zapisane v spominu. Morda še bolj temeljito, kot vse kasnejše kateheze, ki so jih bili deležni. Uvajanje v duhovnost in posredovanje vere je eno izmed najbolj pomembnih poslanstev starih staršev. O tem je prepričana tudi Katarina Wiley, ustanoviteljica mednarodne katoliške zveze starih staršev. »Stara mama, ki je kleče molila rožni venec, je moja prva podoba molivca«, pravi Katarina in dodaja, da je ob njenem zgledu postala vera in molitev nekaj samoumevnega, nekaj, kar je raslo skupaj z njo.
Danes, ko te samoumevnosti oziroma spontanosti in zraščenosti vere in življenja ni več, niti med sodobnimi starimi starši, kaj šele starši, je prav, da se začnemo vsaj zavedati pomena poklicanosti starih staršev pri duhovnem oblikovanju svojih vnukov.
»Tudi, če otrok odrašča v verskem okolju, obiskuje katoliške vrtce in šole, še to ni zagotovilo, da bo vero ohranil«, je prepričana ga. Wiley. Otrok mora začutiti vero kot nekaj samoumevnega, spontanega in življenjskega. Na tej točki lahko vstopijo v življenja svojih vnukov stari starši. Podobno, kot je sv. Ana z zaupno molitvijo stopila v življenje Marije. Pred očmi se mi pojavlja pogosta upodobitev sv. Ane po mnogih slovenskih cerkvah. V naročju pestuje Marijo hkrati z odprto knjigo, iztegnjenim palcem na knjigo in s pogledom v nebo. Sv. Ana ne gleda svojega otroka, še manj ga trdno oklepa s svojimi rokami, ni posesivna, ampak ga s svojim pogledom v nebo izroča Bogu. To je ta spontanost, odprtost, ki brez velikih besed ali naukov otoka umešča v sfero Božjega in svetega. Njena vera je pričevanjska, ker je preizkušena in izkušena. Ker je resnična in ne samo besedna. (Opomba uredništva: ne velja nekaj podobnega med nami in v naši skupnosti, kar zadeva slovenskega jezika? Niso prav stari starši tisti bistveni nosilci ljubezni do slovenske besede?)
V tem kontekstu cerkveni dokument »Dostojanstvo starejših ljudi in njihovo poslanstvo v Cerkvi in svetu« (CD 83), govori o karizmah starejših. Naj se ustavim le pri dveh.
Prva karizma je »spominjanje«: Mlajši izgubljajo čut za spominjanje, za zgodovino in s tem tudi lastno istovetnost. In ponavljajo napake iz preteklosti, vedno znova in znova. Moder človek, ki se iz preteklih napak kaj nauči jih seveda ne bo ponovil. To velja tako za moralno kot duhovno področje.
Druga karizma o kateri govori dokument je »celovitejše videnje življenja«. Sodobni človek živi v naglici, hitenju, stresu in živčnosti. Pozablja na bistvo in se ukvarja s podrobnostmi. Nasprotno pa je starejši človek, ravno zaradi svojih izkušenj, sposoben širšega gledanja na stvari. Tretje življenjsko obdobje naj bi bila doba enostavnosti in umirjenosti. Starejši človek lahko bolj kot mlad razume, da je »biti« pred »delati« ali »imeti«.
Teh karizem danes potrebujemo verjetno bolj kot kadarkoli v preteklosti, zato je tudi poslanstvo starih staršev in starejših nasploh, toliko bolj ključno in pomembno. V tem kontekstu smo lahko veseli, da so se pred časom tudi v Sloveniji stari starši organizirali v Združenje starih staršev Slovenije. Kot so zapisali, se bodo zavzemali, da se bo njihov glas slišal bolj odločno in glasno, da bo tudi naša država s svojo zakonodajo prepoznala njihov pomen in vlogo.
Naj jim bo pri tem zgled sv. Ana, ki bo spremljala tudi vse stare starše, ki so se v preteklosti zavedali svojega poslanstva in tistim, ki ga še danes uresničujejo.
(Radio Ognjišče)
Ko so slovenski politiki in diplomacija minuli teden z eno nogo že zakoračili v dopuste, je njih in širšo slovensko javnost pretreslo razkritje o ozadju reševanja meje s Hrvaško. Potem, ko je arbitražno sodišče v Haagu sporočilo, da bo odločitev o določitvi meje objavljena decembra, so hrvaški mediji objavili posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik z zunanjega ministrstva. Sekolec jo je obveščal o podrobnostih zaupnih razprav s predsednikom sodišča Gilbertom Guillaumeom. Z Drenikovo sta nato oblikovala taktiko vplivanja v korist slovenskih argumentov na ostale arbitre.
Med prvimi odzivi je nekdanji direktor Slovenske obveščevalne varnostne agencije Iztok Podbregar ocenil, da je objava posnetkov precej očrnila slovensko stran. Tako Sekolec kot Drenikova sta prejšnji četrtek odstopila s položajev.
Afera je seveda sprožila odziv tudi na hrvaški strani. Hrvaški premier Zoran Mila-novic je po srečanju s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank dejal, da so se strinjali, da naj Hrvaška odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Premier Miro Cerar je ob tem ocenil, da hrvaška stran v skladu z mednarodnopravnimi pravili ter pravili v
Miro Cerar
arbitražnem sporazumu ne more izstopiti iz arbitražnega procesa. Kot je dodal po pogovorih z ruskim premi-erjem Dmitrijem Medved-jevom, je to ugotovilo tudi arbitražno sodišče v Haagu, ko je sporočilo, da se bo arbitražni proces nadaljeval. Dodal je, da v Sloveniji že poteka postopek imenovanja novega arbitra.
Seveda je zadeva je sprožila vrsto vprašanj o domnevnem prisluškovanju Hrvaške slovenskim pogovorom. Zaradi tega se je na nujni seji sestala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Po besedah njenega predsednika Branka Grimsa obstaja najmanj osem možnih izvorov objavljenih
posnetkov, ki jih še preisku-jej°.
Kdo je potem sploh prisluškoval. Morda ZDA? Nekdanji prvi mož Sove Podbregar ne
izključuje možnosti, da bi lahko prisluhe po naročilu opravili kakšni »zasebniki«, saj na Balkanu obstajajo takšne organizacije, sestavljene iz izurjenih ljudi, ki izhajajo iz balkanskih vojn v devetdesetih letih.
V Sloveniji med tem poteka postopek o imenovanju novega slovenskega arbitra. Sestala se je že zadevna parlamentarna komisija, ki je vladi sporočila svoje predloge. O iskanju nadomestnega člana arbitražnega sodišča je ob začetku tradicionalnega letnega tabora SDS spregovoril tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Dejal je, da ima Slovenija več izkušenih mednarodnih pravnikov, na primer članov mednarodne komisije za pravo. »Če bi te predloge poslušali na začetku, ko se je arbiter s slovenske strani imenoval, te afere verjetno sploh ne bi bilo. Torej je zdaj priložnost za popravni izpit, vprašanje je, kakšna bo cena.« Janša se je vprašal tudi, kaj bo lahko novi arbiter še sploh naredil, če naj bi bil rezultat arbitraže objavljen konec tega leta.
Končno je vlada, na seji, sklicani po sestanku predstavnikov parlamentarnih strank, pretekli torek 28. t.m. imenovala novega člana arbitražnega sodišča. Gre za predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu Ronnyja Abrahama.
Optimizem v SDS
Člani SDS so se zbrali v Bovcu, kjer so začeli tradicionalni letni tabor stranke. Udeležence je nagovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je napovedal vnovično zmago stranke. Kritičen je bil do medijev, kot je poudaril, poročajo selektivno in volivcem ne dajejo objektivnih informacij.
»SDS je v lanskem letu, v letu, ko so ji namenili uničenje ali vsaj marginalizacijo, stala in obstala. Danes smo močnejši, kot smo bili kadar koli prej. Tistim, ki so nas lani pokopavali oziroma odmetavali na smetišče zgodovine, sporočamo, da smo še vedno tukaj in tukaj bomo zmagovali,« je dejal Janša.
S tem, kje smo in kaj imamo, po prepričanju Janše ne moremo biti zadovoljni. »Imamo oblast, ki se je oblikovala po nelegitimnih volitvah, in tako tudi vlada. Škandali, še posebej, ko gre za mednarodni ugled Slovenije, se kar vrstijo,« je opozoril Janša. Spomnil je na nekatere zadnje zunanjepolitične zadrege, med drugim odpoved sodelovanja slovenske častne čete na paradi v Zagrebu in na prijetje nekdanjega kosovskega premi-erja na Brniku. »Na Slovenijo v tem času žal znani demokratični svet gleda z velikim začu-
denjem in se sprašuje, kam je šla tista zgodba o uspehu, ki smo jo predstavljali še pred nedavnim.«
Po prepričanju prvaka SDS Slovenija potrebuje alternative. »SDS je sposobna ponuditi to alternativo, preizkušeno alternativo. Tisto, kar je delovalo, kar deluje. To, kar je delalo dobro pri nas in kar dela dobro drugod po svetu, kjer so na oblasti stranke podobne usmeritve, kot je naša.«
Kritičen je bil do medijev, po njegovih besedah selektivno poročajo o dogajanju tako v tujini kot doma. »Treba se je zavedati, da volivci, ki niso obveščeni o dejanskem stanju, ne morejo razumno voliti. Resnična, pravočasna in objektivna informacija je temeljni pogoj za to, da demokracija v neki državi deluje. Če ljudje poznajo zgolj eno plat zgodbe ali pa sploh nobene, se zelo težko pametno odločajo in jih ni mogoče kriviti.« Janša je prepričan, da Slovenija potrebuje izbiro, ki je zdaj praktično ni. Je nekaj različne embalaže, tako Janša, a vsebina je povsod ista. Pojasnil je, da so prav zato napori stranke usmerjeni v vzpostavitev konkurenčnosti tudi na medijskem področju.
Stran 2
10. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Priznanje veleposlaniku Mencinu
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Veleposlanik Tomaž Mencin zaključuje mandat in zapušča Argentino. Zato mu je argentinsko Ministrstvo za zunanje zadeve v palači San Martín pripravilo sprejem, na katerem ga je tukajšnja vlada odlikovala
za njegovo delo in prispevek k argentinsko-slovenskim odnosom z najvišjim priznanjem »Orden de Mayo al Mérito en el grado Gran Cruz«. Veleposlanik Mencin je prvi slovenski veleposlanik, ki mu je Argentina podelila tako visoko priznanje.
Po govoru namestnika ministra za zunanje zadeve Eduarda A. Zuaina, ki mu je nadel odlikovanje, je spregovoril tudi veleposlanik Mencin. V govoru je naštel številna področja dobrega sodelovanja med državama in se med drugim zahvalil članom slovenske skupnosti v Argentini, ki od nekdaj predstavlja most sodelovanja in dobrih odnosov. Celoten govor lahko preberete na spletni strani veleposlaništva.
Sprejema so se udeležili številni veleposlaniki, predstavniki argentinskega Ministrstva za zunanje zadeve in ključni partnerji slovenskega veleposlaništva, prisotni pa so bili tudi trije slovenski častni konzuli Hernán Zupan, Carlos Bizai ter inž. Šmon in predsednik Zedinjene Slovenije inž Jure Komar.
Rok Fink
TONE MIZERIT
Srečanje pod Vršičem
Na obisk v Slovenijo je pripotoval ruski premier Dmitrij Medvedjev. Kot prvi predsednik ruske vlade se je udeležil tradicionalne spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, srečanja, ki ima drugače pomemben ekumenski vidik. Ob Ruski kapelici se namreč vsako leto zberejo tudi predstavniki Katoliške Cerkve v Sloveniji in Ruske Pravoslavne Cerkve ter tako utrjujejo dobre medsebojne odnose.
Kapelica je bila zgrajena pred 99 leti v spomin na več sto ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je pri gradnji ceste čez prelaz Vršič zasul snežni plaz. Kapelica simbolizira slovensko-ruske odnose, saj se predstavniki obeh držav na srečanjih konec julija zbirajo že leta.
Del ruske delegacije že pretekli petek zvečer v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani prisostvoval sveti maši in nato koncertu ruskih duhovnih pesmi. V soboto pozno popoldne je v Kranjski Gori delegacijo Ruske Pravoslavne Cerkve, ki jo bo vodil vikar moskovske eparhije Sava Voskresenski, sprejel podpredsednik Slovenske škofovske konference, škof Stanislav Lipovšek. Nastopu domačih pevcev in pevcev Ruske Pravoslavne Cerkve je v tamkajšnji župnijski cerkvi sledila sveta maša.
Škof Lipovšek se je v nedeljo dopoldne udeležil tudi spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Tam je zbrane med drugim nagovoril tudi Medvedjev, ki je v Slovenijo pripotoval v soboto pozno zvečer. Ruski premier se je skupaj z našim po slovesnosti udeležil tudi neuradnega druženja v Kranjski Gori in si ogledal
še nekaj slovenskih znamenitosti. Uradni pogovori s slovenskim državnim vrhom so bili na programu v ponedeljek. »Taka srečanja nam omogočajo, da spoznavamo drug drugega, našo kulturo, tradicijo in skupno zgodovino,« je prepričan ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev. Kot je dodal, je dogodek pod Vršičem in vse ostalo, kar je sledilo, dal nov zagon sodelovanju med državama.
Na Bledu pa je ob robu spominskih slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem na pobudo Društva Slovenija Rusija potekalo medversko srečanje predstavnikov Katoliške Cerkve, Srbske Pravoslavne Cerkve, Ruske Pravoslavne Cerkve, Evangeličanske Cerkve, Grškokatoliške Cerkve in islamske ter judovske skupnosti v Sloveniji.
Vedno več antidepresivov
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje število izdanih antidepresivov v Sloveniji narašča. Največ zdravil proti depresiji zdravniki predpišejo odraslim med 45. in 64. letom starosti, ženskam celo dvakrat več kot moškim. Uporaba pomirjeval pa na drugi strani upada.
V	Sloveniji je bilo lani izdanih več kot pol milijona - 525.206 - receptov za antidepresive. Kot pravijo na inštitutu, njihova poraba narašča tako v Sloveniji kot v drugih državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj.
V	letih 2011 in 2012 so imeli tisti, ki so obiskali zdravnika na primarni ravni zaradi težav z duševnim zdravjem, najpogosteje anksiozne motnje, reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje ter depresivne epizode. Natančneje rečeno, moški so zdravnika obiskali zaradi duševnih in vedenjskih motenj, ki jih je povzročilo uživanje alkohola, ženske pa zaradi neopredeljene demence.
Po podatkih inštituta so zdravniki na primarni ravni med letoma 2009 in 2013 zabeležili v povprečju 91.774 obiskov letno zaradi različnih duševnih motenj, kar pomeni 45 obiskov na 1000 prebivalcev na leto. Večkrat so zdravnika zaradi težav duševnega zdravja obiskale ženske kot moški. Slednji po navedbah strokovnjakov o tovrstnih psihičnih težavah neradi govorijo in
se z njimi spopadajo drugače kot ženske.
Posledica duševnih motenj je poleg jemanja antidepresivov tudi koriščenje bolniškega statusa, ki je dolg. Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi duševnih motenj je med letoma 2009 in 2013 znašalo 44 dni, za moške 48, za ženske pa 42 dni.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Uspeh, užitek, delo in trpljenje,
so lahko izhodišča za razmišljanje o gospodarstvu.
Iskanje smisla bivanja, življenja, pa je pričetek
razglabljanj o človeku, ki osvetle veljavo
uspeha in užitkov, dela in trpljenja.
V primeru, da življenje nima globljega pomena,
užitek in uspeh - namen sta sama sebi,
trpljenje, delo pa sta njuna cena.
Če pa verjamemo v smiselnost življenja,
lahko vrednotimo uspeh, trpljenje, delo in užitek
edino le v odnosu s tem, za kar živimo.
MK
Komaj dobra dva tedna nas ločita od primarnih volitev, pa je položaj vedno bolj meglen. Jasen je le napor vlade, da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovila premoč kandidata Sciolija, opozicija pa se izživlja v notranjih prerekanjih, ki nikomur ne koristijo in le večajo razliko z enotnim nastopanjem kirchnerizma.
Kako je z ugledom? Buenosaireški guverner Daniel Scioli je dokazal, da končno doseže cilje, ki si jih zastavi, kljub vsem zaprekam. Prestal je vse kirchneristične napade, potrpel ob javnem sramo-tenju vlade, s predsednico na čelu. Ko ga je gospa že potrdila za kandidata, je z raznimi izjavami dokazoval, da je vreden zaupanja: pokazal se je »bolj pape-škega kot papež«, kot pravi izrek. Jasno si zagotavlja podporo in simpatije kirch-nerizma in vladne levice. Celo na Kubo je pohitel in prejel »blagoslov«, ki mu ga je podelil Raul Castro. Vse kaže, kot da ga ne skrbi, kaj bodo ob tem rekli neodvisni volivci. Skuša zagotoviti domala vse vladne pripadnike. Je gotov, da gospa Cristina še vedno uživa tako velik ugled? Vsekakor, tako kaže. To pa seveda spremeni pogoje volitev. Če je bilo do pred kratkim še vedno upoštevano, da je težko zmagati brez podpore neodvisnih državljanov, predvsem srednjega sloja, danes kaže, da vladni kandidat popolnoma zaupa ugledu gospe predsednice. Po eni strani je to razumljivo, ker se neskončna vladna sredstva pretakajo v vse mogoče vrste podpor, po drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da se nenehno krči srednji sloj. Vedno več prebivalstva drsi v nižje družbene plasti, kjer je odločilno pomanjkanje vzgoje, lastne presoje in dotok vladnih podpor. Temu dejstvu seveda gospa Cristina pomaga z nenehnimi televizijskimi nastopi, ko v medijskih »verigah« zapusti svoj značaj predsednice države in postane le predsednica stranke.
Smer in strategija. Nastop vladnih kandidatov je jasen. Nenehno poudarjajo vladno zgodbo o uspehu, ki ima sicer kratke in lažnive noge, a je doslej obrodila vladi zaželen sad. Ponovimo, da je ves vladni napor usmerjen prvenstveno v provinco Buenos Aires, ki ima kar 40% volilnega telesa in uživa vse prednosti vladnih miloščin. Vladni strategi smatrajo, da bo s tem dovolj in se navdušujejo celo z zmago v prvem krogu. Ponovimo znova, da je argentinski volilni sistem kaj svojevr-
sten. V prvem krogu zmaga že tisti kandidat, ki preseže 45% glasov. Pa tudi, če preseže 40% in prekosi za več kot 10% drugo uvrščenega. A nekaj je treba poudariti. Avgusta bodo komaj primarne volitve, ki bodo sicer pokazale smer, po kateri bo hodila ljudska volja, a se vse lahko še spremeni v dveh mesecih, do konca oktobra. Jasno je tudi vsa vladna gospodarska strategija usmerjena k cilju, da bi ti zadnji meseci potekali mirno in v izobilju. Povišice plač v zadnjem mesecu, povišice raznih podpor, pa od vlade začrtani ugodni pogoji za razmah potrošnje, naj zagotovijo občutek blagostanja, ki naj volivce nagne k simpatiji do vlade. Predsednica bo tudi v prihodnjih dneh napovedala povišanje pokojnin, ki jih bodo ljudje začeli prejemati koncem septembra, to je neposredno pred volitvami. Blesteča slika je dokončno postavljena pred oči ljudstva.
Kaj pa če »frata«? Na
to računajo razni kandidati opozicije. Kot že tolikokrat v argentinski zgodovini niso odvisni od lastne moči, temveč od šibkosti vladnih načrtov. Vladna strategija se seveda lahko izjalovi. A to kaže bolj na pomanjkljivost alternative kot na pomanjkanje na strani vlade. A dejstvo je, da kirchnerizmu začenja primanjkovati denarja. Ne gre že za devize, ki jih je malo. Govorimo o pesih, ki jih ne morejo sproti tiskati toliko, kot jih potrebujejo. Da je mera težav polna, se je zadnje dni začel nemirno premikati vzporedni dolar. To je sicer običajno pred volitvami in na to bi morala vlada računati. Argentinec, zlasti član srednjega sloja, svoje prihranke upravlja na svojstven način, tako, da mu dodelijo čim boljše obresti. A v bližini volitev, ko položaj postaja nejasen, se zateče v najbolj gotovo pribežališče: ameriško valuto. Zato je na vzporednem trgu dolar presegel 15 pesov, nakar ga je vlada s silo zbila. A stanje ni stabilno. Ponovno se vzpenja in vlada ponovno tolče po njem. Ta igra lahko postane nevarna, predvsem, ko državni stroški noro rastejo, dohodki pa ostajajo na isti ravni kot doslej. Vedno bolj težaven je tudi položaj v notranjosti, ko izvoz pridelkov grobo pada. Tam lahko vlada izgubi lepo število glasov. In možno je, da pretirava važnost province Buenos Aires spričo neprijaznosti, ki jo lahko zaznamo v posameznih provincah. Tudi primarne volitve ne bodo dokončno razjasnile položaja.
SVOBODNA SLOVENIJA • 10. septembra 2015
Stran 3
SAN JUSTO
Ganljiva domobranska proslava
Ob 70-letnici slovenskega holokavsta in begunstva, ki ga je zakrivil komunizem nad slovenskim narodom, smo se rojaki iz San Justa zbrali, da počastimo Slovence, ki so
umirali za visoke ideale.
Pri sveti maši, kjer smo se zbrali v nedeljo 28. junija in jo je daroval naš župnik dr. Jure Rode, smo pokojne domobrance in žrtve komunistične revolucije priporočili Bogu. Nato smo se pomaknili v prostore Našega doma, kjer smo pietetno opravili molitve pred doprsnim kipom našega pesnika in mučenca Franceta Balantiča. Preživeli domobranci so k spominski plošči in kipu pristavili venec cvetja. »Padli in preživeli ter njih potomci še danes upamo in čakamo na zgodovinsko osvetlitev dogodkov. Zbrano spremljajmo polaganje venca in zmolimo v gotovosti in veri, da je pravični Bog plačnik vsem, ki so darovali življenje v imenu vere in svobode,« je dejala povezo-valka Alenka Zupanc Urbančič.
V tihi zbranosti smo se pomaknili v zgornjo dvorano,
kjer smo si ogledali dokumentarno razstavo Naše korenine. Pričala nam je o križevem potu, ki ga je prestal slovenski človek - posamezniki in družine -, ko je s
težkim srcem odhajal iz domovine in stopil na pot begunstva. Vrstile so se fotografije iz taboriščnega življenja; posameznih družin in pogrešanih svojcev, ki so bili kruto pobiti in ležijo, še danes neznano kje. Ob tej neizmerni tragediji pa je opaziti, da veje iz slik nekaj močno izrazitega: globoka vera v Boga, vdanost v božjo previdnost
in mogočna življenjska sila, ki kljub bolečini vztraja ter si želi živeti. Hvaležni smo vsem družinam Našega doma za prispevke v obliki plakatov, s katerimi so nam pomagali obeležiti ta del slovenske zgodovine in iztrgati iz pozabe darovana življenja.
Pogumno pričevanje je nam mlajšim rodovom izrednega pomena. Zato smo tudi posebno hvaležni za misli, ki smo jih ob tej spominski proslavi slišali ob pričevanju g. Staneta Mustarja. V svojem nagovoru nam je orisal krutost tistih svinčenih časov; kako prevarantno je delovala komunistična partija pod krinko Osvobodilne fronte. Pričevanje bomo objavili v celoti v tej in prihodnji številki.
Prežeti z globokimi čustvi smo sledili akademiji »Nismo, ne bomo vas pozabili: naše naj delo - bo vam spomenik!«, ki sta si jo zamislila in režirala Ivana Tekavec ter Toni Rovan. V petih slikah, ki so obsegala mirno življenje v Sloveniji, vojno in revolucijo, begunstvo, nov začetek v Argentini in izročilo novim rodovom, sta strnila obdobje slovenske izseljenske domovine. Pesnitve slovenskih poetov Franceta Balantiča, Franceta in Gregorja Papeža, Milke Hartman,
Zorka Simčiča in dr. Marka Kremžarja, so z globokim doživetim zanosom, jasno izgovarjavo lepo podajali solisti Ani Groznik Puntar, Metka Markovič, Angelca Podržaj Miklič, Ignacij Mehle, Aleks Puntar, Toni Rovan, Vanči Štrubelj, Sebi Žgajnar in zbor mladih nastopajočih: Katerina Javoršek, Maria Paula Mehle, Uršula Urbančič, Valeria Oblak, Milena Zupanc, Niko Falduto, Tomaž Grilj, Pavle Kržišnik, Pavli Malovrh, Peter Malovrh, Tomaž Miklič, Luka Urbančič, Martin Zupanc. Tatjana Erjavec, Cintija Magister, Cintija Oblak, Lucijana Vombergar, Niko Goljevšček, Ivan Magister, Avguštin Malovrh, Damjan Malovrh, Martin Miklič, Gabi Ravnik, Luka Trpin, Igor Zupanc. Cecilija Grilj, Magdalena Grilj, Katja Zupanc, Aleks Zupanc. Občuteno so podali: Sen o vrnitvi, Vasi, Raíces, Pridite nazaj, in odlomke poezij Nekoč bo, ter Mladina novega dne.
Recitacije je z ubranim in dovršenim petjem prepletal MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejka Selan Vombergar. Vso akademijo pa so osvetljevale fotografije, ki so se predvajale na zaslonu (za izbor so poskrbeli Martin Godec, Toni Oblak, Ivana Tekavec), ki je stal v ozadju scenskega prostora. Da so bila ta obdobja še lepše poudarjena, se zahvaljujemo folklorni skupini Mladika, ki s svojo umirjeno in primerno koreografijo - delo prof. Mirjam Mehle Javoršek in Tatjane Groznik -, znala prikazati trdo a veselo življenje kmečkega dela, odhod ... Naš scenski mojster,Tone Oblak, nas je znova s svojim čopičem prenesel v tišino svetih krajev sloven-
skih gozdov; Claudio Selan in možje Našega doma so mojstrovino postavi na oder. Svetlobne efekte in zvok so priskrbeli Matjaž Groznik, Luka Štrubelj, Matej Urbančič, Nace Kržišnik in sodelavci. Za »uradno« fotografiranje je poskrbela Barbara Kržišnik, programe je izdelala Cecilija Urbančič.
Spominsko akademijo na čast našim padlim pa smo zaključili s skupno pesmijo »Moja domovina«, ki nas vedno znova bodri in navdihuje za tiste visoke ideale za katere so umirali naši junaki: Mati, domovina, Bog!
d.n.
PRIČEVANJE
Vaški stražar in domobranec Stane Mustar (1)
Iz svoje šolske dobe imam še živo v spominu, kako je naš župnik po vsaki maši zmolil Očenaš in na koncu dodal: »Odrešenik sveta«, mi pa smo odgovorili: »Reši Rusijo«. Takrat si ni nihče predstavljal, da nas bo že na začetku naslednjega desetletja dosegla ista usoda kot Ruse. Seznanjeni smo bili o strašnih pokolih in čistkah, ki so jih počenjali komunisti v Rusiji. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo neznatna manjšina komunistov pripeljala naš narod v tako strašno tragedijo, ki je praktično zdesetkala mladi rod pri nas. Izkoristili so čas okupacije in pod krinko Osvobodilne fronte, začeli ustrahovati in pobijati.
Naša župnija je bila ena največjih v ljubljanski škofiji. Leta 1941 je štela 3800 faranov v sedmih podružnicah. Prosvetno kulturno in športno življenje je bilo v dobrepoljski dolini dokaj razgibano v organizacijah Prosvetno
društvo, Orel in Sokol. V tem je bila tudi prva politična delitev na liberalce - leve in klerikalce -desne. Ta delitev se je leta 1941 prenesla v vojno in revolucijo. V prosvetnem društvu so delovali amaterski igralci Godbeniki. Igralska skupina je celo naštu-dirala in uprizorila Škofjeloški pasijon o Kristusovem trpljenju.
A vse to življenje se je pretrgalo ob začetku vojne, a še huje ob pojavu partizanov. V naši dolini so se prvič pojavili spomladi leta 1942. Da bi ljudi bolj zmedli, niso nosili na kapah rdečih zvezd. Dokler niso pokazali prave barve, so se izdajali za četnike. Ljudje so jih gledali kar s simpatijo. Kako ne, če pa so se izdajali kot Osvobodilna fronta, ki se bori proti okupatorju. Toda kmalu so se pokazali v pravi luči. Začeli so s pobijanjem domačinov.
Ker na raznih partizanskih mitingih njihova vaba mladim za
hosto ni imela uspeha, so začeli z izzivanjem okupatorja in povzročili strašno maščevanje. Nastalo je nevzdržno stanje. Italijani so začeli streljati na Kompolj s topovi od Velikih Lašč in tudi bombardirati z letali. To vse z namenom, da bi zbežalo čim več mladih v njihove vrste.
Ob tako obupnem položaju so se žene in dekleta odločile ter šle prosit na italijansko postojanko, da ne bi streljali na vas. Ko so se vračale, so se pojavili partizani in jih začeli loviti po polju ... Bilo je spomladi. Možje in fantje smo bili pri čiščenju travnikov. Ko smo zaslišali kričanje, smo takoj slutili kaj se dogaja. Hitro zagrabimo vsak kakšno orožje pod suknjič in gremo na vas. Spontano se je tako zbrala precejšnja skupina mož in fantov. Partizani so videli premoč in se potuhnjeno umaknili. To je bila kal samoobrambe v naši fari.
Potem so se začele ustanavljati
Vaške straže. Prva postojanka je bila v naši vasi Kompolje. Vseh oboroženih je bilo okrog 150, iz vsake vasi po nekaj. Moj starejši brat je bil poveljnik gasilcev, zato so ga fantje izbrali za poveljnika čete. Vrnil se je spet mir v dolino. Ljudje so se počutili varne.
To je trajalo do septembra, ko nas je zajela vest, da je Italija propadla. Ljudje so kljub pobojem, ki so jih zakrivili partizani, pričakovali, da se bodo vse sile slovenskega naroda združile do končne osvoboditve Slovenije, tudi pred Nemci, v pričakovanju zavezniške invazije v Istro in njihovega prodora skozi Slovenijo, proti Avstriji.
Od strani partizanov ni bilo nobenega odziva za sodelovanje, temveč le zahteve po vdaji in odložitvi orožja. Razumljivo je, da poveljstvo Vaških straž ni pristalo na te sramotne pogoje. Tako so se Vaški stražarji iz vseh okoliških postojank umaknili v Turjaški
grad.
Pridružil sem se Vaškim stražarjem. Drugi dan so nas že napadli in smo imeli borbo ves dan v okolici gradu. Tam sem doživel ognjeni krst. Proti večeru smo se morali pomakniti v grad, ker so pritisnili na nas s tankom in oklopnikom. Na začetku nas je bilo okrog 800 stražarjev.
(Konec prihodnjič)
Stran 2
10. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
SLOVENSTVU V CAST
Pevska kariera Luke Debeveca Mayerja je izredno pestra in bogata. Naj omenim danes le nekaj njegovih dosežkov.
Redno nastopa v našem
Luka Debevec Mayer
slovitem teatru Colonu z izjemnimi uspehi. Argentinsko združenje glasbenih kritikov ga je nagradilo (2004) in imenovalo (2009, 2014) za najboljšega pevca Argentine.
Med nešteto njegovijh nastopov po Argentini, Južni Ameriki, Kanadi in Evropi, šteje tudi evropsko turnejo s slovenskimi filharmoniki ter s Slovenskim Komornim zborom, s slovitimi glasbeniki (med drugimi tudi Ana Netrebko in Emmanuel Villaume) v enajstih najznamenitejših avditorijih evropskih mest
s Čajkovskijevo opero »lolanta«. Ponovitev uspešne turneje je bila načrtovana tudi v letošnji sezoni, pa je zaradi bolezni Netrebkove prestavljena na poznejši čas. Opero je posnela založba Deutsche Grammophon.
Kot solist daje sakralnim pesmim poseben poudarek, zato pogosto uvršča med svoje nastope tudi takšne v cerkvah, kjer tovrstna glasba pride najbolj do izraza; okoli 200 cerkva v Sloveniji in zamejstvu je že obiskal.
Tudi letos zaključuje svojo turnejo po Sloveniji. Petnajst cerkva je bilo deležnih njegovega petja. Kljub vročini so se cerkve napolnile in poslušalci so v tihi zbranosti sledili in doživljali »globoko duhovne pretrese«. S temi besedami se izražajo poslu -šalci. V nek župnijski list je poslušalec med drugim napisal:
»To je tisti pevec, kjer človek zadržuje dih in z odprtimi usti strmi v glasbo kot darilo Božje ljubezni.
Luka Debevca Mayerja odlikuje dovršena pevska tehnika, izjemno obvladovanje zvena glasilk in celotnega telesa ter prefinjen smisel za posredovanje vsebine pesmi. Navdušujoča je njegova zmožnost za tiho petje, skorajda do šepeta, ki ohrani čistost, jasnost, naboj in prodornost. Neverjeten je njegov dih, ki je tako neopazen in naravno vpet v pesem, da ima človek občutek, kot da pevec diha samo takrat, ko
je to primerno zaradi pesmi in ne zaradi življenjske potrebe. Skratka, vse kar odlikuje vrhunskega pevca, obvlada do potankosti.
Ko zapoje v cerkvi, je ta glasba kot Božji dotik. Vse je podrejeno služenju Njemu. Nežni basbaritonist se pred nami predaja za orodje Božje ljubezni, ki se razliva po prostoru... Pesem postane sporočilo, dušna hrana in se razkriva v svojem duhovnem bistvu. Kako smo lahko ponosni in veseli! Slavni pevec dokazuje, kako duhovno bogate so slovenske cerkvene pesmi, česar se žal mnogokrat premalo zavedamo in cenimo. Po duhovnem ognju, ki ga imajo v sebi, ne zaostajajo za znanimi skladbami največjih svetovnih skladateljev.
Luka Debevec Mayer je otrok Božje ljubezni še zaradi nečesa. Povojna oblast se je leta 1945 odločila, da nikoli ne bi smel živeti. Njegov oče je bil ujetnik v taborišču smrti na Teharjah. Vendar se s smrtjo kot taboriščnik ni sprijaznil. Kot eden redkih, gotovo tudi z Božjo pomočjo, je od tam pobegnil. Zanj v Sloveniji ni bilo prostora. Dom in družino
VETER VEJE, KJER HOCE IN NJEGOV GLAS SUSIS...
Iz pogovora z Nikodernom
RECITAL
LUKA DEBEVEC MAYER
BAS
ROKJUHANT
ÜRGLE
Sv. Peter, Radovljica
Sv. Miklavž. Borovnica
Sv. Urban, Destrnik
Sv. Terezija Deteta Jezusa.
Ljubljana-Kodefjevo
Marija Vnebovzeta, Zgornji Tuhinj
Sv. Janez Krstnik, Preska pri Medvodah
(dvakrat)
Atrij Mmontskega samostana, Piran Sv. Franja, Cres - Hrvaška Sv. Jurij, Šturje
Sv. Vid. Sveti Vid rad Cerknico Marija Vnebovzetar Domžale Sv. Danijel, Dornberk Sveto Rešnje Telo in Krif Ljubljana - Podutik Sv, Andrej, Salek
si je lahko ustvaril v daljni Argentini, kjer je bil rojen in je v glasbenega velikana dozorel tudi njegov sin Luka.«
Meseca maja je v teatru Colón odpel vlogo Dulcamare v Donizettijevi operi »Ljubezenski napoj« z izjemnim uspehom.
Septembra meseca pa bo pel eno glavnih vlog (Filipa II), v Verdijevi operi Don Carlo; prav tako v teatru Colón.
O tem bomo še poročali.
Se splača
Minilo je 70 let in ustvarili smo si novo Slovenijo. Ni bilo lahko to doseči. Mnoge žrtve nam to dokazujejo. Nekateri so darovali celo svoje življenje, drugi pa svoj čas in sposobnosti, ki so jih prejeli od Boga.
Splačalo se je! Imamo naše domove, naše šole, naše prireditve, naše petje, naše slovenske dramatike, naše nastope in verske prireditve. Splačalo se je!
Nekateri se sprašujejo: Ali se po 70 letih še splača isto imeti?
Odgovarjajo drugi: Jasno, da se splača še naprej!
Našega življenja ni konec. Slovenija nas potrebuje. Oni na nas računajo, bolj kot mi nanje.
Dvojni odgovor bomo dajali, najprej Bogu. Ali smo vse storili za slovenski narod?
In narodu: Kaj ste storili da bi se ohranili?
Imamo, kar smo si zgradili. Ohranjajmo in še gradimo naprej.
ANDREJ POZNIC
Naša naloga (2)
Nagovor pri maši ob priložnosti domobranske proslave v nedeljo, 7. junija 2015, v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Baklo resnice, o domobrancih in njihovem boju dostojno in pogumno ohranja danes v Sloveniji Nova Slovenska Zaveza. Oni so zdaj varuhi spomina, oni so tisti, ki ne dovolijo, da bi »pozabili«, kakor hočejo komunisti, da bi v miru uživali sadove svoje morije. Res je, da so najbolj prepoznavni člani še bivši domobranci, torej ostareli ljudje, ampak niso brez skupine mladih naslednikov, ki z istim idealizmom in prepričanjem, v ljubezni do resnice, prevzemajo nase breme pričevanja, breme in napore biti glas onih, ki so jih pomorili.
Vsak dan zvestobe slovenstvu, vsako leto rasti in življenja, je bilo tudi leto očiščevanja dobrega imena, ki so vam ga vzeli maja 1945. To težko breme so naprtili tudi nam, vašim otrokom in potomcem, z močjo medijskega in oblastnega monopola. Tudi zaradi tega bolečega očitka je bila zvestoba slovenstvu veliko bolj izrazita in vztrajna. Argentinska skupnost je zaradi tega nekaj posebnega. Ni prav, da bi se imenovali »čudež«, a skupnost je dokaz, kaj zmoreta v morju tujine zvestoba samemu sebi in svojim prepričanjem, ki jih spodbuja vera v Troe-dinega Boga v Katoliški Cerkvi.
Po 70. letih je zdaj čas, da z veseljem in ponosom o tej prvi nalogi in poslanstvu rečemo: »Zdaj odpuščaš Gospod svojega služabnika v miru«. Po sedmih desetletjih smemo in moramo zaključiti to poglavje naše zgodovine. Poglavja pričevanja in vztrajanja pri svoji nedolžnosti. Vsak dan ljubečega in vztrajnega ohranjanja slovenstva očiščuje vso našo skupnost žaljivega in krivičnega očitka o »narodnih izdajalcih« s katerim je KPS hotela ukrasti vsem, ki so se ji uprli tudi dobro ime.
Zdaj je torej čas, da pogledamo naprej in poiščemo katere bi lahko bile naše naloge, ki bi dajale smisel obstoju slovenske skupnosti v Argentini.
Čas je za človeka in vse, kar je človeškega neizprosen. V večnost so odhajali tisti, ki so tukaj bili samo telesno, a Slovenije niso v resnici nikoli zapustili. Prihajali smo tisti, ki nam Argentina ni več izgnanstvo, ampak dom in domovina. Z nami pa tudi »domačini«, najprej tu pa tam nekdo, zdaj že kot nekaj povsem samoumevnega. Končno smemo in moramo reči, da je naša skupnost v Argentini doma. Z novimi generacijami, leto za letom postaja naša skupnost manj slovenska in bolj argentinska in vendar ohranja na nov način svoje slovenstvo, zvestobo svoji identiteti, kar pomeni poslanstvu in pričevanju o zgodovinski resnici in se trudi za lepo prihodnost Argentine, ker je to sočasno tudi boljša prihodnost za nas. Zato je povsem razumljivo in prav, da vsakega izmed vas bolj zanima kdo bo naslednji argentinski predsednik, kakor izid volitev v Sloveniji, četudi ste povabljeni, da nam vedno pomagate s svojo udeležbo. Nikoli se v mali Sloveniji ne ve, kdaj bo en sam glas odločal o usodi vseh, kajti pri tako malem številu volivcev, vedno šteje vsak glas in to resnično v dobesednem pomenu.
Delo za napredek, pravičnost in svobodo v Argentini in za Argentino je skladno s Svetim pismom, saj je že prerok Jeremija, kmalu po začetku babilonskega izgnanstva pisal Judom: »Delajte za blagor dežele, ki vas je sprejela. Njen blagor je vaš blagor«. Zato je nujno in prav, da ste bili mokri, ko je lilo kot iz škafa na začetku letošnjega februarja ali pa ste žrtvovali
pokrove svojih loncev, da ste šli izraziti svoje nestrinjanje s to sodobno levičarsko nadlogo, ne zato, ker je levičarska, ampak zato, ker je pokvarjena in nesposobna, razen, ko gre za osebno bogatenje in uničevanje lepih navad. Ni namreč prav, da bi se samo doma jezili in nikoli nič ne naredili, nikoli ne volili ali ne šli na manifestacijo. Kdor bi tako delal, zaničuje domobransko dediščino in vzor, saj so oni delovali in bili pripravljeni za dom in rod ter vero žrtvovati tudi življenje, kar je na koncu Bog od njih tudi zahteval.
Večini nam tukaj prisotnih je Argentina domovina in ne več tujina. Slovenski svet pa nam je dediščina in obzorje duha zato nam tudi Slovenija ni resnična tujina. Prav in dobro, pa tudi naravno je, da je tako. Skupnost kot taka stoji torej v tem času pred novimi izzivi in novimi nalogami. V bistvu je vprašanje preprosto: kako ohraniti svojo katoliško in slovensko identiteto in kaj ohraniti, kaj spremeniti in kaj opustiti, da bo skupnost privlačna tudi za mladi rod, ki slabo govori slovensko, ne čuti več na enak način kot utemeljitelji skupnosti in prva povojna generacija, in vendar še čuti pripadnost tej čudoviti skupnosti. Zato je zdaj potrebno, da se na novo zavemo svojih korenin in prisluhnemo Svetemu Duhu, ki vas ne bo pustil brez razsvetljenja in pomoči; On bo spregovoril in dal spoznati, kakšen je namen in smisel obstoja naše skupnosti v prihodnje. Nihče vas pri tej nalogi ne more nadomestiti in nihče vam ne more odvzeti bremena odločitev, ki bodo potrebne. To je naloga generacije, ki zdaj vodi skupnost, tiste generacije, ki se je rodila in rasla v Velikem Buenos Airesu in se z isto požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo kakor
naši starši srečujejo pod krovom slovenskih domov. Njihova naloga je ohraniti vero in na nov način slovenstvo. Kako bodo to naredili in kakšen uspeh bodo pri tem imeli, bo pokazal čas. Marsikdaj pa bodo morali ubirati neznane in za prvo generacijo boleče in nerazumne poti.
Želel pa bi, da bi kot skupnost in katoliško občestvo premislili o eni, verjetno zadnji veliki nalogi, ki bi jo lahko sprejeli nase v odnosu do slovenskega naroda kot celote. Vi veste, da je po sedmih desetletjih sistematične ateizacije in raznarodo-valne politike internacionalističnega socializma, slovenski narod oslabljen, na dejanskem robu svojega biološkega, kulturnega in duhovnega preživetja. Lahko bi rekli, da je slovenski narod hudo bolan, morda celo na smrtni postelji. Ne le naš narod, temveč tudi vsa Evropa je v podobnem položaju, ker že vsaj 200 let sistematično odklanja Boga in hodi čedalje bolj očitno po poteh brezboštva, ki je zajel ne le intelektualce, temveč tudi ljudstvo. Zavračanje Kristusa pa prinaša smrt. Narobe in prav nič krščansko bi bilo, če bi ob teh dejstvih obupavali in ne verjeli, da Gospodar Življenja more tudi to sedanjo bolezen ozdraviti, če se le pokažejo osnovni in pristni znaki spreobrnjenja. Spreobrnjenje pa je nekaj veličastnega in zahtevnega. Če je Jezus bil pripravljen dati za ta cilj samega sebe, potem v veri vidimo kako nekaj velikega je vsaka sprememba človekovega srca. Veliko znamenje ljubezni je, prositi za spreobrnjenje grešnikov. Zato je vedno sodobno vprašanje: »Kdo bo prosil Boga za spreobrnjenje našega naroda?«
(Konec prihodnjič)
SVOBODNA SLOVENIJA • 10. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
OB NOVI HIMNI SLOVENSKE IZSELJENSKE MLADINE
Pred tednom so imeli v Lanusu, »Slovenski vasi« naši fantovski odseki lahkoatletsko tekmovanje ter so ob tej priložnosti nastopili prvič v javnosti s svojo novo himno. ... Besede ji je napisal Tine Debeljak, uglasbil pa jo je celovški dirigent profesor dr. Cigan. ... Takole se glasi:
Slovenska smo mladina! Naša je rast: Bog, Domovina, Delo in Čast!
Svet pred nami se odpira, drzno mu naprot' gremo, iz Slovenije izvira pot, ki gre čez vso zemljo.
Duh osvaja nam vesolja, a srce ustvarja dom, v vsem je ena naša volja, ta: Slovenec sem in bom!
Slovenska smo mladina! Naša je rast: Bog, Domovina, Delo in Čast!
... In himna, ki je doživela ta krst, je zdaj začela svojo pot »na terenu« v slovenskem Lanusu. In od tod naj gre z mladino k mladini od odseka do odseka, od skupine do skupine, od šole do šole, od nastopa v nastop naše mladinske množice, iz celine v celino. Mladini je namenjena in njena je! V strumnem koraku naj ponese v prihodnost kot pojočo zastavo vihrajoče glasove: Bog, Domovina, Delo, Čast!
(Svobodna Slovenija, 29. Julija 1965 - Št. 30)
RESUMEN DE ESTA EDICION
PRVI LETOŠNJI BRUCI
Na prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik dodi-plomskega in enovitega magistrskega študija za študijsko leto 2015/16 so na 19.013 razpisanih mest prejeli 16.093 prijav. Sprejeli so 11.660 kandidatov oz. 72,4 odstotka. V avgustu pa bodo sprejeli tiste, ki niso uspeli, torej bodo študirali kariero, ki so jo postavili na drugo mesto.
ALI BO LETOS MOŽNO SMUČATI NA KANINU?
Vlada se je seznanila z namero ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da Občini Bovec dodeli 5,71 milijona evrov razvojne spodbude za projekt sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin. V občini so napovedali, da bodo s sredstvi gospodarskega ministrstva obnovili žičniško infrastrukturo in jo poskušali pripraviti na prihajajočo smučarsko sezono.
GORENJE PRODAJA PODJETJE ZA RECIKLIRANJE
Gorenje je s poljsko družbo Tesla Recycling podpisalo pogodbo o prodaji 69,32-odstotnega deleža v hčerinski družbi Gorenje Surovina. Gorenje ima v njej sicer 100-odstotni delež, s kupcem pa se bo v prihodnje pogajalo tudi o dezinvestiranju preostalega deleža v podjetju. Tesla Recycling je vodilno podjetje na poljskem trgu v recikliranju integriranih in tiskanih vezij ter električnega in elektronskega odpada.
VEČ TURISTOV
Slovenijo je v prvih petih mesecih obiskalo 1,2 milijona turistov, kar je 10,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupaj so ustvarili več kot 3,1 milijona prenočitev oz. sedem odstotkov več kot lani, je objavil statistični urad. Število domačih turistov se je od januarja do maja povečalo za 8,1 odstotka na 442.104, število tujih pa za 11,3 odstotka na 765.228.
NIŽJA OCENA
Od leta 2006 naprej je bila Slovenija redno uvrščena v prvega od treh tirov držav, v katere ameriški State Department razvršča države glede na stopnjo problema trgovine z ljudmi in prizadevanj države proti temu. V prvem tiru so države, ki se zelo trudijo proti trgovini z ljudmi. Sem spadajo Zahodna Evropa, Avstralija, Izrael, Tajvan in Armenija. V najboljši druščini je bila zadnje desetletje tudi Slovenija, letos pa je drugače. Ker država ne stori dovolj glede izkoriščanja žensk za spolnost in tujih delavcev v gradbeni industriji, se je na evropskem zemljevidu trgovine z ljudmi State Departmenta vrnila na Balkan.
PO SVETU
DAN ZA ŽIVLJENJE
V Cerkvi Anglije in Walesa so praznovali dan za življenje. Letos v ospredje postavlja konec življenja in poteka pod geslom: Gojiti življenje, sprejeti smrt. Tamkajšnji škofje so ob tej priložnosti pripravili pastoralno pismo. Angleški škofje so pismo vernikom ob dnevu za življenje začeli z besedami papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2015: »Kako velika laž se skriva za določenimi besedami, ki toliko vztrajajo na 'kvaliteti življenja', samo da bi vpeljali prepričanje, kako življenje, ki ga je prizadela težka bolezen, ni vredno, da se ga živi.«
FRANCOSKI KMETJE
Dobro organizirani protesti francoskih kmetov proti padcem cen hrane so dosegli nov vrhunec. Za vsaj en dan so selektivno zaprli ceste iz Španije in Nemčije, ter tovornjakom, ki v Francijo dovažajo hrano preprečili nadaljevanje poti. Prvi zelo odmevni protesti francoskih kmetov, naperjeni predvsem proti nepravilnostim v prehranski verigi in izkoriščanju trgovine ter razde-ljevalcev prehranskih izdelkov so izbruhnili že pred tednom dni. Takrat so kmetje protestno zaprli predvsem dostop do turističnih znamenitosti po vsej državi in zasedli nekatere velike trgovske centre ter s tem javnost opozarjali na nevzdržne razmere v pridelavi mleka, mesa, sadja in vrtnin. Odkupne cene so namreč tako padle, da kmetom vsak dan kmetovanja prinaša izgubo, več deset tisoč francoskih kmetij, ki so se v minulih letih odločile za investicije, pa se je zaradi nesposobnosti odplačevanja kreditov znašlo na robu propada.
NASILJE V TURČIJI
Turčijo vedno bolj skrbi varnost v državi. V luči stopnjevanja nasilja med Turčijo, Islamsko državo in pripadniki prepovedane Kurdske delavske stranke se bodo jutri sestali veleposlaniki držav članic Nata. Zave-
znice želi obvestiti o ukrepih, ki jih sprejema v boju proti terorizmu. A z njimi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ni zadovoljen, saj Turčijo svari naj ne ogrozi mirovnega dogovora s Kurdi. Ankara je ofenzivo proti Islamski državi, pa tudi Kurdski delavski stranki začela po valu nasilja, ki je nedavno zajel Turčijo. Položaje skrajnih islamistov in Kurdov so obstreljevali s topništvom in letali. Vojska je izvedla nove napade na kurdske skrajneže na severu Iraka, ki jih ima Ankara za teroriste.
GRŠKI DOLGOVI
Mednarodni posojilodajalci so prišli v Grčijo, kjer so s predstavniki vlade začeli pogajanja o tretjem programu pomoči. Ob predstavnikih tako imenovane trojke - Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke - se pogajanj udeležujejo tudi predstavniki stalnega mehanizma za stabilnost evra. Sporazum o novi pomoči je treba skleniti do 20. avgusta, saj morajo takrat Atene ECB vrniti 3,2 milijarde evrov.
OBAMA V AFRIKI
Obama je sklenil svoj prvi obisk v Keniji, domovini svojega očeta, ki je hkrati pomenil prvi obisk kakega predsednika ZDA v državi. Med nagovorom na športnem stadionu v Nairobiju je opozoril, da je Kenija na križišču. Kot je dodal, je trenutek poln nevarnosti, a tudi velikih obetov. Pohvalil je dosežke države na gospodarskem in političnem področju, a tudi posvaril pred prihodnjimi izzivi. Iz Kenije se je Obama odpravil v Etiopijo. Tam je opozoril na demokratični primanjkljaj v tej državi in ocenil, da je treba na tem področju še veliko storiti.
UNA CRISIS INESPERADA
Eslovenia tiene un diferendo limítrofe con Croacia acerca de la salida al mar, que está en proceso arbitral en La Haya. Esta semana se supo, por escuchas telefónica secretas, que el representante esloveno en el tribunal, Jernej Sekolec, en conversaciones con Simona Drenik, funcionaria del ministerio de Relaciones Exteriores, tramaba cómo inclinar la balanza del tribunal a favor de la postura eslovena. Publicadas las conversaciones surgió un escándalo y ambos renunciaron. Croacia anunció su retiro del proceso arbitral, pero el premier esloveno Miro Cerar aclaró, que eso es imposible. El gobierno esloveno decidirá estos días quién será el nuevo árbitro esloveno en el tribunal. Paralelamente corre la investigación, quién realizó las escuchas, ya que ninguna parte acepta haber realizado este acto de espionaje. (Pág. 1)
DISTINCION AL EMBAJADOR
El embajador esloveno, Sr. Tomaž Mencin, cumplido su mandato, se despide de la Argentina. Por tal motivo fue reconocido por el gobierno argentino por su destacada contribución a las relaciones esloveno-argentinas y condecorado con la Orden de Mayo al Mérito en el grado Gran Cruz. El embajador Mencin recibió la distinción de manos del Vice-Canciller Eduardo A. Zuain en una sentida ceremonia de despedida en el Ministerio de Relaciones Exteriores y Culto. (Pág. 2)
RECORDACION EN SAN JUSTO
La comunidad eslovena de San Justo, reunida en su centro Naš dom, recordó a las victimas de la segunda guerra mundial y la revolución comunista. En una ceremonia muy concurrida se colocó una ofrenda floral ante el busto del poeta France Balantič. Luego, en el salón, hubo recitados de poetas eslovenos y cantos alusivos. El ex combatiente Stane Mustar presentó un testimonio, relatando las situaciones en Eslovenia durante la guerra y su participación en los trágicos hechos que marcaron a fuego la historia eslovena. (Pág. 3)
UN VERDADERO ARTISTA
En un breve artículo reseñamos someramente las actuaciones del bajo Luka Debevec Mayer, un cantante de origen esloveno que nos honra con su labor. Es participante habitual de las jornadas líricas del teatro Colón de Buenos Aires. Recibió el premio de los críticos musicales en 2004 y en 2009 y 2014 recibió el nombramiento de mejor cantante argentino. Realizó presentaciones en todo el país y giras artísticas por América del Sur, Canadá y Europa. Cabe destacar una gira europea con la Filarmónica eslovena y el Coro de Cámara esloveno. Actualmente realiza una gira por la patria de sus mayores, ofreciendo conciertos en las iglesias, una variante de su actividad que le sienta mucho y ama por la posibilidad de trascender con su canto a lo espiritual. (Pág. 4)
CONGRESO MUNDIAL ESLOVENO
Cada tres años se realiza la asamblea de esta entidad, que une a lo más representativo de los eslovenos dispersos por el mundo. Para el nuevo período fue elegido presidente, una vez más, el Dr. Boris Pleskovič. La Argentina está representada en el Consejo Directivo por el Dr. Andrés Fink, quien ostenta la vicepresidencia para los países de ultramar. (Pág. 4)
CONCURSO EN LA EMBAJADA
La embajada de la República de Eslovenia llama a un concurso para los artistas (arte visual) que se quieren presentar en el ciclo de muestras „Buenos vientos para la cultura" en nuestra Embajada entre agosto 2015 y julio 2016. Por favor manden la propuesta de la muestra (título, 3 fotos de las obras) y su CV a vba@gov.si hasta el 31 de julio. El concurso está abierto también a los músicos que se quieren presentar en las inauguraciones de las muestras. El único requerimiento: vivir en América del Sur y ser esloveno o tener raíces eslovenas o estar de otra manera fuertemente vinculado con Eslovenia.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Rok Fink, Danica Malovrh, Stane Mustar, Barbara Kržišnik, Ani Rode in Andrej Poznič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
23 de julio de 2015 • N° 30
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
a4/2stím
zakon tropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Zbor Svetovnega slovenskega kongresa
Zbor Svetovnega slovenskega kongresa se je zbral na svojem devetem zasedanju v sredo, 1. julija 2015 in je izvolil novo vodstvo SSK. Predsednik SsK je ponovno postal prof. dr. Boris Pleskovič (Slovenija), prvi podpredsednik je postal prof. dr. Dušan Povh (Nemčija), podpredsednik za Evropo mag. Klemen Žumer (Slovenija), podpredsednik zadolžen za zamejstvo Damijan Terpin (Italija), podpredsednik za čezmorske dežele dr. Andrej Fink (Argentina), podpredsednik za finance pa g. Karlo Bresciani (Italija).
Za člane Upravnega odbora so bili izvoljeni Sonja Avguštin Čampa (Slovenija), Branko Beltram (Avstrija), mag. Igor Cesarec (ZDA), dr. Klemen Jaklič (ZDA), Gregor Jesenko (Avstrija), Majda Kregelj Zbačnik, dr. med. (Slovenija), Jelena Malnar (Hrvaška/Slovenija), in Martin Pogačnik (Avstrija).
Nadzorni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za nov mandat sestavljajo Darja Čopi, mag. Stane Okoliš in Hugo Šekoranja (Slovenija), za nadomestna člana Nadzornega odbora sta bila izvoljena prof. dr. Peter Šuhel in prof. Anton Perdih (Slovenija), za člane Častnega razsodišča pa so bili izvoljeni Jana Čop (Slovenija), Vida Pfeifer (Slovenija/Nemčija) in Marjan Terpin (Italija).
Na Zboru SSK je bilo predstavljeno uspešno in razvejano triletno delo Svetovnega slovenskega kongresa in ostalih konferenc po svetu, pri katerem je bila izpostavljena organizacija strokovnih konferenc slovenskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije in programov za mlade.
Novoizvoljeno vodstvo bo oblikovalo program dela za naslednje mandatno obdobje 2015-2018, pri katerem se bo še naprej zavzemalo za povezovanje slovenskih rojakov po svetu in s projekti pripomoglo h kroženju znanja in izmenjavi izkušenj ter povratku naših strokovnjakov v korist Slovenije.
Svetovni dan mladih
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Cuidad Evita (San Justo) je umrl Tonči Puntar (63). Naj počiva v miru!
DAROVALI SO
Za dobrodelni sklad ZSMŽ, San Martin, je N.N.,
Villa Ballester, darovala $ 500,- v spomin Lojzetu Tašnerju in Andreju Makeku. Iskren Bog plačaj!
Za ZSMŽ, San Justo je darovala N.N., San Justo 500,-pesov. Bog povrni!
SLOVENCI IN SPORT
PRI PLEZANJU - DVE ZLATI
Na evropskem mladinskem prvenstvu v balvanskem plezanju (plezanju brez vrvi) v francoskem Argentieru je slovenska mladinska reprezentanca osvojila dve zlati kolajni. Kadetinja Janja Garnbret je po junijskem naslovu evropske prvakinje v težavnostnem plezanju osvojila še balvansko lovoriko, zmage med mladinci se je veselil Anže Peharc.
VELIK USPEH V GORSKEM KOLESARSTVU
Slovenska gorska kolesarka Blaža Klemenčič je na evropskem prvenstvu gorskih kolesarjev v olimpijskem krosu v italijanskem Chies d'Alpagu osvojila bronasto odličje. Druga Slovenka Tanja Žakelj je končala na četrtem mestu.
NA POTI V RUSIJO 2018
Žreb v Sankt Peterburgu je določil, da bo slovenska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo Rusija 2018 igrala v skupini F skupaj z Malto, Litvo, Škotsko, Slovaško in Anglijo.
Natanko leto dni nas loči od svetovnega dneva mladih, ki bo tokrat potekal v Krakovu na Poljskem. Po nedeljski molitvi Angelovega češčenja se je papež Frančišek kot prvi prijavil na romanje in tako odprl zbiranje prijav za ta svetovni dogodek. Ker pa bo potekal med letom Usmiljenja, bo to v nekem smislu jubilej mladih, ki so poklicani razmišljati o temi Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
Na Poljskem pričakujejo več kot dva milijona mladih z vsega sveta, pred baziliko sv. Marije v Krakovu pa so v nedeljo postavili posebno uro, ki odšteva čas do
to baziliko. Zraven bazilike Božjega usmiljenja bo 'območje odpuščanja', kjer bo možnost za zakrament spovedi v različnih jezikih«, je povedal p. Suchodolski. Tretja večja površina pa je 12 km oddaljena od centra mesta. Poimenovali so ga polje usmiljenja, na njem pa sta predvideni dve veliki srečanji: sobotno bedenje in nedeljska sveta maša.
Mladi Poljaki se na ta velik dogodek že intenzivno pripravljajo. »Letos izvajamo duhovni program, ki se imenuje 'Srce 2.0'. Gre za poglobljeno razmišljanje o zakramentih sprave in Evharistije. Za mlade
začetka srečanja. O željah in pričakovanjih v pripravi na ta pomemben dogodek je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril generalni tajnik organizacijskega odbora Svetovnega dneva mladih p. Gregorio Suchodolski.
Povedal je, da so že uredili tri prizorišča za glavne dogodke. Prvi je velik travnik v središču Krakova, kjer bodo potekala prva osrednja srečanja: otvoritvena sveta maša v torek, sprejem papeža v četrtek in križev pot v petek. Drugo prizorišče je povezano z dvema svetiščema v Krakovu: to sta svetišče Božjega usmiljenja in velik center Janeza Pavla II. Tam bo od torka do četrtka potekala t.i. potujoča kateheza. »Tam bomo postavili 'vrata usmiljenja'. Upamo, da bo skozi njih tudi papež Frančišek kot romar vstopil v
potekajo mesečna srečanja, saj se nam zdi pomembno organizirati majhne skupine za formacijo in tako ustvarjati prave krščanske skupnosti«, je povedal tajnik organizacijskega odbora. Dodal je še, da bo srečanje v Krakovu na poseben način zaznamovano s sv. Janezom Pavlom II., ki je bil pobudnik Svetovnih dni mladih.
»Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je Krakov mesto usmiljenja. Tukaj je živela in umrla tudi s. Favstina Kowalska. Torej bo tudi tema usmiljenja, v jubilejnem letu usmiljenja, gotovo močno znamenje za ves svet«, je povedal p. Suchodolski. In kaj mladi pričakujejo od papeža Frančiška? Predvsem si želijo upanja za prihodnost v negotovih razmerah brezposelnosti in različnih oblik trpljenja, je še dodal poljski pater.
OBVESTILA
Od 31. julija do 2. avgusta: duhovne vaje za može in žene.
NEDELJA, 2. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem domu.
Biserna maša g. Franca Himmelreicha
SOBOTA, 8. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 16. avgusta: Romanje v Lourdes. ČETRTEK, 20. avgusta:
ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. Govoril bo dipl. časnikar g. Tone Mizerit »Kam greš Argentina?« SOBOTA, 22. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Janja Garnbret
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da je 16. julija umrl naš dragi mož in stric
inž. IVO MAJHEN
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči: žena Tončka Trobec;
nečakinji Alenka in Irena Žebre z družinama ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija