GLAS Uto XLVII - št. 72 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 13. septembra 1994 'o osmih mesecih so se odpadki namenjeni v sežig v Kolumbiji vrnili Posebni odpadki so že v Kranju začasnem skladišču tovarne Sava za posebne odpadke bodo shranili dva zabojnika odpadkov, za katerih uničenje se po neuspehu v Kolumbiji dogovarjajo s Francijo. Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Kranj, 12. septembra - Danes zgodaj popoldne sta dva vlačilca pripeljala v tovarno Sava zabojnike z dopadki, ki so kar osem mesecev pluli in tavali po svetovnih morjih, na koncu pa pristali pri naročniku. Ker kapitan ladje Velebit, ki je odpadke pripeljala iz Južne Amerike, ni dovolil pregleda odpadkov in njihove analize, bodo to opravili šele sedaj. Kot so nam sporočili, pa že tečejo pogovori o tem, da bi jih izvozili v Francijo, kjer naj bi jih na ekološko nesporen način uničili. Koliko je vse to prevažanje dopadkov stalo, in kdo bo to plačal, nam (še) ni uspelo izvedeti. Več o tem na 2. strani. • Š. Ž., slika Lea Je ras Glavni dobitek več kot 50 milijonov Predvčerajšnjim zvečer naj bi se zgodilo: v žrebanju 37. kroga igre Slovenski loto se je nekomu za vplačano pravo kombinacijo obetal dobitek, vreden debelega pol milijona nemških mark (42 milijonov SIT). Vendar pa smo na Loteriji Slovenije včeraj izvedeli, da (tudi tokrat) maxi sreče še ni bilo. V naslednjem krogu se torej obeta glavni dobitek več kot 50 milijonov tolarjev. Zato je dobrodošla novost, ki jo je Loterija Slovenije pripravila Kranjčanom in okoličanom: od danes posluje Loterija tudi v Mcrcatorjevcm trgovskem centru na Planini. V soboto je bilo v Škofji Loki res veselo. Na prostoru pred poslovnim centrom Arnol, kjer stoji nov prireditveni paviljon, je bila ves dan in še pozno v večer vesela prireditev v čast 15. obletnice ustanovitve Radia Žiri, dopoldne namenjena otrokom, vse popoldne in v nočpa so razni ansambli razveseljevali predvsem starejše. • S. Ž. Borci NOB so se srečali na Šobcu Ostali ste zvesti izročilu Zdravljice Na spominskem ljudskem zborovanju Gorenjska 1944 se je v soboto zbralo okoli 2000 ljudi v večini borcev. Narod je pogubljen šele, ko je pogubljen njegov jezik, je za Levstikom ponovil slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 134.786,00 SIT uf?h°d na tromeJ° nad Ratečami - Več tisoč ljudi se je e'ežilo letošnjega, ie 15. tradicionalnega pohoda na Sfnejo nad Ratečami. Pohod vsako leto pripravljajo ^'stična društva iz Trbiža, Podkloštra, Kranjske Gore in a/ec, na tromeji pa se simbolično, v znak sodelovanja in i',jatejjstva, srečajo vsi lupani obmejnih mest. Letos so na H°meJ' postavili spominsko obeležje, ki obeležuje Peč nad fjj e*atni kot goro prijateljstva, obmejnega sodelovanja in miru- • I). S. - Foto: J. Pelko * investicija v znanje ■ investicija za življenje KRANJ, 23. - 27.9.94 4. sejem SLOVENSKI PROIZVOD" SLOVENSKA KAKOVOST podeljevanje kolektivne blagovne znamke 27. širokoprodajni JESENSKI SEJEM z veliko GOBARSKO RAZSTAVO KRANJ, 23.-27.9.94 Lesce, 12. septembra • Na ljudskem zborovanju Gorenjska 1944, katerega namen je bil obuditi spomine na prelomne čase narodnoosvobodilnega boja ter posebej počastiti dosežke partizanskega tiska, med drugim tudi izida prvih treh številk Gorenjskega glasa poleti 1944, se je v soboto zbralo več ljudi, kot so pričakovali. Po izbranem kulturnem programu, v katerem so nastopili vidni slovenski gledališki umetniki, se je proslava prelila v družabno srečanje nekdanjih sobor-cev, mnogi pa so kupili pravkar izdani faksimile izdaje Prešernove Zdravljice, kakršno so natisnili v partizanski tehniki v Davči. Več na 3. strani. • Š. Ž., slika G. Šinik IZ a*4 m UUDSKA UNIVERZA KRANJ 35 let izkušenj Z AS TA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel.:064/211 256 DANES V SOTOČJU Neuspeli izvoz posebnih odpadkov končal v koprskem pristanišču Odpadki ponovno na domačem pragu Kranj, 12. septembra - V nedeljo je pred koprsko pristanišče priplula kontejnerska ladja Velebit, s katero so se v Slovenijo vrnili odpadki tovarn Sava iz Kranja in novomeške Krke. Izvedeli smo, da bodo še danes savini odpadki pripeljani v Kranj. Posebni odpadki, ki sta jih kranjska Sava in Krka iz Novega mesta konec lanskega leta preko podjetja C&G skušali izvoziti v sežig v Kolumbijo, so se po osmih mesecih ponovno vrnili v Slovenijo. Včeraj je namreč v koprsko pristanišče priplula kontejnerska ladja Velebit, last hrvaškega ladjarja Croatia Lines, na njej pa med skupno 94 zabojniki za koprsko pristanišče 8 zabojnikov s skupno 575 sodi strupenih snovi. Ker obstaja resnična nevarnost, da se je naših odpadkov na osemmesečnem križarjenju po svetovnih morjih tudi prijelo še kaj drugih odpadkov, so slovenski organi sklenili, da jih pred raztovarjanjem pregledajo, vendar kapitan tega ni dovolil. Sprejel je le predstavnike mednarodne organizacije za varstvo okolja Greenpeace, ki so dogajanja s temi odpadki vseskozi spremljali (bali so se tudi, da ne bi morda končali npr. v morju), in jim pokazal vso dokumentacijo, direktor Luke Koper pa je sporočil, da bo dovolil raztovarjanje le v primeru, če bo zagotovljen za odpadke takojšnji odvoz. Kot je znano, vsebujejo sodi iz Save PVC goščo iz proizvodnje umetnega usnja, iz Krke pa paraformaldehid, ki je odpadek farmacevtske industrije, ter nekaj drugih farmacevtskih izdelkov, ki jim je potekel rok trajanja. Očitno je, da je propadla tudi možnost, ki je po nekaterih vesteh obstajala, in sicer ta, da bi odpadki z ladjo Velebit odpotovali neposredno v Francijo, koder se podjetje C&G menda dogovarja za njih uničenje na ekološko sprejemljiv način. V tovarni Sava Kranj smo izvedeli, da pričakujejo povratek odpadkov z dvema vlačilcema danes popoldne, da jih bodo po vrnitvi temeljito pregledali in analizirali, nato pa bodo na urejenem skladišču za začasno shranjevanje posebnih odpadkov čakali na izvoz v Francijo. Odpadki so bili poslani v Kolumbijo decembra lani preko hrvaškega pristanišča Reka. Šest od osmih zabojnikov je v kolumbijsko pristanišče Kartageno pripeljala 4. marca ladja Triglav, 29. aprila pa še dva zabojnika ladja Lika. Ekološki skupini Fundepublico je uspelo 29. julija od pristojnega sodišča pridobiti razsodbo, da se morajo zabojniki vrniti naročniku, ker da vsebujejo več nevarnih snovi, ki niso bile omenjene v dokumentaciji in katerih uničevanja kolumbijska zakonodaja ne dopušča. Ladja Triglav je bila v spremstvu vojaških ladij poslana iz njihovih teritorialnih voda, nato pa je bil sporni tovor pretovorjen na ladjo Velebit, ki nam jih je pripeljala nazaj. Zeleni Slovenije v posebnem sporočilu za javnost ugotavljajo, sklicujoč se na podatke iz organizacije Greenpeace, da je bil posel peljan preko treh neobstoječih podjetij s Floride v Združenih državah Amerike: Amin Trade.Tradcnctr International in Tricor Energv Limited. Na naslovu teh podjetij, so ugotovili, deluje podjetje Royal American Industries, ki je Kolumbiji ponujalo izgradnjo sodobne sežigalnice za posebne dopadke, po mnenju mednarodnih poznavalcev tega področja pa je šlo za običajno in ustaljeno shemo pošiljanja odpadkov v nerazvite države za nizko ceno. Ob tem se Zeleni sprašujejo, ali je bilo potrebno, da si je Slovenija na tak način mazala svoje ime, in ali ni to posledica vladne neaktivnosti na področju reševanja perečih problemov slovenskih odpadkov. Slovenija se kot geografsko majhna država, s številnimi ekološkimi omejitvami, nikakor ne bi mogla izogniti izvozu posebnih dopadkov, ugotavljajo v ekološkem forumu LDS, vendar odločno zahtevajo, da se ta izvoz izvaja dosledno v skladu z določili Baselske konvencije. Izvoz v nerazvite države je moralno vprašljivo dejanje, zato bi morali pristojni organi take poskuse, ki jih spodbuja le podjetniška logika, f>reprečiti, izvoz PCB v Francijo pa je primer, ko se tak izvoz ahto brez sporov uresniči. Ministrstvu za okolje in prostor predlagajo, da uvrsti problematiko urejanja odpadkov med svoje prednostne naloge. • S. Z. Državni zbor bo nadaljeval delo Z zakonom do novih občin V torek bo z delom na izredni seji začel jesensko delo državni zbor, ki naj bi po hitrem postopku sprejel spremembe zakona o lokalni samoupravi. Ljubljana, 12. septembra - Jutri bo jesensko parlamentarno sezono začel državni zbor na izredni seji, na kateri naj bi sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, nato pa nadaljevali prekinjeno 23. julijsko sejo, kjer je ostalo neobravnavanih več kot 15 točk dnevnega reda. Zbirali bodo tudi predloge za novega člana našega najvišjega zakonodajnega organa. Med tem ko so v Koprski občini šele včeraj izvedli večkrat odloženi referendum o novi lokalni samoupravi -udeležila se ga je dokaj skromna večina volivcev, ki pa so z izredno veliko večino sprejeli sklep p občini Koper v približno sedanjih mejah -prav ta primer pa je na slovenskem ustavnem sodišču povzročil vrsto zapletov, po mnenju nekaterih tudi prav nasprotujočih si sodb, pre- dvsem pa razveljavitev nekaterih delov zakona o lokalni samoupravi. Slovenski parlament je, kot se morda pozor-nejši spominjajo, "vroč kostanj" vprašanja novih občin v Sloveniji preložil v roko slovenske vlade in njene službe, ki sta bili zadolženi, da pripravita spremembe razveljavljenih delov zakona o lokalni samoupravi, vso manjkajočo preostalo zakonodajo, ki je pomembna za novo Novi pogoji za ustanovitev občin šteje se, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevatipotrebe in izpolnjevati naloge, če so zagotovljeni naslednji pogoji: - osemletno šolanje (popolna osnovna šola); ■ primarno zdravstveno varstvo občanov (ambulanta ali zdravstveni dom); - preskrba z življenjskimi potrebščinami (trgovina z živili in mešanim blagom); - komunalna opremljenost (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo); - poštne storitve; - finančne storitve (hranilnica ali banka); - knjižnica (splošno izobraževalna ali šolska); - prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. Z Jelinčičevim zakonom se vlada ne strinja Kolegij predsednika državnega zbora je konec tedna obravnaval dnevni red septembrskega in oktobrskega zasedanja in sklenil, da poslanci brez razprave glasujejo tudi o zakonskem predlogu o odpravi dvojnega državljanstva, ki ga je predlagala Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka. Predlog je sicer izredno pomemben in aktualen zaradi znanih italijanskih teženj in ravnanj, vendar je vlada ugotovila, da ni skladen z že veljavno zakonodajo, kar je podprl tudi matični odbor državnega zbora. Ker je bilo na to temo vloženih že cela vrsta zakonskih predlogov, so sklenili, da naj pristojne službe pripravijo pregled o tem, če bo potrebno, pa bo za oktobrsko zasedanje vlada pripravila tudi svoj predlog. Če bodo poslanci prihodnji teden sprejeli v drugi obravnavi predloga zakonov o političnih strankah in volilni kampanji, naj bi na oktobrski seji ta dva, za bližnje lokalne volitve pomembna zakona, tudi dokončno sprejeli. Opozorili so tudi, da bi bilo potrebno pospešiti sprejem tudi nekaterih drugih zakonov (npr. carinskega in zakona o igrah na srečo), saj v nasprotnem ne bo mogoče izdelati zahtevnih podzakonskih predpisov, ki bi omogočali začetek njihovega izvajanja v prihodnjem letu. Določen postopek za novega predsednika Komisija za volitve, imenovanja ter administrativne zadeve drlavnega zbora je pretekli teden opredelila postopek za predlaganje kandidatov za funkcijo predsednika državnega zbora. Lahko ga predlagajo vse poslanske skupine, lahko pa tudi skupina 10 poslancev. Med poslanimi kandidaturami bo komisija izbrala eno in jo predlagala državnemu zboru v izvolitev. Mag. Hermana Rigelnika, ki je odstopil, bo v septembru nadomeščal "dežurni podpredsednik" dr. Lev Kreft. lokalno samoupravo (organizacija državne uprave, financiranje novih občin) ter predvsem predlog teritorialnega oblikovanja novih občin, pri čemer je potrebno upoštevati rezultate referenduma. Tokrat gre za prvi korak: jutri naj bi državni zbor po hitrem postopku obravnaval in sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, kjer gre zlasti za pogoje, ki naj bi jih izpolnjevala posamezna območja in kraji, da bi lahko postali samostojna občina. Predlagatelji so se odločili, da naj bi namesto enajstih pogojev za ustanovitev občine (od teh so jih morali posamezni kraji izpolnjevati šest), bilo osem povsem obveznih pogojev, največ vročih razprav pa bo verjetno o določilu, da naj ima občina najmanj 5000 prebivalcev. To določilo je sicer omiljeno s tem, da se dopušča odstopanja pri številu prebivalcev iz geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gos; podarskih razlogov - pri naši iznajdljivosti za odgovore, to ne bo tako težko, pač pa naj bi dosledno vsi izpolnjevali Že omenjenih devet kriterijev o tem, kaj mora posamezni kraj imeti, da je lahko svoja občina. Če smo omenili, da gre za prvi korak, kaže dodati predvsem še to, da je prav od teg? odvisna usoda lokalnih VjOU" tev, za katere se vsi zavzemajo, ter še za to, da bi bile še pred koncem leta. Nadvse vprašljivega podaljševanj* mandatov v občinah nikakor ne bi kazalo ponavljati. • 1 Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Civilna iniciativa Slovenije Korupciji je odklenkalo Pripravljalni odbor za delovanje Protikorupcijske lige je na pobudo Civilne iniciative Slovenije sklenil ustanoviti svet za strokovno pomoč. Odprli so informacijsko pomoč z naslovom Tajništvo protikorupcijske lige naPrešernovem trgu 2 Ljubljana, kjer naj bi se zbirale informacije potrebne za strokovno delo Lige. Na preverjene dokumentacije naj bi olajšali in pospešili redne postopke preiskovalnih in sodnih organov, katerih delo sedaj ovira politično ozadje. S tem naj bi pripomogli k zatiranju korupcije kot sredstva, s katerim se pridobiva politična moč ali oblast na nezakonit in nedemokratičen način: z izsiljevanjem, s podkupovanjem parlamenta, volivcev, sredstev obveščanja, položajev in podobnega.Združena lista socialnih demokratov Kranj V podporo spremembam zakona o denacionalizaciji Predlagatelji zakona o spremembah denacionalizacijskega zakona morajo do 21. oktobra zbrati 5000 podpisov v podporo tega predloga, če želijo, da bo zakon obravnavan v državnem zboru. V Združeni listi socialnih demokratov so se odločili, da prizadevanja Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja po spremembi denacionalizacijskega zakona podporo, saj se strinjajo z oceno, da je potrebno ponovno proučiti vse gospodarske in socialne posledice denacionalizacije. Ker denacionalizacija otežuje poslovanje podjetij, v mnogih primerih pa delavci ostajajo brez dela, je potrebno poudariti odgovornost denacionalizacijskih upravičencev, da z vrnjeno lastnino ustvarjajo nova delovna mesta, potrdila pa so se tudi opozorila Združene liste že ob sprejemanju zakona, da nekatere rešitve niso sprejemljive. Prizadejana je bila že ogromna škoda v kmetijstvu in gozdarstvu, vračanje v naravi pa ogroža tudi vse več podjetij. Volivce pozivajo, da s svojimi podpisi prispevajo k temu, da se nekdanje krivice ne bodo popravljale z novimi in vabijo, da se oglasijo na sedežu občinske organizacije ZI,SD v Kranju, Poštna 3, med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, kjer bodo dobili potrebne obrazce in vse informacije. Slovenska nacionalna desnica Državljanstvo ni pravica Predsednik Slovenske nacionalne desnice v izjavi za javno«1 opozarja na nesporazum, ki se pojavlja v naši državi, kjer s6 državljastvo večkrat razume kot pravica in ne status, ki ga podeljuje država v skladu s svojimi interesi. Da bi to razčistili, sta s kolegom iz stranke poslancem Poljšakom vložila zakon odvzemu državljastev vsem, ki so ga dobili po 40. členu, saj naj o' se vsi prišleki i/, drugih republik s tem izenačili z večin? Slovencev, ki imajo le eno državljanstvo. Posebni člen naj J! preprečeval, da se ne bi posegalo po dobrinah, ki so jih nOjJJ državljani Slovenije sicer na podlagi državljastva dobili, to bi hi'0, namreč kršenje ustavnih pravic o poseganju v preteklos" pridobljenega. Po izgubi državljastva naj bi prizadeti, če nimaj" gotnega lista svoje države, dobili poseben potni list za tuj<*j prožen je tudi že postopek za referendum, kjer naj bi bili vohv^ vprašani o tem, ali so za odvzem teh 186.000 novih državljanste Slovenska nacionalna stranka Protest pri avstrijski televiziji SNS je pri avstrijski televiziji najostreje protestirala Ztflfl sobotnega komentarja na prvem programu Cornelic Vospernik. " je bombni atentat na celovško dvojezično šolo povezalai . slovensko politično desnico in koroško prostitucijsko sceno. • tem jc namreč omenila streljanje predsednika stranke na Bosan^j ki niso govorili slovensko, v Tržiču. V SNS opozarjajo, da komentatorica morala poznati stanje na slovenski politični sceni i vedeti, da ta stranka s svojim programom ne spada na desnico, ?' slovenska desnica vztraja na pozicijah nadaljevanja medvojN belogardističnc in domobranske kolaboracije, SNS pa jc doslcd^ pri svojem podpiranju narodnoosvobodilnega boja in slovenj ^ pripadnosti protifašistični koaliciji. Menijo tudi, da vsi dogodJd zadnjem Času: napihnjena afera z vojaško opremo v č** predsednikovega obiska v Avstriji, bombni atentat na dvoic/> 5 šolo, zahteve po priznanju nekakšne nemške manjšine v SlovCjj ter poskusov oživitve predvojne nacistične organizacije P1.^ imenom Domovinske zveze v Mariboru prav svojevrstno fOflr sosednje države in njenih medijev proti neodvisnosti SlovcnU Avstrija ni bila nikdar članica protihitlerjcvske koalicije, ni'1'1*, znamenja pa tudi kažejo, da si prizadeva za ukinitev držav^ pogodbe, med drugim tudi svojih obveznosti do Slovencev. • l redniSka politiku: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogaianiih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor isi glavni urednik: M|r^, Valjavec / (Odgovorna uredaiea: l,eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jote fcosnjek, Ixa Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Manja Vol?jak, Cveto ^*Y^u^tf Danica Zavrl Zlebir, Andrej /alar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija.^iorazd Sinik / Priprava aa ttokj Mcdia Art. Kranj / Tlak: Podjetje DELO TOR, Tisk časopisov in revij, I jjJJjS GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Tur^aTvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova!, Kranj, telefon: 223-111, telefas: lllMl I Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskrni'od/ivniku. ilT«4*'at Časopisno podjetje GORFNJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM. Oglasne storil* ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 2V27 °2). CLNA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ Spominsko ljudsko zborovanje Gorenjska 1944 S partizanskim bojem zgodovina ne bo imela težav V kampu Šobec pri Lescah so se v soboto gorenjski partizani spomnili začetkov partizanskega šolstva, izhajanja Gorenjskega glasa, ponatisa Zdravljice, zbora aktivistov OF gorenjske, pokrajinske konference delavske enotnosti in množičnega vstopa gorenjcev partizansko vojsko leta 19944 Lesce, 12. septembra - Lep jesenski dan je bU preteklo soboto naklonjen spominskemu zborovanju na čas razmaha osvobodilnega boja na Gorenjskem, ki se ga je udeležilo okoli 2000 ljudi. Po kulturnem programu se je zborovanje prelilo v družabno srečanje, ki ga, kot so nam mnogi dejali, generacija, ki se počasi poslavlja, pogrešajo. Nefca/ misli iz slavnostnega govora prof. dr. Matjaža Kmecla: "Ko se letošnje leto spominjamo sijajnega razmaha partizanskega gibanja na Gorenjskem pred 50 leti, nam še posebej stopa v zavest nekdanja Levstikova misel, da je narod pogubljen šele potem, ko je pogubljen njegov jezik. Država Prešernovega svobodoljubnega duha je potem nezadržno ras 11 a: njeni borci so bili najdaljnovianej-ši in najpogumnejši Slovenci, ki so ob tem tolkli revščino in mladi umirali, pri tem pa bili globoko prepričani, da ne smejo in ne morejo drugače in da je na koncu mučne, dolge poti vseeno slovenski Kanaan, obljubljena dežela, kamor slej ali prej prispejo Prihodnji rodovi Slovencev... In to še posebej slavimo: "toč duha in kulture v slovenski zgodovini, v tistem za Slovence grobokopnem času Pred pol stoletja. - Najgrše, *or se danes s tedanjimi velikimi dejanji počne, je Posploševanje teh in onih ekscesov, ki jih prinaša vsa-*o vojna, na tej in oni strani: nobena vojna niso nedeljske šmarnice. Pravičniki, ki toliko govorijo o nesrečnem roškem in teharskem poboju, nikoli ne rečejo niti besedice o vseh tistih desettisočih, ki so jih pobili sovražniki slovenskega obstajanja, čeprav so bili tudi oni, če že drugega ne, božji otroci Ne rečejo nič zato, ker jim sprava ni etika, temveč politika, možnost za prepir in nekakšno čudaško, nikomur koristno zmago za nazaj in ne za stisk roke... Vsi, ki ste takrat zastavili svoja življenja in upanja za slovensko stvar, lahko stojite mirno pred sodbo prihodnosti. Če ima že nekaj političnih današnjikov težave z manir-ami in pravičnostjo, jih zgodovina ne bo imela. Partizanski pozdrav, ki vas je vsa tista leta spremljal, ni bil "Smrt fašizmu, oblast komunizmu!", temveč "Smrt fašizmu, svoboda narodu!" Narodu ste ostali zvesti, njemu sle služili, tudi velikanska večina tistih, ki ste bili vmes komunisti! Ostali ste zvesti izročilu Zdravljice." Da bi vedeli in cenili Janez Možina, borec na gorenjskem terenu: "Tap-rireditev je enkratna, ljudi je prišlo dosti, program pa je zelo lep. Takšne prireditve smo stari borci pogrešali, in prav bi bilo, da je vsaj vsako leto ena." Tine Ferlan, iz Poljan: "Če pogledate udeležence, boste ugotovili, da smo sami stari. Kar žal mi bo, ko kmalu takih prireditev ne bo več. Srečal sem kar pet soborcev iz Prešernove brigade, in dobro je, da se srečamo še kje drugje, kot na pogrebih. Lepo prireditev so nam pripravili, pa še vreme nam je zelo naklonjeno. " Vida Ušeničnik, iz Škofje Loke, borka Prešernove brigade: "Zelo lepo je, da se srečamo in obujamo spomine na dogodke, ki smo jih skupaj preživeli. Grem na vse take prireditve, le če sem zdrava. Vsako leto nas je borcev manj, zato bi bilo prav, da se srečamo večkrat, dokler smo še živi. Srečala sem kar nekaj mojih sobork, in tega smo zmeraj vesele." Franc Pesjak - Boris, med vojno kurir v Karavankah: "Ta prireditev se mi zdi enkratna, saj sem srečal celo vrsto tovarišev in tovarišic. Všeč mi je tudi ta poudarek in spomin na Zdravljico, katere partizanska izdaja je bila res enkratna. Sam imam doma kar dva originalna oštevilčena izvoda, saj smo jih dobili za nagrado, ko smo nosili pošto. Kar težko je popisati, kaj nam je to tedaj pomenilo - načitanim in bolj preprostim ljudem - in kako smo se čudili nad tako lepo izdajo te pesmi. Take prireditve so nujno potrebne, in čeprav nas kmalu ne bo več, bi bilo treba najti način, da se vse to ne pozabi." zaokroženem nastopu, ki ga je izoblikoval prof. Rado Jan, nastopili poleg Pihalne godbe iz Gorij ter Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, še umetniški mojstri govorjene besede, igralci Slovenskega narodnega gledališča Drame: Milena Zupančič, Polde Bibič in Andrej Kurent. Med mojstre govorjene slovenske besede bi lahko šteli tudi slavnostnega govornika prof. dr. Matjaža Kmecla, ki je v svojem govoru opozoril na jezikovno-kulturne korenine, utemeljitve in motive slovenskega narodnoosvobodilnega boja, zato je bilo ime Franceta Prešerna tudi na tej proslavi najpogosteje omenjano. Govornik seveda ni mogel mimo tega, kako se danes poskuša sprevračati in razvrednotiti to obdobje slovenske zgodovine, politično zlorabiti idejo sprave, in izrazil prepričanje, da slovenskim osvobodilnim bojem zgodovina ne bo imela težav. Prav borci narodnoosvobodilnega boja so bili tisti, je menil dr. Matjaž Kmecl, ki so v pravem času z vero v slovensko življenje stopili na pravo stran zgodovine in evropskega svobodnjašega duha, in pripomogli k temu, da so najpogumnejši verzi Zdravljice, ki jo je slovenski človek kot cenzor nekoč pohabil, danes verzi naše himne. Bila je to seveda tudi priložnost, da se omeni dosežke partizanskega tiskarstva z njenim nedvomnim biserom: lepotnim natisom Pre- šernove Zdravljice v Davški grapi, katere nedavno izdani faksimile so lahko udeleženci na tem zborovanju kupili. In da ne pozabimo še sami nase: med dosežke partizanskega tiskarstva sodi tudi rojstvo našega časopisa, katere 50. obletnico smo praznovali nedavno. Po končanem kulturnem programu se je zborovanje prelilo v družabno srečanje. Pogrešamo takih srečanj, so nam mnogi že precej osivelih ali pobeljenih las dejali, zelo zadovoljni s prireditvijo. Mi se počasi poslavljamo, in ni prav, da bi se srečevali le še na pogrebih. Sobotna prireditev je to vsekakor potrdila. Š. Žargi, slike G. Šinik Zmerno topel jesenski dan, zelo lepo urejeno okolje kampa Šobec pri Lescah, so bili prelep okvir in priložnost za spominsko zborovanje Gorenjska 1944, ki jc bilo minulo soboto. Prireditelji so se s programom zelo potrudili, saj so v vsebinsko Tradicionalni pohod na tromejo Peč ■ gora miru in prijateljstva yeč tisoč planincev se je na tromejo nad Ratečami povzpelo iz taUijanske, avstrijske in slovenske strani. Na gori miru so letos Postavili spomenik. Župani treh mest poudarili pomen ideje o 0rganizaeiji olimpijskih iger treh dežel. Na ulo Kaleče, 12. septembra • 8«ri miru, na Peči, se ie min "edeljo 15. tradicionalnega pO- fodi treh detel tako kol vitko leto udeležilo več tisoč planm-S«V, ki so prišli t/ Slovenije, llalijc in Avstrije. Slovenski Pohodniki s., m 1510 metrov *i»oko Peč krenili ki Podkorena al> Rateč, letos pa so m nalim POhodnikom pridružili ludi pla n*nci - policisti i/ več evropskih {jr*av, ki so se udeležili planinska tedna, ki ga jc v Gozd Martuljku oigani/nala 11'A - 'Mednarodna policijska organizacija Na tromeji je ob lepem Vrcmenu vedno zelo bučno in Zelo prijetno: na vsaki strani Organizatorji postavijo svoje stojnice in poskrbijo za zabavne ansamble, ki zabavajo pohodnikc. Organizatorji. Turistično društvo Rateče in Kranjska Gora na naši strani, Tibiž na italijanski in Podkloš-ter na Koroškem, so tudi letos poskrbeli za dobro hrano in pijačo. Po tradiciji na tromeji organizirajo tudi nekaj športnih tekmovanj, v teku, ko udeleženci tečejo na progi po treh sosednjih državah. Letos se je obiskovalcem predstavila tudi slovenska policijska konjenica. Iz ideje o srečanjih na tromeji in tudi takem sodelovanju treh sosednjih dežel izvira ideja o organizaciji olimpijskih iger, ki naj bi bile kot prve olimpijske igre v tretjem tisočletju v treh deželah. Zamisel jc dolga že več kot desetletje, porodila pa se jc prav ob tej priložnosti: shodu pohodnikov treh dežel na tromeji. Zato so Peč nad Ratečami imenovali goro miru in letos postavili na tromeji pomnik, ki poudarja to idejo, o kateri so ob tradicionalnem srečanju spregovorili tudi župani: Carlo Toniut-ti, Gcrvvald Steinlcchner, župan Šmohorja VVinccnz Rauschner inBožidar Brudar. Tromcja predstavlja spomenik prijateljstva in sodelovanja na stičišču treh jezikovnih kultur, treh narodov, treh dežel... Zato, ker ie poleg Turističnega društva Rateče organizator Planinski teden policistov v Martuljku Policisti - planinci v naših gorah Regionalni klub IPA za Gorenjsko je za člane mednarodne organizacije pripravil planinski teden v Martuljku. Na Mojstrovko in gorska tura po Karavankah. Gozd Martuljek, 12. septembra - Gorenjski odbor IPA, mednarodne policijske organizacije, ki združuje 250 tisoč policistov po vsem svetu, v Sloveniji pa ima od slovenske osamosvojitve 2.500 članov, je Milan Zoreč Minister za notranje zadeve Andrej Šter na otvoritvi planinskega tedna slovenske organizacije IPA v Kranjski Gon. ob koncu minulega tedna pripravil v Gozd Martuljku planinski teden in nanj povabil vse policiste - planince te organizacije.Najprej je bila v Kranjski Gori svečana otvoritev z nastopom policijske godbe na pihala, udeležence iz Avstrije, Italije, Belgije, Nemčije in Slovenije pa je v priložnostnem nagovoru pozdravil tudi minister za notranje zadeve Republike Slovenije Andrej Šter. Udeležence so organizatorji pod vodstvom vodičev agencije Julijane vodili na več zanimivih vzponov in tur po gorah, v nedeljo pa so se pridružili pohodni kom na tradiconal-nem pohodu nad tromejo v Ratečah. Milan Zoreč, predsednik IPA za Slovenijo: "250 tisoč članov IPA, mednarodne policijske organizacije, združuje policiste iz 56 držav. V Sloveniji je osem območnih klubov, ki so glavni nosilci vse dejavnosti našega združenja. Dejavnosti so različne, od družabnih srečanj do strokovnih predavanj in izobraževanja. Naši regionalni klubi so pripravili že številna srečanja in prireditve, med drugim julija spust po Kolpi, ribiško srečanje z mednarodno udeležbo in zdaj tudi planinski teden v Martuljku. Naša sekcija predvsem dobro sodeluje z zamejskimi kolegi iz Avstrije, Italije in Madžarske. Namen taksnega združevanja pa je predvsem Andrej Zemva povezovanje policistov vseh držav ne glede na politično ureditev in je zatorej organizacija povsem apolitična." Andrej Žemva, predsednik regionalnega kluba IPA za Gorenjsko: "Na planinski teden v Martuljek so prišli policisti iz Avstrije, Italije, Belgije, Nemčije in Slovenije -77 tujih udeležencev In 28 slovenskih članov IPA. Zaradi slabega vremena vseh, predvsem zahtevnejših tur v triglavsko severno steno in na Prisank nismo mogli organizirati, udeležena pa so se povzpeli na Mojstrovko in odšii na pohod po Karavankah. Bili so navdušeni nad lepotami naših gora in tudi drugače so se imenitno počutili. Upamo, da nam je organizacija dobro uspela, pomagali pa so nam tudi sponzorji: predvsem UNZ Kranj, Živila, Turistično društvo Kranjska Gora, vse gorenjske občine, Adriatic, Union, Induplati Jarše, Petrol, penzion Porentov dom, gasilci iz Rut in agencija Julijana." D. Sedej - Foto: J. Pelko Letos, ko so organizirali že 15. pohod na tromejo, so na Peči postavili spomenik prijateljstvu in miru med narodi. pohoda na tromejo tudi Turistično društvo Kranjska Gora, ki letos praznuje pomemben jubilej, 90-letnico in ker je bil letos 15. pohod na Peč, je predsednik kranjskogorskega turističnega društva vojteh Budinek soorga-nizatorjema iz Trbiža in Podk-loštra izročil spominsko darilo. • D. Sedej - Foto: J. Pelko KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Trgovina » pohištvom, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Četrtič SQ in Jesenski sejem Promocija slovenska blaga Kranj, 12. septembra - V Kranju bo od 23. do 27. septembra četrtič strokovno specializirana promocija slovenskega blaga na sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Sporedno pa bo v hali A Gorenjskega sejma tudi Jesenski prodajni sejem s ponudbo za jesenske nakupe in z veliko Gobarsko razstavo. Projekt SQ - slovenska kakovost je letos dokončno izoblikovan ob upoštevanju dopolnil ministrstva za znanost in tehnologijo. Znake na prireditvi bodo podeljevali na podlagi novih pravilnikov o dodeljevanju in uporabi znaka SQ in tudi po novih zakonskih določilih. Vložena pa je tudi ponovna zahteva za zaščito znaka SQ na Uradu RS za industrijsko lastnino. Znake SQ bosta podelila Združenje SQ oziroma strokovna komisija na podlagi usklajenosti z določili Ministrstva za znanost in tehnologijo ter drugimi strokovnimi ustanovami. V okviru letošnje specializirane prireditve pa prireditelji skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve R Slovenije pripravljajo v času prireditve tudi srečanje tujih veleposlanikov, gospodarskih svetnikov akreditiranih v Sloveniji in naših veleposlanikov v tujini s proizvodnimi firmami oziroma nosilci znakov SQ. Na Jesenskem sejmu pa bo poleg prodaje posebnost tudi velika Gobarska razstava, ki jo pripravlja Gobarska druži-naKranj. Na podlagi novega zakona o omejenem nabiranju fob bodo vse gobe tudi ustrezno označene. Za šolsko mladino o vstop na prireditev brezplačen. • A. Žalar Razplet s črnimi gradnjami v občini Škofja Loka Na koncu črne gradnje beli tudi stroka Sklep občinske skupščine o legalizaciji vseh črnih gradenj na Škofjeloškem ni bil objavljen, saj ga je bilo v skladu z zakonom potrebno še strokovno "obdelati". Škofja Loka, 12. septembra - Po svoje presenetljiv sklep večine v občinski skupščini, da se legalizirajo vse črne gradnje v občini, novi škofjeloški župan Igor Draksler ni podpisal, saj je bil opozorjen, da brezpogojne legalizacije spornih črnih gradenj ne more biti, pač pa tak sklep zahteva ponovno strokovno obravnavo teh primerov, spremembo predloga pripravljenih prostorsko ureditvenih pogojev, kot to zahteva zakon, sicer bo ministrstvo za okolje in prostor prisiljeno občinski odlok izpodbijati na ustavnem sodišču. Tako sklep škofjeloških delegatov v Uradnem listu ni bil objavljen, pač pa se je moral pristojni občinski organ za urejanje prostora skupaj s strokovnim izdelovalcem prostorskih dokumentov (PA Ljubljana) ponovno lotiti dopolnitev strokovnih osnov. Znano je namreč, da so v prvotnih predlogih doku-metov od skupaj 176 primerov črnih gradenj predlagali legalizacijo v 160 primerih - v večini so to pogojih z natančno predpisanimi zahtevami - za 16 primerov pa legalizacija ni bila predlagana. Ko so občinski po- slanci bili drugačnega mnenja, se je postavilo vprašanje, ali tudi za preostalih 16 legaliziranih primerov velja brezpogojna legalizacija, ali pa jim je potrebno le predpisati določene pogoje. Brez tega - vse to mora biti strokovno utemeljeno in zapisano v dokumentih - bi bil sklep poslancev protizakonit. Na zadnji seji škofjeloškega izvršnega sveta so člani tega organa dobili informacijo o tem, da po ponovni obravnavi vseh spornih primerov, za dva predlagajo brezpogojno legalizacijo, za ostalih štirinajst pa naj se zahteva izpolnjevanje pogojev. Tako naj bi za najbolj sporno stanovanjsko hišo na Kamnitniku pred legalizacijo zahtevali novo prometno rešitev, za hišo na Kranclju pa komunalno sanacijo z vodotes-no greznico in zamaskiranje objekta z zazelenitvijo. Tako dopolnjeni predlog sanacijskih prostorsko ureditvenih pogojev naj bi na prihodnji seji občinske skupščine obravnavali občinski poslanci, in če se bodo s tem strinjali, naj bi bilo to tudi uradno objavljeno. Š. Žargi Nestrpnost zaradi prenove ceste v Križah • STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU V OBČINI KRANJ 14. RAZPIS ZA DELAVCE ZAPOSLENE PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH -OBRTNIKIH SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH v občini Kranj, iz sredstev za leto 1993/94 ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA 1. RAZPISANA VREDNOST POSOJIL JE 7.000.000 SIT. POSOJILO SE RAZDELI NA OSNOVI PREDNOSTNIH LIST ZA: - novogradnjo, - adaptacijo, rekonstrukcije, revitalizacijo, - nakup etažnega stanovanja 2. POGOJI VRAČANJA POSOJILA: - Najdaljša doba vračanja posojila je 20 let. - Višina letne fiksne obrestne mere brez revalorizacije, je 15 %. Obrestna mera, ki je določena z razpisom in pogodbo, se po poteku 5 let za neodplačani del posojila poviša na VIŠINO ESKONTNE STOPNJE BANKE SLOVENIJE. NAJNIŽJA ANUITETA JE 6.500 TOLARJEV - Vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalca, tako da se anuitete povečujejo. - Po sklepu predsedstva z dne 7. 9. 1993 in 21. 12. 1993 bo predsedstvo v primeru bistvenega znižanja obresti, (inflacije) v času pred potekom petih let, znižalo obrestno mero in dotedanje višje plačilo obresti kreditojemalca upoštevalo kot odplačilo glavnice. 3. INFORMACIJE IN SPREJEMANJE VLOG: Stanovanjski sklad delavcev v samostojnem osebnem delu v občini Kranj, Slovenski trg 5. Delavski dom (čisto na vrhu) v času uradnih ur, vsak ponedeljek in petek od 9. do 14.30 ure in v sredah od 9. do 16.30 ure. OD 14. SEPTEMBRA DO VKUUČNO SREDE, 28. SEPTEMBRA 1994. Celoten tekst razpisa je objalvjen v prostorih Stanovanjskega sklada in Obrtne zbornice Kranj, Likozarjeva 1, Kranj. Predsednik skupščine sklada Milan GašperšiČ, s. r. Promet mimo šole bo kmalu stekel To je zagotovil direktor SGP Tržič na zasedanju tržiške skupščine prejšnji teden. Tržič, 12. septembra - Predvidoma ta teden naj bi delavci tega podjetja končali z deli pri kanalizaciji, takoj zatem pa bo kranjsko cestno podjetje uredilo traso ceste med križiščema pri župnišču in gostilno Pri Jaku. Nejevoljni so predvsem kmetje, ki morajo voziti krmo in pridelke naokrog po cesti skozi Pristavo. Večina poslancev je vendarle pokazala razumevanje za dokajšnjo zakasnitev zaradi dodatnih del in pomanjkanja denarja. S poslanskim vprašanjem na zadnjem zasedanju tržiške skupščine je sicer Janez Šker-janec iz Ziganje vasi želel dobiti odgovor, ali je nadzor pri prenovi ceste v Križah primeren, ker se dela vlečejo že več kot leto dni. Še preden sta mu tako načelnik oddelka za gospodarstvo Janez Bečan in predsenik občinske skupščine Tržič Peter Smuk zagotovila, da so to nalogo zaupali strokovnjaku z veliko mero posluha za reševanje problemov rodnega kraja, so poslancem našteli tudi razloge za zamude pri prenovi kriške ceste. Tudi direktor SGP Tržič Mitja Stritih je povedal, da je njihovo podjetje le eden od številnih izvajalcev del. Poleg kanalizacije, za katero so zadolženi oni, je pod cestiščem kup instalacij; celo takih, za katere prej sploh vedeli niso, pa jih je vendarle bilo potrebno prenoviti. Če ne bo nepredvidenih zapletov, naj bi kanalizacijo dokončali v tednu do 17. septembra, potlej pa bo cesta kmalu nared za ponovni promet vsaj po makadamu. Poslanec, ki je zastavil vprašanje, je med drugim opozar- jal tudi na številne napake pri izvedbi del, na primer, pri neprimerni postavitvi avtobusnega postajališča. Poučili so ga, da predpisi določajo tak odmik postajališča od križišča, izvedel pa je tudi, da si prizadevajo za odpravo določenih napak v projektu. Jasno je bilo tudi pojasnilo o težavah pri zagotavljanju denarja za tako obsežno naložbo, zato je večina poslancev pozitivno ocenila prizadevanja občine za njeno skorajšnjo uresničitev. S. Saje Soglasna ocena Lesce potrebujejo celovito ureditev Lesce, 8. septembra - Minuli teden, do začetka novega šolskega leta, so bila v Lescah ob šoli in na Begunjski cesti končana celovita ureditvena dela, s katerimi so v KS poskrbeli po eni strani za varnejšo pot otrok v šolo in tudi za varnejši promet z določitvijo novega prometnega reda oziroma enosmerne ceste. V sredo so se ob zaključku del na srečanju predstavniki KS s predsednikom Bernardom Tonejcem zahvalili vsem izvajalcem, ki so sodelovali pri tej celoviti akciji, hkrati pa opredelili stališča do nekaterih prometnih problemov v krajevni skupnosti. Veliko zaslug za celovito ureditev (elektrika, PTT naprave in kabelska televizija) ima prav gotovo Andrej Ču-far, predsednik komisije za komunalno infrastrukturo v KS, jc poudaril predsednik KS. Ob upravljalcih naprav, ki so se vključili v investicijo pa tudi SGP Gorenje kot izvajalec in nenazadnje poleg občine, ki je prispevala del denarja, še projektant inž. Lunar. Ne srečanju, ki sta se ga udeležila tudi predsednik ob- Obnovili so znamenje Zgornji Brnik, 8. septembra - Na semanji dan je cerkljanski župnik Stanislav Gradišek v nedeljo, 4. septembra, slovesno blagoslovil obnovljeno kapelico na Zgornjem Brniku. Znamenje ob cesti proti letališču ima podobe sv. Ane, sv. Marka, sv. Janeza Krstnika in Matere Božje. Prve tri podobe je naslikal akademski slikar Vinko Tušck, podobo Matere Božje pa je naslikal in podani Damjan Štirn iz Stefanje Gore. Znamenje so pred poldrugim mesecem začeli obnavljati na pobudo Ivana Kropivnika in Franca Čretnika, ki je poravnal tudi vse stroške materiala in bakrene kritine. Oba pa sta tudi vodila dela. Sicer pa sta zidarska dela na kapelici opravila Slavko in Franc Jenko, streho sta izdelala Tone štupar in Ciril Dobnikar, bakreno kritino pa kleparski mojster Grilc iz Šenčurja. Omet s kapelice sta odstranila Janez Marko in Anton Regberger, prebelil pa jo je Jože Roblek. Ob blagoslovitvi so gospodinje s tega dela poskrbele tudi za pogostitev. Predsednik sveta KS Alojz Vidmar, ki se je vsem zahvalil za pomoč, nam je tudi povedal, da bodo del zbranega denarja za obnovo kapelice lahko namenili tudi za nabavo orgel, ki jih bodo dobili z Jezice, obnovil pa jih bo Tomaž Močnik, ki je zaposlen v oglarski šoli v Mariboru. V KS bodo morali poskrbeti za prostor, nekatera potrebna dela pa bo opravil mizarski mojster Janez Bostič. Sicer pa bo že konec tega tedna v KS potekala akcija za izgradnjo ostrešja na Domu krajanov. Letos bodo dom končali do četrte gradbene faze. Ta mesec pa načrtujejo tudi namestitev zaščitne ograje ob razbremcnilniku, čakajo pa tudi na predračun za dopolnitev javne razsvetljave. J. K. - A. Ž. činske skupščine Vladimir To so predvsem ureditev kri' Černe in predsednik IS Jože žišča za zavijanje na Bled ifl Resman, pa so se strinjali, da opredelitev glede železnice jO velja v prihodnje usklajeno drugega tira na tem območju načrtovati razreševanje neka- ter s tem v zvezi prometne terih prometnih problemov, ureditve. • A. Z- Ureditvena dela v KS Velesovo Velesovo, 8. septembra - V krajevni skupnosti Velesovo v teh dneh poteka več ureditvenih del v posameznih krajih na območju krajevne skupnosti. V Adergasu bodo na podlag! programa CRPOV v kratkem prestavili cesto in obnovi'! asfaltno prevleko od Grada do Godelmana na Trati. Hkrati bodo razširili cesto, zgradili pa so tudi že nov oporni zid. » Adergasu so kabelizirali tudi elektriko in ob tem pripravili tudi vse potrebno za 14 luči javne razsvetljave. Nov asfalt so ta teden položili tudi na cestah mimo doma vaščanov v Češnjcvku in v Praprotni Polici ter na spodnjem delu Velcsovcga pr°u mali cesti (Velesovo - Trata). Na odseku, kjer v Adergasu prestavljajo cesto, bodo uredili tudi novo parkirišče. Ta dela pred farno cerkvijo pa bodo nadaljevali tudi prihodnje leto-Vsa dela oziroma okrog dva kilometra afalta financirajo s prihranki sveta KS, soudeležbo krajanov in iz programa CRPOV. • A. Z. Oživljena tradicija v Mengšu Mihaelov sejem 1. in 2. oktobra bo v Mengšu sejemsko turistična prireditev, sopokrovitelj pa bo tudi Gorenjski glas. Mengeš, 12. »cptembru - V krajevni skupnosti Mengeš, ki j«' prireditev druge sejemsko turistične prireditve, ki bo 1. in 2-oktobra v Mengšu, so nuni povedali, da priprave potekujo f° programu, za sejem oziroma razstavljanje in produ/o »ll utojnicah pa je veliko zanimanji.. Obeta se torej prava sejemsk« roniidba, ki jo bodo spremljale še številno druge priredit*«*->etos pa bodo prireditelji - krajevna ukupnost s posebni"! odborom, podelili tudi priznanju za najlepšo Ktojnieo z najbolj izvirno ponudbo. V soboto, 1. oktobra, bo na programu tudi prodaja živin«'; Sicer pa bo sobotno ponudbo popestrili še živ-iav, tekmovanj«' harmonikarjev In nastop folklornih skupin." V nedeljo, 2. oktobra, bo po koncertu Mengeške godj?* dopoldanska maša ob 10. uri, po maSi pa bo koncert god?" Popoldne pa bo povorka kmečkih vozov s prikazom domačij* opravil in festival narodno zabavnih ansamblov. Na stojnica" bodo naprodaj najrazličnejši izdelki, prireditelji pa 1™***}° rijave za predstavitev i irajeviia skupnost Mcngt Erijave za predstavitev in prodajo na stojnicah na oailoVJjj rajevua skupnoM Mengeš - Odbor Mihaelovega sejma, Zavrt 2, 61234 Mengeš. V nedeljo, 2. oktobra, bodo pred zaključkoijj mja za najlepšo •tojideo z najb«»U sejma podelili tudi prizna izvirno poudbo. • A. Zal«' Nad dva tisoč upokojencev na Jezerskem Veselimo se življenjske jeseni Tradicionalnega četrtega srečanja gorenjskih upokojencev; ki je bilo minuli teden na Jezerskem, se je udeležilo nad dva tisoč ljudi. Jezersko, 12. septembra - Več kot štirideset avtobusov je v četrtek pripeljalo k Planšarskemu jezeru, iz njih pa so se na prizorišče srečanja zgrinjali upokojenci iz številnih gorenjskih društev. Prireditelji niso pozabili poudariti, da so med njimi tudi upokojenci iz kamniške in domžalske občine, ki uradno sicer ne sodita med gorenjskih pet, geografsko pa nesporno. Množično obiskana prireditev je nov dokaz, kako dobro so organizirani slovenski upokojenci in kako je številčno močna organizacija, ki ji pripadajo. O tem je govoril tudi Stanko Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ko je v pozdravnem govoru poudaril, naj država in vlada nikar ne podcenjujeta tega volilnega) potenciala.V Sloveniji je namreč kar 470 tisoč upokojencev. "Sistem je zastavljen tako, da naj bi vsem zagotavljal ustrezno socialno varnost," je za Gorenjski glas povedal Stanko Hvale. "V pokoju uživamo pravice, ki smo si jih zagotovili s plačevanjem prispevkov v aktivnem življenjskem obdobju. Zato nas ■noti, ko poslušamo očitke o tem, da nas je upokojencev preveč, da premladi odhajamo v pokoj, da državo preveč stanemo. Upokojenci se veselimo svojega tretjega življenjskega obdobja, ki naj hi bilo mirno, vedro in lepo. Žalosti j o pa nas razmišljanja, usmerjena v zniževanje vrednosti in pravic upokojencev. Blizu petsto tisoč nas je, od tega polovica organiziranih v društvih upokojencev. To ni le velika armada ljudi, temveč organizirana zborovanja, kakršno je današnje, dokazujejo tudi, da smo dobro razpredh svojo organizacijsko mrežo in da imamo tudi zelo pomembno mobilizacijsko vlogo. Država bi morala računati s to množico in njeno močjo. Poudarjamo, da nismo politična organizacija, toda stranke bodo morale oceniti, za kolikšno volilno telo gre in kaj nam lahko v svojih programih ponudijo." V petih gorenjskih občinah so letos našteli okoli 45 tisoč upokojencev, s kamniškimi in domžalskimi vred jih je več kot 52 tisoč, le v kranjski občini njihovo število presega 17 tisoč. Skoraj v vsakem večjem kraju so organizirani v društvo, ta pa v občinske upokojenske zveze. Vse te množice seveda ne bi mogli spraviti na prizorišče četrtkovega srečan- Stanko Hvale Jože Marjek Cvetka Markič Andrej Arih ja ob Planšarskem jezeru, kjer se je družila in veselila več kot dvatisoč glava druščina. Prireditelji srečanja so bili letos kranjski upokojenci. Njihov predsednik Jože Marjek Joco nam je o njegovi tradiciji dejal: "Druženje gorenjskih upokojencev se je rodilo iz srečanj upokoejncev planincev in ljubiteljev narave. Pred štirimi leti je bilo prvo, ko smo se kranjski in kamniški upokojenci skupaj podali na Triglav. Tudi drugo srečanje na Javorniškem Rovtu je bilo planinsko, tretje, ki ga je pripravilo Društvo upokojencev Radovljica v Krpinu, je združilo planince in ljubitelje narave.Današnje, četrto srečanje vseh upokojencev Gorenjske, je bilo dogovorjeno na koordinaciji občinskih zvez in bo postalo tradicionalno. Prihodnje, peto, bodo v Kamniški Bistrici pripra- ve kot dva tisoč upokojencev je napolnilo prireditveni prostor pri Planšarskem jezeru. vili upokojenci iz Kamnika. Namen naših srečanj je druženje, medsebojno spoznavanje in klepet o naših skupnih problemih. Ob takih priložnostih tudi malce "pošimfamo", rečemo katero o državi, ki se ne zaveda dovolj, da ima v upokojencih dobro tretjino volilnega telesa, ki bi ga lahko pri vsakdanjem ravnanju bolj upoštevala." Organizatorji (glavna nosilca sta bila Marjan Prinčič in Justa Rakar) so se s srečanjem na Jezerskem dobro izkazali. To so jim iskreno priznali številni gostje. Med njimi je bila tudi Cvetka Markič iz Tržiča: "V naše društvo, ki lepo skrbi zlasti za družabno življenje, je vključenih kakih tri tisoč upokojencev. Prirejamo srečanja, izlete, praznovanja, zanimivo je tudi kulturno dogajanje. Z veseljem se udeležujemo srečanj, kakršno je današnje. Upokojenci se večkrat pritožujemo zaradi nizkih pokojnin, vendar smo zelo potrpežljivi in zadovoljni že, če nam zdravje dobro služi." Iz društva, ki druži upokojence iz Brezij, Mošenj in Ljub-nega, je prišel na srečanje Andrej Arih: "V društvo je včlanjenih 480 ljudi, domala vsi upokojeni iz naših treh vasi. Pritegnemo jih zlasti z družabno dejavnostjo, izleti, kolesarjenjem, pohodi in podobnim. Društvo je tudi mesto, kjer so na voljo informacije o problematiki, ki zadeva upokojene, od pomoči pri urejanju pokojnine do socialnih zadev. Na današnje srečanje smo se pripeljali z dvema avtobusoma. To je domala tretjina vseh upokojencev, toliko, kot se nas tudi sicer redno udeležuje izletov in srečanj." • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras Mednarodna delavnica za zdravnike splošne medicine Kako ocenjevati kakovost zdravniške oskrbe f»ozd Martuljek, Bled, 10. septembra - Kvalitetno delo zdravnikov Je tu čas aktualno povsod v svetu, ne le pri nas, kjer so nedavni neljubi dogodki v zdravstvu i/postavili strokovnost in odgovornost travnikov, S to temo se je minuli teden v i,aulu Martuljku na ''ledimrodiu'in tečaju splošne medicine ukvarjala skupina slovenskih zdravnikov in njihovih gostov iz Italije, Švice, Portugalske, Islandije in Hrvaške. "Organizator srečanja je bila of*c'Ja za splošno medicino slovenskega zdravniškega društ-v,t' ki tovrstna izobraževanja Prireja že enajst let, zadnji dve ,ct| ,udi mednarodna. Sodelujejo ^ liiStinn za varovanje zdravja, Jfjoicinska fakulteta in Zdrav-™»kai zbornica Slovenije Tečaj E°teka pod pokroviteljstvom Ropske lok učiteljev iploine V^dicine. Namen tokratnega c,rlei'a mednarodnega tečaja P'oSne medicine, je izobrazili ljudi, da bodo znali ocenjevati kakovost zdravnikov," nam je namen srečanja pojasnil vodja delavnic dr. Igor Svab. "V prvih Slinh dneh smo v delavnicah izdelovali protokole o delu sploSnega zdravnika, peti dan pa smo gostje Zdravstvenega doma Bled, kjer praktično ocenjujemo delo v ambulantah I na 00 skupin ocenjuje tudi delo dežurne službe. O tem bomo /brali podatke in jih analizirali. Glavni namen je sicer izobraziti Blejska dežurna ambulanta pod drobnogledom strogih ocenjevalcev. Ministrstvo za zdravstvo je predpisalo, da bodo morali v Pphodnjš Zdravniki, ki delajo v dežurnih ambulantah, vsaki dve JW opraviti "osvetitveni tečaj" iz nujne medicinske pomoči. ' °v<>d ;a odločitev je bila smrt Gašperja Miheliča in vse tiste, kar **/• z njim dogajajo V dežurni ambulanti Zdravstvenega doma v Kranju. Dr Igor Svab to odločitev komentira takole:"minister ne tuhteva nič novaga, saj je bilo za izvedbo takih tečajev doslej "ugovorno vodstvo i sake zdravstvene ustanove posebej Posle) pa lfto ostreje predpisano Ne gre pa za edini ukrep, ki so ga sproidi "ktualni dogodki, temveč zgolj prvi." Dr Leopold Zomk pa na to pravi "Našo hišo ta odločitev ne preseneča. Ze do zda) smo vsaki Uvt' leti izvedlo tovrstno izobratevanie. Bled je vendarle Prireditelj raznih mednarodnih prireditev, zato si ne more aovoiili, da te plati zdravstvene oskrbe ne bi imel popolnoma urejene fečai nujne medicinske pomoči opravimo v navzočnosti "jrokovniaka z instituta :a anesteziologijo Kliničnega centra iz 'dubljane, udeleti pa se ga vse zdravstveno osebje. Lani smo ^kliučili celo zobozdravnike." naše zdravnike, da bodo znali ocenjevati kakovost zdravstvene oskrbe. Upamo pa tudi, da bo na podlagi izkušenj teh delavnic nastal protokol, ki se bo uveljavil v Sloveniji in zdravnikom služil pri ocenjevanju zdravnikovega dela. To je zlasti pomembno v primerih, ko pride do kakega problema in jc treba ocenjevati zdravnikovo strokovno odgovornost." Skupina zdravnikov si je zastavila za nalogo oceniti delo dežurne službe. O tem je dr. Leopold Zonik iz Zdravstvenega doma Bled dejal: "Odločitve skupine tečajnikov, da ocenijo delo ambulante za nujno medicinsko pomoč, sem zelo vesel, saj nam analiza lahko pomaga pri prihodnjem kreiranju dežurne službe in njenem financiranju. Naša dežurna ambulanta pokriva troje turističnih centrov, poleg Bleda tudi Bohinj in kranjsko Goro. V njenem delovanju si ne smemo privoščiti napak in pomanjkljivosti pri nuđenju nujne medicinske pomoči v treh takih letoviščih, saj lahko vržejo senco na ime naše mlade države. Pri financiranju te službe pa se vselej zatika. Reševalna ekipa (zdravnik, sestra, dva reševalca), kolikor nam jih prizna in plača zdravstvena zavarovalnica, je premajhna za 34 tisoč prebivalcev in še za nekaj tisoč turistov, kolikor jih v turistični sezoni obišče naše kraje." • D. Z. Žlebir Naša srečanja Ana in Francka z visokega Vsa leta sem ju srečevala na proslavah pri spomeniku padlim borcem Druge grupe odredov in Kokrškega odreda na Jezercih na Krvavcu. Njo, Ano, in njeno sestro Francko Jerina. S popotnima palicama v rokah, v rutah, v "kvedrih", z nahrbtnikom na ramenih. Vsi so ju poznali, kajti borci, ki so se srečevali tu gori, so bili njuni znanci že med vojno. Jerinova hiša pod Visokim, tesno ob Kokri, je bila zavetišče partizanov vse do dne, ko so Jerinove selili. Zadnjič, ko sta v Domu borcev v Kranju prejeli priznanje borcev Kokrškega odreda, se je Ana razgovorila. Septembra 1941, ko se je na Visokem začel organizirani odpor, je njihova družina že bila zraven. Skrita med drevjem spodaj ob Kokri je bila njihova hiša kot nalašč za zveze, za skrivanje ranjencev. Tudi dražgoške borce so imeli nekaj časa v oskrbi, pa one iz Orkogelske jame in druge. Šlo je gladko, dokler se med njimi ni našel slabič, ki jih je izdal. Njegove izjave so najbolj bremenile Ano. ustanovljen prvi Kokrški odred, pa semle na Krvavec. Na Krvavcu se počuti kot doma. Na Veliki Zvoh gresta s sestro, kadar prideta sem gor. No, vsaj pred leti sta še šli. So bila pa leta, ko sta vse od doma pa na vrh Krvavca šli peš. Čez Možjanco in Štefanjo goro. In na Kokrško sedlo sta šli zelo radi. Za rožami. Ko že nikjer več ni rododendrona, ga tam najdeš, pripoveduje vsa utopljena v spomine. Kdo ve, če bo še kdaj hodila tam gori. Morda sama še, sestra Francka pa verjetno ne več, kajti noge jo bolijo, zatekajo ji. Sicer pa "Aretirali so me 2. avgusta 1942. V kranjskem župnišču so me dvakrat pretepli čisto do nezavesti. Nič nisem izdala. Slovensko je govoril tisti, ki me je zasliševal. Soočili so me z izdajalcem, pa sem vse zatajila. Takrat so me prvič pretepli do nezavesti. Drugi dan sem se zbudila. Spet je sledilo zasliševanje. Če povem, nas bodo poslali v Nemčijo na varno, službo nam bodo preskrbeli. "Nič se ne spomnim..." sem dejala. Spet so poklicali krvnika. Velik možakar je bil, še danes ga vidim, v karirasti srajci. S postelje me je potegnil na tla in tepci. Naslednji dan sem se zbudila na hodniku. Če bi ne bilo ograje, bi skočila v Kokro. Pa nisem mogla. Spet so me zasliševali, spet sem izgubila zavest. Potem sem se znašla v kleti. Čez nekaj dni so me peljali v Begunje po treh mesecih pa so me skupaj z mojimi, očetom, bratom in dvema sestrama selili na Bavarsko. Oče, 88 let star, je po enem tednu v lagerju umrl. Ostali smo se vrnili. Dvaindvajset mesecev sem delala v smodnišnici, potem v neki hribovski mlekarni..." Prav zato tako zelo ceni žrtve za svobodo in svobodo samo, prihaja na slovesnosti ob spominskih dnevih. Na Kališčc gre rada, kjer je bil so tudi leta lepa. Francka jih je bila marca že 90, ona jih bo oktobra 89. Lepo so se visoški borci in aktivisti spomnili sestrinega jubileja, v domu so jo na svojem občnem zboru posebej počastili. In tole odlikovanje Kokrškega odreda, ta lepa medalja, ji bo tudi veliko pomenila. Sami zdaj živeta v veliki stari hiši spodaj', ob Kokri. Zelenjavni vrt obdelujeta in njivo, da je vrtnin za vse, tudi za mlade, ki prihajajo sem ob koncu tedna. In rož imata poln gank in dvorišče. Naj se vidi, da so tu doma ljudje, ki imajo radi rože in dobre misli. Lepo je tule ob vodi. Vsaj bilo je svoj čas\ dokler niso sem pripeljali tu pse. Zamislite si imeti za sosede stopetdeset psov! Vaš-čani zgoraj se razburjajo zaradi njih, kako pa moti šele njiju, ki sta prvi sosedi. Ko bi jih vendar že nekam preselili, kam daleč od ljudi, da ne bi motili. Saj imata radi živali, vendar, kar je preveč, je pa preveč. Vedno pa res mora biti nekaj, da ti greni življenje. No, zdaj se umikata tamle za hišo, k vodi, kjer šumenje Kokre [>reglasi vse, včasih tudi pasji ajež. Toda dlje ne moreta... Se bo vendarle našel kdo, ki bo tu doli naredil red, da bo spet zavladal mir, da bo slišati le šumenje Kokre?! • D. Dolenc Forum o otrokovih pravicah Moč prijazne besede Ljubljana, 13. septembra - Jutri, 14. septembra, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani peti forum o otrokovih pravicah. Prireja ga Zveza prijateljev mladine Slovenije, sodelujoči strokovnjaki pa bodo govorili o komunikaciji med otroki in odraslimi na temo Moč prijazne besede. Sodelujejo dr. Janez Bečaj, dr. Pavao Brajša, dr. Manca Košir in Marja Strojin. DorfDona s Podjetje DONDONATS, d.o.o., Škofla Loka zaposli 2 delavki v proizvodnji peciva, na delovno mesto OKRAŠEVALKA. Delovne izkušnje so zaželene. Vsi zainteresirani naj pokličejo po tel 064/632-660. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Tretja poletna šola violončela GLASBA KOT VESELJE IN SPROSTITEV Osem mladih čelistov se je to poletje udeležilo tretje poletne šole violončela v Domžalah pri profesorici Zdenki Kristl - Marinič. Teden dni v druj»i polovici avgusta so mladi glasbeniki preživeli v Prelogu pri Domžalah v hiši svoje mentorice, ob koncu poletne sole pa so se predstavili na treh koncertih: v atriju gradu Bogenšperk, v župnijski cerkvi v Stražišču in na zaključnem koncertu v ihanski cerkvi pri Domžalah. Zdenka Kristl - Marinič že Eeto leto poučuje tudi na ranjski glasbeni šoli. Sicer pa je producentka resne glasbe na Radiu Slovenija, pred tem pa je bila kar petindvajset let čelistka v radijskem orkestru. Pravi, da je imela srečo s svojim profesorjem Cirilom Škerjancem, ki jo je vodil na akademiji in kasneje na magistrskem študiju. "Tisto, kar sem se naučila, želim naprej posredovati otrokom. S poučevanjem sem začela pred petnajstimi leti v Šiški in ni mi žal. Hotela sem doseči, da pouk glasbe ni šola v klasičnem pomenu besede. Igranje na inštrument mora otroku pomeniti sprostitev, veselje, ob glasbi mora zaživeti. Mislim, da mi je to uspelo. Čutim, da moji učenci radi prihajajo. Morda je to posledica drugačnega sistema dela. Če listi smo namreč kot velika družina; prepričana sem, da je prav skupno delo tisto, ki da dobre rezultate. Druži nas ista ideja, to je uživati v glasbi in jo posredovati tudi drugim." Poletne šole so idealna priložnost za to, da se mladi glasbeniki, ki so druge dni v letu tudi pridni šolarji in še Učenci letošnje poletne čelistične šole (Anja Bizjak, Marjetka Hribemik, Jasmina Kovačič, Kristijan Krajnčan, Nina Kusterle, Judita Polak, Tanja Vidmar in Polona Zalaznik) skupaj s svojo mentorico na enem od koncertov. Njihova učiteljica pravi, da je prav vsak nastop praznik. Vzdušje je sproščeno, ker so na odru vedno vsi skupaj in drug drugega spodbujajo. Naklonjeno pa jim je tudi okolje: starši, ki prav vsi z veseljem spremljajo delo svojih otrok in ne nazadnje tudi kranjska glasbena šola, kjer jih spodbujajo, jim pravzaprav omogočajo delo in so ponosni nanje. kaj, lahko poglobljeno ukvarjajo le z glasbo. Prvo leto so prihajali od vsepovsod. Ker pa sta jo omejevala tako čas kot prostor, se je Zdenka Kristl -Marinič odločila, da bo teden letošnjega poletja namenila le svoji kranjski skupini. "Zapolnjujejo del mojega življen- Število bralcev skokovito narašča NOVA KNJIŽNICA V ŽIREH Žiri, 9. septembra • V petek jc bila v Žireh v prostorih nekdanjega zdravstvenega doma slovesna otvoritev nove knjižnice. Tamkajšnjo knjižnico so preselili v večje, svetlejše in primernejše prostore, saj število bralcev iz leta v leto narašča. ja in brez tega dela zdaj ne bi slo več. Jaz dajem njim in oni dajejo meni. Tisti teden pri meni doma smo se imeli zelo lepo. Pravzaprav smo delali zelo intenzivno. Vsako jutro smo se skupaj ukvarjali s športom, nato pa vse dopoldne muzicirali. Nekaj časa vsak v svoji sobi, nekaj časa po skupinah. Hodila sem od enega do drugega in jih usmerjala, spodbujala. Oni pa so igrali ali drug drugega poslušali. Tudi iz slednjega so se veliko naučili. In ko so ob koncu dneva ugotovili, koliko Časa so preživeli ob glasbi in z glasbo, so bili še sami presenečeni. Pa jih ni nihče silil. Sami niso znali prenehati. Ko začutijo v sebi tisto pravo navdušenje, tudi vaje niso več nikakršen problem. To mi potrjujejo tudi njihovi starši, ki pravijo, da svojih otrok nikoli nc priganjajo k igranju. Vesela sem, da znam navdušenje, ki je v meni, prenesti nanje. Ko ga enkrat začutijo, so "moji". Tako rekoč štriindvajset ur na dan. Ni več važno, kdaj se dobimo v glasbeni šoli - zvečer, v soboto... vedno pridejo. Ker glasbo jemljejo kot del prostega časa, ki je pač zapolnjen z nečim, kar jc dobro, kar jim je všeč." Poučevanje Zdenke Kristl -Marinič je kombinacija indivi- dualnega in skupinskega pouka. Njeni učenci igrajo včasih posamično, včasih v skupinah, mnogokrat vsi skupaj. "Tudi sama vedno igram skupaj z njimi. In zdi se mi, da šele takrat, ko so skupaj, začutijo vso harmonijo določene skladbe. In drug drugega, seveda. Začutijo, da posameznik ni najbolj pomemben, in med njimi ni nobenega tekmovanja. Na koncertih spodbujajo drug drugega, bogatejši so. In mislim, da s tem načinom vzgajam ljudi, ki bodo dobro mislili... takšne, ki se bodo tudi v družbi dobro znašli in bili sposobni dati od sebe kar največ." Zdenka Kristl - Marinič pravi, da skuša mladim privzgojiti predvsem ljubezen do glasbe. Jim pokazati, da inštrument ni samo kos lesa, temveč je lahko celo prijatelj v stiskah in veselju, "nikakor ne mislim, da bi morali vsi moji učenci postati vrhunski glasbeniki. Želim le, da po šestih letih, kolikor traja nižja glasbena šola, ni vsega konec. Tudi v tem jc smisel takšnih-glasbcnih skupin, kot so moje čelistične. Da družijo tiste, ki se 7. glasbo v življenju n« ukvarjajo poklicno. Da se bodo h glasbi lahko zatekali celo življenje - kot poustvarjala ali kot poslušalci. Tega se pri nas premalo zavedajo tako starši kot pedagogi. Glasba pa je del dote, ki bi jo za življenje moral dobiti vsak otrok. To so na primer žc spoznali tudi na Japonskem, kjer se mladi, Še preden gredo na katerokoli fakulteto, obvezno učijo enega ali dveh inštrumentov. S tem širijo intelekt in pozitiven odnos do življenja." Nesposobnih otrok ni, pravi Zdenka Kristl - Marinič. Čeprav so v skupini različno sposobni, tega na zunaj skorajda ni opaziti. Ker program priredi vsakemu posebej, predvsem pa lahko sami izbirajo in igrajo tisto, kar jim jc zares všeč. Tudi če so to Beatli. Čelo, pravi, je inštrument, ki ima neskončno možnosti. Res je, da ni med najenostavnejšimi godali. Zanj rabiš izreden Eoslu h, intelekt ter dobro oordinacijo obeh rok. ID dobrega učitelja. • M. AhaČič KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert je na ogled prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin je na ogled samostojna razstava Matjaža A mola, JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Tržiska berštat, čevljarska rokodelska delavnica. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma. MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V pizzeriji Bistr'ca pa si lahko ogledate lesoreze na riževem papirju iz Nepala. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij marka Pogačnika Podobe iz Alpskega sveta. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad slikarja Franceta Slane BLED - V hotelu Astoria je na ogled slikarsker razstave Save Stefanoski in Viljema Jakopina. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Lokaraz-stavlja Miro Kačar iz Sorice slike v tehniki olja z naslovom Jesen v Sorici. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji na gradu je na ogled slikarska razstava del slikarjev partizanov. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. V okroglem stolpu na Loškem gradu pa je odprta razstava o razvoju žarnice, posvečena sto letnici javne razsvetljave v Šk. Loki. V Knjižnici Ivana Tavčarja pa razstava Foto kino kluba Anton Ažbe Svetloba. V galeriji Fara je na ogled razstava erotičnega ciklusa akad kiparja Viktorja Plestenjaka. TRŽIČ - V Paviljonu NĆB sta na ogled razstava obutve Peko in čevljarsko kopito - muzejski eksponat. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko ogledate razstavo sterih razglednic iz zbirke Marka Korenčana Pozdravi iz Kamnika. Po poteh ljudskega stavbarstva v Sloveniji DNEVI KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENIJI Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine bo skupaj s strokovnjaki od 22. do 24. septembra pripravil predavanja in strokovne ekskurzije. Ljubljana, 12. septembra - Slovenija sodeluje pri mednarodnem projektu Dnevi kulturne dediščine že tretje leto, sodeluje pa s projektom Po poteh ljudskega stavbarstva. Sodelovali bodo strokovnjaki regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, tudi kranjski. Predavanja in ekskurzije bodo potekale po najpomembnejših spomenikih ljudskega stavbarstva. Ob tem bo izšla tudi knjiga s predstavitvijo posameznih obnovljenih etnoloških spomenikov -domačij, gospodarskih poslopij, kozolcev, s karto Slovenije z vsemi spomeniki. Spomenike ljudskega stavbarstva boste lahko spoznavali na petin območjih slovenske pokrajine, tudi na Gorenjskem, ko bo 22. in 23. septembra ogled v Kropi - vigenca Vice in Kovaškega muzeja s predstavitvijo starega načina kovanja. Pripravil ga je Vladimir Knific. Hkrati bo potekala tudi razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem. Zelo pomembne so take predstavitve za širši krog ljudi, zlasti za šolsko mladino. V tem času tudi vstopnine v teh muzeji ne bo. Dnevi dediščine so se razvili iz pobude, ki jo je dala Francija leta 1984 z Dnevi odprtih vrat kulturnih spomenikov, skupaj z Nizozemsko in Luxemburgom, kasneje so se pridružile mnoge države. Že od vsega začetka je bil projekt pod okriljem komiteja za kulturno dediščino pri svetu Evrope. Pomembno je, da je za spomenike, ki sicer niso dostopni širši javnosti, možen ogled, in da vsak dobi priložnost priti v stik s kulturno dediščino Hkrati potekajo tudi dnevi odprtih vrat po Evropi, v Franciji bo na primer na ogled kar 10 tisoč spomenikov. Odprtje takih spomenikov je dobro tudi zato, ker so deloma tudi v zasebnih rokah. • Š.V. Vrba, 12. septembra - V rojstni hiši Franceta Prešerna so v petek počastili 150- letnico nastanka Zdravljice, ki je bila, kot je povdaril akademik dr. Boris Paternu, vedno jasen glas o enakopravnosti vseh narodov, v času NOB pa je pomenila vrhunski dosežek partizanskeg tiska. • Š.V., foto. G. šinik Prizadevanja za to, da bi se knjižnica preselila iz dobrih petdesetih kvadratnih metrov velikega tesnega, mračnega Crostora, so potekala že več let. Z delom pa so začeli v itošnjem aprilu in selitev končali v v prvi polovici junija. Knjižnica v ZirehJe tako po prizadevanjih KS Ziri in matične knjižnice Ivana Tavčarja preseljena v prostore nekdanjega zdravstvenega doma. Stodvajset kvadratnih metrov površine sicer še ne izpolnjuje prostorskega standarda, kakršen je predviden glede na število knjig in prebivalcev, pa vendar je v knjižnici zdaj petinsedemdeset metrov več polic, ločen prostor za čitalnico, saniterije in skladišče za manj aktualno gradivo, česar {»rej ni bilo. Sicer pa so glede na podatke ravnatelja knjižnice vana Tavčarja novo knižnico v Zireh zares potrebovali, saj imajo skoraj 12 tisoč enot gradiva, z letnim prirastom okoli 350 enot, in sedemsto stalnih članov. Lani so beležili 7.400 obiskov in 17.500 izposojenih knjig, letos samo v prvem polletju več kot pet tisoč prvih in več kot deset tisoč izposojenih enot knjižnega f;radiva. Tudi sicer se prirast obiskovalcev iz leta v leto povečuje, ani kar za 12 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa še več. Z ureditvijo nove knjižnice v Žireh je mreža v sklopu matične knjižnice Ivana Tavčarja po Gorenji vasi, Trati in Železnikih, sklenjena. Skupna vrednost del za zadnjo je bila dva milijona tristo tisoč tolarjev; največ sta prispevala matična knjižnica Ivana Tavčarja in občinski proračun, poleg njiju še nekaj tamkajšnjih podjetij, med drugim Alpina in Etiketa. In kot je dejal ravnatelj matične knijižnice, ki po dvanajstih letih prav ta čas odhaja na drugo delovno mesto in od katerega so se delavci kolektiva v petek tudi uradno poslovili, bo knjižnica živela z ljudmi, tako kot bodo ljudje živeli z njo • M.A., foto: Le a Jeras Nov priročnik v zbirki Slovenija total GORENJSKA A - Ž Bled • Pretekli teden je Pomurska založba predstavila tretjo knjigo zbirke Slovenija total, v kateri nameravajo do konca desetletja izdati skupaj dvanajst priročnikov, ki s strnjenimi informacijami prikazujejo značilnosti slovenskih pokrajin. P° Pomurju in Primorju s Krasom je na trgu že Gorenjska. Skoraj tristo strani obsegajoč priročnik je namenjen šolarjem. Eodjctiem, zavodom in predvsem informacijskim točkam-Razdeljen jc na tri dele. Prvi je slikovni, v njem ie zbranih H* fotografij desetih avtorjev. V drugem delu je po funkcionalnem principu zbranih 89 gesel, od tega 62 stvarnih. V priročniku )e obravnavanih 461 gorenjskih krajev, avtorji besedil pa so Mark" Vidic, Verena štekar - Vidic, Damir Globočnik, Nadja Gartner -Lenac, Tomaž Lunder, Tone Mlakar, Peter Pokom, Ig°r Pustovrh, Ivo Vraničar in Bela Sever. Uredniki so se držali meja sedanjih občin, tako da so v edicij' obravnavana območja petih gorenjskih občin. Kraji, kot s° Kamnik, Domžale in Vodice, ki sicer pokrajinsko pripadaj0 Gorenjski, upravno pa so del ljubljanskih občin, vanj ni$° vključeni. V tretjem delu knjige so predstavljena nekatC" gorenjska podjetja, zaokrožujejo pa jo seznam literature lfif krajevni in stvarni vodnik. • IVI. A. Gorenjski Investicijski Sklad Vpisna mesta za Vaš certifikat Gorenjska Banka d.d. Kranj poslovalnice: KRANJ JESENICE KRANJSKA GORA ŠENČUR CERKLJE RADOVLJICA BLED BOHINJSKA BISTRICA LESCE ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS ŽELEZNIKI ŽIRI TRŽIČ Vpisna mesta za delnice Gorenjskega investicijskega sklada so tudi v vseh poslovalnicah in ekspoziturah ostalih družbenikov Nacionalne finančne družbe: Abanke, zavarovalnice Adriatic, Banke Celje, Dolenjske banke ter v poslovalnicah Abančne borzno posredniške hiše, Celjske borzno posredniške hiše ter na sedežu Nacionalne finančne družbe, Trdinova 4 v Ljubljani. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba telefon: 061 131 03 55 ALMOS, d.o.o., Škofja Loka Zminec 30 64220 Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: *. STROJNI TEHNIK - pripravnik (eno delovno mesto) pogoji; končana V. stopnja ustrezne smeri, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 2. OBLIKOVALEC KOVIN -pripravnik (dve delovni mesti) Pogoji: končana IV. stopnja ustrezne smeri Prosta delovna mesta se razpisujejo za nedoločen cas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od objave na gornji naslov. avkcijskaJ^hiša Stičišče priložnosti objavlja TERJATVE, SPREJETE NA 3. AVKCLJO terjatev, ki bo potekala 15.9.1994 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše, Mali trg 6, pritličje. Prodajamo naslednje terjatve: TERJATVE DO: Znesek v SIT 1. JEKLOTEHNA, d.d., Maribor 3.884.488,40 2. METALNA-TAS,d.o.o., Maribor 2.000.000,00 3. LESTRO-LEDINEK.d.d., Hoče pri MB 10.321.936,00 4. KOVINARSKA, to.ind.opr., Krško 4.284.128,40 5. SGP KOGRAD, GP SI. Gradec 5.709.957,60 6. CIMOS, Koper 26.204.249,70 7. CIMOS, Koper 7.926.451,30 8. GRADIŠ, GP Maribor 57.000.000,00 9. AGROSTROJ, p.o., Ljubljana 15.974.210,50 10. AGROTEHNIKA, d.o.o., Ljubljana 1.651.325,10 11. VEPLAS, PLASTIKA, d.o.o., Velenje 3.000.000,00 12. RATITOVEC, p.o., Železniki 3.485.609,80 Kotizacijo 8.000 SIT plačate na ŽR, št.: 50100-601-202302, Avkcijska hiša Ljidiljana Provizija Avkcijske hiše po prodani terjatvi na avkciji znaša 1 % nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000 SIT, 2 % od terjatve med500.000 do 999.999 SlTin 3% od terjatve do 499.000 SIT. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu pri g. Ljubu Rolihu. Avkcijska hiša Ljubljana, d.o.o., Mali trg 6/TV tel: 061 13 24 230, fax 061 13 24 241 ALPLES STROJEGRADNJA, d.o.o. češnjica 48 d, 64228 Železniki strojegr rija razpisuje prosto delovno mesto STROJNEGA OBDELOVALCA KOVIN - STRUGAMA Pogoji: - IV. stopnja ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj Zaposlitev je za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ALPLES STROJEGRADNJA, d.o.o., Češnjica 48 d, 64228 Železniki, Kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po izbiri. 064/22-11-331 BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p.o. Tržič, Pristavška cesta 31 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - da ima visoko ali višjo izbrazbo ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri - da ima tri ali pet let izkušenj v stroki, od tega vsaj štiri leta na vodilnih delovnih mestih - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo do 23. 9. 1994 na razpisno komisijo. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po izteku razpisa. Gorenjski Investicijski Sklad Najboljša naložba za Vas certifikat Gorenjska je tesno povezana s celotnim slovenskim gospodarstvom, zato je njen razvoj zelo odvisen od premišljene globalne investicijske politike, ki se ne sme zapirati v regionalne meje. Gorenjski denar mora krožiti po vsej Sloveniji, da se bo domov vračal kot obogaten kapital za svež zagon in nove perspektive razvoja gorenjskega gospodarstva. Gorenjski investicijski sklad je priložnost za vse Gorenjce, da svoj certifikat vpišete lokalno in investirate globalno. Dobra informiranost Nacionalne finančne družbe nam zagotavlja, da poznamo poslovanje vseh večjih slovenskih podjetij, zato vemo, kje bo vaš certifikat najbolj donosen in ker zaupamo samo dejstvom, tudi najbolj varen. Vpisna mesta za delnice Gorenjskega investicijskega sklada so v vseh poslovalnicah in ekspoziturah Gorenjske banke, kot tudi pri vseh družbenikih Nacionalne finančne družbe ter na sedežu Nacionalne finančne družbe, Trdinova 4 v Ljubljani. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba telefon: 061 131 03 55 JUU5 ZVEZA LJUDSKIH UNIVERZ SLOVENIJE Stegne 21 c, Ljubljana MEDNARODNI IZPITI ICC •angleščina 2 »angleščina 3 • poslovna angleščina »tehnična angleščina • angleščina za hotelske in gostinske storitve • nemščina 2 •italijanščina 2 GOETHE INSTITUT • ZMP Zentrale Mittelstufenprufung INFORMACIJE po teIefonu:061/159-77-16,159-76-79 ali osebno na sedežu ZLUS Ljubljana PROIZVODNOJRGOVINSKO IN GOSTINSKO PODJETJE slkwrii»'j\r««i\wix«i« ■ Ob 16.uri bo igral ansambel GLAS SLOVENIJE ■ Ob 17.uri MODNA REVIJA V IZVEDBI PLESNE SKUPINE BOUNA SERRA V petek in soboto vas vabimo na DEGUSTACIJO priznanih slovenskih proizvajalcev vin, mesnih in mlečnih izdelkov, ter seveda LOKA KAVE. Posebna ugodna prodaja sadja in 200 kg mortadela. Pridite v BC LOKA MEDVODE, čakajo vas prijetna presenečenja. UGODEN NAKUP JE PRI "LOKI" NAKUP! Izžrebane številke parkirnih listkov na Suštarski nedelji v Tržiču: 5068, 6220, 7739, 6918, 6158, 7367 Nagrade v vrednosti najmanj 5.000 SIT lahko dvignete na Turističnem društvu Tržič, tel. 064/50-892 do 30. 9. 1994. MEGAMILK SINDIKAT PODJETJA Iskra ERO, d.o.o. Kranj, Savska loka 2 Izvršni odbor Sindikata podjetja Iskra ERO objavlja prosto delovno mesto PROFESIONALNEGA SINDIKALNEGA ZAUPNIKA v sindikatu Iskra ERO (profesionalni predsednik sindikata) Splošni pogoji: - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe - vsaj 5 let delovne dobe - izkušnje v sindikalnem delu in pripadnost delavskim interesom Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo podaljšanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 16.9.1994 priporočeno z oznako - "prijava za razpis" - na naslov: Sindikat Iskra ERO, Savska Loka 2, 64000 Kranj (Bešter Janez). Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 1. 10. 1994. NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: \<3sm glas foto bobnar je na Gorenjskem sejmu v Kranju spraševal po številu filmov v zaboju na njihovem razstavnem prostoru. Pravilen odgovor je bil 962 filmov. Izžrebanci pa so: 1. nagrado, foto aparat PRACTICA SET dobi FRANC BENDA, Kamniška 5,Mengeš, 2.nagrado, foto aparat NIKON dobi JOŽE ŠKAFAR, Zerjavec 5, 3. nagrado, 5 BARVNIH FILMOV pa dobi FRANCI DEMŠAR, Selca 50 iz Selc. Čestitamo! Ljubljanska 1 Spoštovani! Na letošnjem 40. mednarodnem ocenjevanju alkoholnih pijač v Ljubljani, kije potekalo pod pokroviteljstvom O. IV. iz Pariza inje eno od petih najpomembnejših ocenjevanj v Evropi, je podjetje SLOVENIJAVINO prejelo naslednje nagrade: ŠAMPION: VINJAK BARON VEGA Vinjak Baron Vega je najmanj pet let staran v hrastovih sodih. Pijemo ga kot digestiv. Zaradi razkošne opreme je primeren za darilo. Z njim boste zadovoljili tudi ljubitelje vrhunskih francoskih konjakov. VELIKA ZLATA MEDALJA: CABERNET SAVVIGNON letnik 1983 Vino prihaja iz vipavskega vinorodnega okoliša. Je temno rubinaste barve, žlahtnega okusa in vsebuje vse bogastvo arhivskega rdečega vina. Izvrstno dopolnjuje slovesno kosilo ali večerjo, pnja ob izbranih sirili, ponudite pa ga lahko tudi kot digestiv. ZLATA MEDALJA: VINCENT- RDEČE PRIMORSKO VINO To rdeče vino, ki prihaja iz vipavskega vinorodnega okoliša, sestavljata merlot in cabemet sauvignon - kombinacija teh dveh sort je značilna tudi za svetovno znane bordojce Priporočamo ga k mesnim jedem, narezkom in sirom. SREBRNA MEDALJA: PENEČE VINO VINCENT Letošnje ocenjevanje je pokazalo, da sodi v sam vrh slovenskih penečih vi«. Suho peneče vinoVincent priporočamo kot apentiv. Polepšalo vam bo dan in naredilo slavnostne trenutke še bt »I | slavnostne. mi poznamo SkrivnostVina SREBRNA MEDALJA: PENEČE VINO VALVASOR Eleganco zunanje podobe tega penečega vina dopolnjuje sedaj še medalja za vsebino. Peneče vino Valvasor je izvrsten aperitiv, mešano s sladoledom odličen sorbet, v darilnem kartonu pa prestižno darilo. Priporočamo vam, da ga nikoli ne pijete sami... SREBRNA MEDALJA: VINCENT-BELO PRIMORSKO VINO Sestavljeno je iz rebule, briškega tokaja, sauvignona in belega pmota. Prihaja iz briškega vinorodnega okoliša, in sicer od zasebnih vinarjev. Ponudimo ga k ribam in belemu mesu, zelenjavnim in jajčnim jedem. Je izvrstni dopolnitev vsakega obroka. SREBRNA MEDAIJA: ŠENTJANŽEVEC Novost letošnje pomladi prihaja iz ljutomersko ormoških goric. Sestavljajo ga sorte šipon, laški r i/lmg, <, 'hardonnav, MUVignOfl m treminec. Priporočamo ga kol osnovo za brizganec Prijetna osvežitev /a vroče dni... Poleg zgoraj opisamh pijač lahko v prodajneni programu Slovenijavint izberete tudi nagrajena vina i/ kleti Jeruzalem (Hmoi, Ljutomerčan Ljutomer, Kri Stančić i/ Medane, Martinčič i/ $ent|erne|ana Dolenjskem, Mavric i/ Medane m Srebrnič i/ Dobiove v (ionskih ».dih Vsa nagrajena vina lahki) naročite po telefonu 061H 16 W7 ali osebno v prodajni službi na I rankopanski IS v 1 j ubijani s povabilom,da dobitnike letošnjih medalji imprej pokusite, v.»s lepo pozdravljam 'Bojati Fnngrac \j Direktor marketinga SLOVENIJAVINO narava, znanje, ljubezen... GOSPODARSTVO Torek, 13. septembra 1994 UREJA: MARIJA VOLČJAK 9- STRAN • GORENJSKI GLAS Postopek lastninjenja v kranjskem Merkurju gre h koncu Merkur se vse bolj steguje na tuje Kranjski Merkur je kot prvi slovenski trgovec pridobil certifikat kakovosti ISO 9002 Kranj, 12. septembra • Kar navajeni smo že, daje kranjski Merkur vselej prvi, zato certifikat kakovosti ISO 9002, ki ga je pridobil kot prvo trgovsko podjetje v Sloveniji, pravzaprav ni presenečenje. Merkur že vrsto let velja za trdno podjetje, ki dobro posluje, lani je bilo po dobičku prvo na Gorenjskem, tudi letos posluje dobro. Tudi pri lastninjenju so skušali pohiteti, vendar pa so zaradi spremembe zakonov morali stvari popravljati, kljub temu pa postopki zdaj gredo h koncu in Merkur bo še letos registriran kot delniška družba. Pogovarjali smo se z JAKOBOM PISKERNI-KOM, generalnim direktorjem Merkurja. "V Trgovini na debelo, ki predstavlja tri četrtine Merkur-jeve dejavnosti, ste pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, kaj pomeni?" "Pomeni predvsem to, da bodo drugi vedeli, kako kakovostni smo, zlasti poslovni partnerji, ki nas še ne poznajo, tisti, ki nas poznajo, tako ali tako vedo, kako kvalitetni smo. Certifikat nas seveda tudi zavezuje, delati moramo po poslovniku, ki smo ga napisali sami in od njega ne smemo odstopati, saj bi sicer izgubili spričevalo." "Kako so reagirali zaposleni, saj zadeva delo vseh?" "Priprave so potekale dve leti, v začetku se niti nismo zavedali, kako zahtevna stvar je to, ko smo proti koncu preizkušali, preverjali, kako je zapisano v praksi izpeljano, so zaposleni to občutili kot zelo veliko obveznost, delati so morali veliko bolj natančno, dokler stvari niso bile usklajene, so imeli veliko več dela. ^daj so zadovoljni, saj vidijo, da Se splača, da je reklamacij veliko manj. Zdaj denimo vsa naročila potrjujemo, prej je pri naročanju po telefonu prišlo tudi do nesporazumov, seveda pa jc potrjevanje naročil le ena od mnogih stvari, ki so zdaj kvalitetno preverjene. Seveda so to mednarodni standardi, zato vsi, ki na novo postajajo naši poslovni partnerji, vedo, kaj lahko pričakujejo." "Tudi za certifikacijsko preljo ste najeli tuje podjetje?" "Biro Vcritas je bil ugoden s Ponudbo, tudi v tujini ima to Podjetje večjo veljavo." "Merkur se vse bolj steguje na tuje?" » "Svoja podjetja imamo na Češkem, v Nemčiji, na Poljs-*cni, v Avstriji, Italiji, svoje Predstavnike pa na Madžars-pCrn, v Avstraliji, v Belorusiji. °Časi lezemo, saj Slovenija Postaja na za nas premajhna, i Poljskem zdaj gradimo lrfcovski center Merkur, ki bo °dPrt Se letos, naš delež jc Vecinski, sodelujejo pa štirje Poslovni partnerji, Alptour iz Celovca, Gorenjske Poljska in / Manjšim deležem dva Poljaka." "Merkur postaja torej sve-'°vno podjetje, kolikšen jc "•»•I prodaje na tuje?" 'Seveda, lani smo imeli 421 ^'lijonov mark prometa oziroma Prodaje, od tega 7,1 odstotka na tuje trge ter 3,1 odstotka j republikc bivše Jugoslavije. *-etos bomo ta obseg zadržali zirorna povečali v skladu z astjo celotne prodaje." ■ 'Merkur posluje zelo dobro, 'ar" je bil po dobičku prvo P0(,JHjc na Gorenjskem?" ''ri prikazovanju dobička nVari niso bile povsem jasne, P računovodskih standardih gp imeli trikrat več dobička . °t po zakonu o računovodstvu, Preprostega razloga, ker po hafunovodskih standardih ni 1,0 odpisa terjatev, po zakonu I Računovodstvu pa ie bil med j^om upoštevan lakih cvetk* Jc *c veliko." V mislih imam Minam '300 r*Jvečjih\ ki n" ie objavil v>0*podai>ki v»Mnik?" r »■ jc bil narejen žc po ndciinovoilskih standaidih. po :Jln jc bilo J19 milijonov tolar-JCV istega dobička." "Kako Merkur posluje letos?" "V osmih mesecih je prodaja znašala približno 27 milijard tolarjev, kar je toliko kot smo načrtovali, dobiček pa je manjši od načrtovanega, saj so stroški večji, konkurenca je večja." "Kdo je Merkurjeva največja konkurenca?" "Konkurenca je vsak, ki namesto Merkurja nekaj proda, po velikosti pa nam je najbližja Kovinotehna. Sicer pa pravim, veliko psov je zajčja smrt, če je veliko majhnih podjetij, vsaka nekaj odnese, to pa se že pozna." "Takih pa je vse več?" "Nič me ne skrbi konkurenca, če delamo pod enakimi pogoji, neenaki pa so že na samem začetku, saj mora Merkur pri odpiranju prodajalne zadostiti vsem predpisom, za vsako blago moramo imeti atest, zagotovljen servis itd. Nekdo pa lahko začne v garaži, veliko je uvoženega blaga, ko vprašaš za servis, pa debelo gledajo." "Koliko reda je že na trgu?" "Je pač tako, da se inšpektorji vedno zaženejo v velika podjetja, male pa pustijo pn miru. Poglejte, v stari pošti je naš sosed odprl novo trgovino, v prvem nadstropju, kjer so sicer pisarne. Moti nas, da je tam trgovina, zato zanjo kot sosed nismo dali soglasja, vendar je bila kljub temu odprta, inšpektorjev to ne zanima. Z Gorjanci smo se namreč sporazumeli in jim v stari pošti vrnili del pritličja in polovico prvega nadstropja, ki je namenjeno pisarnam, zato se nam ne zdi Jakobu Piskerniku, direktorju kranjskega Merkurja je certifikat kakovosti izročil Zoran Lekič, direktor ljubljanske podružnice mednarodne institucije BureauVeritas Quality International. Foto. G. Šinik "Kako poteka lastninjenje?" "Prvo soglasje agencije za privatizacijo smo dobili maja. Naši delavci so se odločili, da gremo v celoti sami v notranji odkup, program smo prilagodili tako, da ga bomo izpeljali v petih tranšah, prvo smo 7. septembra že plačali. Po pričakovanju je bil v interni razdelitvi interes naših ljudi velik, vendar je podjetje veliko vredno in zbrali smo za 18,55 odstotkov, razlika do 20 odstotkov gre torej na sklad. Po naši presoji so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo drugega soglasja, ker je Merkur tako veliko podjetje, mora soglasje dati svet agencije, zato ga pričakujemo, ko se do svet sestal in o tem odločal, po naši presoji, zadržkov ni. Merkur ima izdanih 662.585 delnic, njihova nominalna vrednost na dan 31. decembra 1992 znaša 10 tisoč tolarjev, medtem je njena vrednost seveda že porasla. Privatnega kapitala je zdaj 31,67 odstotka, ostalo gre na sklade, vendar pa je še 29,76 odstotka kapitala, ki ga bomo odkupili v naslednjih štirih letih. Sprejeli smo tudi nov statut, zdaj imamo začasno upravo in začasni nadzorni svet, po dru- V kranjskem Merkurju je bilo konec letošnjega junija zaposlenih 1.271 ljudi, 5 odstotkov več kot lani v tem času, kar je posledica odprtja novih trgovskih centrov. Prodaja je v letošnjem prvem polletju znašala 18,1 milijarde tolarjev in bila nominalno za 37 odstotkov večja kot lani v tem času, večja pa je bila tudi realno. Preračun v nemškem marke namreč pokate, da je bila večja za 13 odstotkov, pri primerjavi nominalne rasti prodaje iz rastjo cen pa povečanje ne presega 21 odstotkov. Izražena v tonah je bila prodaja večja za dobro četrtino, v Trgovini na debelo so izdali za desetino več naročilnih, v Trgovini na drobno za šestino več dobavnic. Povprečna plača je v letošnjem prvem polletju znašala 63.503 tolarjev oziroma 805 mark, lani v prvem polletju Je znašala 754 mark. Povprečna kosmata plača je v Merkurju v letošnjem prvem polletju znašala 100.242 tolarjev, z njo je bil na četrtem mestu med podjetji z več kot 250 zaposlenimi v Kranju. primerno, da kupci hodijo tja. Trgovina nas ne bi motila, če bi imela svoj vhod, ki bi ga lahko uredili iz pritličja. Toda obšli so nas." "Koliko novih prodajaln jc lani in letos odprl Merkur?" "Lani smo na novo odprli 4.500 površinskih metrov prodajnih prostorov, letos 4.600 površinskih metrov. Nekateri objekti so naši, nekatere smo najeli in jih sami opremili. Lani smo odprli trgovska centra v Hočah pri Mariboru in v Lcvcu Rri Celju, letos trgovski center v laklem, v ljubljanskem BTC in v Murski Soboti. Pokriti želimo vso Slovenijo, vse bolj pa se podajamo v tujino, z Mercator-jem smo že prisotni v Odesi." "Koliko letno znašajo naložbe?" "Različno, od 5 do 8 milijonov mark, letos ob polletju so znašale 422 milijonov tolarjev." gem soglasju agencije, ki ga pričakujemo še v tem mesec, bodo tako izpolnjeni vsi pogoji za vpis v register. Vsekakor bo Merkur letos registriran kot delniška družba po določilih zakona." "Odločili ste se za upravo?" "Odločili smo se za osemčlansko upravo, v njej jc koordinator generalni direktor, člani uprave pa so direktor prodaje na debelo, direktor prodaje na drobno, direktor storitev, direktor marketinga, direktor za ekonomiko in finance, direktor za organizacijo, informatiko in kadre ter delavski direktov. Plimo predstavlja generalni direktor, člani uprave pa so enakopravni, vsak ima svoje področje dela, za katerega odgovarja v celoti. V bistvu smo torej zadržali sedanji način dela." "Ponekod se uprave bojijo, izražajo strah, kaj bo, če bo direktorjev več?" "Tudi meni so to rekli, ko sem predlagal upravo. Razmišljam takole, čemu bi samo eden nosil glavo v torbi, naj vsak tudi odgovarja za tisto, kar dela, ob pametni koordinaciji seveda. Mislim, da je to zrela poteza, ki se je pri nas v praksi že potrdila, z usklajevanjem na kolegiju. Razlika je v tem, da je doslej kolegij postavljal generalni direktor, po novem bo upravo imenoval nadzorni svet, to je seveda pomembna razlika, vendar bodo ob pametnem nadzornem svetu stvari pravzaprav ostale enake." "Novost je delavski direktor?" "Podrejamo se zakonu, čeprav potrebe nismo čutili, temu seveda ne nasprotujemo, hočem le reči, da bi lahko shajali brez njega. Naši ljudje so že doslej imeli dovolj informacij." "Pri lastninjenju se hitenje ni obneslo, saj ste morali Marko-vičeve popuste odpraviti?" "Veljavni popusti so s spremembo zakona postali oškodovanje družbenega premoženja, podrle so se tudi Mencingerjeve ideje o fiksnem donosu družbenega kapitala in uporabi dobička za lastninjenje. Nismo silili z glavo skozi zid, stvari smo pač popravili, kakor zahteva zakon, hudo pa je, če te vlsed tega napadajo, da si oškodoval družbeno premoženje. Marsikdo pač težko razume, da so bile to le preknjižbe in da nihče ni nič nikamor nesel." "Kako ste razrešili denacio-nalizacijske zahtevke?" "18 denacionalizacijskih zahtevkov smo imeli, nekaj objektov smo vrnili v naravi, čeprav nam kot mešani delniški družbi to ne bi bilo potrebno, vendar smo tako z bivšimi lastniki lažje dosegli soglasje. Vse zadeve smo rešili, bivšim lastnikom smo del vrnili v naravi, del v delnicah in tako imajo v Merkurju kar pomemben, 5-odstot-ni lastninski delež. Sicer pa mislim, da bi bilo pošteno, da bi bivši lastniki dobili denar, ki bi ga morala vrniti država, ne pa podjetja, ki niso nič kriva, premoženje jc vzela država, naj ga torej tudi vrne. Poglejte, trgovski center Dom v Naklem kupujemo tretjič. Naprej smo ga kot nekdanje skladišče krompirja kupili od KŽK-ja, nismo pa bili pozorni, da je bil prej last Zadružne zveze. Ko smo začeli z adaptacijo jc pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja Zadružna zveza postavila zahtevo, naj ji objekt vrnemo ali plačamo. Ker smo želeli odpreti nov trgovski center, smo objekt plačali drugič. Zdaj ga z lastninjenjem plačujemo tretjič." • M. Volčjak Slovenija Turistična ponudba v sliki in besedi Zasebniki izdali odličen prospekt Kranjska Gora, 12. septembra - Privatna iniciativa v Kranjski Gori je prvič izdala prospekt v nakladi 20 tisoč izvodov in predstavlja vso ponudbo Kranjske Gore in njene okolice. Delijo ga na mejnih prehodih pa tudi na pomembnejših prireditvah. Nekaj zasebnikov, ki delajo v kranjskogorskem turizmu, se je pred letošnjo poletno sezono zmenilo, da izdajo prospekt, v katerem bodo v sliki in besedi predstavili vso turistično ponudbo Kranjske Gore, Gozd Martuljka, Podkorena in Rateč. Imenovali so se privatna iniciativa, vodil pa jih je zasebni hotelir Jože Kotnik, ki ima v Kranjski Gori priznan hotel, restavracijo in pizzerijo. Sodelovali so tudi Helena Košir, Slavka Lavtižar, Mira Bunjevac, Marko Zidan in Aleš Vidic ter s fotografijami Lojze Kerštan.Vsem zasebnikom in hotelirjem so poslali ponudbe in jih osebno obiskali. Zanimivo je, da ni bilo niti enega, ki ne bi želel sodelovati in se predstaviti v prvem, tako popolnem prospektu Kranjske Gore in njene okolice. "Prospekt, za katerega mislimo, da je dovolj dober in reprezentativen, smo dali natisniti v Tiskarni Knjigoveznici v Radovljici, kjer so ga natisnili po zelo konkurenčnih cenah v nakladi 20 tisoč izvodov," pravi Jože Kotnik. "Izšel je v slovensko - angleškem in italijansko - nemškem jeziku in mislimo, da bo zadovoljivo predstavil vso zasebno ponudbo za naslednji dve leti. V resnici je to prospekt, ki je kot vodič po zgornjem delu Zgornjesavske doline in ni čudno, da bi ga nekateri radi imeli in bi ga celo plačali, če bi ga mogli. V njem so namreč objavljene vse pomembne telefonske številke in druge informacije od Gorske reševalne službe do odhodov avtobusov, Zdravstvenega doma, žičnic in drugih. Seveda pa so najbolj pomembne telefonske številke in nasploh ponudba zasebnih in drugih oddajalcev sob, hotelov, restavracij, gostiln in drugih objektov, ki v Kranjski Gori, v Ratečah, Martuljku ali v Podkorenu živijo od turizma. Splošne informacije o kraju smo objavili brezplačno, vse ostalo so tisti, ki se pojavljajo v prospektu, morali plačati. Turistično društvo Kranjska Gora je pokrilo stroške za slikovni del, zasebniki in hotelska podjetja pa odvisno od velikosti prostora, ki so ga v prospektu zakupili. Za tretjino objavljene strani so plačali 160 nemških mark v tolarski protivrednosti, 180 nemških mark so plačali servisi in trgovine, po 500 nemških mark v tolarski protivrednosti so bili stroški za zakup polovice strani v prospektu in 800 nemških mark je veljala cela stran. Prospekt, ki je po našem mnenju doslej najpopoHiejša informacija o turizmu v Kranjski Gori in njeni okolici, bodo dobili gostje, dobili so ga na Turističnem društvu Kranjska Gora, delili smo ga na mejnih prehodih, razdeliliga bomo ob pomembnejših turističnih in športnih prireditvah v kraju, kot je Pokal Vitranc, ko ga bomo poklonili 300 tujim gostom in novinarjem." Privatna iniciativa je pod vodstvom Jožeta Kotnika torej izdala prospekt, ki bi ga želel imeti vsak in večina Kranjsko-gorcev ga doma tudi ima, saj je, navsezadnje, zelo ilustrativen in upraben telefonski imenik zgornjesavske doline. Namenjen pa je vendarle gostom in turistom in zato predstavlja imenitno promocijo turističnih krajev in njihove gostinske in turistične ponudbe. • D. Sedej BANČNI NASVET Novo šolsko loto jo prod nami. Kakšno možnosti ima študont, ki prejema štipendijo na hranilno knjižico, kar je vezano na večkratno pot v banko, včasih tudi na čakanje v vrstah, čas pa je dragocen, da svoje finančno poslovanje uredi tako, da bo sodobnejše in bolj praktično? POSLOVANJE S TEKOČIMI RAČUNI ŠTUDENTOV V Gorenjski banki, d.d., Kranj lahko vsak študent, ki prejema štipendijo odpre tekoči račun, na katerega lahko, poleg štipendije, usmerja tudi druge redne ali občasne prejemke. Poslovanje s tekočim računom je sodobno in praktično, študent prejme po prvem prilivu sredstev na tekoči račun bančno kartico in osebno številko za poslovanje z bank-omatom (dvigovanje in polaganje gotovine, plačevanje položnic), saj naj bi s sredstvi na tekočem računu posloval predvsem tako, da na vseh bankomatih poola Ljubljanske banke dviga gotovino, negotovinsko pa z nalogi v enoti banke, ki vodi njegov tekoči račun. če želi poslovati s čeki, prejme tudi ustrezno število čekovnih blanketov, odvisno od višine rednega mesečnega priliva. Te omejitve pa nima študent,'ki predloži izjavo staršev, skrbnika, sorodnika... o pokritju morebitnega negativnega stanja v breme tekočega računa garanta, v tem primeru za študenta veljajo enaki pogoji poslovanja kot za vse druge imetnike tekočih računov. Po šestih meseich poslovanja lahko študent zaprosi za redni limit (dovoljeno negativno stanje na tekočem računu) do višine mesečnega priliva, vendar ne več kot znaša najvišji znesek rednega limita (trenutno 20.000,00 SIT) za dobo 6 mesecev. Gorenjska Banka Banka ,i posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Renault espace: deset let kraljevanja Renaultovemu espaceu so avtomobilistični novinarji s šampanjcem nazdravili pred natanko desetimi leti, njegova zgodovina pa sega vsaj do konca sedemdesetih let. Leta 1979 je takratni tehnični direktor Matra Automobile gospod Philippe Guedon predstavil prvi projekt enoprostorskega avtomobila po vzoru ameriških multi purpose vanov s pridihom evropskega avtomobilističnega okusa. Dve leti prej so pri Matri predstavili zanimiv polterenski avtomobil rancho, projekt P16 (prvi osnutek sedanjega espaca) pa ni doživel udejanjenja. Leta 1981 se je s popravljeno verzijo z delovnim imenom Pl 8 Philippe Guedon obrnil k Citroenu, z nekaterimi dodelavami je kmalu prerasel v P20, vozilo pa naj bi nastalo na mehanični osnovi bodočega modela BX, vendar tudi tokrat ni prišlo do proizvodnje. Espaceova usoda je bila zapečatena leto kasneje, ko je Guedon prinesel risbe v Renaultov oblikovalski biro. Projekt sta pod oznako P23 odobrila takratni prvi mož Renaulta Bernard Hanon in direktor proizvodnje Christian Martin. Pri Renaultu so bili soglasni, da bo nov enoprostorski avto Renaultov... ali pa ne bo francoski. Od takrat sta pretekli manj kot dve leti in Renault espace je ugledal luč avtomobilskega sveta. Že v prvem letu proizvodnje so dvolitrske-mu bencinskemu štirivaljniku s prostornino 1995 ccm in močjo 110 KM pridali še turbodizelski agregat s prostornino 2068 ccm in močjo 88 KM. Espace je bil sprva na voljo z oznakama 2000 GTS in 2000 TSE, leta 1985 pa so pri Renaultu ponudili še luksuzno izvedbo 2000-1 in model societe. Po štirih leti proizvodnje, v letu 1985 je Renaultov espace dočakal prvo prenovo. Druga faza je pomenila nekatere oblikovne spremembe (nova maska hladilnika, žarometa in peta vrata), hkrati pa so dodali še nov 2.2-litrski štirivaljnik in pogon na vsa štiri kolesa v različici quadra in protiblokirni zavorni sistem kot doplačilno možnosti vseh modelih. Marcu leta 1991 je Renault predstavil drugo generacijo espaca. Poleg karoserijskih popravkov, s katerimi je espace postal oblejši in lepši sok že znanima bencinskima štirivaljnikoma dodali še 2,1-litrski turbo-dizel in kot vrhunec motorne ponudbe trilitrski V6. Na novo so označili tudi pakete opreme z znanimi Renaultovimi oznakami RN, RT in RXE. Ob koncu leta 1992 je espace s šestvaljnikom dobil še avtomatski menjalnik, na voljo pa je tudi več dodatne opreme. V vseh letih svojega avtomobilskega življenja so espacea izdelali v več kot 400.000 primerkih in je v svojem avtomobilskem razredu nedvomno daleč najuspešnejši. Na sliki: renault espace na risalnih deskah. • M. G. SUZUKI -- SUZUKI SALON IZ KRANJA OBVEŠČA Kljub napovedani podražitvi smo za mesec septrmber uspeli ohraniti cene vozil in motorjev. ZAGOTOVLJEN SERVIS NA VSAKIH 10000 KM. REZERVNI DEU, EVROPSKA 6-letnaGARANCIJA NAJ-NAJ KREDITI na 1-4 leta. OBRESTNA MERA od 10% do 11,5%! UEASING na 3 leta - ZA OBRTNIKE IN PODJETJA STARO ZA NOVO STARO ZA NOVO Posebna ponudba: v zalogi imamo več kot 30 vozil poškodovanih od toče - nekaj pik na strehi ali havbi. POPUST ZA TE VELJA OD 500 DO 1.000 DEM. PRIDIT€ POGL€JT€! ■-////- SALON VOZIL SUZUKI Kranj, C. Talcev 69, tel:064/331-013, fax:064/331-013 ZAŠČITA POTROŠNIKA KJE UVELJAVLJATI ZAHTEVEK Večkrat se pojavi problem, ko mogoče celo vemo za našo pravico, pa je ne moremo uveljaviti, saj nas prodajalec ali izvajalec storitve pošilja do proizvajalca, uvoznika ali celo serviserja. Tak problem je imela tudi občanka iz Maribora. V prodajalni je kupila italijanske čevlje, ki niso bili ravno poceni. Zato lahko še toliko bolj razumemo njeno jezo, ko se ji je ie ob prvi nošnji odlepil podplat. Ob reklamiranju so ji v trgovini zagotovili, da je njim sicer zelo lat, da pa oni reklamacije ne morejo reševati in naj se obrne na uvoznika, mogoče celo proizvajalca. Hkrati so podvomili o uspešni rešitvi primera, saj je ial zamudila osemdnevni rok za uveljavljanje napake. Zakon v primeru reklamacij in rokov za njihovo uveljavljanje ločuje tri primere. Pri tehničnem blagu mora prodajalec ali proizvajalec izdati garancijski list. Garancijski rok, v katerem mora kupec izdelek reklamirati je eno leto, lahko pa zavezanec iz garancijske izjave za celoten izdelek ali določen del določi daljši rok za garancijo. Potrošnik se lahko obrne s svojim zahtevkom na prodajalca, proizvajalca, uvoznika, konsignacijsko podjetje ali zastopnika tujega proizvajalca. Pri drugih izdelkih velja, da mora kupec prejeto stvar na običajen način pregledati in o vidnih napakah v osmih dneh obvestiti prodajalca. Če je pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec na očitne napake takoj opozoriti prodajalca. Če pa se kasneje pokaže kakšna napaka, ki je z običajnim pregledom ni mogoče odkriti (npr. odlepljeni podplat) mora kupec o njej obvestiti prodajalca v osmih dneh, od kar jo je opazil oziroma najkasneje v Šestih mesecih od nakupa. S svojim zahtevkom se lahko obrne na prodajalca. Tretji primer je, ko nam nekdo opravi določeno storitev. Takoj ko je to mogoče, moramo izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah obvestiti prevzemnika. Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri navadnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik del vseeno lahko sklicuje nanjo v enem mesecu šteto od dneva, ko jo je opazil, vendar najkasneje v roku dveh let od prevzema opravljenega posla. Kot je razvidno iz Zgoraj zapisanega, gospa s čevljem (brez podplata) lahko postavi enega izmed zahtevkov neposredno prodajalcu in je ta ne more pošiljati sem in tja, temveč mora sam pristopiti k reševanju reklamacije in kasneje tudi sam urejati razmerja z uvoznikom ali celo proizvajalcem. Hkrati pa tudi ne drli njegova trditev o času reklamacije. V omenjenem primeru je šlo za skrito napako. V takšnem primeru je, kot le omenjeno, rok za reklamacijo osem dni od dneva, ko se je napaka pokazala in šest mesecev od dneva, ko je gospa stvar kupila. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Še letos pet novih bankomatov Kranj, 12. septembra - Gorenjska banka bo do konca letošnjega leta postavila pet novih bankomatov, notranji bankomat v Kranju pa so že preuredili za zunanjo uporabo. V ekspozituri Gorenjske banka na Blciweisovi 1 v Kranju je od 6. septembra bankomat dostopen vse dni v tednu, 24 ur na dan. Iz bančnih prostorov so ga namreč prenesli v poseben prostor v z lastnim vhodom, ki ga zapira elektronska ključavnica. Odprete ga tako, da skozi ključavnico potegnete kartico za bankomat. Ker je ta bankomat starejšega tipa, lahko zaenkrat znaša najvišji znesek 7 tisoč dolarjev. Vendar pa tudi na tem bankomatu dnevni limit znaša 10 tisoč tolarjev, dosežete ga seveda lahko z dvema dvigoma. BLEU Vabimo vas na nočni tenis na osvetljenih igriščih. Rezervacije po telefonu 064/741-215,741-119 (J) S 1. septembrom smo ponovno odprli nočni bar s kvalitetno živo glasbo. KAM NA KOSILO. VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ [ SPECI ALITETE MENU CENA ODPRTO GOSTILNA ZARJA Tel:49 305 TRBOJE doma« j»dl, jadi po naročilu, vsak don kosilo, pint, vsak potok tvora postrvi kosilo 800 SIT, 11 wokdoLn\V a3, postrvi 400 SIT i P«t.t*ob. 11-01 1 torek /opito i CIU IN ČAS POTOVANJA, j PRIJAVE 1 DATUM 3 ODHODA | CENA iPREVOZ § GOSTINSKE J STORITVE I OPIS I POTOVANJA i RABAC - HOTEL MIMOSA J KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 j KOMPASSK.IOKAJEI. 670 960 J '■»■ i | 161 DEM i \ « j POČTHICE i ITALIJA 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 1 KOMPAS SK LOKA, TEL: 620 - 960 | j 3ii j 760 OEM i i....... 5 DNI ........................ t RIM VATIKAN IZČRPEN OGLED ITALIJA 1 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 274 100 j KOMPAS SK. LOKA, TEL: 620 - 960 ■j 19.10. j 375 DEM 1 RIM CAPRI i POMPEJI,... ti iwwmm MEŠETAR Višje odkupne cene živine V gorenjskih mesno-predelovalnih podjetjih (Mesoizdelki Škofja Loka, Jeseniške mesnine in Špecerija Bled) veljajo od ponedeljka, 5. septembra, nove odkupne cene živine, ki so za deset odstotkov višje od prejšnjih. Kot so povedali v škofjeloških Mesoizdelkih,tudi nove cene niso prispevale k večji ponudbi živine na odkupnih mestih. Ponudba je še naprej skromna, verjetno tudi zato, ker se je zmanjšal stalež živine in je zdaj v poletnem času zadosti krme. plačilni in kakovostni razred odkupna cena (v SIT/kg) * meso * živa teža Biki, stari do dveh let, ter telice, krave prvesnice in kastrati, stari do dveh let in pol: I. E2, E3 468,00 252,72 II. E1.E4, U2, U3 427,35 230,77 III. E5, U1, U4, R2, R3 407,00 219,78 IV. U5, R1, R4, 02, 03 345,95 186,81 V. R5,01,04 305,25 164,83 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 244,20 131,87 Krave, stare od dveh let in pol do petih let, biki starejši od dveh let, in voli, starejši od dveh let in pol: I. E2, E3 374,44 202,20 II . E1, E4, U2, U3 341,88 184,61 III. E5, U1, U4, R2, R3 325,60 175,82 IV. U5, R1, R4, 02, 03 276,76 149,45 V. R5,01,04 244,20 131,87 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 195,36 1 05,49 * Krave, starejše od pet let: I. E1, E2, E3 280,83 140,41 II. E4, U1, U2, U3 256,41 128,20 III. E5. U4, R1, R2, R3 244,20 122,10 IV. U5, R4, 01, 02, 03 207,57 103,78 V. R5,04 183,15 91,57 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 146,52 73,26 V Mesoizdelkih odkupujejo prašiče po ceni 190 d'* 195 tolarjev za kilogram, teleta pa po 450 tolarjev. Cene na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 45 tolarjev za kilogram, jabolka po 120 in jajca po 13 tolarjev. Korenje stane 150 tolarjev, čebula 110, paprika 130, paradižnik 150, česen 350, fižol 280, zelje 80 in pesa 120 tolarjev za kilogram. Varčni kuhinjski aparati Kranj, 12. septembra - V Domusu so danes odprli razstavo varčnih gospodinjskih aparatov v kuhinji, ogledate si jo lahko do 16. septembra. Predstavljeni so štedilniki, kuhališča in pečice, hladilno-zamrzovalni aparati, pomivalni stroji, aparati za prezračevanje in mali gospodinjski aparati. Na razstavi sodelujejo: Tehnounion s programi Miele, Candy in Technogas, Mali gospodinjski aparati Nazarje s programo Gorenje in Siemens in Avtotehna s programom Bosch. V POSLOVNEM CENTRU ŠKOFJE LOKE Titov trg 3a, v neposredni bližini vseh pomembnejših komunikacij, mam VEC PISARNIŠKIH POSLOVNIH PROSTOROV velikosti od 13. do 29. m2 "UITI OKAINVES skoua i oka INFORMACIJE: LOKAINVEST d.o.o. ŠKOFJA LOKA Titov trg 3a, tel.: 064/621-781, fax: 064/621-977 EE3 NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica. Prešernova 21 AVTOSALON: Pon. - petek od 8. - 12. in od 14. - 18. ure Sobota od 8. - 12. ure teleton:715 015 TAKOJŠNJA DOBAVA UGODNI KREDITNI POGOJI MICRA SUNNY SERENA PRIMERA TE RAN NO II. TOVORNI PROGRAM MNt* VREME Zo dones nom vremeioslovci se ^ ^ napovedujejo soičio, jutri po naj bi se pooblačilo ii loto v četrtek deževalo po vsej Sloveniji. Tidi ohladilo se bo. LUNINE SPREMEMBE Ker je včeraj prvi krajec nastopil ob 13.34, bo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja. Naj živi vesela družba Začetek naj bo družaben V nedeljo, 18. septembra, popoldne se dobimo na Sv. Andreju 16 pri Ruparju. Sv. Andrej nad Zmincem, 12. septembra - Do nedelje bo Pri Ruparju na Sv. Andreju 16 nad Zmincem vse nared za prvo srečanje ansamblov iz škofjeloške občine pod naslovom Naj čanje organizirali spomladi prihodnje leto." Vsem, ki se boste podali v nedeljo na Sv. Andreja 16 k Ruparju pa svetujemo, da se ob lepem vremenu raje odločite za ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo na tem mestu objavili razglednico, ki je Prikazovala vas Sorico, v kateri je bil rojen veliki slovenski slikar Ivan Grohar (1867 - 1911), predstavnik slovenske moderne v slikarstvu. Le kdo na pozna njegovih čudovitih del, kot so Sejalec, Grabljice, Pod Koprivnikom, Z mojega okna, motivi Škofje Loke, itd. Po kupu vaših odgovorov vam vprašanje ni delalo težav, le nekateri ste menili, da je na sliki Vrhnika, kjer je bil rojen Groharjev sodobnik Ivan Cankar. Takole pa je žreb razdelil pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Kati Šiberle, Sp. Jezersko 19 Jezersko; 2. Janez Čuden, Prečna 3, Boh. Bistrica; 3. Spela Zupan, Toma Zupana 11, Naklo; 4. Olinka Logar, Kalinškova 7, Kranj; 5. Alenka Gradišar, Sebenje 27, Križe, čestitamo! Tokrat objavlajmo spet novejšo razglednico, ki pa prikazuje neki spomenik, ugotovite, kje stoji in kaj pomeni. Odgovore pošljite do petka, 16. septembra, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet pravilnih odgovorov bo Prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. živi vesela družba. Kot smo že napovedali, bodo nastopili ansambli Obzorje, Blegoš, Glas Slovenije, Jože Burnik, Rupar in kot gost Krim. Prireditev bo vodil Boris Kopitar, med nastopi posameznih ansamblov pa bodo različne zabavne in nagradne igre, nagrade pa bodo prispevali sponzorji. Čeprav je prireditev v prihodnje zamišljena kot tradcio-nalno vsakoletno srečanje, se tokrat Ivan Rupar in Roman Fortuna še nista odločila, da bi na prireditvi izbirali najuspešnejšo, naj bolj priljubljeno ali sploh nekakšno Naj vižo s prireditve. "Vendar pa bomo do naslednje prireditve resno razmislili o tem. Za prvič pa naj bo prireditev predvsem družabna. O tem, da bo prireditev Naj živi vesela družba vesela, pa ne dvomimo. Če bo le vreme, bo v nedeljo, 18. septembra, od 14. ure naprej zabavno in prijetno. Če pa nam vreme ne bo naklonjeno, bomo prvo sre- prijeten sprehod na 600 metrov nad morjem. Po dolini Hrast-nice, kakšne tri kilometre od Puštala, se podajte desno po makadamu in po slabih dveh kilometrih makadamske ceste boste Pri Ruparju, kjer pa si boste potem Sv. Andreja, naselje z okrog 40 raztresenimi domačijami in okolico, lahko ogledali tudi iz zraka. Za ogled iz helikopterja bo namreč poskrbel Franc Lukovič. Glavni pokrovitelj prve prireditve Naj živi vesela družba bo Termo Škofja Loka. Poleg GORENJSKEGA GLASA pa bodo sopokrovitelji še Pivovarna Union, Fortuna Dom Gorenja vas, Samopostrežna Nada iz Grenca, Ming Škofja Loka, To-Po iz Puštala, Orodjarstvo Bcrgant Gregor Sv. Andrej, Prelcs Puštal, Kmečki stroj Sv. Barbara, Al-Market Pustal, Cvetličarna Flora Škofja Loka in Radio Žiri. • A. Žalar Čeprav bi se človek moral HW| in ven okupirati s kakšnim Veleumnim predlogom, ali se Pr' nas lahko razpusti parla-ment ali ne in kaj bodo naslednje dni spet pogruntali Poslanci, ga včasih prav neaktualno zanese v druge sfere. K° se takole vrača s čisto navadnega gobarskega izleta z avt(>m proti domu in mu jurčki 'Hflgljajo z vseh sedelev, vrečk košar m se niti približno ne Živcira, če bi ga morebiti ustavila kakšna gorska straža ' saj je tako nikoli nikjer ni -Zastiii v radijskih poročilih: . - "V teh dneh se v Vipavski ''"lini vrstijo prireditve ob fl<)<>- obletnici sklepne bitke v državljanski vojni med kr*?anskim cesarjem Teodozi-le,n in njegovim poganskim nasprotnikom Evgenijem, ki ?o/e 6 septembra leta ' 4 spopadla v Vipavski dolini ■ Bitka Ad Fluvium /ni;/ "u,n, pri Mrzli reki, je črednega pomena za duhov-politični, verski in kulturni razvoj Evrope. 1'nredttve ob 000 obletnici rimske bitke v ajdovski občim so poimenovali «000 let priložnosti in sprememb." ''"tem poročevalec nekaj SOVOri 0 skalah, na katerih sta '""[""trnka stala m se srdito rojevala Tudi o lokaciji - na ?! ul' oni skali - se je namreč ra?vnela debata' Kaj vse se je pri nas dogajalo x POtni antiki' i'vgetiij in Teodozif sta torej ""'« natančno na ustih skalah '"" V Vipavi Ne I septembra. K'}t bi javnost mislila, ampak v od 5. na 6. septembei ftm V*' In od tistih dob je bilo v an uporabljal več kot 50 čevljarskem poklicu, spoštuje y*L "u s M 111 seveda trikrat pa tudi stanovske navade, ki so se ohranile v Tržiču. Čeprav je bil pražnje oblečen za Suitartko nedeljo, ni odklonil pojasnila o ročni izdelavi obutve v delavnici sosednje 4«lav 'Cl1 P°PICI DfttfO Kurnikove hiše namesto čevl- avnico podrli zaradi jarja Jožeta Zaplotnika, ki je to opravil ponavadi. /;| Pomočniški i/pit sem Sj^jnj«' podplate Teh cevi-J« nimam več, v muzeju J' niamjo-p.u gojzerjev, ki , J" ga naredil leta 1(M9. No, jjjfil nisem več delal doma grad Mr nJe ceste, nacionalizirane £28. pa po,t'm odpeljali. Po y'v°boditvi sem odšel najprej II Stili PoJniJS s,,0i" pribjjani« jj Piatov m pozneje pri kone- jj. 'delavi obutve l'o prese 'V| v Peko sem bil 13 let Če podplat škriplje, so čevlji na "puf" "Čevlja! najprej položi na usnje modele zgornjih delov obutve m ob njih obieže vse e Can Štefan Srečnik še ni pozabil, kako se ročno naredi čeve{j. Foto: S. Saje dele, kar ponovi še za notranjo oblogo. V /gornji del naredi luknje za vezalke, ali pritrdi gumbe. Najbolj težavno delo je rezanje spodnjih delov iz debelega usnja s posebnim votlim nožem, po katerem je treba tolči s težkim kladivom. Zatem je treba pribiti na kopito notranjik in ga obreza-ti. V zgornji del se vstavi zadaj opetnik in spredaj kapico, nato pa ga čevljar navleče s kleščami čez kopito in naokrog pribije vanj z žebljički. Z dreto s strani pritrdi notranjik, obreze okvir in se loti dokončne izdelave podplata. Če je podplat škripal, so rekli, da so čevlji na "puf"; škripanje pa je omogočila prepognjena svinjska koža v podplatu,"razloži skrivnost Štefan, pa nadaljuje: "Ko je podplat na zgornjem delu, ga je moč pribiti z lesenimi klinčki ali šivati z dreto. Šivani čevlji so boljši, a je šivanje z leve in desne ter vozlanje drete v sredini tudi naporno delo. Dreto je treba še zamazati s smolo in zgladiti. Na podplat se končno pribije peta, sledi čiščenje, na čevlju s klinčki pa se še okrasi zgornji rob podplata. Dober čevljar je izdelal 3 pare moških gležnarjev v 13 urah dela; za ženske salonarje je porabil manj časa, za goj-zarje in škornje pa več," osveži spomin na ročno delo naš sogovornik. V pogovoru o razlikah med ročnim in strojnim delom prešteva, da je na dan prisil v Pekovem oddelku copat tudi 400 parov zgornjih delov na podplate. Delo pri stroju je bilo naporno zaradi mučnega sedenja na visokem stolu, s katerega je z nogo zaganjal stroj. V dolgih letih ga je tako obvladal, da bi lahko miže šival obutev. Vseeno ga je majhna neprevidnost neko nedeljo skoraj drago stala; šivanka mu je prebodla prst, a na srečo je v prazni tovarni vratar priskočil na pomoč. "Delo čevljarja je bilo tako v obrtni delavnici kot v tovarni zahtevno. Vseeno sem moral po prihodu iz službe poprijeti za čevljarsko orodje Se v Ješetovi delavnici, da se je družina lažje preživljala. Iz Srečnikove delavnice je doma ostal le čevljarski stol, zato moram še za popravila svojih čevljev oditi k znancem," zaokroži Štefan Srečnik svojo pripoved o čevljarstvu nekdaj in danes. • Stojan Saje MOkEN/^ - K DETELJICA - TRŽIČ MODNA ŽENSKA OBLAČILA ZA JESEN IN ZIMO Odprto: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure TeL064/50-796 Snovanje razvoja obutve v tovarni Peko JJ^ Vse se začne in konča pri kupcu . /sVf premembam pri prodaji, ki ni več usmerjena na vzhod, so morali prilagoditi tu roizvodni program. Na zahodu povprašujejo po modni obutvi iz naravnih materialov. Tržič, septembra - Približno 120 delavcev razvojnega oddelka v tovarni Peko začenja pot vsakega čevlja od kopita do končnega izdelka. Kot opisuje direktor razvoja Marjan Dolžan, za eno sezono pripravijo okrog tisoč različnih modelov, vendar jih le okrog dvesto pride iz proizvodnje do kupcev. Novosti prikazujejo na raznih razstavah, kakršna je že v navadi tudi ob Šuštarski nedelji v Tržiču. Vodja aranžerske delavnice Sašo Ahačič je prepričan, da je predstavitev doma dobra priprava za skorajšnji nastop na sejmu v Nemčiji "Po razpadu nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze se je precej spremenila sestava trga in kupcev, ki so segali po Pekovih izdelkih. Obenem smo doživeli sprostitev uvoza tuje obutve. Zaradi teh razlogov se je v nekaj letih spremenil tudi naš proizvodni program. Ker izvažamo na zahod celo do 90 odstotkov proizvodnje, moramo upoštevati zahteve teh trgov. Tam povprašujejo po modni obutvi iz naravnih materialov, ki mora biti ob lepem izgledu tudi kvalitetna. V celotni proizvodnji ima največji - približno 90-odstotni delež ženska obutev, preostale količine pa so moški čevlji. Občutna je tudi razlika v količinah modelov za tuji in domači trg. Medtem ko je treba narediti za izvoz vsaj 2000 parov enega modela, so za domačo prodajno mrežo serije majhne, tudi 600 parov enega modela," opisuje direktor razvoja v Peku Marjan Dolžan proizvodna gibanja v zadnjih letih. Odprtost trgov pomeni tudi sodelovanje s širokim krogom ljudi po svetu in doma, kjer iščejo informacije za uspešne kreacije. Nemški Afis in amer- Direktor razvoja Marjan Dolžan iški Rockport sta le dve od firm, s katerima je sodelovanje utečeno že daljši čas. V tržiški tovarni sodeluje pri razvoju okrog 120 delavcev, med katerimi so modelirji, tehnologi, planerji, izdelovalci vzorčnih modelov in drugi. V razvojnem oddelku se pravzprav začenja pot čevlja od kopita prek razvoja sestavnih delov in kreacij dodatkov do sestavljanja končnega izdelka, obenem pa v njem poskrbijo za izdelavo orodij. Vsak izdelek morajo obdelati tako s tehnološkega kot z ekonomskega vidika. Okusi so različni "Vse se začenja in konča pri kupcu, čeprav se to morda zdi nenavadno. Vedeti moramo, da so čevlji za Italijo drugačni kot za Nemčijo ali za Slovenijo. Okusi so pač različni, zato je treba upoštevati modo v posameznih okoljih. Kolikšen je obseg razvojnega dela, vsaj približno ilustrirajo podatki o razvitih in proizvedenih modelih. Na sezono - za kolekcijo pomlad/poletje oziroma jesen/ zima - pripravimo namreč okrog 1000 različnih modelov, iz proizvodnje s približno 2 milijona pari obutve letno pa pride okrog 200 različnih modelov v sezoni. Tako smo sredi maja letos začeli pripravljati kolekcijo pomlad/poletje 1995, katere proizvodnja bo stekla v drugi polovici oktobra. Za Rockport, naprimer, je na vrsti že kolekcija jesen/zima 1995. Različne skupine delajo hkrati na petih ali šestih področjih. Naš cilj je skrajševanje ciklusov od zamisli do realizacije izdelka oziroma večja odzivnost za potrebe kupca. Pri slednjem bi omenil le dva primera. Za blagovno znamko Sachetto - proizvajamo jo za nemški in domači trg -smo dosegli velik napredek pri udobnosti modelov, ki so primerni daljše nošenje čevljev. Pripravljamo tudi proizvodnjo obutve za blagovno znamko Simpatex, po kateri bodo segle tiste ženske, ki ne marajo mokrih nog. Vse, kar delamo, ponavadi pokažemo na raznih razstavah. Za konec letošnje sezone pomlad/poletje bomo predstavili Pekove izdelke na sejmu v Duesseldorfu, ki bo od 21. do 24. septembra 1994. Obiskovalci Šuštarske nedelje v Tržiču so si že lahko ogledali del te predstavitve. Ker čevljarstvo pozna dve glavni sezoni, bi bilo zaradi prikaza novosti primerno razmišljati celo o dveh tovrstnih prireditvah na leto," razmišlja direktor razvoja v tovarni Peko. Razstave so kot velika izložba "Razstave obutve Peko že od vsega začetka spremljajo Šuš-tarsko nedeljo. Ker se prireditev imenuje po čevljarjih, je prav, da naša tovarna pokaže svoje izdelke. Blagovno znamko Peko poznajo tako mladi kot stari, zato je tudi zanimanje za Vodja aranžerske delavnice Sašo Ahačič iN Ob Šuštarski nedelji vedno razstavijo nove modele Peka. Foto: S. Saje razstave obutve v Tržiču vedno veliko. Posebno pašo za oči pomenijo za obiskovalce od drugod. Veliko je tudi Pekovih delavcev, ki si pridejo ogledat, kaj vse dela njihova tovarna. Večina delavcev namreč pozna samo čevlje iz oddelka, v katerem dela vsak dan. Zato jih zanima celoten program sezone, vidijo lahko razne novosti, še posebej radi pa pokažejo svojim otrokom obutev, pri izdelavi katere sodelujejo sami. Na letošnji razstavi prikazujemo okrog 230 modelov obutve za sezono jesen/zima in modne napovedi za sezono pomlad/ poletje. Čeprav je tako vsakič, vsako leto postavimo izdelke nekoliko drugače. Zato izdelamo poprej okvirni plan postavitve, se dogovorimo z mizarji, elcktrikarji in drugimi delavci iz naših delavnic za izdelavo osnove po načrtu, aranžerska skupina pa poskrbi za končno razvrstitev modelov in okrasi- tev," predstavlja vodja aranžerske delavnice Sašo Ahačič skupinsko delo pri pripravi razstave. Peterica stalnih sodelavcev skrbi tudi za predstavitve na vseh sejmih. Kmalu po Šuštarski nedelji jih čaka nastop na sejmu v Nemčiji, kjer ima Peko približno dvakrat večji razstavni prostor kot v Tržiču. Vseeno je bila domača razstava dobra priprava za nastop v tujini, je prepričan Sašo Ahačič. Kot ugotavlja o dosedanjih predstavitvah po svetu, Tržičani niso zaostajali za tujci. Žal tega ni opaziti ob pogledu na domače izložbe, kar velja tudi za Tržič. Če so razstave kot velika izložba, bi lahko tudi izložbe bolj spominjale na razstave kot na kup nametanega blaga. Po izkušnjah aranžerjev pomeni namreč oblikovanje izložbe kaf okrog 70 odstotkov uspeha pri prodaji. • Stojan Saje Mercator Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. V svojih tekstilnih prodajalnah: - Otroška prodajalna GALA, Trg svobode 22, Tržič ■ Prodajalna Lady & Man, Trg svobode 12, Tržič (tel.: 50-093) - Blagovnica tekstil, Cankarjeva 1, Tržič (tel.: 53-202) vam nudijo modno kolekcijo oblačil za jesen in zimo, ki je bila predstavljena na MODNI REVIJI na Šuštarski nedelji. Salon pohištva in talnih oblog, Balos 1, (tel.: 50-898) največja izbira TALNIH oblog na Gorenjskem pohištvo za popolno opremo vašega stanovanja priznanih proizvajalcev Nudijo: nasvete arhitekta, strokovni nasveti, konkurenčne cene, ugodni plačilni pogoji, brezplačna dostava. Blagovnica Tržič - oddelek opreme in železnine (tel.: 53-180) in salon TEGO na Deteljici (tel.: 53-017) bela tehnika CANDY, bogata izbira akustike, sesalcev, gospodinjski aparati, skratka TEHNIČNO BLAGO IN GOSPODINJSKA OPREMA NA ENEM MESTU ZA VSE VAŠE ŽELJE. Ugodni plačilni pogoji, potrošniški krediti in brezplačna dostava. MERCATOR FRESMM TRŽIČ VAŠ JVAJBOUŠJ SOSED TfirfijTijr Mrtvil nm vrti* ** FVntiost 90 LET VODOVODMM SISTEMA TRŽIČ Pristavška cesta 31, Tržič Tel.: 57415; Fax:57-791 AVTO - M TRZIC TRGOVINA Z REZERVNIMI DEU Trg svobode 18, tel.: 53-125 S TEM OGLASOM IMATE PRI VGRADNJI PRI NAS KURJENIH REZERVNIH DELOV V NAŠEM SERVISU 15% POPUST AVTOKLEPARSTVO^ DRNOVŠEK 64294 KRIŽE. Sebenje 5a. Tel.: 064/58 174 ■ VLEČNA SLUŽBA ■ ZAŠČITA ■ DOBAVA DELOV PO NAROČILU KVAUTFJA IN ROKI ZAGOTOVLJENI Tržič, 29. septemhra-Tržiški Peko je na Deteljici prenovil prodajalno obutve in pohvalijo * lahko z največjo prodajalno obutve, saj je razstavljenih več kot 5 tisoč parov obutve. Uvo so samopostrežni način izbire obutve, ki je naprodaj po ugodnih cenah. Foto. O. šinik ŠUŠTARSKI SEMENJ V TRŽIČU Tradicija, po kateri poznajo mesto tos so se organizator za nekatere spremembe udi pri ureditvi prometa in postavitvi stojnic. Tržič, septembra - Že Valvasor je hvalil Tržičane, da znajo prodajati izdelke svojih rokodelcev daleč naokrog. To niti ni čudno, če vemo, da so mestu podelili trške pravice pred več kot pol tisočletja. Čeprav je tradicija Šuštarske nedelje z obveznim sejmom dosti krajša, pa v Tržič privablja iz leta v leto več razstavljalcev in obiskovalcev. Za prvi sejem - ta je vedno prvo nedeljo v septembru - so na ulice postavili komaj sedem stojnic. Letos se organizatorji iz Turističnega društva Tržič lahko pohvalijo, da je na 27. Šuštarski nedelji sodelovalo blizu 300 razstavljalcev iz mnogih krajev Slovenije, obiskovalcev r>a so našteli skoraj 60 tisoč. Čeprav so v nedeljo zjutraj trgovci še zmajevali z glavami, zakaj prihaja tako malo ljudi, je bila gneča od opoldneva do večera naprej nepopisna. Vsak je nam- reč hotel najti kaj primernega zase po ugodni ceni, kar je veljalo tako za obutev kot oblačila kot drugo blago za vsakdanjo rabo. "Prednost letošnjega sejma je vsekakor bila, da smo središče mesta zaprli za promet, kar je omogočilo tudi boljšo in preglednejšo postavitev stojnic. Žal moram ugotoviti, da se je nekaj razstavljalcev hotelo izogniti plačilu pristojbine s prodajo izven dogovorjenih mest na Deteljici in ob poti v Tržič. Tudi vsi tržiški gostinci še niso pripravljeni sodelovati pri skupnem pokrivanju stroškov prireditve. Vseeno lahko ugotovim, da je bila tudi letošnja suštars-ka nedelja uspešna. Ob sejmu smo pripravili pestrejši in zanimivejši program prireditev, med katerimi je bilo dovolj izbire za razvedrilo mladih in starejših. Za bodoče si želimo, da bi se Peko, kot največje podjetje v občini, še bolj vključil v spremljajoče prireditve, veseli pa bi bili tudi širšega sodelovanja slovenske čevljarske industrije," je predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik ocenil letošnje dogajanje ob Šuštarski nedelji in cilje za prihodnost. Na semanji dan se število ljudi v Tržiču poveča za nekajkrat. Mnenja razstavljalcev in obiskovalcev Damijan Štamcar iz Tržiča: "Kot prodajalec v trgovini Peko že 14 let sodelujem na sejmu. Letos smo prvič prodajali le na dveh stojni-Dopoldne je bil obisk bolj slab, zato smo bili malo razočarani. Ni nam težko delati še v nedeljo, saj ie sejemsko vzdušje nekaj posebnega. Čeprav v tovarni in trgovini ne poznamo "plave-ga ponedeljka", kupčijo ponavadi zvečer zalijemo na veselici, noge pa razgibljemo ob plesu." cah zunaj. Katarina Markič iz Bistrice: "Izdelava copat je družinska tradicija, enako tudi ud-eležba na sejmu. Od začetka do danes se je marsikaj spremenilo; stojnic in blaga je res več, žal pa je kupna moč mnogih obiskovalcev manjša. Ker sem že v pokoju, le pomagam mlajšim iz naše družine pri prodaji na sejmu. Sama si rada ogledam tudi katero od sobotnih ali nedeljskih prireditev. Šuštarska nedelja je vedno prijetna, samo da je lepo vreme! U 1W Meri Rozman - Logar mr. ph. TRŽIČ, TC DETELJICA, TEl_/FAX: 064/53-526 DEL ČAS: I. -1»., SOBOTA «.30.12. T.C. DETELJICA, TRŽIČ, tel.: 064/52-262 Odprto: 9. -12. in 15. -19. sobota 9. -13. £aji»sirupi» kozmetika* sanitetni matkrial i ^arall 7.a merjenji pritiska«nogavice za krčne žile •otroški program : chico. nuk» velika izbira igrač DRO rit^lM TRGOVSKI ~~^| <4| Predllnlšk« GERIJ A CENTER BPT, Iška 16. TRŽIČ • velika Izbira blžuterlje • ženska kozmetika, parfumerlja • rnoška kozmetika, brivniki • Plenice PAMPERS. vse za nego otroka, stekleničke AVENT In DISNEY. vozički HAUCK. avtosedežl • vse za higieno (vložki ALVVAIS). DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI ! VEDNO KAJ NOVEGA: LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hym«d, Tržič, d.o.o., Pot n« polje SO, Pristava M : 064/57-577 UGODNI PLAČILNI ROKI IN RABAT! SALON POHIŠTVA COMMERCt PtVtMOOdnO pnxl4/50-557 VSE vrsti: ihhiistva za v is dom AKCIJSKA PRODAJA • pisalne mize 8.500 SIT • omarice za čevlje 7.000 SIT • jogljl vseh vrst ZELO UGODNO • sedežne garniture od 56.715 SIT dalje Odprto: <*t 0, dn 12. ure in mi|.i 16.45 galski raj 17.00 Poklici 17.30 zemlja m ljudje 18.00 Prva pohcijs y Poataja ih m i itudim... 19 00 «£*Zna dežela danes 19.30 čas v JE 2000 Kultura 20.15 7abavna °pdaja 22.00 Čas v sliki - Večerni S*™? 2235 Dokumentarna oddaja Mi ,)ort 040 HeMo Austria, ^«llo Vienna, ponovitev 1.10 Človek ^ver, francoski film 2.45 Por-^^a/lOOO mojstrovin vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 15.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Izmenjava programa z LO-KATV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Investicija v znanje - investicija za življenje (predstavitev izobraževalnih programov Ljudske univerze Kranj) 20.40 Tajchi 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Več veš, več veljaš: Konflikt z okoljem (v živo) 22.00 Slovenski šopek: Glasbeno srečanje - Koroška Gorenjski 22.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 16.50 Športni utrinki 17.00 Zabavno glasbena lestvica in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa ćT—* radio_trig!av M'96 MHz 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Pogovor o splavu 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Kviz 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - oddaja o kulturi Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na ra|žo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit CE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet i/ zdravnikove torbe 18.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf K,NO, SREDA CENTER amer. epski spekt. MALI BUDA ob 18., 18. In 20. uri STORŽIČ fsradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR prem. amer. kom. KRE ^ENČKOVI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. KREMENČKOVI ^ 18. uri ŠKOFJA LOKA amer kom NORI DETEKTIV ob 18.30 in ?0 30 ur. 10.00 Otroški rpogram 10.45 Tedenski izbor 13.00 Poročila15.30 Krog prevare, angleška drama 16.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falke.nau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova Gledališče Rayja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Utemeljen sum, ameriška nanizanka 12.50 Videostrani 13.00 Euro-vews 13.55 Kinoteka: Visoka Sierra, ameriški (čb) film 15.30 V vrtincu 16.15 Sova, ponovitev 17.30 Že veste 17.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 17.55 Maribor: nogomet -pokal pokalnih zmagovalcev, prenos 20.05 Moški, ženske 21.10 Umetniški večer: Dediščina Mana Raya, nadaljevanka; Velika obdobja evropske umetnosti 23.00 Akcent 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monoton 13.10 Pozejdonovi vrtovi, dokumentarna serija 14.05 V avtobusu, humoristična serija 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.20 Finnegan, začni znova, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglasbena oddaja 21.40 Poročila 21.45 Poslovni klub 22.35 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.25 Sanje brez meja 16.40 TV koledar 16.50 Klub vsemu. Juha, nadaljevanka 17.55 Pokal prvakov 20.15 Hrvaški olimpijski dan, posnetek 21.00 Evroliga 22.00Kljub vsemu, Julija, nadaljevanka 23.10 Top DJ Mag L A 7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.50 Spot tedna 13.55 CMT 14.30 Borza dela 16.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video Sralnica 18.30 Benny Hill 19.00 oročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetos-kop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Charlie prihaja ponoči, ameriški film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Zeleno je resje, nemški film 12.00 Lov na gorile 12.10 Med časi 13.00 čas v sliki, ponovitev 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Pogledi od strani, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija Bulow-bogen 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Otroška zdravnica Angela, nadaljevanka 21.45 Pogledi od strani 21.00 MacCvver 22.50 Potovanje v Tunis, nemški film 0.25 čas v sliki 0.30 Tisoč oči dr. Mabuseja, kriminalka 2.10 Videostrani/umetniki za lepši svet T¥ AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.00 Nogomet 15.00 lipova ulica 15.30 Kolumb in doba odkritij 16.15 Moja najljubša pesem 17.00 Prelomni čas 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Gaud.max 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Josef Hader - v kleti 21.55 Kuharski mojstri 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 Poslušnost in orekanje poslušnosti 23.25 Nočni studio 0.25 Videostrani/umetniki za boljši svet y vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 15.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Skok z elastiko na Trati - 2. del oddajo pripravil J. Marenk 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Miha Pavliha (v živo) 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Ali Plesna šola Step by step iz Kranja dohiteva Urško? 21.45 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 3. oddaja 22.30 Videostrani 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 9.50 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Iz zgodovine naših Krajev 18.00 Voznik na cesti 19.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kriminal v slovenski prestolnici 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 3. oddaja o plesu 17.00 Peter Orehar - kontaktna oddaja 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Mu-sic machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R T 11 Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Barbara Zupan 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved do- Sodkov 8.30 Jutro je tudi takšno .30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit ilMGlAV JESR 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 18.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. epski spekt. MALI BUDA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ /aradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. kom. KREMFNČKOVI gb 18 in 20. uri BLED amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer kom. KREMENČKOVI ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NORI DETEKTIV ob 18.30 in 20.30 uri TVSifll 9.35 Otroški program 10.05 Tedenski izbor 13.00 Poročila 14.10 Film tedna: Tri najboljše stvari v življenju.nizozemski film 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo. TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, nanizanka 23.05 Utemeljeni sum, ameriška nanizanka 23.50 Mačkolovec, ameriški film 13.00 Euronevvs 15.00 Videostrani 15.50Tedenski izbor 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 21.00 Zgodba o Elizabeti Nietzsche, dokumentarna nadaljevanka 22.00 Obiski 23.00 Posnetek koncerta ali gledališke predstave 0.00 TV jutri nora TV 23,15 X-!arge Nightline 1.25 Kobra, prevzemite 2.10 Aktualni teletekst 2.15 Umetniki za svet TVHI 8.00Dobro jutro 10.05 Šolski TV program 11.30 Super babica, serija za otroke 12.00 Poročila 12.05 Divja vrtnica, serijski film 12.40 Monoton 13.00 Nejasnosti o duplinah, dokumentarna serija 13.45 V avtobusu, humoristična serija 14.30 Severna obzorja, serijski film 14.55 Gomila laži, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Človek brez domovine, ameriški film 22.45 Slika na sliko 23.50 Filmi Luisa Bunuela: Dnevnik neke sobarice 17.15 Kljub vsemu, Giulia, serijski film 18.15 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.10 Beverly Hills, serijski film 21.00 Sejemski gospodarski vodič 21.10 Ročk koncert 22.10 Peta prestava 22.45 Umori, serija 23.35 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetos-kop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 14.15 Spot tedna 14.20 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.50 Spot tedna 16.55 Na velikem platnu 17.10 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Charlie prihaja ponoči, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 21.25 Poročila 21.35 Teden na borzi 21.55 Pet dni v juniju, francoska drama 23.35 Spot tedna 23.40 Album show. glasbena oddaja 0.30 Erotični film 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Jolly Joker 10.15 Tisoč oči dr. Mabuseja 12.00 Živalski raji 12.10 Loto studio i2.15 Domača reportaža 13.00 as v sliki 13.10 Mi 14.00 Primarij Trapper John 14.45 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Sanjski kamen 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčk-ovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija v Bulpvvbognu 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi vstran 21.30 Zajtrk pri njej 23.10 Čas v sliki 23.15 Večerni šport 23.35Jackie in Denise prijateljstvo na življenje in smrt 1.10 Izlet v TUnis 2.45 Aktualni teletekst 2.50 Umetniki za svet TV AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 14.50 Umetniki za svet 15.00 Lindenstrasse 15.30 Izlet v včeraj 15.35 Zakaj sem rekel da? 17.30 Goroseki 18.00 Policijska postaja 1, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dokumentarni film 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 čas v sliki 22.40 Popolnoma vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 15.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Izmenjava programa z drugimi LOK. TV 20.00 Šuštarska nedelja v Tržiču - 2. del (oddajo pripravil J. Marenk) 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregied 20.35 Otvoritev razširjene trgovine Nada v Gren-cu pri Škofji Loki 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Kolovrat domačih viž: Ansambel bratov Poljanšek 21.50 Film 23.30 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.300d tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za iziet 16.30 Zrcalce, zrcalce 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek - družinski kviz 22.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Pretirana navezanost, gost: Primož Škoberne 10.40 Informacije - zaposlovanje 10.20 Zaupni telefon - zate 97-83 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Otvoritev modnega sveta lady-man 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 II. oddaja o plesu - Štep by step 19.30 do 24.00 Večerni program - Taki smo Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. film KREMENČKOVI ob 18.30 in 20.30 un KOMENTAR Poroka med sorodniki Je ponudba, ki jo je predsednik SKD Lojze Peterle izrekel na strankinem taboru, o pripravljenosti zdruiiti se z SLS, mišljena povsem resno ali pa je bila terminsko ob pravem času ter ob čedalje večjih vsebinskih razhajanjih s to stranko le prikrita ironija - podobno kot njegov nasmeh ob ugotavljanju "levičarstva" SDSS - še ena v vrsti podobnih in s podobno zavrnitvijo? Kronologija taknih ponudb je namreč bogata in sega v sam začetek "slovenske pomladi", izražali pa sta jih tako rekoč ober stranki, čeprav iz različnih izhodišč in vsaka iz drugačnih potreb (da ne rečem vizij). Sorodnost v programih, celo temelječih na krščanski etiki, ki jo obe strani priznavata, bi zamisel o združitvi samo podpirala. Še korak večje bil storjen, predsednik SKD se je vnaprej odpovedal predsedništ-vu združene stranke, za združitev pa bi bil pripravljen zapustiti celo svoje ministrovanje in ministrovanje kolegov iz stranke, torej izstopiti iz vladne koalicije in pozabiti na ustvarjanje nove, dvostrankarske. In, komu pravzaprav je bila ponudba tokrat ponujena, Podobniku? Ali morda bolj dr. Drnovšku? Ljudstvu, zbranem na vsestran-karskem taboru, ki mu je dovolj sorodstvenih peripetij in bi jih rado zminimaliziralo s pomočjo (krvoskrunske?) zakonske postelje, tradicionalnega terapevtskega pripomočka? In potem druga stran reče kovanju več Janez Poštrak želez hkrati sedenje na več stolčkih - snubljenje pa tako! Ni rečeno, da se bo kdo našel, ki bo v najnovejši ponudbi SKD videl konkretiziranje gesla Spo-menke Hribar: zaustaviti desnico. Ampak to so ljudje hitrih odločitev, "demosovci" v (samo)obrambi, ki neradi razmišljajo sebi v prid; varni in močni hkrati so le v množici, zagrenjeno vpijoči o vsakovrstnih krivicah in zatiranjih. Sebi v prid bi namreč lahko vzeli hipotetično različico o pametnem Drnovšku, ki je sit Peterleta - ki ga po zagotovilih in prepričanju opozicije članstvo tako ali tako sploh ne mara, itd., glejte različna Pisma bralcev -ga nasilno odstranil iz vlade ter začel uresničevati predvidevanja desnice, namreč komunistično diktaturo (še enega) predsednika Kučana. Uboga stranka, SKD, bi bila izničena, kariere vodilnih bi šle za zmeraj po zlu - no, ne za zmeraj; v združeni stranki bi katerega že še porabili, iz hvaležnosti in zaradi političnih zmožnosti samoohranitve. Združeni bi se potem spet združili in združeno zahtevali nove volitve, hkrati z lokalnimi • nič hudega, če bi se malo zavlekle - tudi državnozborske. Če pa bi - samo za primer - tako združeni po neki čudni logiki vendarle na volitvah ne zmagali, bi volitve pač razveljavili (podkupljene, kot bi bile). In Slovenci bi zaživeli pravo politično življenje. Kot ga imamo baje radi in smo ga vajeni. Levo - desno. Sovražnik je znan in razviden. "A pojavil se je človek, sicer bivši komunist in sorazbijalec prve in edine Demosove vladavine, vendar nekdo, ki obljublja to, kar smo upali: boj proti komunistom, njihovim otrokom in vnukom, proti sistemu, ki so si ga ustvarili, da bi na veke vekov obdržali priborjene privilegije in nakradena bogastva doma in v tujini." Pa "Kaj potem, če bi to pomenilo novo državljansko vojno, nova sovraštva in nove tragedije.'" In "zob za zob, oko za oko!" (Citati: D. Dolenc, v Slovencu in v (sobotnem) Delu). Desnica ima svoje Žide in ima svojega vodjo, ima komaj dobljeno državo in, oh, ljudstvo, ki sta ga spridila demokracija in (napačni privesek) pluralizem. Pa kakšna stranka na svojem taboru. PREJELI SMO Kdo je plačal celostranski oglas g. Šketi? V časopisu Delo ie bil v soboto, dne 3. septembra 1994, objavljen celostranski oglas, s katerim gospod Jože šketa prepričuje volivce, naj podprejo njegov predlog za spremembo Zakona o denacionalizaciji. Morda volivcem ni znano, da je cena celostranskega oglasa 1,092.000,00 SIT, kar je več kot 14.000 DEM. Tako je prvo vprašanje, ki se bralcu oglasa g. Škete s pompoznim naslovom "Javni poziv" postavlja, kdo je ta oglas plačal. Gre vendar za propagiranje pobude posameznika in marsikdo se lahko utemeljeno vpraša, ali je interes g. škete za objavo oglasa res tolikšen, da je bil pripravljen iz svojega žepa plačati več kot 14.000 DEM. Delavec s povprečno plačo, ki jo uspe zaslužiti v naših družbeno ekonomskih razmerah, gotovo nima niti sredstev, niti volje, da bi plačeval tolikšen znesek za propagando neke ideje, za katero se ob natančnejši analizi pokaže, da gre zgolj za poskus destabilizacije pravnega sistema in demokratičnih svoboščin. Pa vendar: če je g. Jožef šketa oglas plačal s svojim denarjem, je zadeva pravno čista. Ce pa je bil plačnik nekdo drug in ne g. šketa, potem pa je zadeva precej drugačna in vsaj vredna natančnejšega pregleda. Znano je, da se za pobudo g. šketa skriva Konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja. Znano je tudi, da so člani tega konzorcija predvsem direktorji in managerji tistih podjetij, ki so v postopku denacionalizacije zavezanci za vračilo v naravi. Z drugo besedo: Konzorcij sestavljajo direktorji in manegerji (zaenkrat le vedno) družbenih podjetij. Če bi se izkazali, da je bil oglas plačan Z denarjem, katerega od takšnih družbenih podjetij, pa bi to pomenilo nedopustno in nezakonito razmetavanje družbenega premoženja in oškodovanje družbene lastnine. Kot da nt dovolj že podcenjeno lastninjenje, ki si ga obilno privoščijo prav tisti, ki so se ob spremembah političnega sistema znašli na vplivnih mestih v gospodarstvu. Glede na navedeno naslavljamo "javni poziv" tudi g. Jožefu Šketi samemu. Pove in dokumentira naj, kdo je plačnik celostranskega oglasa, s katerim je prejšnjo soboto v časopisu Delo propagiral svojo pobudo za vložitev predloga za spremembo Zakona o denacionalizaciji. Odgovor bo nedvomno zanimiv tudi za tiste subjekte, ki so v naši državi zadolženi za zakonitost in preprečevanje protipravnih ravnanj. Pričakujemo, da Slovenija ne bo znova padla na izpitu, da je pravna država. ZLRP SLOVENIJE Predsednica podružnice Logatec Anica Tolazzi Loka 3, 61370 Logatec Spoštovani gospod veleposlanik Republike Hrvaške! Dovolite mi, da Vam opišem neljubi dogodek, ki zelo slabo vpliva na rezultate Vaših naporov, s katerimi želite doseči čim boljše odnose med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Neljubi dogodek se je pripetil dne 27. 8. 1994 ob 9.20 uri v pristanišču na Brionih. Z družino sem se odločil obiskati Nacionalni park in si ogledati brionske znamenitosti, vozovnice sem kupil v Fazani pri turistični agenciji "BRIU-Nl". Po prihodu ladje v pristanišče in izkrcanju, je vodička g. Zora MARKOTIC dvignila lopar, na katerem je bilo napisano, da pri njej poteka vodenje v hrvaškem jeziku. Ker je bila tedaj edina, ki je opravljala vodenje, smo šli pač k njej. V skupini nas je bilo približno 11 Slovencev, 12 do 14 Hrvatov, 4 Italijani in kakšnih 6 Nemcev. Uvodoma nas je pozdravila in nam zaželela dobrodošlico na "Jadranskih Havajih" in pri tem dejala, citiram: "Vrlo sem zadovoljna, što ste se okupili u tako velikom broju svi, koji ste Hrvati, se osiječate Hrvatima pa, vidi, i PODA EPSKI HRVATI, koji dolazite k nama sad, kad vama je ponestalo mora." Ob takem nagovoru smo ostali popolnoma brez besed. Lahko mi verjamete, spoštovani gospod ambasador, da nisem plačal potovanja na "Jadranske Havaje" zato, da mi bo nekdo, ki je javni delavec, predstavlja uradno potovalno agencijo in se ukvarja z Vaši državi prepotreb-no dejavnostjo - turizmom, zganjal politiko na tako nizkem in pouličnem nivoju, pri tem pa gnusno ignoriral celoten narod. Povedati moram, da je tudi med nadaljnjim vodenjem po otoku vztrajno ignorirala besedo Slovenec in slovenski, čeravno smo bili Slovenci v zgodovini Istre še kako prisotni. Odkrito moramo priznati, da smo Slovenci tudi v obdobju osamosvajanja Republike Hrvaške izdatno pomagaliv finančnem, materialnem in moralnem smislu doma in v tujini, dokler se Vaša diplomatska dejavnost ni razvila do današnje stopnje. V tem obdobju nikomur še na misel ni prišlo, da bi si nas drznil prekrstiti v Podalpske Hrvate. Njeno treznost lahko ocenite tudi s pomočjo podatka, da je razlagala, kako je objekte, vile in Vango koristil komunistični mogul Josip Broz, danes pa jih za svoje delo uporablja dr. Tudjman. Gospod ambasador menim, da ste človek sposoben pravične presoje in Vam pošiljam to odprto pismo v oceno pravičnosti in poštenosti. Lepo pozdavljeni! Vitomir Sternvn, Gasilska 10, Kranj Naš materni jezik pastorek tudi v Šk. Loki V zadnjem času vedno bolj pozabljamo na največjo vrednoto našega naroda, na slovenski . . Časopisni članki so polni tujk, le redko novo podjetje ima preprosto slovensko ime, na računih v lokalih m trgovinicah pa se nam zahvaljujejo v angleškem jeziku Seveda smo lahko ponosni na to, da nas mnogi tujci pohvalijo in so začudeni nad tem, da toliko Slovencev govori kak tuj jezik. Še bolj pa bi morali biti ponosni na svoj materni jezik. Lepa je naša dežela, njen biser pa starodavna Šk. Loka. Letošnje poletje je bilo zelo radodarno s prijaznimi toplimi večeri. Po daljšem času je bilo spet možno posedeti na Homa-novem vrtu, poklepetati s prijatelji, si potešiti žejo z vrčkom hladnega piva ali se osvežiti s sladoledom. Tudi postrežba je bila hitra in prijazna. Mizice so nežno osvetljevali soji sveč, cerkvena ura pa je neprestano opozarjala, da se bo treba kmalu posloviti. Pot domov nas je vodila mimo trgovine UNITED COL-ORS OF BENETTON. Pa to še ni vse, kot v posmeh nam ponujajo blago s popustom v več tujih jezikih, le v našem slovenskem ne. Najhuje pa je to, da se tako oglaševanje že ponavlja, in da nič ne storimo zoper to. Naj bo ta sestavek prijazno opozorilo lastniku trgovine, prosimo ga, da pokaže večje spoštovanje do našega mesta in meščanov, še posebej pa do svojih kupcev. Saj res, ob vsej konkurenci med trgovci, nam v tej trgovini sploh ni treba kupovati. • V. T. Parkirnina ali kaj drugega? Kot dolgoletna ljubiteljica Bohinja se oglašam, ker ga zadnje čase tako v osrednjih medijih kot celo v TV dnevniku, prikazujejo v zelo neprijazni luči. Ko človek zasliši besedo Bohinj, se mu nehote pričara pred oči temno globoko jezero, obdano z obeh strani z visokimi gorami, ob izteku pa idilična cerkvica sv. Janeza z mostom prek Savice. Ni kaj reči, raj pod Triglavom. A glej ga šmenta, novinarje, ki te dni poročajo o Bohinju, ne zanima ta idilika, pač pa čisto navadne človeške zadeve, kot je na primer parkirnina, ki jo mora turist plačati za svojega jeklenega konjička. Do neke mere razumem ljudi, ki do nedavna niso bili vajeni, da kdo na ta način posega v njihove mošnjičke, a človek se le vpraša, zakaj poročevalci zganjajo tak hrup zaradi parkirnine samo v Boninju. Kolikor vem, turisti plačujejo parkirnino tudi na Bledu, v obmorskih mestih, Ljubljani in še kje, in zakaj je ne bi še v Bohinju? Narobe bi bilo, če bi na ta način zbran denar odtekal neznano kam, a tega ne more nihče trditi. Dokazi so tu, parkirnina se namensko porablja za okolje (postavljeni so novi WC kontejnerji na obrežju, dnevno se odvažajo fekalije, čisti obrežje in še kaj bi se našlo). Za tako ravnanje bi morali domačim turističnim delavcem kvečjemu izreči pohvalo, novinarji pa - ali ne vidijo alt nočejo tega videti ali pa dajo vse v nič in vidijo le parkirnino. In zaradi tega se človek, ki spremlja to dogajanje, začne spraševati, komu je namenjena ta gonja, komu služi tako neobjektivno poročanje ali celo kdo stoji za tem Vse to ne koristi Bohinju pa tudi ljudem, ki ga obiskujejo, ne. Vsi se bomo morali navaditi, da moramo z enakimi merili ocenjevati stvari, pa da to velja tudi za novinarje, ki so bili tokrat zelo neobjektivni pri oceni ljudi, ki se resnično trudi JO, tlu bi bil njihov kraj izbran za najlepši turistični kraj v Sloveniji. Priznajmo si, da smo ekološ ko še zelo neozaveščeni in da se mačehovsko obnašamo do narave. Malo jih je, ki se trudi ju. tla bi ohranili lepoto še za prihodnje rodove, veliko j>a jih je, ki jim tega m mar. če si imel letos na počitnicah odprte oči, si lahko kljub prepovedi videl avtomobile postavljene skoraj do obrežij rek in jezer ali [>a po travnikih, videl kurjenje na neprimernih mestih, kopanje psov med kojialci in še precej podobnih cvetk. Z željo, da bi se nam vsem odprle oči za sočloveka in okolje, sem za parkirnino, še posebej tudi v Bohinju. Me boste tokrat podprtli, gospe in gospodje novinarji? (gospod Bule, gospa Koren itd.?) Milka Oblak, Ljubljana Hlapec Jernej in njegova davkarija! Naši predniki so se zelo bali takratnih tolovajev, dacarjev in raznih rokomavhov. Ti so te tako rekoč ob belem dnevu obrali do kože. Stražmojstri so imeli kaj dosti dela, da so nepridiprave spravili v keho za zapahe. In tako je bilo tudi prav. V današnjem "času" pa vsega tega ni več. Dacarji - dacarji so še ostali, saj država mora od nečesa pač živeti? No - ja, namesto dacarjev smo si omislili Ministrstvo za finance; bolj po evropsko se to sliši. In omenjeno ima v vsaki občini po eno "teto", ki poskrbi, da daš res cesarju, kar je cesarjevega - pa bodi zaposlen ali ne! Med te druge sem pahnjen tudi sam, zato sem zacvilil. Čudi me in sploh nisem vesel (prosto po političnih uvodih, op. p.), da sem letos dobil z Ministrstva za finance položnico za davke na dohodnino (beri nadomestila) za leto 1993, medtem ko sem prejšnje leto dobil celo vrnjeno vsoto po poračunu!? V dogledne m roku sem oddal na omenjeno Ministrstvo prošnjo za odpis vsote, ki naj bi jo bil dolžan kot "davčni zavezanec" moji državi. Vendar: na podlagi 118. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS št. 71/93 in na podlagi zbranih podatkov št. 416 - 7/94 z dne 11/5 - 1994 in 1/7 - 1994, je tričlanska delovna skupina - ugotovila, da sem dovolj "bogat" in prošnji ni ugodila! Za neplačanje omenjene vsote sledijo sankcije po členu 113. Za vsebino teh členov in paragrafov mi ni uspelo zvedeti. Izgleda, da je to tajnost finančne jurisdikcije, ali po svoje povedano, da je to vzgojna palica z nekoliko tršo gumo? Na oddelku Ministrstva za finance moje občine so mi v zagovor povedali, da je še mnogo, bolj kritičnih primerov od mojega. Verjamem! Z rokava so mi natresli primere, kjer imajo manjše plače, pa da imajo otroke v šolah, pa da so celo brez stanovanj... pa da morajo davek vseeno plačati, ker jim je namreč presežene tista magična številka... Ker pa je Država pornolzla kravo že do krvi, se je spravila na junca - in to ji še kako uspeva! Preprosto se vprašujem: ali nam je dano, da Živimo!, da životarimo!, ali da umiramo!? Nobena skrivnost ni, da se družba oddahne, ko izdihne klošar, brezposeln ali penzionist? še tako dobro napisani nekrologi so le ena sama hinavščina in farsa. Pri vsej stvari ni sporna samo vsota, ki jo dolguje m Državi. Boli me to, ker so mi znani primeri "davkoplačevalcev", ki jim po bogastvu ne sežem niti do gležnja, pa so dobli vrnjeno vsoto po poračunu. In prav ti (!) se ti v brk smejejo, čeprav si brke brijem! Ministrstvo odgovarja, da je to zato, ker \<> n med letom plačevali večji odstotek davka na promet uslug in storitev... Če bi mi to rekli moji trije vnuki, ki so tudi zelo brihtni, bi molčal, tako pa...? Vprašam Vas, kdo seže v žep za prometni davek, npr. obrtnik ali stranka? No in ta denar, ki je prišel iz davkoplačevalčeve roke, daje država kot velika "Dobrotnica" zopet nazaj že tako ogroženemu (?) obrtniku. Ta Vam je mogoče dostavil še kakšen račun od safanja ali kaj podobnega, za katerega velja tdajšava!? Brez komentarja Sicer se pa zavedam, da deluje kritika "od sjrodaj" na Vas "zgoraj" tako, kot bi z golobjtm peresom žgečkal po podplatih Izkušnje iz moje nelahke preteklosti mito potrjujejo! Prav za konec pa še to: Dokler ne bo imela moja država Finančne policije, ne bom(o) verjel(i) v pošteno delo politič nih m gospodarskih "ma:ilien cev", ki smo jim ob volitvah :aupah, /><>/;<■ rceeno, nasedli in od katerih je danes odvisna -tudi moja (ne)sreča! • Edvard Erzetič, Novi svet - Škofja Loka Razmišljanja Ko sedim v toplem, lepem poznopoletnem popoldnevu pod košato trto, me neka notranja prisila teži do tega razmišljanja. Pišemo 28. avgust 1994. Ta datum pa me spominja, da so prav na ta dna leta 1941 ustrelili okupatorjevi vojščaki v Spodnjih Grojah pet talcev za greh, ki zanj niso bili niti najmanj krivi. In, ker gre vsa stvar glede okupacije in surova, krvava dejanja takratnih gospodarjev naše dežele v pozabo, je prav, da si ta imena tudi zapišem, javnost pa prebere. To so bili: Franc Soklič iz Krnice pri Gorjah, Jože Repe in Karel Repe, oba iz Sp. Gorij, Ivan Zupan iz Nomenja pri Boh. Bistrici in Jože Pikon iz BI. Dobrave. Zakja so morali tako kruto umreti, tega odgovora ne bo dal nihče, vsa ta dejstva pa tonejo vedno bolj v pozabo. Jaz sem se ob mojem razmišljanju spomnil nanje in tudi na mnoge sotropine, ki jih je doletela enaka usoda teh petih v času v letih 1941-45. Morda sem si jih spomnil tudi za to, ker sem bil sam tudi na tej poti. V noči od 12. na 13. maj leta 1943, sem bil v begunjski celici smrti med še devetimi bosojenci. V lepem jutru pomadnega trinajstega maja 1943, so mene odstranili iz te skupine, ostalih devet so odpeljali v Nomenj pri Boh. Bistrici in jih tam pokončali. In, ako bi bil takrat tudi jaz pokončan, le kdo bi se danes še spomnil name, kakor se ne spomni nihče, razen morda ožjih sorodnikov, na vse tiste, ki so tako nasilno morali umreti, pa če bi ostal tam tudi jaz, tudi tega članka ne bi bilo?! Bila je pač vojna, da vojna, toda za koga in zakaj? Da so bogati še bolj bogati, revni še revnejši! 28. 8. so si povojne Gorje izbrale za svoj krajevni praznik in se je slavil z raznimi kulturnimi in drugimi prireditvami vsa leta do tedaj, ko se je Slovenija osamosvojila in so nove, "zdrave in napredne" oblasti začele spodrivati pridobitve NOB in obsodile enoumjelf Hočejo popolnoma zasenčiti in izbrisati narodnoosvobodilni boj, toda tega ne morejo uresničiti, kajti zgodovina ne bo izpustila časa v letih 1941 - 45 in tudi zavezniki NE! Po kruti in krvavi vojni je zasijala prava svoboda. Plesalo se je, vriskalo in pelo, pa tudi delalo se je brez praznovanj nedelj in praznikov, čeprav ob slabi prehrani. Koliko novih cest in železniških prog se je zgradilo s pomočjo mladinskih brigad, obnovila se je tudi vsa porušena domovina. Da, res se je delalo in gradilo in to z zavestjo, da si gradimo svoj boljši jutri, nihče ni gledla na plačilo za opravljeno delo. Kljub vsemu prestanemu, f$ bilo lepo in veselo, kajti, kdor ve in da je na lastni koži občutil suženjstvo in poniževanja, ta šele zna ceniti resnično svobodo! Veselja in plesa je bilo tudi dovolj, čeprav bolj na domač, preprost in ne drag način-Takrat je bilo dovolj, da jt kmet pripravil na svojem skednju koruzo za lickanje. Na lickanje se je zbralo vse iz vasi, staro in mlado, po opravljene" delu je bila malica m nato vaški godec, rajalo se je do zore. Ravno tako kolede ob božičnih praznikih, zopet pesem in ples do zore. V pozni jeseni in zim' so bili občni zbori raznih društev in za tem zopet ples m veselje. Da, tudi takrat je />•''' veselo in ne drago. Danes i^e mladina svojo sprostitev in zabavo v disco klubih, vsaj drugega, razen par veselic preko poletja, nimajo Danes vseh ten vaških običajev ni več, ni več družabnosti in ne vaškega petja-Vsak se zapira vase m sosed soseda ykorai da ne j>o:ria i''''' Vse preveč je škodoželjnost in \tnraU\a tinii V vaseh Veliko * tej razdvojenosti je pripomogli tudi televizija m modernizodr na sploh Je pa tudi res, dagrt razvoj časa vedno m hitr<•" Jjg •ivl/en/e m še prav irnu/o • J°M POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Tekoči računi za študente Kranj, 10. septembra - Z novim študijskim letom lahko študentje, pa tudi dijaki, poslujejo z bančnim tekočim računom, saj jim je to možnost ponudilo približno dve tretjini bank v Sloveniji. Projekt, ki ga je pri Študentski organizaciji Univerze vodil Sergej Požar, saj je za novi način bančnega poslovanja uspel Pridobiti 19 bank. Tekoči račun lahko odprejo študentje, ki prejemajo štipendije ali imajo druge redne dohodke. Od višine dohodka bo odvisno število čekov, ki jih bo študent dobil vsak fnesec, ter višina limita, ki omogoča kredit. Tako kot vsi drugi •metniki tekočih računov, bodo lahko tudi študentje poslovali prek bankomatov. Večina bank ponuja študentom tudi možnosti varčevanja in posojila za nakup knjig, šolskih potrebščin, računalnika, plačilo študija, potovanja in podobno. Na Gorenjskem lahko študentje tekoče račune odpro pri Gorenjski banki, Abanki, SKB banki in Poštni banki Slovenije. Republiške štipendije, ki jih je kar 70 odstotkov, bodo študentje Poslej prejemali na tekoči račun, če ga bodo seveda odprli. Kdor ima kadrovsko štipendijo, pa se bo moral o tem dogovoriti v Podjetju. Tudi študentski servisi naj bi v prihodnje zaslužke studentov nakazovali na tekoče račune. Študentska organizacija Je izdala brošuro "Bančno poslovanje za študente", ki jih seznanja z bančno ponudbo, brezplačno pa jo lahko dobe na vseh Info mestih Študentske organizacije. • Igor K. Gorenjski investicijski sklad ?ranJ' 12. septembra - Med ustanovitelji nacionalne finančne družbe je tudi Gorenjska banka, ki je ustanovila pet investicijskih skladov, med njimi je tudi Gorenjski investicijski sklad, ki ima sedež v Kranju. Vse upravljalske družbe v Sloveniji so razpisale 198,1 milijarde tolarjev kapitala, največ Nacinalna finančna družba, ki je razpisala 23 24,5 milijarde tolarjev kapitala. Gorenjski investicijski sklad je javno objavil prodajo rednih delnic 18. julija, nominalna vrednost delnice znaša 1.000 tolarjev, prodajna pa 1.050 tolarjev. Državljani bodo za vplačane certifikate prejeli delnice Gorenjskega investicijskega sklada, ta pa namerava certifikate vložiti v približno sto podjetij, v vsej Slovenije, večji poudarek pa bo seveda na Gorenjski. Delnice perspektivnih podjetji bodo imele pretežni delež, 10- do 20-odstotni delež naj bi imele naložbe v nepremičnine, poseben poudarek pa bo dan naložbam v vrednostne papirje z visoko stopnjo vnovčljivosti, ki naj bi imele 25-odstotni delež. Pri izbiri naložb si bodo lahko pomagali s podatki o podjetijih, s katerimi razpolaga Gorenjska banka in drugi ustanonovitelji Nacionalne finančne družbe (Abanka, Banka Celje, Dolenjska banka, Zavarovalnica Adriatic), zato bo lahko presoja veliko boljša. Direktor Gorenjskega investicijske sklada je Matjaž Maček, nadzor nad poslovanjem sklada pa so prevzeli: finančni direktor kranjskega Merkurja Albin Kordež, podpredsednik za trženje v kranjski Savi Janez Bohorič in direktor tržiškega Peka '"rane Grašič. BORZNI KOMENTAR Viceguverner Banke Slovenije v svojem obsežnem komentarju na eno od vprašanj novinarja, ali je centralna bančna ustanova pričakovala zaradi izdaje kratkoročnega blagajniškega zapisa z nakupnim bonom tak pretres na trgu vrednostnih papirjev in selitvi kapitala v takem obsegu s področja dolgoročnih vrednostnih papirjev (delnice in obveznice), v kratkoročni papir centralne banke, odgovoril, da je osnovna izhodiščna točka, na kateri se morajo poenotiti vsi interesi, ne glede na to, ali stoji za njimi Banka Slovenije, borza, vlada, ali katerakoli druga ustanova, ta, da je edina prava perspektiva našega gospodarstva njegova rast skozi večanje izvoznega povpraševanja. Namreč, če ne bodo ustvarjene razmere za takšno gospodarsko rast, potem je na dolgi rok irelevanta tako centralna banka kot borza. Če gledamo na trenutna dogajanja na kapitalnem trgu v tem kontekstu, potem so nekako razumljiva in opravičljiva, če bo vlada seveda dosegla zastavljeni cilj na makroekonomski ravni v neki dolgoletni, še znosni prihodnosti. Tudi drugi ukrepi, s katerimi želi vlada pokazati na resnost za dosego zgoraj navedenega cilja, so seveda tudi ostali vzporedni ukrepi, ki direktno sicer ne posegajo na trg vrednostnih papirjev, posredno pa vsekakor. To je vsekakor prizadevanje države na segmentu zniževanja tako pasivnih in posledično tudi aktivnih obrestnih mer poslovnih bank, pravkar sprejeti ukrep za nevtralizacijo deviznega presežka, ki preprečuje bankam, ki opravljajo posle s tujino, kratkoročno zadolževanje v tujini, da bi s tem zadostile kriteriju obveznega deviznega minimuma, ki se še vedno povečuje, to je prav gotovo tudi davčna politika in predvidene spremembe na tem področju,... Torej, kratkoročno imajo tečaji delnic močno negativen trend, tečaji obveznic, predvsem državnih, v smeri navzgor, seveda zaradi predvidevanj o tečajni politiki v naslednjih mesecih, ko bo verjetno devizna klavzula spet nekoliko bolj aktualna in z njo tudi obveznice. Na segmentu kratkoročnih vrednostnih papirjev nobenega pretresa. Konstantno veliko tveganja z blagajniškimi zapisi brez nakupnega bona, ki kljub tečajem okoli 90 % nosijo še vedno 10 % nominalni donos do zapadlosti ob netvegani naložbi, aktualni pa so očitno še vedno tudi posamezni deli nakupnega bona, saj se njihov tečaj giblje okoli 32.000 SIT za en del nakupnega bona. Če za konec pogledamo še borzni indeks, lahko ugotovimo, da se je od konca meseca avgusta, ko je dosegel nivo v višini 1.480,40 indeksnih točk, spustil na nivo 1.386,20, kar predstavlja padec za nadaljnjih 94 indeksnih točk oziroma 6,8 odstotka. Borzna posrednica Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNMSODAJM NAKUFNMTODAINI I HAKUNHBOnMN MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kanj, TOČ) 75,35 76,90 10,53 10,92 7,33 7,69 AVAL Bled, Kranjska gora 76,80 77,10 10,86 10,95 7,50 7,65 COR A Kranj CREDfTANSTALT Nbanka Lj. 76,20 77,20 10.60 11.00 7,20 7,75 EROS (Stari Mayr), Kranj 76.50 77,00 10,82 10,94 7,50 7,70 GEOSS Medvode 76,70 76,90 10.84 10,92 7,50 7,65 GORENJSKA BANKA (vae enota) 75,23 77,00 10,48 10,94 7,20 7,69 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 76,55 76,99 10,60 10,90 7,40 7,55 UDA-tržnlca Ljubljana 76,90 77,10 10.78 10,90 7,45 7,60 ILIRI KA Jesenice 76,30 76,80 10,72 10,90 7,35 7.55 INVEST Škofja Loka 76,60 76,99 10,80 10,94 7,10 7,70 LEMA Kranj 76,60 77,00 10,80 10,90 7,30 7,70 MiKEL StraHič* 76,60 77,10 10,80 10.92 7,58 7,80 PBS d.d. (na vseh poštah) 75,00 76.55 10,05 10,80 7,00 7,55 SHP-Slov. hran. in po*. Kranj 76.60 77,00 10,75 10,90 7,40 7,60 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,50 77,00 10,25 10,90 7,25 7,70 SLOGA Kranj 76,20 77.00 10,40 10,95 7.25 7,60 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,23 10,48 - 7,20 SLOVENIJATURJST Jesenice 76,25 76,80 10,73 10,86 7,37 7,54 ŠUMKranl 76,70 76,90 10,84 10.92 7,50 7,65 TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka 76,70 77,10 10,85 10.95 7,40 7,80 TALONZg. Bitnje 76,70 77,10 10,85 10,95 7,40 7,80 TEKTOURS Domžale 76,50 77,20 10,75 10,95 7.40 7,70 UBK d.d. Škofja Loka 75,60 77,00 10,60 11.00 7.42 7,65 MLFAN Kranj 76,80 77,00 10,87 10,92 7,55 7.65 VvlLFAN Radovljica, Grajski dvor 76,70 77,00 10,82 10,92 7,50 7,65 ZORI Kamnik 76,40 76,80 10.82 10,89 7,40 7.60 POVPREČNI TEČAJ 76,30 76,99 10,69 10,93 7,37 7,67 Pti Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnica, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: ■ ČISTEGA ZLATA IN NAKITA m VREDNOSTNIH PAPIRJEV m TV JIH VALUT • UMETNIN IN STARIN m UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41, Kranj, teh: 064/211-2S6 MINIMUNDUS - majhen svet ob Vrbskem jezeru Obisk popularne znamenitosti ob Vrbskem jezeru je svojevrstno doživetje za vso družino. Več kot 150 miniaturnih modelov avstrijskih in največjih poznanih svetovnih palač, gradov, cerkva ipd. popestrijo modeli vlakov, ki vozijo po Minimundusu in modeli plovil v kanalih. Minimundus je odprt vsak dan od 8.30 do 18. ure. Cene vstopnic so: odrasli 75 ATS otroci 20 ATC (6 do 15 let) skupine 58 ATS (nad 10 oseb) starejši nad 60 let 45 ATS (skupine) ? obiskom Minimundusa tudi posredno pomagate avstrijskemu društvu "Rešite otroka", ki ga Minimundus izdatno podpira pri njegovih prizadevanjih na področju pomoči mladim. ti/MM MARUTI y AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON: Pon. - petek od 8.-12. in od 14.-18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 NOV MODEL MARUTI 800 DX CJTY STAR S K A TAl JZATORJKM j 1,390 ))KM ^MERKUR Čas primeren za pleskanje in barvanje še ni minil! Hladni dnevi bodo prijetnejši v svežem, barvitem in urejenem domu. od 12. do 17. septembra SAMO v Merkurjevih prodajalnah: LESOL, Color, 4 litre, tik, palisander, oreh, brezbarven COLOMIN, Color, 0,75 kg, rjav, bel, črn nitro razredčilo UNIVERZAL, Color, 1 liter BELTOP, ^^^-^^ Belinka, 4 litre, oreh, palisander, brezbarven BELTON, <^ Belinka. 4 litre,Nwh, palisander, brezbarven vodni lak za parket, Belinka, 4 litre \V zaščitni premaz za les BIOTAN, J Tanin, 1 kg, palisander, brezbarven, quebracho ^-^Ifllatna lak lazura BIOTAN,^n Tanin.1 kg, palisander, brezbarvna, quebi|acho beia7 zidna dlsperzijska barva, Belež, Stabii/30 kr7" ( Zaloge so omejene! Z Merkurjevo kartico zaupanja lahko barvate še najmanj 4% in največ 8% ceneje! 2.530,00 ^520,00 299,00 3.390C0O 2.290,00 .950,00 490,00 610,00 1.880,00 3309 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu: Prihodnost je v odpornejši sortah V Resju so odpornejše sorte škropili trikrat ali štirikrat, ostale pa 14-krat do 16-krat. "V sadovnjaku imamo štiri hektarje nasada odpornejših sort jablan, starih od pet do sedem let. Lani smo v njem pridelali pet ton sadja, medtem ko ga bomo letos, ko je del že v polni rodnosti, okoli 60 ton. Ta količina, ki predstavlja desetino celotnega pridelka, je za nas velik zalogaj; še posebej zato, ker nam pred leti ni uspelo zgraditi manjše hladilnice za 50 do 100 ton sadja," pravi Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje, in poudarja, da je trajnost jesenskih jabolk omejena na čas do konca septembra oz. do sredine oktobra. * V čem se odpornejše sorte razlikujejo od klasičnih? "Prihodnost sadjarstva je v odpornejših sortah. Pridelovanje ie manj nevarno za okolje in tudi pridelano sadje je bolj zdravo. Dovolj pove podatek, da smo letos odpornejše sorte jablan škropili le trikrat ali šitirk-rat, medtem ko smo ostale 14-krat do 16-krat. Razmerje v škropljenju je ena proti štin." * Kakšne so vaše dosedanje izkušnje z odpornejšimi sortami? "V nasadu imamo poleg treh glavnih sort (alkmene, lord lam-burne in priolov žlahtnik) še blizu dvajset drugih odpornih sort. Da bi ugotovili, katere od teh najbolj ustrezajo našim podnebnim in vremenskim razmeram ter tržnim potrebam, smo k sodelovanju povabili tudi strokovnjake iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Ugotavljamo, da je večina sort prezgodnjih in da so le nekatere, kot, na primer, francoska florina, ameriški priam in kanadska libertv, primerne za večjo tržno pridelavo." * So potrošniki seznanjeni z odpornejšimi sortami? Slabo! Da bi popularizirali uživanje sadja v jesenskem času, ko ga je največ in je najcenejše, smo izdali poseben letak in ga razdelili potrošnikom. Ob tem, da vsak državljan Slovenije poje le od 8 do 14 kilogramov sadja na leto in da ga v Avstriji še enkrat več in v Italiji celo trikrat več, se tudi sprašujemo, ali je ozaveščanje javnosti naša naloga ali naloga poslovne skupnosti za sadjarstvo, države, potrošnikih organizacij..." Jesenska jabolka po 40 in 45 tolarjev Ker ljudje slabo poznajo odpornejše (Jesenske) sorte, so se v sadovnjaku Resje odločili, da jim ponudijo jabolka po nekoliko ugodnejših cenah. V dnevni prodaji bodo po 45 tolarjev za kilogram, za šole pa bodo še pet tolarjev cenejša. Jabolka za ozimnico po 50 in 60 tolarjev Jonatan, zlati delišes in še nekatere stare sorte jabolk prvega kakovostnega razreda bodo prodajali po 50 tolarjev za kilogram, elster, idared, jonagolcL koksoranino reneto in (loster enake kakovosti po 60 tolarjev, jabolka druge akovosti pa po enotni ceni 40 tolarjev za kilogram. Z obiranjem zimskih sort bodo začeli 19. septembra, prav tako tudi s prodajo. * Kolikšen pridelek sadja pričakujete letos v Resju? "Ocenjujemo, da ga bo približno toliko kot lani oz. nekaj več kot petsto ton. Največ bo zlatega delišesa, idareda, jonatana, jonagolda in glostra. Sadje jc kakovostno. Toče ni bilo, ponekod smo imeli nekaj težav le s škrlupom. Predvidevamo, da bomo tudi letos večino sadja prodali posameznikom in le manjši del sindikatom in menzam." * Bo tudi sicer v Sloveniji letos dovolj jabolk? "Slovenski sadjarji bodo letos nabrali skupno okrog 65 tisoč ton jabolk ali 13 tisoč ton več kot lani. Čeprav bo velik del tega sadja zaradi škode, ki jo je marsikje v Sloveniji povzročila toča, končal v predelavi, bo pridelek zadoščal za domače potrebe." * Bo država zaščitila domače pridelovalce? "Ker je Slovenija v podobnem položaju kot Avstrija (obe se namreč pripravljata za vključitev v Evropsko unijo), bi se morala zgledovati po naši severni sosedi, ki domače pridelovalec sadja prepušča notranji konkurenci, navzven pa jih zelo ščiti. Če je domačega sadja dovolj, tako kot ga je letos, prepove uvoz; ob pomanjkanju pa določi uvozne kontingente in uvede uvozne dajatve (prelevmane). Slovensko sadje bo letos pri izvozu nekonkurenčno z italijanskim, saj Italija subvencionira izvoz z 20 tolarji za kilogram, Slovenija pa le z devetimi. Zanimiv je tudi primer Hrvatske. Čeprav ima malo domačega sadja, so njegovi pridelovalci navzven močno zaščiteni. Tisti, ki bo hotel uvažati sadje na trg naše južne sosede, bo namreč moral plačati 35-odstotno carino in še 20 tolarjev prelevmana." • C. Zaplotnik Državno tekmovanje oračev Šifrer enajsti Kočevje - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje sta v petek in soboto pripravila na farmi Mlaka pri Kočevju državno tekmovanje oračev v oranju na strnišču in ledini. Med desetimi ekipami je zmagalo Prekmurjc, ekipa Gorenjske pa je bila deveta. Aleš šifrer iz kranjske Sloge, sicer drugi na gorenjskem tekmovanju, je bil enajsti, Jože Zver iz KŽK-jevega posestva Trata pn Skofji Loki, ki je na gornejskem prvenstvu zmagal, pa osemnajsti. • C. Z. LASTNIKI GOZDOV, GOZDNI DELAVCI! • motorne žage in servis • orodje in oprema za posek drevja • oprema za spravilo lesa: različne jeklene vrvi, vlečne verige, drsniki... • motorne kose in še mnogo drugega v trgovini INTEB GOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax:064>214-670 Prvi inšpektorski pregledi gobarjev na Pokljuki Gobarske predpise kršijo zaslužkarji Vsak lahko nabere na dan ie dva kilograma tistih vrst gob, ki jih je sicer dovoljeno nabirati. Bratje iz Nove Gorice so jih na Pokljuki nabrali več kot trideset kilogramov, prav toliko tudi upokojenca z Besnice. Radovljica - V prvih julijskih dneh je v Sloveniji začela veljati uredba o zavarovanju samoniklih gliv, ki bi ji bolj preprosto lahko rekli "pravila za nabiranje, odkup, iznos in izvoz gob". Uredba določa, da je v vsej Sloveniji prepovedano nabirati sedemdeset vrst gob, da je vse vrste gob prepovedano nabirati v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih in da je povsod prepovedano namerno uničevanje gob in podgobja. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma tistih eob, ki jih je sicer dovoljeno nabirati. Če ena goba tehta več kot dva kilograma, lahko nabere le to. Pri nabiranju je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Gobe je treba očistiti že na rastišču in jih prenašati le v košarah in drugih "trdnih" embalažah, ne pa v vrečkah. Kazen -10 in 15 tisoč tolarjev Odkupujejo jih lahko le podjetja in samostojni podjetniki, ki so registrirani za trgovino z gobami; za potrebe svoje dejavnosti pa tudi tisti, ki se ukvarjajo s predelavo gob in z gostinsko dejavnostjo. Vsak lahko proda odkupovalcu le toliko gob, kot jih nabere sam in člani njegovega ožjega gospodinjstva. Iznos gob in gobjih izdelkov prek državne meje je prepovedan, izvoz pa je dovoljen le ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa uredba. Uresničevanje "gobarskih pravil" nadzirajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, trgovino z gobami tržna inšpekcija, iznos in izvoz gob pa carina Na Pokljuki gobe tudi vlagajo Gozdarski inšpektor Marjan Štempihar pravi, da ie v teh dneh pravi naval na gobe in da so nabiralci ie doslej odpeljali s Pokljuke na tone Štorovk in drugih vrst gob. Prejšnji torek je policija pri rednem pregledu vozil naletela na avtomobil, v katerem so trije bratje, Makedonci, sicer slovenski državljani, doma iz Nove Gorice in okolice, imeli več kot trideset kilogramov štorovk z neočiščenim podgobjem. Ko so gozdarskemu inšpektorju plačali deset tisoč tolarjev kazni, so lahko z gobami nadaljevali pot proti Novi Gorici. Zaslužek bo torej precej manjši, kot so načrtovali. Inšpektor je zvedel tudi za primer gobarja, ki je na Jelovici ie prejšnji teden nabral 71 kilogramov gob, in za zgodbo o tem, da na Pokljuki gobe tudi vlagajo. Iznajdljivi Italijani se pripeljejo po gobe s spalnimi avtomobilskimi prikolicami, v katerih vlagajo gobe v posebej pripravljene kozarce z Italijansko embalažo. Bo to komaj verjetno zgodbo kdo preveril?! in mejna kmetijska inšpekcija. Vsi lahko pri nadzoru zaprosijo za pomoč policijo. Za nabiralce, ki ne spoštujejo uredbe, so zagrožene kazni deset in petnajst tisoč tolarjev. Upokojenca s tridesetimi kilogrami štorovk V sredo so gozdarski inšpektor za radovljiško in jeseniško občino Marjan Štempihar in nadzornika Triglavskega narodnega parka Jure Kočan in Florjan Tišler prvič nadzirali uresničevanje uredbe na Pokljuki, kjer je letos zaradi precejšnje toplote in vlažnosti še posebej veliko gob. In ker je veliko gob, je še toliko več gobarjev. Precej jih je že med tednom, prava "invazija" na gozdove pa je ob sobotah in nedeljah. Inšpektor in nadzornika so v sredo zalotili na Pokljuki dva upokojenca z Besnice, ki bi glede na določbe uredbe lahko nabrala skupno največ štiri kilogrameštorovk; v koših, košarah in vrečkah pa sta Jih imela več kot trideset kilogramov. Čeprav sta se "sklicevala" na nevednost in se spraševala, ali uredba velja tudi za štorovke, jima obisk pri sodniku za prekrške ne uide. Inšpektorji ne poznajo vseh prepovedanih gob "Gobarji, ki nabirajo gobe za lastne potrebe in za to, da so v naravi," ne kršijo uredbe; kršilci so tisti, ki želijo z gobami zaslužiti" pravi gozdarski inšpektor Marjan Štempihar in poudarja, da je nadzor nad nabiralci precej težaven. Vsi gozdarski inšpektorji zanesljivo ne poznajo vseh sedemdeset vrst gob, ki jih je v Sloveniji prepovedano nabirati, in bi zato morali najprej na strokovno izpopolnjevanje. Inspektor lahko nabiralca le kaznuje, ne more na mu ob kršitvi uredbe zaseči gob. Ža pregled avtomobilskega prtljažnika potrebuje pomoč policije... • C. Zaplotnik Sredi krompirjevi nasadov tovarna čipsa Jeseni prvi čips iz Sločipsa? Obrat za predelavo čipsa bo predvidoma začel poskusno obratovati ob koncu letošnjega oktobra ali v začetku novembra. Kranj - Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, italijanski inštalacijskimi deli, bodo Itali-proizvajalcc čipsa Pasticceria Italiana in zasebno podjetje Fcomar jani že začeli montirati opre-iz Kopra so spomladi letos ustanovili podjetje Slocips, d.o.o., ki bo mo, ki sicer ni nova, vendar je v nekdanjem KOP-ovcm obratu na Primskovcm v Kranju krompir predelovalo v čips. Ker so se na Gorenjskem začele kopičiti težave pri prodaji jedilnega krompirja, so v kranjski kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga, ki sodi med največje odkupovalke krompirja v Sloveniji, začeli razmišljati o tem, da bi doma pridelani krom- f)ir tudi doma predelovali. Pri-ožnost se je ponudila potlej, ko je Sloga na dražbi kupila del prostorov propadlega podjetja KOP in sta se za predelavo neposredno sredi krompirjevih nasadov začela zanimati tudi italijansko in koprsko podjetje. Zadruga, Pasticceria Italiana in Ecomar so letos spomladi ustanovili podjetje Sločips, v katerem je večinski lastnik zadruga Direktor Sločipsa je od 1. avgusta dalje Franc Škrjanc, ki je bil prej vodja komerciale v Slogi. Več kot polovica v izvoz Zadruga jc vložila v novo podjetje oz. v obrat za predelavo krompirja v čips prostore in se zavezala, da jih bo do sredine septembra pripravila za montažo opreme. Italijanski poslovni partner, ki je znan po blagovni znamki Papa Karzctti, bo zagotovil opremo, jo namestil in poskrbel za strokovno usposabljanje delavcev. Koprski Ecomar pa sc je obvezal, da bo zagotovil prodajo čipsa na domačem in tujem trgu. Prve tržne ocene kažejo, da ga bo več kot polovico treba izvoziti. Oprema rabljena, a obnovljena Ko bo zadruga do 15. septembra končala z gradbenimi in po zatrjevanju direktorja Sloge Marjana Robleka generalno obnovljena (italijanski partner daje zanjo enoletno garancijo). Če bo šlo vse po načrt;b, bodo v obratu ob koncu oktobra ali v začetku novembra že začeli poskusno predelovati krompir v čips. Tovarna bo obratovala približno deset mesecev na leto (od julija do maja) in bo v eni delovni izmeni predelala v čips 200 ton krompirja na mesec oz. 2.(KX) ton na leto. Zaposlovala bo dvanajst delavcev. Ker so v zadrugi že precej zmanjšali število zaposlenih in nimajo veliko odvečnih delavcev, jih bodo večino morali zaposliti na novo. Tehnologija ni ekološko sporna. Čeprav bodo v obratu potrebovali precejšnje količine olja, bodo pri predelavi vsega izkoristili in ne bo ostanka. • C. Z. Pogodbe za 800 ton Da bi si zadruga dolgoročno zagotovila za predelavo 2.000 ton krompirja, je svojim članom ie na občnem zboru ponudila sovlaganje. Najmanjši vloiek tisoč mark zagotavlja pel let oddajo desetih ton krompirja na leto (in udeležbo pri dobičku), vsakih nadaljnjih sto mark eno tono. čeprav je zadruga ponudila kmetom za sovlagania tudi ugodna posojila, ji je doslej uspelo skleniti pogodbe le za 800 ton. Če med člani tudi jeseni ne bo več zanimanja, si bo ostale količine krompirja pogodbeno zagotovila pri pridelovalcih iz drugih (gorenjskih) zadrug, ki so pripravljeni na sovlaganje. Odkupna cena -170 lir za kilogram Odkupna cena krompirja, namenjenega za predelavo, bo na evropski ravni - 170 lir oz. 13,50 tolarja za kilogram. Za čips so primerne predvsem sorte jearla, desiree in sante. Odkupovali bodo ie gomolje, debele vsaj 3,5 centimetra. Prve količine so odkupili v sredo in so jih uskladiščili v Šenčurju. Načrti kranjske Mlekarne Čez štiri leta nova mlekarna? Vrednost načrtovane naložbe je ocenjena na 30 milijonov mark. Kranj • Oprema v kranjski mlekarni je povprečno starejša od petnajst let in jc tehnološko že tako zastarela, da proizvodnje ni mogoče avtomatizirati. Kalo je velik, energetski izkoristki ni/ki, stroški vzdrževanja pa zaradi velike zaloge drugih uvo/citih rezervnih delov in pogostih popravil visoki. Da bo mlekarna zadržala svoj položaj na slovenskem trgu. bo po oceni vodstva morala v prihodnjih letih zaradi močne konkurence in presežkov mleka vložiti precejšnja sredstva v posodobitev opreme in izboljšanje ponudbe izdelkov. V mlekarni načrtujejo, da bodo najkasneje do konca prihodnjega leta posodobili sistem kemičnega krožnega čiščenja W opremo, ki bo omogočala boljši nadzor nad kakovostjo izdelkov. Do leta 1998 naj bi zgradili novo konzumno mlekarno. Naložba bo stala okrog 30 milijonov mark. skice za mlekarno pa že izdeluje podjetje iz Gradca, ki ima izkušnje z gradnjo nove sodobne mlekarne v Spittalu ob Dravi-Čeprav sodi kranjska Mlekarna med poslovno najuspešnejše v Sloveniji, sama za načrtovana vlaganja v vrednosti 45 milijonov mark (30 milijonov za mlekarno in 15 milijonov za posodobitev opreme in za nove izdelke) ne bo mogla zagotoviti zadosti denarja, ampak se bo primorana opreti tudi na tuje finančne vire. V mlekarni so v zadnjem času ponudili tržišču več novih izdelkov, do konca prihodnjega leta pa bodo v proizvodni program uvrstili še deserte, dietične izdelke, sire s plemenito plesnijo in druge izdelke. • C. Z. PO DOLGEM VROČEM POLETJU JE SPET TU REV,JA a V njej lahko med drugim preberete: - veliki intervju z Britto Bilač: "Če v Sloveniji ne bo osnovnih pogojev za delo, bom morala v tujino." - Kako je "štrajkal" Primož Gliha? - Bodo nesreče sploh kdaj izučile organizatorje formule 1 ? Pohitite, revija E-ŠPORT vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov! UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S I! podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 V soboto je bil dan letalcev v Lescah LETIMO VEC, KOT VSI DRUGI SKUPAJ Na letalski prireditvi so v soboto na letališču v Lescah proslavili 40. obletnico ustanovitve Alpskega letalskega centra Lesce Bled. Lesce, 12. septembra • Žal lep dan v soboto na letališče Lesce »led ni privabil toliko obiskovalcev, kot so jih organizatorji Pncakovali na letalski prireditvi v čast 40. obletnice ustanovitve Ivii * ^oseDnost nastopa letal praktično vseh zvrsti in kategorij je °'l prvi polet jadralnega letala Kavka, ki je letalo iz samega začetka slovenskega jadralnega letalstva. Doseženi uspehi ALCv letalstvu in padalstvu pa niso slučajni: v Lescah se leti in skače več, "ot v vseh ostalih enajstih letalskih klubih v Sloveniji skupaj. Morda bi bil počitniški čas in razvijanjem športnega letalstva toplejše vreme bolj primerna za ter poslovnega. Tako je že prireditev, kakršno so organizir aH leski letalci ob 40. obletnici ustanovitve Alpskega letalskega centra, vendar je imelo skromno število gledalcev kaj videti: nastopili so padalci ALC, ki spadajo, kot je znano, v sam svetovni vrh, ter praktično vse kategorije letal, ki jih uporabljajo v današnjem športnem letalstvu. Najbolj atraktivni je bil seveda zaključni akrobatski nastop Silva Oroži-ma z akrobatskim letalom Jak, v zraku pa smo videli tudi obnovljeni letali že kar davne letalske preteklosti, ki samo Potrjujeta, kako veliko tradicijo ima ta šport pri nas. O zgodovini ALC nam je direktor ALC inž. Pavel Burja Povedal: "Prvi začetki letalstva na tem prostoru segajo še v predvojni čas, saj so na Blatih pod Sv. Petrom prvi Gorenjci pred 55 leti izgradili prvo jadralno letalo in ga na gumo "iztrelili" iz Sv. Petra v dolino, zanimanje in navdušenje za letalstvo jc po vojni še poraslo, zato jc bil ustanovljen in 'eta 1954 uradno registriranj Zavod imenovan Alpski letalski ccnter z dvema dejavnostima: naslednjega leta pričela potniška letalska linija Lesce - Beograd, kasneje pa tudi v druga mesta, kar je potekalo 8 let, vse do izgraditve letališča Brnik. Osrednja dejavnost je ostala športno letalstvo in padalstvo, potniški promet pa smo nadomestili s turističnimi panoramskimi poleti, ki jih v precejšnjem obsegu izvajamo še danes. Alpski letalski center Lesce Bled je zagotovo največji letalski klub v Sloveniji in bomo po naletu verjetno presegli vse ostale klube v Sloveniji skupaj. Tu se v dejavnost vključuje vrsta mladih ljudi, ki jih ti zahtevni športi vzgajajo in oblikujejo, zato bi bilo prav, da, ne glede na bodočo obliko organiziranosti (in privatizacije), ostane to športno vzgojna organizacija, odprta za vse, ki imajo veselje do tega. Žalostno bi bilo, čc bi pri nas lahko leteli le tisti, ki imajo (ali pa njihovi očetje) dovolj pod palcem. Ker dosegamo v našem hangarju "svetovni rekord v številu letal na kvadratni meter", si želimo prihodnje leto postaviti nov večji hangar - čakamo na lokacijsko dovoljenje, nadaljevali pa Slovenci bi si zasluzili letalski muzej j * Za poznavalce, pa tudi mnoge obiskovalce je Bil najzanimivejši polet jadralnega letala Kavka, ki je obeležilo razmah tega športa po drugi svetovni vojni pri nas. Prav vzorno ga je obnovil in delno nanovo izdelal 76-letni letalski veteran (27 let je bil kapetan na vseh največjih potniških letalih v nekdanji Jugoslaviji) Albin Novak, ki je v soboto tudi z njim letel. Za obnovo je porabil šest mesecev oz. okrog 600 ur dela po originalnih načrtih, brez lastnega materiala pa je vložil približno samo za material (pretežno iz tujine) 350.000 tolarjev. Sami načrti izvirajo še izpred druge svetovne vojne, izdelal jih je Slovenec int Ivo Šoštarič, proizvodnja letala pa je stekla leta 1947. Letalo so nekdaj streljali "s fračo" na Blokah, ki poleg smučanja veljajo tudi za zibelko našega jadralnega letenja, letelo je na vitlo in v aerozapregi. Prvi vtisi po poletu kažejo, da je obnova zelo uspela, in da bo imela obnovljena Kavka celo boljše letalne lastnosti, kot ob originalni izvedbi. Namenjena naj bi bila še kar številnim pilotom, ki se je spominjajo kot prvega enosedeinega letala, s katerim so poleteli. naj bi tudi z nakupi letal. Skrita želja je tudi asfaltna ali betonska steza, kar pa bo morda mogoče, ko se bo dogradila gorenjska avtocesta. To bi bil izreden prispevek predvsem k razvoju turistične letalske dejavnosti." • Š. Žargi V evropskih hokejskih ligah naši klubi ne igrajo postranske vloge JESENIČANI NAPOLNILI GOL ITALIJANOM V prvem krogu jadranske skupine evropske lige so naši državni prvaki v soboto ^^čer zanesljivo ugnali ekipo Gardene, že v petek /večer pa so igralci Sportinc v donavski skupini premagali Celjane. *ed, Jesenice, 13. septembra - Medtem ko so igralci Sportine v zadeti^ Najprej^ ga je premagal Peter Rožič ir.postavil končni Petek zvečer igrali ie tretji krog v donavski skupini, so hokejisti Matej Polj anšek, nato Matjaž- iz.d 02 (a , 4^0,6 1) . Acroni Jesenke v sobo o šele začeli z nastopi v močnejši, Kopitar nekaj sekund kasneje J^^v^boVoVS granski skupini. Obe gorenjski ekipi sta se z zmago tokrat pa še Pavel Kadikov. Usodo ekipi^J^JjjSS^čSjZS >*ka#ali, še bolj kot točki pa zlasti pri državnih deT,''""T ""'J k.°' lofhl Pa zlasti pn dr/avmn prvakin navuusuje so #°' • M> veUK del bremena igre nase prevzeli mladi igralci, ki r»čuiiati!j V ,rilJino dokazovali, da bo letos nanje še kako moč donrV(VCkm° tretJcga kroga v četrta je ekipa Inntal Cclia s 3 ln navski skupini med Sportino točkami, peta pa je blejska Odi r zeljem so na Bledu Sportina z dvema točkama. 'grah že v petek, saj bi io Danes ekipa Olimpije I kit/ ' cr P° prvotnem razporedu gosti Kaplenbcrgen, Sportina . '"-'I1 igrati ittočano kot na gostuje v Gradcu, Celje pa na ^71K«h Nekaj več kot 500 Dunaju. K aalcev ie videlo lep hokej. Hokejisti Acroni Jesenic so ^"iiniu /I.imi zaradi i/cnače- se v soboto prvič v evropski ligi p()s ' ckip. V prvi tretjini jc doma pomerili z ekipo itali-von- njak m ( eljani so janske Gardene. Potem ko ie r J IM Z l:(). v drugi tretjini je po prvi tretjini žc kazalo, da *■ 1'aramonov, odločitev o bodo težko štrli odpor žilavih «j >|OValcu slovenskega obra- gostov, med katerimi se jc zlasti v na o«, .«»».. ............-------------. prvakih navdušuje gostov iz Italije je dobri dve pa bodo na domačem ledu gostili : i: minuti pred koncem zapečatil VSV Villach. • V. Stanovnik fernagali /Viv.uUatom .Vi(ka 1000 12:4, Bratov Smuk : Center III 13:4, Rogovila : Center ml. 13:1, Predoslje : Center ml. 13:0, Predoslje : Rogovila 9:8, Borec : Čirče 13:5, Medvode : Čirče 12:6, Borec : Medvode 13:0, Planina : Šiška 8:13, Primskovo : Bratov Smuk 10:12, Center : Borec 9:10, Balinar : Predoslje 8:7, Šiška : Balinar 6:7, Bratov Smuk . Borec 6:13; za tretje mesto: Bratov Smuk : Šiška 12:8, za prvo mesto: Borec : Balinar 12:7. Tekme so se igrale na baliniščih v Predosljah, Primskovem in seveda Centru. Prve štiri ekipe so osvojile pokal, prehodnega pa ze eno leto Borec. • Jože Marinček odigrali 14. krog, je ekipa Trata mladi doma premagala ekipo Zarje z 9:8, Rogovila je izgubila na gostovanju pri Iskri CEO z 12:5, rezultat iz Maribora, kjer naj bi igrala Loka 1000, pa nismo dobili. Na lestvici vodijo Virtus, PLV MACO in Bičevie, s po 18 točkami, Rogovila jih ima 16, Trata mladi 10, Loka 1000 pa 8. Dobili pa smo tudi rezultate 16. kroga v 1. gorenjski balinarski Ugi: Center - Planina 2:0 (10:7), Žiri - Lesce 0:2 (8:9), Kokra -Bistrica 0:2 (5:12). Zarica - Alpe-tour 0:2 (4:13), Cirče . Sava 0:2 (5:12). Prost je bil Gradiš. Na lestvici vodi ekipa Bistrice s 26 točkami, na drugem in tretjem mestu pa sta ekipi Planine in Centra s po 22 točkami. iOKOMET' ZAČETEK V POKALU Kranj, 13. septembra - Prvi nastopi rokometašev in rokomctaŠ,c bodo v pokalu. Najprej, že jutri startaju moški. Gorenjci ima"10 tokrat v ognju samo tri ekipe, ki so se prijavile za to tekmovanj1*' Žreb jim je določil naslednje nasprotnike: Mesnica igra prv0 tekmo, danes, 13. septembra, ob 20.15 v dvorani na Planini * Škofljico, Šešir gostuje na Mokercu, kranjska Sava pa v sredo ov 18. uri v Stražišču gosti drugo ekipo Celja. Druge tekme bodo na sporedu čez teden dni. Osmina finala pokala za dekleta bo na sporedu 21. septembra (prva tekma) in 28. septembra. Gorenjkam žreb ni bil prizancsljlS' saj imajo možnost za napredovanja lc igralke Kranja, Save Lokastar pa sta vsaj na papirju dobila premočnega nasprotnika Savčanke so dobile v pokalu lanske zmagovalke, rokometašicf Krima Elekte. Prvo tekmo igrajo doma 22. septembra ob 18. uri-Ločanke in Kranjčanke pa najprej gostujejo: Ločanke v Mariboru pri Braniku, Kranjčanke pa v Luciji pri M-Degru Piranu. Martin Dolanc 33333333333Xtn II f H ' DVANAJST EKIP NA BALINARSKEM TURNIRJU -Balinarski klub Šenčur, ki že štiri leta deluje pri tamkajšnjem Športnem društvu, vsako poletje pripravi turnir v balinanju. Na letošnjem tekmovanju - potekalo ie 10. septembra na igriščih v Miljah in Šenčurju - je sodelovalo kar 12 ekip iz kranjske občine. Na prvih Štirih mestih so se zvrstile ekipe Kranj - center, Milje, Predoslje in Šenčur 2. Najboljšim so tudi tokrat podelili pokale in priznanja. Kot je povedal predsednik BK Šenčur Janez Tušek, jc v njihovih vrstah med več kot 20 člani tudi 10 tekmovalcev v gorenjski ligi. Kot ekipa sicer nc dosegajo večjih uspehov, med gorenjskimi posamezniki na ic Jože Kristane dosegel tretji rezultat v preciznem izbijanju. Za bodoče si želijo več mlajših članov, katerim bi radi približali balinanje kot zanimiv tekmovalni šport. • Besedilo in slika: S. Saje V ZNAMENJU HRVATOV Slovenska Bistricu, 11. septembra - V okviru B istriškeg* turističnega tedna so šahisti iz Slovenske Bistrice organizirali mednarodni šahovski turnir Slovenske Bistrice. Nastopilo J^' \\ š.ihistov iz treh držav. Pomerili so se za nagradni sklad lTOOi* tolarjev in 10 lepih praktičnih nagrad. Turnir jc bil v znam<-'nJ zagrebških šahistov, ki so imeli med prvimi desetimi kar 6 igralci ; Prvo mesto je s 7 točkami delilo 6 igralcev, zmagal pa je mednarodn mojster Stanko Košanski iz Zagreba pred Ikonom Gostjo Vrhnike in Ivanom Žajo iz Zagreba. Najboljši gorenjski šahist )£ " Leon Mazi s 5.5 točkami na 21 mestu • Aleš Drinovec EKIPA ISKRE ŠTEVCI PRVA y Bistrica ob Dravi (avstrijska Koroška), 11. septembru ' j Bistrici ob Dravi na Koroškem je bil v nedeljo že 17 ekiPjJj hitropotezni turnir skupnosti Alpe Jadran. Tokrat je nastopi'0, ekip iz Avstrije, Italije in Slovenije Prepričljivo jc /magala ckJP Iskre Števci iz Kranja v postavi (Aleš Drinovec, Dušan Z«'rK\ Matjaž šlibar, Brane Deželak in Jože Rozman), ki je /brala h točk v sedmih dvobojih. S tremi točkami zaostanka sta jim s'e?:jj ekipi M A I SV Si Ve i t in SV Europapark 1 Od slovenskih eW jc nastopila se Jelovica i/. Škofje Lolcc in osvojila 13. mesto. ^ Po končanem'ekipnem tekmovanju so se igraki pomerili IjJ | posamičnem hitropotc/nem turnirju. Igrali so v štirih skupinah j 16 igralcev, v glavni skupim pa je zmagal Sascha Rcschun P , Oskarjem Orlom iz škofje I .oke in Hansom Regcnieldcijcm-Aleš Drinovec Torek, 13. septembra 1994 23. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA; Vilma Stanovnik 95 let organiziranega planinstva NEVARNO P0CP7ANJE NA LOVORIKAH Ob letošnji 95-letnici planinstva v Kranju predsednik PD Kranj Franc Ekar ocenjuje, da so lastništvo, eksistenca, preventiva, varovanje narave aktualne in v tem trenutku se vedno najmanj razjasnjene in nedorečene naloge. Kranj, 12. septembra - Kranj oziroma kranjsko Planinsko društvo 'etos beležita 95-letnico organiziranega planinstva. Nesporna je ugotovitev, da ta jubilej pomeni hkrati bogato dediščino entuziazma, pospeševanja slovenstva in tudi združevanja dobro jnislečih hribovcev s kranjskega pa tudi tudi sosednjih območij na gorenjskem. Med največjimi uspehi iz skoraj stoletne in bogate planinskega tradicije kranjskega planinstva pa je prav gotovo Vgradnja Prešernove koče na Malem Stolu 1909. leta. Čeprav ne gre za uveljavljanje lastninskih pravic, je vendarle res, da so Knuijčani takrat kupili zemljišče in na njem potem tudi zgradili ta Današanje planinstvo v sanjskem društvu, kjer je predsednik že 24. leto Franc Ekar, ki hkrati poudarja, da bo nov zakon moral razrešiti tudi materialno plat in na ta način rešiti tudi kadrovske probleme, ie v dobršni meri zavezano z rednim vzdrževanjem planinskih potov, zavetišč in postojank za vse bolj številne domače in tuje obiskovalce. Pa ne gre le za kranjsko društvo. Delo in naloge na tem področju morda prav zdaj najbolj terjajo neko organizirano gorenjsko planinsko delovanje oziroma zvezo, kakršne (pokrajinske) so po Sloveniji že Poznane, med drugimi dejavnostmi (lovci, turisti) pa že nekaj časa. To bi nedvomno Pripomoglo tudi k razreševanju enega od osnovnih vprašanj v tem trenutku: vrednotenje in nagrajevanje dela na tem področju. Sedanje "spanje na dosedanjih lovorikah" in igranje s karto brezplačnega dela ter ljubiteljstva in pripadnosti je preveč oguljeno, da bi (tudi z vse bolj popularnim sponzorstvom) lahko vzdržalo in odtehtalo zahtevam stroke in usposobljenosti tudi na tem področju. "Problem so že čisto običajni in obvezni prispevki oziroma obveznosti iz delovnih razmerij in obračunskih sistemov," pravi Franc Ekar. "Nov zakon o društvih bo moral upoštevati davčno oziroma prispevno politiko. Izenačevanje zapolsenih na gori s tistimi v gospodarstvu v dolini postaja pošastno in načenja ter ogroža že planinsko premoženje. Potrebne bodo olajšave za zaposlene v gorah in mislim, da je lahko vsakomur jasno, da planinska postojanka v gorah ne more biti produktivna. Drugo nič manj aktualno vprašanje pa je danes lastništvo. Planinci se odločno zavzemajo, da se denar, ki ga država že zdaj daje za tako imenovano naravno zaščito, ne bi smel namenjati samo za en narodni park, marveč bi ga bilo treba razporediti na celotno Slovenijo. Neutemeljeno in predvsem krivično bi bilo še naprej podpirati na sedanji način različne odličnosti in izstopanja na tem področju. Kar pa zadeva lastništvo v gorah, bi moralo začeti veljatinačelo, da ima lastnik v dolini pravico do svoje eksistence (oziroma lastnine) na gori. Takšno vzajemno sodelovanje je kranjskemu planinskemu društvu že na neki način uspelo z dogovarjanjem in usklajevanjem želja in interesov s krajem pod njim za Kališče. "Planinstvo pa se vse bolj srečuje z nekaterimi "deformacijami", ki pa postavljajo v navidezno dvoličnost. Ena takšnih je "pozabljanje" na preventivne ukrepe. Če za smučarske skoke veljajo omejitve, če je za igranje hokeja obvezna čelada, potem tudi za plezanje stene ne morejo veljati samo pajkovke brez čelade. To je nevarno "herojstvo" in predvsem nerazumno vzorništvo za mlade. Glede taga bi morala reči svoje tudi gorska reševalna služba." Res pa je, da je stanovsko planinstvo ob vsej čvrstosti potrebno tudi "adaptacij", vendar ocenjeno opredeljenih, ko gre recimo za nabiranje športne kondicije s teki po planinskih poteh, ali letanje z zmaji in podobno. Planinci zagovarjajo, da je pri oskrbi zavetišč najbolj varna in čista tovorna žičnica, čeprav je tudi najbolj draga. Helikopterji so vsekakor pris- Eevek k boljši oskrbi, vendar rup in vse drugo povezano z njimi ni v prid ohranjanju planinske in gorske narave. V kanjskem društvu zato tudi ne podpirajo opredelitve, da bi bila vsa letalska operativa nameščena na letališču Brnik. Kar pa zadeva obmejna območja, ki so zdaj veliko bolj odprta, bi jih bilo treba opremiti z zavetišči ali nekdanja urediti, saj postajajo vse bolj oblika mednarodnega zbliževanja. Treba pa bo določiti tudi tistega v državi, ki bo odločil in določil, kako bomo označevali slovenske gorske vrhove; sosedje Italijani in Avstrijci imajo na njih kot oznako kote križ, pri nas za to vprašanje še ni odgovora in določila. A. Žalar NliTVO IZ B0B0VKA NA SEDLU V EVROPO Od 31. avgusta do 4. septembra je bilo v Švici mladinsko evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju, kjer so prvič nastopili tudi trije slovenski juniorji: Polona Kalan, s Chopinom KK Kranj, ter Petra z Estero in Aleš s Štrumfom brat in sestra oba člana KK Ljubljana. Našo najboljšo tekmovalko Polono in njenega konja Chopina je spremljala velika smola - med prevozom s transporterjem se je mladi Chopin tako poškodoval, da mu uradni veterinarji na uvodnem tekmovanju niso dovolili nastopiti. Tako Polona ves teden ni mogla trenirati in je sedla na konja šele tik pred nastopom v ekipni konkurenci v petek. Med 58 tekmovalci iz 18-tih držav se je Kranj čanka Polona Kalan uvrstila na 52. mesto. V ekipni konkurenci se je Slovenija uvrstila na 14. mesto, zmagali pa so tekmovalci iz Nemčije. Med posamezniki je naslov evropske prvakinje osvojila Nemka Ann - Katrin Ehlen s konjem Vive la France. Uvrstitev Polone Kalan in Chopina na 52. mesto pomeni v tako hudi konkurenci (mednarodni) lep uspeh, saj se naši konji, pogoji in finančne možnosti še daleč ne morejo primerjati z drugimi. Škoda je, da takšni tekmovalci KK Kranj, kot so Polona in Blaž Kalan ter njuni klubski kolegici Saša Pegam in Marjana Markun ter še kdo, morda kmalu sploh ne bodo imeli več nobene možnosti za trening, kajti v klub je že prispela odločba o izpraznitvi hleva in drugih klubskih prostorov. SDT - Slovenian Dressage Team pa se ob tej priložnosti toplo zahvaljuje podjetjem sponzorjem, ki so omogočili nastop na evropskem prvenstvu: Intertrade - ITS, Merkur Kranj, Pivovarna Union, BTC Ljubljana, Ara, d.o.o. Noema Coop-erating, PRO, d.o.o. Domžale, Emona - Tovarna močnih krmil, MC - Center za informacijski inženiring in vsem tistim, ki bodo še prispevali sredstva za pokritje stroškov nastopa na evropskem prvenstvu. • N. Antonič DIRKA VETERANOV LJUBELJ 94 Polona Kalan ob razglasitvi rezultatov na EP v Švici. >SKI TEKI VEČNI MLADENIČI SPET NA LJUBELJU se začetka Ljubelj, 10. septembra - Veliko ljubiteljev avto :moto^porta ftajbrt »c spominja slovitih gorskih dirk, ki so do zaCU iestedesetih let potekale po stari cesti na 1370 metrov^ « Ujubclj. Tradicija se jc prekinila I izgradnjo predoraj^J"1 E konec tedna pa so jo spet oživili prizadevni organizatorji StTK I jubiana? AMD TržiFin gostinsko turističnega podjetja *GT. Že lani so se na delno obnovljeno pot proti vrhu Ljubelja podali udeleženci mednar-°dnc karavane z rolls rovcei, do Vrha pa so brez hujše sape Prisopihali vsi legendarni mod-J8 silver ghost (srebrni duh). Letos so sc na ljubeljski progi, *j je izjemno zahtevna, predvsem zato, ker so strmine najhujše prav na ovinkih, pomerili stari motocikli, prikolici in nekaj avtomobilov in [parsikaj na nedeljski dirki jc b, 'o tako kot včasih. Veliko Število gledalcev (nekateri so *c Peš odpravili prav do vrha Hubclja) jc spremljalo več kot Petdeset tekmovalcev iz Av-slr>je. Italije in Slovenije. Med npmi so bila tudi slovita imena nekdanjih dirkačev. Med doma c, mi tekmovalci so bili tO —-----I---- K> p gostinsko turističnega podjetji Matevž Štcfc, ki se jc na progo podal s častitljivo starim jec-pom, Edo Bcrden eden najboljših slovenskih avto-moto športnikov, ki je na Ljubelj fripcljal 47 let star motocikel uch in Friderik Pcrgar, ki jc za svojih 79 let prav mladostno pehal s svojim 36 let starim volksvvagnom karmannom. Med tujci jc potrebno posebej omeniti Giannija Fucicha z motorjem Puch brez zadnjega vzmetenja. Razen nekaterih izjem so vsa vozila, med katerimi jc bil najstarejši motocikel Royal -Enficld sport i/, leta 1926 z lc manjšo sapo prisopihala na vrh Ljubelja. Tekmovalci so sc pomerili v štirih kategorijah, wleg vožnje pa so se upošteva-l Sc starost vozila in voznika. LEP MEDNARODNI USPEH ŽEPIČA n»iup| !i*° soP,emor* • Prejšnji teden jc na najbolj množičnem in "»sto ittSi nu>dnarodnem triatlonu v Bordolinu v Italiji Krpi1 tudi najboljši slovenski triatlonec, Damjan Žcpič. siccr 3n MPli' « nastopa pod okriljem pekarne Mišmaš, jc leraval nastopiti na tekmi evropskega pokala v Ženevi, zabilo na 13. triatlon v avtomobilisti Srečo Erjavec z Oplom iz leta 1934. Organizatorji obljubljajo, da bo tekmovanje starih avtomobilov in motocikov na Ljubelju postalo tradicionalno, kar je zelo pohvalno, tako zaradi zanimivosti prireditve kot tudi zaradi popestritve turistične ponudbe na Gorenjskem. Besedilo in foto: M.G. 8©rtS5i J*;.zadnJ!i hiP odločil in sprejel pov ntcdn mii ^' rni saJ scnl s četrtim mestom dosegel odmeven cas 'ar°oen rezultat. Kazalo je še bolje, saj smo bili tekmeci ves 0dloči|PCtami odl'čnc8a Cehi Martina Matuljka, ki pa jc tekmo namCr na kolesu," je po vrnitvi povedal Damjan, ki letos *asli,*aVa ni,st()P'ti šc na dveh triatlonih, nato pa ga čaka asluzcn počitek. • V. S. Jokal Karavank 2*S"V|J11"' f2- septembra - G RS Radovljica naslednjo nedeljo, KaraJ* m.hra' orRi,ni/ira drugi mednarodni gorski tnatlon "Pokal Tel/ ^n Valvasorjevem domu pod Stolom. 9 |q Krn°vanje bo potekalo v vsakem vremenu, začelo pa se bo ob Rorsk'!' napovedih oigani/atorjev naj bi sc ga udeležile ekipe tCr si rt"Scva,>'ev Avstnjc. I urlanije m Julijske krajine, Bavarske Jftin, °Vrni,t" Tekmovala sc bodo pomerili v gorskem kolesar treba m Im',u (,lsk'i v eili. Okvirne prijave za tekmovanje jc p ' l">Nl.iti d,, i s, septembra na naslov Avtohiša Magister, ^■">"va .'I. Radovljica ()r ')riMU',u lepega vtiinena bo popoldne popestril Alpm trio. i/v, |i"|"fa,revoz z odhodom v soboto, 1. oktobra, ob 7. uri, Odisejado z adjo, polpenzion v hotelu Istra A kategorije, presenečenje / znano pop skupino in obliko zabave. Vsi, ki boste poslali prijavnice s kuponom, imate 10 % popust. Cena je 90 DEM - 10 % popusta ■ 89 DEM. Vpraianfm Št.f : Naslov Turistične agetHlj* Odisej? Odgovar; Imm trn Prflmok: Nattevt NORCEM OTOKU @®IRIK&qU©IO glas (&©]BlBSMr81RlI GLAS oonaiumai glas flKMNHurvaa glas Q radio žiri FM STEREO: 9t ,2MHz,B9,8MHl,96,4MH IO% POPUaVT ZA ZAKLJUČNI M BO A ZUH NA I L- LE-TV KOMUNIKACIJSKI FNGINEERING TELEVIZIJA KRANJ - STUDIO Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel: 66-052 Emajliranje kopainih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 GORENJCI imamo svojo revijo! NOVA ATLANTIDA GORENJSKA REVIJA, revija za umetnost in kulturo, št. 1 - 11/1994. Nova Atlantida, Kranj, Golniška 28, tel.: 213-571 APEL nova trgovina za Jelenom. PERILO: moško, žensko, otroško; odeje, brisače, nogavice. Do 30. 9. - 10 % otvoritveni popust! Odeje Tekstilana Kočevje od 1.399,00 do 1.999,00 SIT do 19. 9. 1994 DRAŠLER CEMENTNI IZDELKI Kranj, tel.: 211-317 VELIKA IZBIRA CEMENTNIH IZDELKOV NOVO - STREŠNIK MEDITERAN - BETONSKA OKNA - dostava in montaža: TLAKOVANJE DVORIŠČ - montaža, svetovanje in načrtovanje; IZVAJAMO MANJŠA GRADBENA DELA PRODAJAMO IZDELKE KEMA PUCONCI - lepila, fugirne mase, izolacije itd. GLASBENA ŠOLA IN TRGOVINA Z GLASBILI AKORDEON Vpisujemo učence za klavir, kitaro, citre, diatonično in klavirsko harmoniko, trobila, klaviature, prečno in kljunasto flavto; ter predšolske programe. Int.: HOTEL EVROPA, V. nadstropje ali tel.: 225-078. Nudimo tudi glasbila po ugodnih cenah! JEREB, d. o. o. tel.: 064/621-773, (064) 682-562 GARDALAND 17. septembra - 4.000,00 SIT, PALMANOVA - nakupi 28. septembra - 1.500,00 SIT, OKTOBERFEST 1 oktobra -4.000.00SIT, nakupi v BRNU 6. do 8. oktobra Jezikovni tečaji MARK tel.: (064) 213-983 Nemščina, angleščina, poslovna angleščina, tečaji za tajnice, individualni pouk; začetek 26. septembra GARDALAND Obiščite z nami zabaviščni park GARDALAND dne 1. oktobra. Rozman, tel.: 712-247 ..... .....>-......—...—_^.„...^„...,........, ^ ................ ™~ NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA dne 12. in 26. oktobra, ČEŠKA - Brno - Blansko (1 dan) dne 15. septembra ter MADŽARSKA - LENTI 29. septembra., SIEMENS slušni aparati tel.: (061) 159-54-22 (od 9. - 16. ure) (064) 734-066 (zvečer) Najnovejši digitalni slušni aparati, ki vam omogočajo dobro razumevanje v vseh situacijah (ugodni pogoji - tudi na recept) GATTON, int. d.o.o., Vodnikova 8, Ljubljana ob četrtkih tudi v Kranju - Art optika od 16.30 do 18. ure NESREČE v Pretekli teden je bilo na Gorenjskem devet hudih prometnih nesreč Kranj, 13. septembra - štiri od devetih hudih nesreč so bile v kranjski občini, dve v radovljiški, po ena pa v preostalih treh. Med v/roki /.a nesreče so tudi prejšnji teden prevladovali prevelika hitrost, nepravilna stran vožnje, za štiri povzročiteljic pa so policisti zahtevali analizo krvi, saj sumijo, da so vozili pod vplivom alkohola. Tudi avgustovski rezultati analiz so namreč pokazali, da je alkohol vse pogost spremljevalec prometa. Tako |fl alkohol botroval smrtni nesreči v Podljubclju, nesrečam na Lancovcm, v Studenu, Veštru, pri Poljčah... Prehitro za avtobusom Praprotno - V Četrtek, 8. septembra, ob 7.15 jc bila nesreča na regionalni cesti Železniki - Škofja Loka. 45-letni Franc B. iz Železnikov je z R 19 vozil proti Skofji Loki. Na Praprot nem jc v desnem nepreglednem ovinku dohitel avtobus, ki jc pred tem speljal s postaje. Franc B ni uspel upočasniti vožme, po zaviranju ga jc zaneslo na nasprotno stran, kjer jc trčil v lado karavan, ki jo jc vo/ii 48-lctni Viktor S. iz Škofje Loke. Viktor Š. je bil v nesreči hudo ranjen, odpeljali so ga v Klinični center. Premlad za motor Bled V petek ob 18.30 je bila nesreča na Prešernovi cesti na Bledu. 17-letni Benjamin J. i/. Zg. Ciorij jc trem vrstnikom, ki so stali na Eločniku, kazal zmogljivosti avvasakija 5(X) S, ki ga jc kupil nekaj dni prej, in za katerega le nima vozniškega dovoljenja. Z motorjem sc jc odpeljal proti križišču Union, krožno obrnil in močno pospešil nazaj proti zdravstvenemu domu. Zapeljal jc proti trojici fantov na pločniku, da bi tik pred njimi ustavil, vendar je najbrž stisnil samo zadnjo zavoro, tako da,je motor nagnilo, padci je in zadel v noge 16-Ictncga Tomaža S. / Bleda. Tomaža, huje ranjenega po nogi, sta prijatelja odnesla v zdravstveni dom, medtem ko jc Benjamin J. zapeljal domov. Policisti so sc pri njem ogla sili ob osmih zvečer. Varnostni pas za okras? Ljubno V petek ob devetih zvečer jc .39 letni Drago Z. iz Radovljice vozil / osebni«* avtom po magistralki od PO* tabora proti predoru LjubO^j Na t.i. I.jubcnskcm polju, *J*5 jc cesta skoraj ravna, jc /,,v v desno prek odstavnega P*f5 Ha travnato bankino, vozil 3* metrov po njej, nato zapeljal v jarek in trčil betonsko muldo. Voznik, * ni bil pripet / varno»tnWj pasom, sc huje ranjen /.dfa, v jeseniški bolnišnici Zaradi udarcev v kom* Kranj, 13. septembra - Ptttfff. ni 38-lotni Jane/ V. i/ Kranj" J v komi v Kliničm-ni **'niru'tC|& /godilo se jc v Četi'* /\r er v bližini Starega M'^jj j.i v Kranju Kaznivega dcl*\ Iioiebno hude telesne P fl [Odbe je utemeljeno 9*u" gH ijei 34-letni Jože S., ki M kriminalisti prijeli v pe t V. izzival in ga hotel pretePE. Kot kaže, pa jc imcf ezc-•kaj^' udaril v obraz, nato pa JJ* pustil Jože in Janez naj zvečer. Dejal je, da ga je Jan. nec trše pesti, na tleh te'lc?ki Janeza V. naj bi Šc nekajj^, pred kratkim že »tepla P^j gostilno na I't imskoveni .t, naj bi bil vzrok hudi zame"' odkrila preiskava. PREJELI SMO V Gorenjskem glasu z dne 26. 8. 1994 sem v rubriki Prejeli smo prebral ODGOVOR NA JAVNI ODGOVOR FRANCIJI! ČERNETU. Žal moram priznati, da obeh predhodnih člankov nisem prebral. Prepričan pa sem, da bo moja replika tudi delno razjasnila trditve obeh avtorjev. Replika na odgovor na javni odgovor Franciju Cernetu V odgovoru teče beseda tudi o oblikovanju cen za najemnino grobov. Pred dvema letoma sem v dogovoru s predsednikom KS Gorje poslal ponudbo za vzdrževanje pokopališča v Gorjah (sem zasebni pogrebnik V občini Radovljica). Pri oblikovanju cene sem jemal najnižje možne elemente cen. Razočaran sem ugotovil, da bom moral še krepko racionalizirati svoje delo, da bom konkurenčen Komunali. Ob letu, ko sem zopet hotel poslati ponudbo, sem ugotovil, da bijem boj z mlini na veter. Najemnina za grobove je bila v Gorjah trikrat nižja (zato ker je predsednik KS kazal interes za Zasebnega izvajalca) kot najemnina na Bledu in v Radovljici, kjer predsednika KS nista kazala nobenega interesa za zasebnega izvajalca vzdrževalnih del na pokopališčih. Z višjo ceno na dveh pokopališčih (Bled, Radovljica) je Komuna- la izrinila neljubega konkurenta z dompinškimi cenami na tretjem. Pri takem oblikovanju cen pač ne morem biti konkurenčen. Seveda pa navedeni primer kaže na to, da se pri oblikovanju cen najemnine za grob ne upoštevajo dejanski stroški na določenem pokopališču temveč stroški pogrebne službe kar tako. Presenečen pa sem ugotovil, da taka cenovna politika komunale dobiva vso podporo pri izvršnem svetu občine. Ob koncu majhen nasvet: pri oblikovanju realnih cen moramo upoštevati realne kalkula-tivne elemente. Še tako nizka cena je previsoka, če je delo slabo opravljeno. Pri delu Komunale Radovljica pa se vse bolj kaže, da zaradi slabe kadrovske strukture in preobilice dela za tiste strokovnjake, ki jih imajo in so praviloma zaposleni s pisanji pravilnikov in odlokov svoje delo v praksi Komunala vse slabše opravlja. Nova vas, 29. 8. 1994 Jože Kristan, dipl. org. dela 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS m TEKSTILINDUS v stečaju OBVESTILO BIVŠIM DELAVCEM TEKSTILINDUSA ^očajni upravitelj obvešča vse nekdanje zaposlene v Teksti-»ndusu, ki so jim bile v stečaju priznane njihove terjatve, da bo Prva in glavna delitev stečajne mase delavcem - upnikom Potekala sledeče: a) Za delavce, ki so sedaj zaposleni v Aquasavi, bo izplačilo za yse izmene v četrtek, 15. septembra 1994, v Aquasavi, ^orenjesavska 12 p) za delavce, ki niso zaposleni v Aquasavi pa v bivši tovarni ,ntex (obrat II Tekstilindusa) na Savski cesti 34 od 10. do 17. Ufe v sledečih dneh: ' v Četrtek, 15 septembra 1994, delavcem z začetno črko Priimka od vkljuno črke A do vključno črke H; v petek, 16. septembra 1994, delavcem z začetno črko Pnimka: od vključno črke I do vključno črke M; v soboto, 17. septembra 1994, delavcem z začetno črko Pnimka: od vključno črke N do vključno črko Ž; ■V sredo in četrtek, 20. in 21. septembra 1994, pa zamundiki °o 12. do 16. ure, prav tako v bivši tovarni lntex. ^plačilo bo v gotovini. Denar bo lahko prevzel le upnik -oelavec osebno, če bo predložil lastno osebno izkaznico. DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9 . do 12. ure TV^HI - Fi^VlDEO TV37cm od 41.428 SIT TV 51 cm, TTX odE253srr TV55cm,TTX od 61.256 SIT IV 72 Cm, TTX odTT2.759SIT Vldeorekorderod 45.942 srr HI-RStolp od 44.733STT Trgovina in storitve Ao.o., Kidričeva 2, 49.972 E ] Kranj, teL 064-2123 67,211142 MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. © 632-595 lesos Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in PREŠO za sadje. «43-508 20420 Prodam novo 25 t ekscentrično stiskalnico "štanco". 13891 -88020429 Prodam CIRKULAR za žaganje drv. »76-276, zvečer 20442 Prodam (tipel šino) maso za robno in ploskovno mozničenje. ©43-582 20451 Prodam rotacijsko kosilnico BRK 165.Ž ©633-937 20456 Prodam satelitsko ANTENO stereo še zapakirano, cena 350 DEM. ©78- 341 20461 Prodam električni ŠTEDILNIK na štiri plošče. 13310-597 20465 Prodam 150 I HLADILNIK, cena po dogovoru. 0325-225 20466 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. ©323-685 20469 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, skoraj novo. ©620-004 20474 Prodam HLADILNO SKRINJO 220 I, malo rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku.__2048i Poceni prodam ohranjeno trajno žarno PEČ Emo kamin. ©324-866 20487 Prodam trajnožarečo PEČ. ©736- 454 20497 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, staro 11 mesecev. Janežič, Koroška 2. Lesce 20502 Proadam PRALNI STROJ za 10.000,00 SIT. © 241-271 po 19. uri 20506 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV ©632-595 20531 Prodam zamrzovalno OMARO, nerabljeno, garancija 185 I. ©723-125 Prodam TRAKTOR FENDT 50 konj.moči, 1160 del. ur s kabino. ©061/372-158 20533 SLAMOREZNICO s puhalnikom, ugodno prodam ©720-196 20535 IZREDNA PRILOŽNOST - OVER-LOCK BROTHER 546, 4-nitnl, z diferencialom, 750 DEM+PD.Nudimo vam tudi vse vrste industijskih ŠIVALNIH STROJEV ©061/13-16-112 20559 Prodam kuhinjski ŠTEDILNIK na trda goriva Carolex plus, sobno PEČ trajnožarečo, in elek. radiator (manjši) ©214-156 20560 Prodam 50 literski ROJI JER rabljen 9 mesecev, cona po dogovoru. ©224- 291 20566 Prodam vrtavkast OBRAČALNIK sena in sedež za BGS KOSILNICO ©70-009 20671 MOTORNO ŽAGO Jonsores 630 nerabljeno, ugodno prodma. ©51-038, /večer ?o6oe Zamenjam nov elek. motor 3 KW 1400 obratov za cca 2 KW 2800 obratov. ©242-397 206O8 Ugodno in toplo - rabljeni oljni gorilci. RUBIN Kokrica, ©225-151 20620 Prodam PEČ za CK 25 KW nerabljena, cena ugodna. ©325-526 20647 Prodam STRUŽNICO prvomajska fi 400x1000 cm za 3700 DEM. ©211- 390 20659 Prodam turbino Francis 16 KW z motorjem, še v pogonu. ©66-700 20670 TEHTNICO 1000 kg Raco in 350 litersko traktorsko šrkopilnico, prodam. ©061/667-713 20688 GLASBILA Prodam novo 40 basno HARMONIKO vVeltmeister. ©715-331 20438 Prodam HARMONIKO - VVeltmeister, 80 basno. Mežnar, Ravne 29, Tržič 20443 Prodam starejši KLAVIR znamke Bosendorfer. ©733-017 20568 Prodam 120 basno HARMONIKO VVeltheistern 5+3 registrov. ©324- 897 20658 GR. MATERIAL LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna, vrata in senčila vseh vrst: ALU ŽALUZIJE, ROLETE, POLKNA, LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! ©43-345, mobitel 0609/ 617-872 18105 Prodam STIRINOL, bavalit, belo mivko ter juvidur cevi. ©58-149 20426 Prodam JESENOV PARKET klasični I. klasa 1000 SIT/m2. ©733-021 20457 Prodam oblogo - cigle - za ŠTEDILNIK kuppersbush (obloga gorišča). ©0601-64-518 20475 Prodam nove betonske STOŽNIKE ali menjam za les. ©738-922 20523 Prodam 10 m3 suhega smrekovega lesa, prizme, plohi. ©213-021, po 17. Uli 20574 Prodam 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE Špičak, ugodno. © 242-222 20596 Prodam vezano OKNO, 80 cm x 90 cm ter kupim kobmi plošče. ©212- 861 20605 Prodam smrekove obloge, debeline 12 in 16 mm, raznih dolžin in žagan les. ©64-207 20669 Prodam vratna krila mahagonij, 85 leva, 3 kose, 75 desna 1 kos. ©64- 142 20671 IZOBRAŽEVANJE Nemščino instruiram. ©802-103 20087 Uspšeno instruiram matematiko in fiziko. ©241-278 20357 MARK, d.o.o. intenzivni tečaji angleškega in nemškega jezika. Tečaji angleškega jezika za tajnice, tečaji poslovne angleščine, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. ©213-983 20380 Uspešno instruiram matematiko in kemijo za SŠ in OŠ. ©631-245 20448 V ŠVICARSKI ŠOLI določite sami tempo in število ur NEMŠČINE! Kranj, ©312-520 20470 Uspešno instruiram angleščino. ©328-480, Boži 20476 Prodam KNJIGE za I. letnik Ekonomske fakultete, oslovna šola. ©49-384 20541 Prodam KNJIGO KNJIŽEVNOST -učbenik literarne zgodovine in teorije. ©324-940 20550 LOKALI Oddam pisarniški PROSTOR 30 m2 s telefonom in centralno ogrevanje v centru Kranja. ©213-983 20382 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo nadstropje nove stanovanjske hiše s prizidkom za bufet. K 3 KERN Kranj, d.c.o., Komenskega 7, ©221-353_20586 PONUDBA TEDNA: v Železnikih prodamo poslovni prostor 64 m2, vogalni v pritličju, primeren za več dejavnosti za 40.000 DEM. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, ©221353 PONUDBA TEDNA: nudimo najem skladiščnih prostorov in pisarn vam na prometni lokaciji Kranj - Sp. Brnik, večji parkirni prostor in telefon z več številkami. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 20588 PONUDBA TEDNA: v Zg. Bitnju nudimo v 1. nadstropju najem več pisarn, s skupnimi sanitarijami in mini kuhinjo. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 20589 Na Bledu zelo ugodno prodam gostinski objek brunarico z vso pripadajočo opremo. Pričetek obratovanja takoj. Cena samo 19000 DEM takoj, ostalih 30.000 DEM obročno. Lahko tudi oddamo v najem za 3 leta. Pogoj: najemnina 9000 DEM. ©719-066 20599 cm 064/22-11-33 1 I BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 48-545 io«2 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. ©621-779, po 15. uri 17600 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, celulozni les, ter bukova in kostanjeva drva. KGZ Škofja Loka, ©620-749 in 621-849 20085 Kupim 80-120 I SOD in prodam ročno STISKALNICO za mošt. ©631-245 20447 Kupim akustično KITARO. © 214- 415 20505 Kupim MEŠALEC za beton. ©725- 319 20534 Kupim rabljen televizor - lahko črno bel. Ogris, ©311-436 20548 Kupimo manjše stanovanje v Kranju. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, ©242-651, od 9. do 12. od 16. do 18. ure 20634 Tržič, kupimo stanovanje do 35000 DEM. Primo.d.o.o, ©58-055, med 18. in 20. uro 20639 V Kranju, Šk.Loki in Radovljici takoj kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje. APRON 331-292, 331- 366 20683 V najem oddamo TRGOVINO v Hlebcah. © 733-500 20507 V novi poslovni hiši - Bitnje oddamo več poslovnih enot, novi poslovni prostori, pisarne, trgovine, zastopstva - Textilindus, poslovni prostori Zadružni dom Primskovo, trgovski lokal v Šenčurju na odlični lokaciji 6 m2 150 DEM mesečno za trafiko -menjalnico. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 B, ©242-651, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure 20631 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 KOLESA KOMPAS MTS, d.d. PE KARAVANKE, BREZCARINSKA PRODAJALNA RATEČE objavlja RAZPIS za prodajo notranje opreme Interesenti dobijo dodatne informacije pri ga. Bredi Bernik, tel. 064/876-076, opremo pa si lahko ogledajo v objektu na MMP Rateče. Pisne ponudbe naj interesenti oddajo v kuverti z oznako "Razpis za prodajo opreme" do 15. 9. 1994 do 12. ure. Odstopim rabljeno žensko KOLO begunki - Radovljica, Bevkova 3, ©715-832 20430 BOTTECCHIA tekmovalno kolo z opremo Campagniolo, št. okvirja 61, prodam. ©715-331 20437 Ugodno prodam APN 6 in BT 50, vredna ogleda. ©84-102 20444 Prodam MOPED BT 50, letnik 1989. ©212-894 20463 Prodam cestno prometni PLAŠČ za moped. ©57-377 20492 Prodam MOPED APN 6 S, cena 900 DEM. ©633-725 20518 foto bobnar NAJDENO Na Bobovku pri Kranju smo NAŠLI NEMŠKEGA OVČARJA! ©217-028 Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada" (nadaljevanje iz prejšnjih šestih številk) y nagradnem naročniškem žrebanju 21. ' Rtista ob 21. uri na Gorenjskem sejmu smo Poštovali vse prispele kupone, i/ štirih sejems-K>n Številk Gorenjskega glasa v avgustu 1994 ("udane neposredno v boben v.\ žrebanje na (CJ"ui ali poslane po poŠti). Kot pravilni 'Hll'°vor na vpraSanje v nagradni igri sta bila "PoStevani letnici "1944" - ko so izšle prve tri •^'vilke Gorenjskega glasa - in "1947", ko jc -Jcel Gorenjski glas redno izhajati. Ker jc bil Kupon z nagradnim vpraSanjcm objavljen Stir hi1, jc lahko vsak naročnik v žrebanju uucležen z največ 4 kuponi Žrebala sta Alenka ■ «ter 1'usnr, komisijo na javnem žrebanju je v"«'l 1 rane Kalan. 326. - 340. nagrada (nakup po izbiri v j^dnosli 2.000 tolarjev v Trgovini HOMA 1 !>): Jožko PIATlSA, Grosova 21, Kranj; r«ei Pl A J Iti S, Žiganja vas 8, Duplje; Zora BOINČA, Otoki 11, Železniki; Goran BRIC, Vojkova 7, Lesce; Jože S1GMUNI), Podnart 25/ b; Ivanka ČERNICOJ, Senično 47, Križe; Marko DRIM\ K, Hrušica 70, Jesenice; Pavel JESENKO, Žirovnica 87/a; Pavel ROG AR, Rateče - Planica 130; Danijela GASSER, Spodnja Sorica 14/a, Sorica; loma/ IGLIC, Drolčcvo naselje 37, Kranj; Marjan RAKO-VEC, Bobovek 30, Kranj; Vinko ŠTEFE, Tenetiše 36, Golnik; Jože PIKRI)AN, Pševska l/a, Kranj; Janko TIŠLER, Brezje 48, Tržič; 341. - 380. nagrada (nakup po izbiri v vrednosti 2.000 tolarjev v Trgovinskem podjetju M KRCATO R PRESKRBA, d.d. Tržič): Marija BRISAR, Preska 20, Tržič; Jože KOŠIR, Goli vrh 6, Gorenja vas; Majda ŠTEFUR, Struževo 47/j, Kranj; Janez KOKAI.J, Na Plavžu 22, Železniki; Miran JENSTERLE, Podnorc7.cn 3, Podbrdo; Anton LIČAR, Vogl-janska 20, Šenčur; Milka ŠUBIC, Lom 3, Poljane; Milan CANKAR, Sveta Barbara 21, Škofja Loka; Ana AGATONOVIČ, Bcncdiči-čeva 6, Kranj; Ida HORVAT, Bevkova 43, Radovljica; Ivan MARKEIJ, Bohinjska Bela 121; Mariia BRATU Ž, Podlubnik 3, Škofja Loka; Pavla REGOVEC, Nova vas pri Lescah 27/b, Radovljica; Janko SPENDAL, Zvirčc 27, Tržič; Stane ŠKOF, Breg 52, Mavčiče; Egon RENER, Šlandrova 7, Radomlje; Tone MRA-VINEC, Spodnja Bcsniea 70/a, Zg. Besnica; Gora/d KOKAI.J, Zgornje Duplje 64/a, Duplje; Viljem ZRIM, Rcšcva 12, Kranj; Helena BKEZAR, Milje 46, Visoko; Drago KORETIČ, Hraše 16/c, Lesce; Jože KOC-JANČIČ, Bevkova 29, Radov Ijica; Marjeta SKODLAR, Triglavska 32, Radovljica; Metka PELKO, Kcbetova 15, Kranj; Jože EUON, Zadružna 8, Kranj; Dora ŠTRAVS, Finžgarjeva 2, Lesce; Angelca FUJS, Zlato pije 2/a, Kranj; bomo nadaljevali v petkovem Gorenjskem Minka ROPRET, Kupljcnik 5, Bohinjska Bela; glasu, od zaporedne številke 381. naprej. Ela PERNUŠ, Zgornja Bela 26, Preddvor, Magda MODIC, Cesta 1. maja 3, Kranj; Anka IJŠENIČNIK, Suška 5, Škofja Loka; Srečko STERN, Zabreznica 61, Žirovnica; Tjaša LU-ŽOVEC, Juleta Gabrovška 19, Kranj; Ela LESKOVAR, Terenska 5, Jesenice; Leopold PANGERC, Črnivec 19, Brezje; Anton BE-GEU, Tupaličc 1, Preddvor, Stane BERTON-CELJ, Na Plavžu 50, Železniki; Bernard FER LAN, Trojarjeva 18/a, Kranj; Ana MI-HELČIČ, Ul. 1. avgusta 3, Kranj; Primož RESMAN, Rodine 58, Žirovnica; O prevzemu nagrade oziroma o načinu koriščenja bomo vse nagrajenke in nagrajence še posebej obvestili po pošti. Objavo naslednjih 50 izžrebancev za 501 Glasovo nagrado (v vrednosti več kot poldrugi milijon tolarjev !) TRŽNICA NAKLO V KOMUNALNI CONI NAKLO OZIMNICA NA NOVI TRŽNICI V NAKLEM KŽ Naklo obvešča potrošnike, da bo v soboto, dne 17. septembra, in vsako naslednjo soboto prodaja krompirja in vseh vrst zelenjave za ozimnico po zelo ugodnih cenah na novi tržnici v komunalni coni v Naklem (nasproti bencinske črpalke). OBVESTILA Pl - BI P, dostava pizz in hrane NAGRAJUJE. Naročila in informacije « 221-051 19587 CVETLIČARNA CIKLAMA KRIŽE odprta od 15. septembra dalje. Cesta prevozna. 20553 Prodam silažno KORUZO 0,5 ha. Polajnar, 272-939 dopoldan ali 327-738, zvečer. 20681 PREKLIC Podpisana KLINAR Irena se v svojem imenu in imenu Veletrgovine Specerija Bled javno opravičujem Janezu Režu zaradi neljubega do- ?odka, ki se mu je zgodil v trgovini P-5 Radovljica! 20425 POSESTI OBLAČILA Poceni prodam 2 moški obleki št. 46-52. ©67-037 20521 VERITAS - izposoja poročnih oblačil, zadnjih modnih trendov. Jenkova 1, Kranj, ©312-207 20549 Zelo ugodno - trenirke - za otroke in odrasle. RUBIN KOKRICA 20621 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK chicco, avtosedež ter posteljico z jogijem. ©84-677 20524 OSTALO Prodam VOZIČEK za vrtičkarje na 4 kolesa, ročno delo. ©76-276 20441 Prodam PESJAK s streho. ©421- 109 20517 Kompletne stare STATVE (preproge, gobelini), prodam. ©715-585. Černe Prodam nebeško črno ČELADO Kiwi in iščem sponzorje RAFF, ©45-109 Brezplačno nudimo lesene palete za kurjavo. 057-416, popoldan 2oei« PRIDELKI Prodam jedilni KROMPIR bel in rdeč, neškropljen, pridelan na hlevskem gnoju. Torkar, Begunjska 23, Lesce, ©718-340_?nv>? Domače SLIVE prodam ©45-334 Prodam 3,7 ha mešanega GOZDA v Dašnici - Železniki. Informacije na ©242-728 20422 V Naklem na izredni lokaciji prodam starejšo dvostanovajsko hišo, z dvema garažama in vrtom. Šifra: 150.000 DEM 20424 Bled - stara hiša cca 6000m2 1 km od jezera, prodam. ©712-064 20432 Oddam GARAŽO na Jesenicah. Predplačilo 12 mesecev, 100 ATS na mesec. ©066/67-075 20499 Zelo ugodno prodam tri KIOSKE na dobrih lokacijah. ©633-716 20538 PONUDBA TEDNA: hiša za 65.000 DEM prodamo v okoici Kranja, menjamo tudi za stanovanje. K 3 KERN Kranj, d.0.0.,Komenskega 7, ©221-353 20579 PONUDBA TEDNA: hiša v IV. gr. fazi v Stražišču za 155.000 DEM. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, d.o.o, ©221-353 20582 PONUDBA TEDNA: PARCELA 1200 m2, od tega 600 m2 zazidljive, ostalo gozd v Dupljah pri Kranju prodamo za 50.000 DEM. K3 KERN Kran|, d.o.o, Komenskega 7, ©221-353 20583 PONUDBA TEDNA: PARCELA 287 m2 s I. ploščo na Mežaklji prodamo za 18.000 DEM, primerno za vikende. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, ©221-353 20584 PONUDBA TEDNA: parcela 1000 m2 na Koroški Beli poleg potoka prodamo za 40 DEM/m2 K3 KERN KRANJ, Komenskega 7, ©221-353 20685 PONUDBA TEDNA: nudimo najem cele hiše ali polovico hiše v Kranju K3 KERN KRANJ, D.O.O., Komenskega 7, ©221-353 20590 80 ha GOZDOV Lubnik in Crngrob pri Šk.Loki prodamo v celoti ail po delih najboljšemu ponudniku. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 B, ©242-651, od 9. do 12. ure od 16. do 18 ure 20632 /Xfiu$t pient* ta£&& ponoči 7 Prodam KROMPIR desire za ozimnico Bodešče 30, Bled, ©77-230 20440_ Prodam KORUZO silažno, stoječo. ©422-559 20485 Prodam stoječo SILAŽNO KORUZO. ©421-820 20486 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR. Podbrezje 218, ©70-204 20490 Prodam SltAŽNO KORUZO in seno v balah. ©49-229 20505 SILAŽNO KORUZO 1.2 ha, prodam. B 48-525 20595 KRMILNI KROMPIR prodam. Srednja vas 127, Šenčur 20597 Prodam stoječo SIIAŽNO KORUZO Žerjavka 6 pri Trbojah ?oeoo Prodam 1 ha silažne KORUZE Zalog 28, ©421-006 20002 Prodam domače ZELJE v glavah Zalog 40, Cerklje, ©421-680 20004 Prodam SENO ©422-740 20019 Ugodno prodam drobni KROMPIR. ©422-130 20024 V bližini Žirov prodam 3 tone SENA ©691-611 20004 Prodam SI IVr ©403-220 20000 EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJE POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. IZSUŠUJEMO PO IZLIVIH IN POPLAVAH Pokllf lir HRIBAR - BLESK _OM/SS1-431 7^- PONUDBA TEDNA: prodamo zidan vikend pod Joštom za 85 000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 20592 TRŽIČ - PRIMO.d.o.o., Promet z nepremičninami, Partizanska ul. 6 20030 Gorice, prodamo KMETIJO na parceli 1600 m2 za 160 000 DEM. 058-055 med 18. in 20 uro 20040 Tržič-Ravne, prodamo GARAŽO za 7000 DEM 058-055 med 18. in 20. uro 20041 Tržič - prodamo hišo na parceli 570 m2 za 55.000 DEM 058-055 med 18 in 20. uro 20042 Prodam vveekend HIŠICO v Savinjski dolini 8,2 x 4,3 0 061/614-629 20053 TRŽIČ - prodamo HIŠO (CK, telefon) za 65 000 DEM 058-055 med 18 in 20 UrO 20057 V najem oddamo opremljeno hišo brez ČK pri Kranju in pri Cerkljah APRON ©331-366 200M KUPIMO VIKFND na Gorenjskem do 100 000 DEM in staro hišo z najamnj 4000 m2 zemljišča APRON ©331-292 20005 Prodamo nedokončano hišo v Mojstrani in nad Tržičem, novejšo v Kranju, novo v Cerkljah in veliko drugih APRON, ©331-292 20000 V Šenčurju in Radovljici oddamo lokal za neživilsko trgovino V centru Kranja oddamo prostor za mirno obrt ali pisarne 45 m2, na Jesenicah oddamo krepčevalnico, pri Kranju, na izletniški točki, gostilno s prenočišči APRON, «331 292 20087 (već kol plesna šota V Kranju, Škof ji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. OD TORKA, 6. septembra, dalje VPISUJEMO nove PLESALCE. Tel.: 064/41-581 PRIREDITVE URŠKA - več kot plesna šola na Gorenjskem VPISUJE nove plesalce. «41-581 20512 POSLOVNI STIKI CERTIFIKAT vreden 200.000 SIT prodam za 110.000 SIT. «47-462, Robi 20460 Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT za polovično vrednost. Naslov v oglasnem oddelku. 20482 Ugodno prodam CERTIFIKAT v vrednosti 250.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 20489 Mati (2 otroka) nujno prosi za posojilo 1000 DEM. Šifra: POBIRAMO še po Ločrrvi 20555 RAZNO PRODAM Prodam in dostavim DRVA (metrska, razžagana), opaž in lamelni hrastov parket. «325-488 20369 Prodam hrastova DRVA. «65-540 20427 10 m3 bukovih DRV prodam. «695-129, zvečer 20428 PIKADO ROYAL daartes 9 iger, prodam ali oddam. «712-064 20431 Prodam 15 m3 eno leto starih HRASOTVIH DRV. «631-876 20478 Prodam GAJBICE. «329-674 20501 Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 litrsko in sadno PREŠO 20 litrsko. «242-108 20513 Prodam glasbeni STOLP in zračno PUŠKO. «325-840 20561 Prodam 600 I KAD zaprto za namakanje. «43-478 20504 Prodam 500 I KAD za namakanje. «41-627 20569 Prodam suha bukova DRVA in mešana z dostavo na dom. «65-518 20580 STAN. OPREMA Prodam rabljeno KUHINJO z napo in vgrajenim štedilnikom, dolžine 3 m. «45-134 20230 Prodam GOVEJO KOŽO, velikosti 3 m2 . «51-646 20459 Prodam KAVČ s posteljo In dva FOTELJA. « 401-340 20504 Kuhinjsko devetdelno posodo POSODO s termostatom ali brez, ugodno prodam. «312-384 20516 v plzzerljo In nočni bar "V GOZDU" v čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! Prodam BALKONSKO GARNITURO. • 332-417 Okroglo kuhinjsko MIZO prodam za 100 DEM «631-677 20542 STORITVE Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9 do 17 ure « 329-866 19470 ČISTILNI SERVIS METOD - vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaz talnih oblog ali premaz marmorja «326-325 19802 Al U žaluzije, rolete, lamelne zavese in polkna - dobavljamo, montiramo, kvalitetno in poceni. LEKERO, «43 345 20033 Vodovodne storitve, napeljava in štalacij in popravilo! «633-382 20001 Polagam lesene obloge, možno plačilo na obroke «712-064 20433 Obveščamo, da kabinska žičnica na Krvavec zaradi rednih vzdrževalnih del na žičniških napravah od 12 9 1994 do začetka zimske sezone ne bo obratovala Vzdrževanje stanovanj, opreme, lakiranje, vitraži, restavriranje, posll-kave. «57-719 20436 SERVIS ŠIVLANIH STROJEV in gospodinjskih aparatov. «860-517 Izdelujemo zaščitne in okrasne kovinske mreže za okna, stopniščne ograje.. ..«82-104 20464 Zidarska skupina opravlja vsa zidarska dela z materialom ali brez. «632-967 ali 621-864 20468 Hitro in kvalitetno tipkam diplomske in seminarske naloge na računalnik. «47-419 20472 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN TV ANTENE, satelitske, klasične, montaža servis, dograditev A, MMTV kanala. «310-223 20484 Takoj iščem skupino za polaganje zunanjega opaža. Razinger, Ore-hovlje 36, «241-240 20503 OLJNI GORILCI - montaža, popravila, nastavitve, meritve izkoristka. »874-059 20520 VODOVOD V HIŠI, kot tudi manjša popravila, naredimo strokovno! «218-427 20546 KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora do 1500 kg. «215-211 20581 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje! «325-815 20613 Vodovodne in elektro instalacije, poravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev....«325-815 20614 PRIMO.d.o.o., Promet z nepremičninami, cenitve. «58-055, med 18 in 20. uro 20635 Barvanje zunanjega in polaganje notranjega opaža. Igor, «70-429 20043 SATELITSKI SISTEMI od 395 DEM z montažo, lahko na čeke. «719-014 Registrirana d.o.o. opravlja knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 STANOVANJA Oddam SOBO študentki-nekadllki. «241-006 20423 Prodam 2-sobno STANOVANJE na Drulovki Dushi, «225-190 204»8 študontom oddam SOBE «41-808 20509 Dijaka iščeta privat sobo za zmerno ceno v bližini centra Kranja ©883- 548 70567 PONUDBA TEDNA: prodamo 1,5 sobno lastniško stanovanje v Kranju po 1200 DEM/m2 K3 KERN KRANJ, Komenskega 7, «221-353 20576 PONUDBA TEDNA prodamo 3-sobno lastniško stanovanje v Kranju po 900 DEM/m2 K 3 KERNJ Kranj, d.o.o , Komenskega 7, «221-353 20577_ PONUDBA TI DNA prodamo STANOVANJE 34m2 z opremo 45000 DEM, možnost plačila na dva obro ka. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, «221-353 705/8 PONUDBA TEDNA sobe za štu dente ali samce v Kranju, Šenčurju, Lescah ali Ljubljani K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 20591___ Oddamo stanovanja: 2 ss na Planini II. opremljeno. 60 m2, 350 DEM, enoletno predplačilo, 1/2 HIŠF, sa moatojni vhod, Predoslje • predplačilo. 1/2 hiše, samostojni vhod, center Kranja, predplačilo FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c 54 b, «242 651, od 9 do 12. od 16 do 18 ure 20030 Zelo ugodno 1/2 hiše v žireh prodamo za 23000 DEM, ugodno prodamo HIŠE v okolici Kranja, cene zelo primerne od 25 000 DEM - 220.000 DEM FRAST NEPREMIČ NINF, Jezerska c 54 b, «242-651, od 9 do 12 ,od 18 do 18 ure 20033 TRŽIČ Bistrica, prodamo GARSON JERO 18.40 mi za 22 000 DEM, prodamo STANOVANJF 50,30 m2 1250 DEM/m2, stanovanje 74 m2 za 80000 DEM, stanovanje 58,45 m2 1100 DEM/m2 «58-055, med 18 In 20 uro 7003/ E1KE MliiekOT! SATTRAĐE tel: 064/422-585,421-108 Komisija za kmetijstvo pri Izvršnem svetu SO Kranj objavlja na podlagi sklepa 24. seje. Na območju Tržiča najamemo več stanovanj. PRIMO.d.o.o, »58-055 20638 Prodamo 2,5 sobno novo STANOVANJE v I. nadstropju v Kranju. »061/614-629 20654 Prodamo enosobno STANOVANJE v Medvodah, novi bloki. »061/614- 62 9 20655 Na relaciji Kranjska gora - Radovljica najamem garsonjero ali sobo. »82- 549 20667 Stanovanja PRODAMO V KRANJU: dvo, dvoinpol ter trisobna, s CK in brez; v Šk. Loki: trisobna, Begunjah: enosobno, v Tržiču enosobno in trisobno s CK ter druga. APRON, »331-292,331-366 20682 VARSTVO Varstvo otrok na vašem ali mojem domu. Mojca, »736-796 20645 KOZMETIKA CANARV: ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJA NOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 VOZILA DELI Zadnji odbijač za GOLF II prodam s popustom 50 %. »738-018 20450 Prodam rezervne DELE za JUGO in Z 101 Mediteran. »861-217. po 14. Uri 20453 Prodam PRIKOLICO za osebni avto «80?-083 20455 Prodam Z 128/85 za dele, otroško posteljo. »323-077 20666 radio triglav 96 MHz VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije »242-300, 242-600 ali 325-981 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva »325-981 17536 PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. »217-528 ali zvečer po 20 uri na 325-65919209 R 4 TL. letnik 1977, vozen, še registriran, cena 500 Dr M «83-389 AVTOSERVIS HYUNDAI JAVORNIK - Jesenice prodaja rabljenih in novih vozil, staro za novo, kredit «83-389 202se ALFA 33 KARAVAN, letnik 1985 4x4 elek. stekla, central, zaklepanje, motor obnovljen, ugodna cena 083-389 20257 R 18, reg. celo leto, letnik 1981, cena 2900 DEM in moško KOLO, cena 100 DEM «46-507 20421 ALF TV - video - hi-fi maranlz SONY Piiiuisonic UBL jamo, KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15 h DO 19 h OB SOBOTAM OD 9 h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kran) tel.:222-055 -rarr PONOVNI JAVNI RAZPIS za sofinanciranje šolanja na kmetijskih in gospodinjskih šolah v šolskem letu 1994/95. 1. Občina Kranj sofinancira šolanje na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju v triletnem in štiriletnem programu ter na gospodinjskih šolah v Sloveniji in Avstriji v enoletnem programu. 2. K razpisu se lahko prijavijo učenci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kranj. Prednost pri sofinanciranju imajo učenci vpisani v prvi letnik kmetijske smeri in izvirajo iz kmečkih družin. 3. Pismene prijave naj kandidati vložijo na Sekretariat za gospodarstvo občine Kranj najkasneje 20 dni po objavi v časopisu. Prijavi mora biti priloženo potrdilo o vpisu na šolo. 4. Vse dodatne informacije dobite na Sekretariatu za gospodarstvo Občine Kranj, tel. št. 221-811 int. 312 (soba 112/1). Predsednik komisije: Andrej Tavčar Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Url. list RS št. 28/93 in 19/94) in določil statuta Gimnazija Jesenice objavlja JAVNI RAZPIS za izbor najprimernejšega ponudnika za najem prostorov in organizacijo šolskih malic. Predmet javnega razpisa je ponudba za: - najem prostorov šolska kuhinja z delovnim mestom in jedilnico v velikosti 31 m/2 + 101 m/2 - vodenje in organizacija šolskih malic dijakom in vsem zaposlenim v Gimnaziji Jesenice 2. Obseg in pogoji za razpisano delo so podani v razpisni dokumentaciji naročnika Gimnazij6 Jesenice. 3. Začetek prevzema najema in organizacije del je 17. 10. 1994- Ponudbena dokumentacija mora vsebovati: - podjetje oz. ime ponudnika z dokazilom o registraciji in uP°r' abnim dovoljenjem pristojnih inšpekcijskih služb o izpolnje-vanju pogojev za opravljanje dejavnosti v šolski kuhinji; - sestavo kadra oz. zaposlenih, ki bo vodila šolsko kuhinjo, z dokazili o izpolnjevanju higienS' kih standardov; - reference podjetja oz. odgO' vorne vodje del; - vzorec pogodbe v skladu z določili 12. člena odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa; - prednosti oz. ugodnosti, ki j'n nudi ponudnik naročniku. 4. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacije na: Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, ali na Ruparjevi št. £■ 5. Rok za oddajo ponudb je eno uro pred odpiranjem ponudb, 1 je v petek, 23. 9. 1994, do 1} ■ ure. Ponudniki morajo dostavi vso dokumentacijo v zapečate kuverti z oznako "Ne odpiral, ponudba" na naslov Gimnazi Jesenice, Trg Toneta čufarja >• 6. Odpiranje pravočasno prispelih ponudb bo 23. 9. 1994, ob 1* uri, v tajništvu šole 7. Za izbor najugodnejše ponube veljaio naslednji kriteriji: - roferonce - ponudba cene plačilni pogoji - nespremenljivost (fiksnost) cene prednost imajo ponudniki z najboli kakovostno ponuai garancije za Izvedbo ponuou 8. Z uspešnim ponudnikorn tjj sklenjena pogodba za oo\o^ čas dveh (?) let, v 10 dnen y izbiri. 9. Ponudniki bodo obveščeni izidu razpisa v 10 dnen v odpiranju ponudb mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel. 064/222-616 m d.d. APARAT + PRIKLJUČEK ŽE OD 1.840 DEM DO 3.940 DEM v prodaji 6 tipov aparatov po 4 različnih cenah glede na uporabnost UGODNI PLAČILNI POGOJI Panasonic Atestirane cer^, telefoni in zh prave poslovneža SERVIS Z ORIGINALNIMI DEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK 2A SIOVENUO TE LE FON TROOV1NA - SERVIS Upf«v«W 064 222 868 IM 064 222 867 UUBUANA. tel/fon. 061 1690232 KRANJ t«H/roK 064 222 160 Prodam FIAT TIPO 1,4, letnik 1989, ohranjen, metalno modre barve. g6??904_20439 GOLF JGL. letnik 1981, dobro Onranjen, prodam «66-511 2044s Prodam OPEL REKORD karavan, jffoik 1982 tt 738-987_20449 P 4 GTL, letnik 1984, reg 95, ^ranjen, brezhiben, prodam. *7l 5-487, popoldan 725-904 20452 Prodam R 4 GTL, letnik 7/1989, prvi ggnjk B 621-451_20454 Prodam R 4, letnik 1986 /a 2600 ^-Mjj> 33 T.858 204,4 ESJttl LADO SAMARO 1300 S, 3 v, J^g9. bež Luže 37, Visoko 20495 Prodam UNO DS, lotnik 1986, reg 4/ ^cena 5900 DEM tt242-29220500 Prodam VW HROŠČ, letnik 1975, '■Po ohranjen, cena 1800 DEM ^[.5-724 ?05oe Izredno ohranjono J 1/1 GX prva °a 1988, reg. 23 3.95, cena po ^govoru, prodam. Predoslje 116, ^J^l___ 20510 poceni prodam FIAT 57, lotnik 1985 !^_043__705J5 Prodam TAVVRIA, letnik 1993, 45000 GOLF JXD, bele barve, 102.000 km, 5 vrat, prodam, letnik 10/88. «802- 174 20527 Prodam 126 P, letnik 1987, registriran do aprila 95, cena 1700 DEM. 064-382 20529 Prodam FIAT 126, neregistriran, vozen, 82, 450 DEM Q725-718 20530 Prodam R 4 TL, letnik 1980, registriran do decembra, 600 DEM. ©76-922 20536 Po ugodno ceni prodam Z 750, letnik 1985, registriran. 1851-344 Prodam Z 101, starejši letnik v voznem stanju. 0328-675 20547 Z 101 GTL 55, reg. do aprila 95, bele barve, prodam za 1800 DEM «631-454, po 16. uri 20557 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (II JEZIKOV) NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID RADIJSKI PROGRAMI, O BROJKI Z MONTAŽO SAMO 569 DEM • SISTEMI ZA VEČ STRANK • • VRTLJIVI SISTEMI • S A T-VRHOVNIK SK. LOKA GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425 BRAZDA d.o.o. iz Poljščice pri Podnartu tel.:70-225 Odkupujemo hlodovino in celulozni les, smreke, bukve, jesena in javorja. PREVZEMAMO LES NA PANJU V VEČJIH KOLIČINAH. km cena 5000 DEM «65-570 70519 Prodam FIČOTA. registriran celo ?ol?i Udarna 3, Jesenice Prodam VITARO JLX. letnik 1991 tt718-081 Prodam LADO SAMARO. letnik 1987, rdeče barve, šibedah, reg do 9/95, cena 4400 DEM. «861-188 7056? Prodam Z 101, letnik 1976, reg do novembra 94, cena 30 000 SIT ali monjam za PC 286 aH ping-pong mizo. «211-670 70563 Z 750, letnik 1976, dobro ohranjeno prodam «218-128 20575 PiBip °OSTA\ k A/L IN PIZZ NA DOM; NAGRAJUJE VKRU JSN PEČENO JANI NI PECI - i L NAGRADA; 5000 SIT ■JURCA KRISTINA, STOŠIČEVA 4, KRANJ 2 NAGRADA; 5 x PIZZA "KATANEC, TRG PREŠERNOVE BRIGADE, 8, KRANJ 3 NAGRADA; 5 « PIZZA "PEVEC SAŠO, GORENJSKEGA. ODREDA 18. KRANJ 4 NAGRADA; 2 URI TENISA NA IGRIŠČU TCU - BESNICA ■VRENIČ, TRG RIVOU 5, KRANJ ČESTITAMO IN SE PRIPOROČAMO I al Sls Prodam JUGO 45, letnik 1982, registriran maj/95, cena 1300 DEM. ©310-537 20593 Ugodno prodam Z 128, letnik 1987, reg. do 3/95, 60.000 km, cena po dogovoru. Mlinar Olga, Moste 66, Žirovnica 20601 Prodam ZASTAVO SKALA 55, eltnik 1989, reg. do 7/95. «328-292 206io Prodam UNO diesel 45, letnik 1991. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 20611 Prodam R 5 CAMPUS, 5 v, kovinsko siv, temna stekla, prodam. «714- 724 20617 Odkup in prodaja rabljenih vozil. RUBIN Kokrica, «225-151 20622 SAMBATALOBT, letnik 1983, poraba 5 I bencina, reg. celo leto, ohranjena, prodam. «329-061 20623 VW PASSAT limuzina, letnik 1981, ohranjen, registriran celo leto, ugodno prodam. «329-061 20625 AUDI 80 1,8, letnik 1991, reg. do 9/ 95, prodamo. RUBIN KOKRICA, «225-151 20626 GOLF diesel, rdeč, letnik 1989, prodamo. Rubin Kokrica, «225-151 20627 MERCEDEZ 308 D, letnik 1990, prodamo. Rubin Kokrica, «225-151 20628 Prodam FIAT TIPO, letnik 1991, možnost kredita. «725-406 20650 Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1988, reg. 1.2.95. cena 2600 DEM. «714- 311 20651 Prodam OPEL KADETT, letnik 1987, lepo ohranjen. «311-542 20652 R 4 GTL, letnik 87/88 prodam za 3700 DEM. «77-123 2066O ZAPOSLITVE Vsem nezaposlenim nudimo redno ali honorarno delo. «328-265, 84-662 ali 323-501 17874 Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom. Q 312-019 19084 Zapoge40 61217 Vodice SLOVENIJA \ ž mam ! m^P"^ \po 'Vn1ST'0 telefon: 061/823 586 824 096 ros telefax: 061/824 158 mpol/? Zaposlim KV MIZARJA. «241-642 70166 Proizvajalec delovnih oblek išče zastopnike. Đ in fax dopoldan 81- 58 7 20187 Zaposlimo dekle za delo v strežbi. «217-582 20198 Redno ali honorarno zaposlimo potnike za terensko delo. «215-041, zvečer 20204 Sodelavci Mladinske knjige vabimo k sodelovanju, ki jih zanima atraktivno delo na terenu in visok zaslužek. Možna tudi redna zaposlitev. «218- 402 20374 DZS nudi zanimivo lahko tudi redno zaposlitev. «57-432, po 21. uri 20435 Nujno iščem PRIPRAVNIŠTVO -turistični tehnik «218-078 20467 Sprejmem kakršnokoli delo na domu (pakiranje, sestavljanje). «47-419 204 73 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO «45-03 8 20477 Zaposlimo PEKA in SLAŠČIČARJA Možnost priučitve. «631-617 20479 Sem študentka, ki išče honorarno delo na svojem domu 058-105 Nudim honorarno delo, nI akvlzi-terstvo. Pokličite po 20. uri zvečer «622-012 20514 Zaposlim dve FRIZERKI s prakso (mosko-žensko) s prebivališčem od Kranjske gore do Radovljice. Možnost dobrega zaslužka. «064/883-055. Int. 230 20528 ZAPOSLITEV nudimo natakarici v Radovl|ici «714-710 20646 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitvem. «76-622 20558 Iskalka zaposlitve s srednjo strokovno Izobrazbo iščem zaposlitev s polovičnim delovnim časom - dopoldan, na blejskem območju «78-618 2O670 Iščomo pridno In pošteno žensko, ki bi nam bila pripravljena pomagati v gospodinjstvu Šifra: DOBRO PLAČILO 20573 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo nI odveč «632-330, aH 56-105 TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED, d.o.o. organizira BLED TEČAJ ZA CROUPIERJE NA AMERIŠKI R0ULETTI IN BLACK JACKU Kandidati morajo izpolnjevati naslednja pogoja: - da imajo status študenta - starost do 23 let Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se v ponedeljek, dne 19. septembra 1994, ob 17. uri osebno zglasijo v prostorih Turističnega podjetja Casino Bled, d.o.o., 64260 Bled, Cesta svobode15. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati iz bližnje okolice Bleda. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonski številki 741-811 (dopoldan) in 741-150 (zvečer). Iščemo pomoč pri delu v računalniško računovodskem podjetju. «715-585, int. 2201 20552 V pizzeriji zaposlim natakarico in picopeka. «43-552 20609 Iščem delo kot gimnazijska pripravnica. Mojca, «736-796 20644 BAZEN ŽELEZNIKI zaposli KV NATAKARJA za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. «66-381, oz. 67-471 20656 ŽIVALI Prodam BIKCA simentalca 140 kg. «718-340, Torkar, Begunjska 23, Lesce 20331 Prodam čistokrvnega črnega PERZIJSKEGA MUCKA, starega devet tednov. «710-114 20434 Prodam KRAVO simentalko, po četrtem teletu. «66-511 20446 Prodam enoletne kokoši, cena 200 SIT. Tušek Franc, Lenart 11, Selca, «64-226 20458 Ljubiteljem živali oddam MUCKA. «312-519 20471 Prodam ROTTVVEILERJE, stare 11 tednov, odličnih staršev. «061/263- 300 20483 Kupim bikca simentalca, starega 4-5 tednov. «65-565 ali 65-411 20511 Prodam PRAŠIČA, pripuščam srnastega KOZLA. «738-900 20522 Prodam KOZO, staro dve leti. «622-629 20537 Štiri KOZE ugodno prodam. «66- 753 20539 BIKCA starega 10 dni, prodam. Sp. Brnik 25, Cerklje 20555 Prodam TELETA težkega 100 kg. « 58-219 20594 Prodam KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev. Mavčiče 40 20598 Prodam TELETA za zakol. «43-353 20612 Kupim tele simentalca ali sivca do 70 kg. «421-715 20615 Žive ali zaklane (očiščene) KOKOŠI, teže 1,4 kg, stare eno leto, cena 200 SIT/kg 15.septembra po 16. uri, 16., 17. septembra ves dan. Prodajamo tudi beli krompir. Resnik, Moste 76, Komenda, «061/841-118 20618 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 tednov. «691-866 20629 Kupim BIKCA simentalca, starega 4 ali 5 tednov. «65-565 ali 65-411 20648___ Prodam KOZO mlekarico. «332- 372 20649 Prodam BIKCA simentalca. «43- 496 20661 Oddam 3 leta staro ŠPRINGER-ŠPANJELKO z rodovnikom in mladiča starega 3 mesece. «725-405, dopoldan 20662 Prodam KUNCE za nadaljno rejo. «78-614 20665 Kupim TELETA simentalca do 4 tedne in KRAVO simentalko, brejo. «623-362 20668 PRAŠIČE težke cca 35 kg, prodam. KRAVO simentalko, lahko jalovo Kapus, Zagoriška 16, Bled 20646 kupim. «325-646 20672 OSMRTNICA V miru bom spal in počival, saj me boš ti, moj Bog varoval... Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni ati, tast, stari ata in pradedek FRANC BIDOVEC 1914 - 1994, zavarovalni zastopnik v pokoju Žara bo od srede dalje v domači hiši v Srednji vasi pri Golniku. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 15. septembra 1994, ob 16. uri z njegovega doma na pokopališče v Gorice. Žalujoči: sinova Franci in Peter z družinama ter hčerka Olga ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega ata, brata, strica in tasta FRANCA COTMANA iz Šenčurja, Mlakarjeva ul. 16 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, za podarjene sv. maše in izraze sožalja. Zahvala tudi kolektivu Sava in kolektivu Catering z letališča za podarjeno cvetje in pomoč, gospodu župniku za obred in mašo ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti še enkrat hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila dobra mama, babica in prababica HELENA OSOJNIK Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, Društvu upokojencev, gasilskemu odboru, pevcem, gospodu župniku za lep pogrebni obred, posebna zahvala sosedom za izračeno sožalje in izkazano pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI Šenčur, Jesenice, Kranj, Bitnje, 1994 Hrabro dejanje dveh jeseniških policistov Iz gorečega avta rešila voznika Mlada policista Valentin Štular in Gregor Svetina naj bi dobila znak za hrabro dejanje Jesenice, 12. septembra - Policijska postaja Jesenice bo Ministrstvu za notranje zadeve predlagala, da podeli posebno priznanje, znak za hrabro dejanje, mladima policistoma Valentinu Štularju in Gregorju Svetini. Voznika rešila zanesljive smrti. "Ogenj je! Avto! Voznik!!!" sta v noči od minule nedelje na ponedeljek, približno ob polnoči, vzkliknila dva jeseniška policista, Valentin Štular in Gregor Svetina, ki sta se v rednem nočnem obhodu pelja-i po magistralni cesti na Dovjem, v smeri proti Jesenicam. Pod cesto, v strugi šest metrov globokega dovškega potoka, sta namreč opazila ogenj in dim, in ko je Valentin skočil proti gorečemu avtomobilu, je opazil v njem tudi voznika. Gregor je zagrabil gasilni aparat in stekla sta proti vozilu, ki se je vžgalo, in iz katerega se je močno kadilo. Hrabra policista, vodja patrulje 25-letni Valentin stular, doma iz Zgornje Radovne in 23-letni Gregor Svetina z Jesenic, pripovedujeta, kako je bilo. In bilo je veliko bolj grozeče in nevarno, kot so sporočale kratke časopisne vesti, njuno . '^janje pa zato tudi veliko bolj pogumno. "Voznik Boris Z. z Jesenic je vozil v smeri z Jesenic proti Kranjski Gori in še iz nepojasnjenega vzroka zapeljal na levo stran ceste, na bankino, se Valentin Štular zaletel v betonsko ograjo, nato pa prevrnil v potok, ki priteče z Dovjega. Vozilo je bilo na boku, vžgalo se je in ko sva pritekla do avtomobila, je voznik ležal po strani. Kadilo se je, voznik je hropel in kazal znake življenja in niti trenutek nisva razmišljala. Bilo pa gaje izjemno težko spraviti z vozila in še zdaj ne veva, kako nama je uspelo. Sreča v nesreči je bila, da avto, ki je ležal na boku, ni bil trdno na zemlji - malo je bil privzdignjen. Vrat seveda ni bilo mogoče odpreti, saj je bilo vozilo na boku, k sreči sva ga z veliko težavo izvlekla skozi okno. Bil je na moč ožgan -roka je bila do zapestja vsa črna, hlače so mu povsem pogorele, hudo je bil udarjen Močan japonski avto, nissan bluebird, je na Dovjem popolnoma zgorel... Foto: D. Sedej Gregor Svetina po obrazu. Bil je v nezavesti, /vlekla sva ga stran in tedaj se je zaslišal tisti nenavadni zvok, enak, kot bi švignila raketa -rezervoar se je vžgal, plamen je švignil petnajst metrov visoko, tako da je bližnje drevo ožgano do vrha. Pri tem je voznika najbrž rešilo tudi srečno naključje, da je pred vožnjo do vrha napolnil bencinski rezervoar - sicer bi se zaradi plinov rezervoar vžgal že prej. Ko se je zaletel v ograjo, se je tako močno, da je bilo vozilo že takoj hudo poškodovano, ven je vrglo tudi akumulator. Zelo hitro so prišli gasilci in reševalci z Jesenic. Hitro, če kasneje pogledaš na uro, tedaj pa so se nama minute zelo vlekle. Voznika so odpeljali v jeseniško bolnišnico in takoj nato v Klinični center v Ljubljano, kjer je še vedno v nezavesti, zaradi hudih opeklin pa so mu morali amputirati roko..." Pogumna Valentin in Gregor, ki nista niti za hip razmišljala, da statudi sama v smrtni nevarnosti, sta tako zanesljivo rešila voznikovo življenje. Minulo sredo se jima je na Policijski postaji osebno zahvalila pretresena mati nesrečnega voznika, Policijska postaja Jesenice, kjer so vsi ponosni na dejanje svojih dveh mladih kolegov, pa ju bo Ministrstvu za notranje zadeve predlagala za posebno priznanje, za znak hrabrega dejanja. • D. Sedej Žalosta bilanca prvih osmih mesecev Prometna varnost otrok vse slabša Prometna varnost na slovenskih cestah je bila v letošnjih prvih osmih mesecih v primerjavi z lanskimi r i'koliko boljša, kar pa ne velja za prometne nesreče, v katerih so udeleženi otroci in mladoletniki, ki v prometu vsekakor sodijo med bolj ogrožene skupine. Do konca avgusta se je namreč na slovenskih cestah pripetilo kar 1772 nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki. V teh nezgodah je bilo poškodovanih 856 mladostnikov, kar je toliko, kot jih je v povprečni slovenski osnovni šoli, kar 43 pa jih je umrlo. Drastičen porast v prometu umrlih otrok je bil zaznaven že v irvi polovici letošnjega leta, ko je na slovenskih cestah izgubilo življenje 34 otrok, v enakem obdobju lani pa skoraj polovico manj (18), kar pomeni 88,8-odstotno povečanje smrtnih žrtev. Policisti opozarjajo, da je žalostna bilanca predvsem posledica agresivnega obnašanja v prometu, ki jc velik problem predvsem pri starejših mladostnikih med šestnajstim in osemnajstim letom, ali pa neizkušenosti pri mlajših mladostnikih oziroma otrocih. Zraven je potrebno prišteti še neodgovornost staršev, ki pogosto pozabljajo na pro ventivo, hkrati pa svojim otrokom kupujejo vozila, ki za njihovo starost niso primerna. Tudi stanje na gorenjskih cestah ni nič boljše. V prvih osmih mesecih sta umrla dva otroka mlajša od 7 let, še bolj zaskrbljujoče pa je, da so bili kar v 44 nezgodah otroci in mladostniki povzročitelji. Med mlajšimi otroki so med poškodovanci pretežno pešci in kolesarji, pri starejših pa narašča število poškodovanih kolesarjev in voznikov koles z motorjem. V enem primeru je mladoletna oseba celo vozila osebni avtomobil, kar je še dodaten podatek o starševski neodgovornosti. Policisti upajo, da bo nekaj več reda na tem področju prinesla nova zakonodaja, saj so zdaj pri svojem preventivnem ravnanju in represivnih ukrepih pretežno nemočni. • M.G. Na občino po kolo Kranj, 13. septembra - Na policiji so nabrali kar 60 koles, ki so bila ukradena na različnih koncih Gorenjske. Jutri jih bodo policisti iz svojega skladišča poslali na kranjsko občino, kjer si jih tisti, ki so jim bila kolesa ukradena, lahko ogledajo. Morda bodo našli svojega. Vodstvo Planike oporeka trditvam sindikata * Plače so nizke, a blizu zneskom iz kolektivne pogodbe Potem koje sindikat iz Planike v našem časopisu utemeljil zahteve, ki jih vodstvo ne sprejme in zaradi katerih bi utegnili delavci celo stavkati, se je oglasilo tudi vodstvo. Kranj, 12. septembra - Vodja kadrovske službe Stane Boštjančič, ki je hkrati član pogajalske skupine delavskega sveta (in ne vodstva, kakor smo zapisali prejšnjič), je dejal, da so se o treh "spornih" točkah začeli dogovarjati po dopustih. Bilo je že dogovorjeno, ne pa tudi podpisano, da bodo preostanek regresa delavci dobili najkasneje do decembra. Enako je bilo domenjeno, da do konca leta s plačami stoodstotno ujamejo kolektivno pogodbo. O zahtevani sistemizaciji 96 delovnih mest pa je dejal, da gre dejansko še za 64 delovnih mest, na katerih dela 187 delavcev. Ta delovna mesta naj bi analizirali in ugotovili, kakšno strokovno usposobljenost zahtevajo ter v skladu s tem delavce razvrstili v tarifne razrede. Dodal je še, da je bilo na tak način spornih 76 delovnih mest. Problema se zavedajo in ga odpravljajo, čeprav nihče od delavcev, razvrščenih na ta dela, ni sprožil pravnega spora, ko je dobil v podpis pogodbo o zaposlitvi. In še o plačah. Te so nizke in nič čudnega, če delavci z njimi niso zadovoljni. Stane Boštjančič nam je postregel z julijskim podatkom službe za organizacijo v Planiki, ki med drugim spremlja tudi izpolnjevanje kolektivne pogodbe po tairfnih razredih, loči pa proizvodne in režijske delavce. Po tej tabeli plače proizvodnih delavcev kolektivno pogodbo dohajajo najmanj 98-odstotno, v nekaterih razredih pa so celo nekaj odstotkov nad njenimi zneski. Pač pa občutneje zaostajajo plače režijcev, saj najnižje predstavljajo le 84 odstotkov kolektivne pogodbe. Toda režija predstavlja manjši del zaposlenih v Planiki (400 od vsega tri tisoč delavcev), še vedno pa je [)reobsežna in jo zato zadnja eta načrtno krčijo. Toliko o dveh različnih interpretacijah problemov v Planiki. Sicer pa še vedno drži, da sta pogajalski skupini na dveh bregeh: sindikat zahteva izplačilo ostanka regresa v dveh obrokih, enega takoj, pogajalska skupina delavskega sveta se pogaja o decembrskem izplačilnem roku. Ali je to edina sporna točka, zaradi katere bi sindikat izpeljal celo stavko in s tem po besedah vodstva ogrozil obstoj podjetja, se bosta morali nasprotni strani dogovoriti sami. Sindikat namreč v svoji zahtevi, ki jo je ta teden naslovil delavskemu svetu, ponavlja tudi odpravo zaostajanja plač za kolektivno pogodbo in problematično sistemizacijo 76 neusklajenih delovnih mest. Na potezi je delavski svet, ki naj bi se zaradi aktualnosti zadeve na prošnjo sindikata čimprej sestal in razjasnil tisto, zaradi česar so nezadovoljni delavci in sindikat. • D. Z. Žlebir Še danes si lahko v Arbor-etumu v Volčjem potoku ogledate razstavo EV-ROCVET 94. Posebnost razstave so cvetoče dalije v šestdesetih različnih barvah in več kot sto različnih sortah. Evrocvet je mednarodna cvetlično vrtnarska razstava, na kateri je poleg raznobarvnega cvetja na ogled tudi vrtnarsko orodje, cvetlični aranimaji, itn. Z,a otroškr? veselje so v Arboretumu postavili lesene klovne. Evrocvet bo danes, v torek odprt le še do 19. ure. Besedilo in foto: G. Šinik Tožilci so se preselili Kranj, 13. septembra - Tožilci s temeljnega javnega tožilstva v Kranju so se iz stavbe sodišča na Zoisovi preselili na Stritarjevo 6, nekdanjo stavbo kranjske policijske postaje. V novih prostorih imajo tudi nove telefonske številke: 225-471, 225-472 in 225-473. ZA RAZRED MRTVIH Vsako leto umre na naših cestah za razred otrok. Mar ni tudi vaš otrok na cesti? ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! KtR. Bo OANfS PoBiL Lfft? PARILO IZ h»»U'M8i.'t ! 3ADiO PROGRAM VAŠIH SANJ RADiO. ITI.3 FH NA RADIU KRANJ STEREO STEREO