Katollšk cerkven list Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za četert leta 1 gld. K. kr. V uskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan prazi.ik, iride Danica dan poprej. Teta) XXIII. V Ljubljani 15. mal. travna 1870. Ust 15. Jezns na Oljski gori. Verna duša! Bog mogočni Tvoj Zveličar in Gospod, Tam kleči v tamini nočni, Moli za človeški rod; M61i serčno, za-te, zame , Se v nebo ozirajoč, Silna ga britkost prevzame, Trepetaje solze toč". Kot Bogu mu je odkrito V»e terpljenje; — vsaki greh Vsega sveta strahovito Zdaj leži mu na rameh; VidiS to, in pot kervavi Se mu vlije čez obraz, Zre k Očetu na višavi, Ter izusti mili glas: „ Večni, milostljivi Oče! V solzah pred teboj klečim; Je ljubezni serce vroče, Za človeštvo rad terpim , Da bi združil vse na nebi, Vse pripeljal v večno čast, Ljubeznjivi Oče! k Tebi, Bilo mi terpet' bi slast." „Vse vse muke, vse terpljenje, Oče moj! bi rad prestal, Da bi le ljudem rešenje, Izveličanje vsim dal; Oh, al žalost nezrečena Terga mi serce' zato: Ker nad mnogimi zgubljena Kri predraga moja bo." — ,,Moč človeška omaguje Mi, presveti Oče moj! P6t kervavi izsiljuje Se 'z telesa mi necoj: Ker previdim duš število, Na miljarde silno je, Ki se bo jih pogubilo, Če tud terpel bom za nje." „Vidim tam jih b- v gorečem Brezdnu polnem groznih muk, In v jezeru plamenečem, Ki kaze tvoj sveti uk; Vidim ljute tam pogane, Kriv«ivenie vpomike, Cerkve moje vse tirane, Gnjusne laž-govornike." „Vidim pesnike, pisače In morivce čistosti, Ki s pisanjem kakor kače S strupom bodo čednosti Mi morili, pa teptali Brez bojesti mojo kri, Jo v pogubo obračali: Oh, kako me to boli!" „ Vidim že v peklenski ječi Toljko duš nečistnikov; Oh število njih je veči Kot zaveržeuih duhov ; In jaz bičan bora nemilo , Tudi za-nje raztepen , Bo mi vzeto oblačilo, — Bom na križu umorjen!'( ,,Potolaži me, se smili, Oče moj, ako je moč, Kelh z britkostmi in grenili — Vzemi ga od mene proč! — Vendar, ak je volja Tvoja, Da vse muke le terpim, Naj bo tudi volja moja: — Za Človeštvo v smert hitim." Smertne ga nato težave Ze poderejo na tla; Angel stopi znad višave, Ga poterdi, okrepči ! In voljan preserčno vstane, Duša! ljubi Jezus tvoj, Ne boji se smertne rane. Gre naprot' terpljenju koj. Radoslav. Vstajenje. Zveličar vstal je, ni £e več ga v grobi, Nebo in zemlja radost razodeva, Z mogočnim glasom: ,,Aleluja!" — peva Njem', ki je vzel moč smerti in hudobi. Al tebi, grešnik! v tej veseli dobi Vstajenje Božje serca ne prigreva? Češ še ostati zmaju sužnja reva? Še v grobu greha, v strašni tej gnjuaobi V Nikar, o v stani! — kameu si odvali Od duri serca; vmiri vest greneČo, Potem goreče Jezusa zahvali. Ki terpel j Mu bodi z Daj dar za dar zA-te -me t je prebolečo; :vest, nikdar ga več ne žali. Ijntiezen Mu gorečo. Kad o s lav. &r. šutioiimke Cerhre borbe in njene Kolikrat se dandanes čuje in bere, da hočejo novo-šegni antikristi po vsej sili keršanstvo spodriniti in razdreti! Pravičnost božja zamore sicer pripustiti, da med ljudstvi, nehvaležnimi in nezvestimi svojemu višemu poklicu, ugasne sv. vere jasna luč ter si zmota in hudobnost privojskuje stalno zmago , kakor nam to jasno pričajo lepi nekdaj in mnogoobseljeni kraji atrikanski, kterim medzemeljsko morje pere ter omiva razbeljeno vznožje, kraji, kjer je nekdaj sv. vera najlepše cvela Ea sveti križ, znamenje odrešenja in zmage, lesketal in lišal se po vnebosteržečih zvonikih, zdaj pa islam svoje-vlastno gospoduje in polomesec sije na muhamedanskili minaretih: toda zmaga ta laži in zmote ne more nikdar biti splošna, ker boreča se na zemlji sv. Kristusova Cerkev ne more nikdar docela propasti, nikdar ji zaiti večerno solnce do izpolnitve časov, do konca vekov. Dokaz temu stoji z razločnimi, svitlimi čerkami zapisan v cerkveni zgodovini in zadostovalo bi, nasprotnikom sv. vere pokazati nečimernost ter puhlost zanašanj njih in puhlih nad, če bi bila slepa strast le pristopljiva pod-učenju. Spričati ter pokazati onim okanjenim duhom, kteri z rajnim sercern in dobro vestjo išejo resnice, nebeško moč in čeznatorni vpliv Kristusove vere na zemljo, nič ni primernejšega, kakor postaviti jim pred oči veličastni igrokaz slavnih bojev, ktere je Cerkev , opiraje se vsikdar na besede: ,,Jaz sem pri vas do konca" prestala in preživela. V istini Cerkev svoje nespremenljivosti in terdnega obstanka ni obderžala le na razprostranem jutru, tam, kjer je njen iztok in pričetek hkrati s pervo družino človeško, kjer je ona bila mati vseh glavarjev ljudstev in plemen pred razidoc in razkropljenjem ljudi; kjer je tudi Kristus, Sin božji, v kterem se je dopolnilo razodenje božje, izveršil njeno prerojenje, v časov sredi navdic.-nivši jo z novim ži/ljenjem: ona je marveč iz vzhoda na vse strani sveta razlila svoje svitle žarke, vzela vse dele širne zemije v last in posest ter zatem sredi silnih gibanj in razmotavanj krepkega in silovitega Jape-tovega rodu prestala borbo z vsemi močmi, kolikor se jih je prikazalo v svetovni zgodovini. Cerkev je bila boj s silo rimskega cesarstva ali posilnim preganjanjem; s silo poganskega modrijanstva, ktero je imelo vse moči človeškega uma pa vse strasti človeškega serca v svoji službi, upirati ter braniti se proti resnici križa; s silo gerško-bizantinskega gospo- stva ali s preganjanjem po krivovercih ; s silo divjaštva ali neukroteno natoro (prirodo) ; s silo islama ali prekanjeno goi ečljivostjo (fanatizmom), kteri je z vero meča in krutega nasilstva raznel ter razžignil plenoželjno ljudstvo ; s silo razcepa (razkolništva) ali častoljubja, kteri je pod zagrinjalom narodnosti razderl naročje cerkve, to domiovje vseh narodov; s silo krivoverstva ali napuha in ošabnosti skrivajočih se pod lažnjivo gorečnost za besedo božjo ; s silo pohujševanja, tega naj močnejšega sredstva razdora in porušitve, ker sovražnika v terd-njavo samo pusti vlomiti, ki pa vendar nič ni opravilo pri stolu sv. Petra, tudi tedaj ne, ko se je navidezno pohujšanje usedlo ter ukočilo celo nanj ; s silo naposled vseh teh sil hkrati, ktere vidimo v zadnjem stoletju bratovsko si roke podajati ter se z združenimi močmi boriti zoper sv. Cerkev, kakor so : Omika in divjaštvo, zvijača in posilnost, razpor in pohujševanje, nevera in ^rozovlast. Toda cerkev je vse prestala, vse zmagala z nenavadno mirnostjo in nepremagljivostjo. V pervih treh stoletjih so Cerkev preganjali brez prestanka , in kako je bilo to preganjanje? Tu se je kar naprej kerhal meč in roka trinogov je pešala ter o»nagovala pod morivnim železom. Na tisuče in tisuče naših pervih bratov je dalo tu z ljubeznijo pa odpu-^anjcin v sercu iu na jeziku spričuvanje, kervavo spričevanje za Kristusa in nevesto njegovo, sv. Cerkev. Pervi poglavar vidne Kristusove Cerkve, sv. Peter, izdihnil je dušo na križu. Več kot 30 naslednikov njegovih, več kot 30 papežev je storilo mučeniško smert. P.i lej, svetnikov kri, ktera napaja rimska tla ter namaka razprostrane rimske pokrajine, skliče iz neba doli božji serd in kaznujočo pravičnost, ktera izpodmakne stajah) poganskemu carovanju. Križ se povzdigne na prestol je rimskih cesarjev, iuč vere prešine in obsveti gospodovavce zemeljskega kroga, in čez malo časa se umaknejo cesarji sveti blišobi svečeništva in višega du-hovuistva v Konštantinovo mesto, v stari Bizanec, na krasne obali bizantinskega bospora (morske ožine), kakor da bi jim merzelo pa nič kaj ne bilo po godu , da njih veličanstvo v Rimu zaseda še le drugo mesto. Pač so mislili, sprejemši vero, koristi poganske bogovlasti prideržati si, ter nagonu, neomejene oblasti sledeči, obe oblasti stemiti in zediniti. Odtod njih pogostni napadi na Cerkev , odtod njih nagibanje h krivoveram , ktere so stregle njih ošabnim nameram. Odtod silne borbe arijanov, nestorijanov, podoboklatežev ali slikoborcev in druzih zoper Kim. A je li Kim v tej borbi z besedo braneče se resnice zoper z mečem oboroženo zmoto omagal ter se uklonil? Ne, marveč gerško cesarstvo je onemoglo, zvenilo je v teh borbah ter opešalo in zamerlo. Pravo cesarstvo pobegne na sever, in Karol Veliki pride v Kim, da sprejme ondi krono. Gerško carstvo propade, Rim, papeštvo ostane. Že poprej z ljudskim preselje vanjei i pričeta doba barbarskih (ncomikanih) kraljev in ljudstev, sredi kterih se ie Karoia Velikega cesarstvo kakor svitli blisk iz temnih oblakov zasvetil«", imela je ostati Še dalje. Grozna ta iu terda skušnja, kteri bi se bila morala vsaka le človeška in ne božja verska v stanova umakniti! Ali kratko ne, da bi bila propala Cerkev med neprestanimi vojskami in boji, kterih je polna ti i ljudstev zgodovina; vtisnila je ona tem ljudstvom in njih vladarjem vsled višega znaka, ktereg* nosi na čelu, občno spoštljivost in papeži, od vseh strani za sv« t popraševani iu prisiljeni razpadlemu društvenemu življenju n.i pomoč priteči, vsadijo v njeno njedrje visoke načela cvropejske omike. Divjaštvo jc preminulo, barbarski običaji in naredbe so imele svoj <"as. Cerkev jih je poblažila in ji!i preživela: nnnrave one dobe leže na tleh v razvalinah, — papeštvo in katoličan tvo pa stoji še krepko na iif»g.«h, polno zi\ijeuju in mladih moči. To ni ravno nič čudnega, če se nepremakljiva terdnost za nekoliko časa sovražnikom upira ter stavi v bran; toda človeške naprave in naredbe so se za dalj časa v stanu obderžati le s tem, da se sprijaznijo s časom ter okolnostmi. In če je na zemlji vstanova, ki se nikdar ne ušini, nikdar ne prekrene, pa vendar vedno obderži, to drugače mogoče ni, kakor da ima v resnici v sebi večno načelo, nebeški izvir. Ta izvirek je Jezus : on je besedil aposteljnora: „Učite vse narode. Jaz sem pri vas do konca sveta.4' On je vstanoveč apostolat govoril: „Ti si Peter, in na to skalo čem zidati svojo Cerkev, in peklenske vrata je ne bodo premagale." V teh besedah je razrešitev svetu nerazrešljive uganke: nezmotljivost vidnega poglavarja. Ta izvir, Jezus v svoji Cerkvi, zmagal je vse viharje ter preganjanja v preteklosti, in ta nam je tudi naj gotovejše poroštvo sijajne ter slavne zmage cerkvene v ljutem boju sedanjosti. Cerkev je zmagala vsikdar, in bode tudi v sedanji borbi, in kakor je bila Cerkev vedno takrat naj močnejši in krepkejši, kadar se je borila z nasprotniki, tako kaže tudi zdaj svojo čeznatorno moč, svojo terdnost in nepremakljivost. Zatoraj se nam bati ni, zmaga je njena gotova. Pred IS stoletji so peljali na višino Janikulovo revnega ribiča galilejskega na moriše. Tu je spolnil pervi rimski papež sv. Peter svoj aposteljski tek izdihnivši dušo na križu. S tem je mislilo rimsko poganstvo, da je v korenini zaterlo ter zadušilo keršanstvo. Toda motilo se je zelo: kmalu so napolnili Kristusovi častivci, kakor piše Tertulijan, mesta in terge, vasi in sela, kmalu jih je kar mergolelo na dvoru in v vojski, v mestu Rimu, krog mesta in v daljnih rimskih pokrajinah, celo ondi, kamor ni bil še prišel rimski orel, kamor niso mogle še pridreti rimske legije ('vojaške druliali). Cerkev je zmagala človeštvo, osvojila si svet ter vstanovila si svojo blagonosno duhovno kraljestvo. In čez osemnajst sto let se zbero na vabilo in klic sivega starčka preslavnega Pija IX naslednika sv. Petra, škofje vesoljnega sveta, k občnemu cerkvenemu zboru, kteri bode brez dvombe naj imenitniši v celi cerkveni zgodovini. Tako stoji še terdno sv. Cerkev katoliška, zidana na skalo nepremakljivo sv. Petra, in za njen obstanek se nam bati ni. Slovenci! Snujte si katoliško-slovensko-politična društva! Kaj pa so taka društva in zakaj nam pa bodo ? me bode marsikteri radoveden prašal, ki bode besede na čelu tega spisa stoječega poziva bral. — Ljubi čitatelj slovenski! — Glej ! ravno zato sem pa te verstice spisal, da ti bode vse to prav jasno postalo, kadar jih bodeš prebral. Dokler je še v Avstriji absolutizem vladal, to se pravi, dokler je lc samo presvitli cesar imel oblast postave dajati in pa davke razpisovati, tako dolgo po!i-tičaih društev v našem cesarstvu ni bilo, ker biti smele niso; kajti Njih cesarsko veličanstvo je zapovedovalo, — ljudstva pa - - so morala pokorna biti: davki so se pred pisovali, — ljudstvo jih jc plačevalo, iu nobeden ni smei orašati, zakaj in pa kako obračajo naše denarje, ki smo jih v cesarske blagajnicc ali kase plačevali. Pd ta absolutizem se je bil pri nas v Avstriji začel slabo obnašati! Naš presvitli cesar je gotovo vselej naj bolje namene imel in gotovo ni nič bolj gorko žeiel, kakor svoje narode osrečiti : pa kaj da ni bil kos vsega sam opravljati in povsod Sum uiti. Po imenu je sicer presvitli cesar suin vladal, — pa njegove povelja so *z verševali drugI visoki, nižji iu nizki gospodje; kteril je marsikteri bolj na svojo kakor pa lia kori-;t deržave gledal, in ki jim tudi ni bilo odveč mar za enake pravice vsih narodov Leto 1859 je odkrilo veliko gnjilobe naše na videz tako mogočne in srečne Avstrije. Po nesrečni vojski smo zgubili vso Lombardijo z Milanom vred do reke Min-čije, pa prišle so na beli dan tudi goljufije, ki jih je popred zakrivala temna noč hudobnih zvijač. Presvitli cesar vse to vidi in začne misliti, da en sam človek ne more tako velikega cesarstva, kakor je naše in vseh njegovih potreb pregledovati. Toraj prostovoljno sklene samovladarstvu se odpovedati in si za sovladanje poiskati pomočnika, kteri naj bi bil nar bolj terdna podpora cesarstva, — in izvolil si je za takega pomočnika — ljudstva sama — celega svojega cesarstva. Mislil si je, ljudstvom bo gotovo naj bolj zato mar, da se bodo le take postave dajale, ki so pravične in djan-skim razmeram in resničnim potrebam ljudstev primerne, da se bode z denarjem, ki ga v cesarske blagajnice plačujejo, varčno in pošteno ravnalo, in da bodo cesarski vradniki svoje dolžnosti na tanko spolnovali, ker drugač ljudstva škodo terpe. Ljudstva bi tedaj zanaprej naj povedale, kakove postave da hočejo imeti, koliko vojakov in na kaki način bi se naj vsako leto pobralo, kaki davki bi se naj predpisovali, in kako naj bi se plačevali, itd. Ker pa ni mogoče, da bi vsaki človek posebej, ali pa vsi na enkrat na Dunaj šli, in bi tam zastran vseh teh reči svoje misli, želje in tirjatve razodeli, je presvitli cesar odločil, da si imajo ljudje izmed sebe po postavnem načinu zaupne može ali poslance izvoliti, ki se bodo zbirali o svojih časih po glavnih mestih posameznih kraljestev in dežel, in v tako imenovanih „de-želnih zborih" posvetovali se pa sklepali, kake postave naj bi zastran onih reči veljale, ki tičejo samo le posamezno zadevajočo deželo, postavim Štajersko, Iler-vaško ali Koroško itd. Samo poterjenje takih deželnih postav si je presvitli cesar prideržal. V deželnih zborih imajo pa naši poslanci zopet izmed sebe izvoliti nekoliko možev, kterih število pa način volitve je že tudi v postavi določen, da grejo kot poslanci na Dunaj in da se :am v tako imenovanem ,,deržavnem zboru" posvetujejo in sklepajo, kake postave bi veljale naj za vse takraj-iitavske dežele, kaki davki bi se razpisavali, kako bi ae naj pobirali in obračali, koliko vojakov naj bi se ca leto vzelo itd. Ker bi pa imele vse deržavne postave biti modro premišljene in vsestransko dobro prevdarjene, je presvitli cesar nekoliko škofov, drugih visokih gospodov in učenjakov v tako imenovano „gosposko zbornico" poklical in odločil, da se mu sme le tista postava v poterjenje predložiti, zastran ktere si bodete gosposka zbornica pa hiša poslancev enih misli. Iz tega se vidi, da zdaj ne more ne cesar sam, pa tudi ne gosposka zbornica, ne hiša poslancev sama kake nove postave dati, ali stare preklicati ali predrugačiti, ampak le vse te tu postavodajne oblasti skupaj, ena v zlogi z obema drugima: kajti Njegovo cesarsko veličanstvo pravi v pervi točki svojega 20. okt. leta 18G0 danega diploma: »Pravica postave dajati, predrugačevati in prekiicevati ali ovračevati se bode od X is in Naših naslednikov izver-ševala le pod sodelovanjem postavno zbranih deželnih zborov oziroma deržavnega zbora." Pa že nekoliko popred, namreč 17. julija 1*00, je presvitli cesar v posebnem pismu naznanil nadvojvodu Rainer-ju, predsedniku tedaj nega c. k. deržavnega sveta, da se bodo zanaprej smeli novi davki ali nove postave le tedaj vpeljati, žc obstoječi davki smeli se le tedaj povikševati in denarji za deržavne potrebe le tedaj na posodo jemati, to se pravi, poleg starega velikega deržavnega dolga novi deržavni dolgi le tedaj delati, ako bo v to deržavni zbor privolil itd. Veliko oblast imajo tedaj 'mi poslanci, ki v der- žavnem zboru sedijo ; sreča in nesreča, mir in zadovolj-nost, pa tudi nemir in nezadovoljnost celih narodov, dežel in kraljestev je v njihovih rokah! — In kdo jiin izroči to veliko oblast? — Tisti, ki sijih za poslance izvolijo! — Če že marsikteri gospodar krajcar desetkrat pred pogleda in oberne kakor ga izda, koliko bolj si še bo potreba tistega moža dobro prevdariti, ki se nam za poslanca ponuja. — In vendar po več krajih jako veliko volilcev ime tistega, ki bi ga imeli voliti, še le pri volitvi pervokrat sliši. Tej nepriliki v okom priti, to je poglaviten namen političnih društev. V društvenih zborih se bodo društveniki — pervotni volilci — posvetovali, kdo bi naj bil njih poslanec; v društvenih zborih se bode marsikteri dopis iz slovenskih časnikov pričujočim bral, v kterem se bode ta ali uni od znanih veljavnih in zanesljivih katoliških in na rodnih možev za poslanca priporočal; v društvih se bode priložnost dala od vseh strani spoznati moža, ki bi mu imeli svoje zaupanje dati, kajti večkrat bo tudi kdc izmed vas, posebno pa izmed vaših duhovnikov v društvenem zboru pričujoč, ki tega moža morebiti sam dobro pozna, ali je na s kom znan, ki se večkrat snide s onim možem, ki se v a za poslanca prip DČa, 'n ki se mu sploh „kandidat" pravi, ter vam zna ali iz osebnega prepričanja, ali iz kakega prijateljskega pisma povedati, ka; vam je od moža pričakovati, ki bi ga imeli voliti. Ako bi bili že pred zadnjimi volitvami pred 28. febr. pretečenega leta povsod imeli taka društva, gotovo bi se bila v Mariboru volitev za cerkev in narod vse drugač srečno končala kakor se pa je. — Jako dobro je, ako že pervotni volilci po političnih občinah vejo, kdo naj bi bil njihov poslanec in pa zakaj; — pa ker še dosedaj posamezni volilci po občinah nimajo nobenega neposrednjcgt; vpliva do konečno veljavne volitve poslanca, — mora njihova pervaskerb biti, da se bode le s takimi možmi izpolnilo število onih volilnih možev, ki po volilni postavi na njih občino spadajo in ki imajo namesto njil v mesto, ali pa sploh tje, kjer se ima volitva goditi, poslanca volit iti, ki so jim popred besedo dali, da bodo le tistega volili, ki so ga pervotni volilci priporočili ter so si ga izmed katoliških in narodnih veljavnih možev si že naprej za svojega poslanca iz brali. Možje, ki si jih za volilne može izberite, ne smejo biti omahljivi, ampak terdri in stanovitni, kakor skala v morju, ktere tudi naj hujši vihar ne omaja, pa tudi ne podere; kajti tam, kjer se kandidati različnih nasprotnih strank priporočajo, ni za volilnega moža lahka reč, ostati zvest kandidatu svoje lastne stranke, ker snubači nasprotnega kandidata, od vseli krajev pred volitvo na njega pritiskajo. Eden mu čemi in na sum spravlja kandidata katoliško-slovenske stranke, mu laže, kar le more, ter mu v strašilih barvah pred oči stavi, sc vc da, samo le nalašč in prekanjeno izmišljene žalostne nasledke volitve, ko bo katoliški in narodni kadidat zma gal; drugi zopet prijazno vabi volilnega moža v gostil-nico na dobro pečenko in kozarec sladkega vina, temu hribe in doline obeta, če le popusti katoliško-slo-venskega kandidata, in da svoj glas da brezvememu ir narodu nasprotnemu kandidatu. (Dalje nasl.) Any1U<*> Mintfjarifa. Dve posebni okolišini kažete, da Angleško je čiste na poti poverniti se v ccloti v katoliško cerkev. K na je, da pred dvema letoma se je 180 anglikanskih duhovnov obernilo do sv. Očeta s pisanjem ter si prosilo od njega osnovo za zedinjenje in so mu zagotavljali svojo serčno, dobro voljo. Drugo je, da dr. Puscy sam je orleanskemu škofu Dupanloup-u spoznal, da na An gleškem jih je 8000, ki vsak dan molijo za zedinjenje z Rimom. Molijo pa tudi že dolgo katoličanje, da bi se to zedinjenje hitro doveršilo. Dobro pomnimo, kako so pred več leti katoliški časniki priporočali, naj vsak vernik očenaš in češenamarijo moli vsak dan, da se angleška dežela hitro spreoberne, in tudi „Danica" je to prošnjo že večkrat ponovila, in ponovljena naj bo v novo s to priliko. Marsikaj velikega smo doživeli v malo letih: kdo si vč, morebiti vidimo se tudi to srečo, da se v naših dnevih popravi, kar je zadolžilo nesrečno odpadništvo Henrika VIII pred tri sto leti in po čimur toliko duš , kakor v ječi zdihujočih tako silno hrepeni. — O tej priliki naj pa zavernemo svoje rojake tudi na nase slovanske preljube in predrage brate Bulgare in druge na vzhodu, ki so že toliko let v dušni in telesni sužnosti. Pustite prazne sanjarije, slovenski mladenči, slovenski učeni, slovenski rodoljubi vsi! navdušite se z visokimi mislimi, prevdarjajte noč in dan, kako bi se dalo hitro pomagati našim južnim bratom, da se povzdignejo k edinosti z Rimom. Zakaj to jc začetek tudi njih časne sreče, ker prašajte zgodovino in vidili boste, da odpad od prave cerkve jih je stermoglavil tudi v telesno sužnost. Veliko tisuč in tisuč naših slovenskih vernikov v bratovšini ss. Ciril-Metoda moli vsak dan za to spreobernjenje, pa začnimo delati tudi po druzih potih za zedinjenje: s pisanjem — kdor je zmožen •— zlasti v jugoslovenske liste, s podpiranjem misijonarjev na Bulgarskem, posebno v Dri iopolji (Adrijanopelnu) in kjer se more. V bukvah „Zlati vek" zamore dobiti v«ak Slovenec poduk in navdihnjenje^ k delu za spreobernjenje naših razkolnih bratov. Se enkrat rečemo tedaj: Mladenči, rojaki! pustite vse prazne misli, ne tratite časa, naša naloga je velika, Bog bo iskal odgovora za Vaše prelepe zmožnosti, ki Vam jih je dal ne le, da sebi privojskujete prihodnjo srečo, temuč da pomagate tudi na noge svojim ubogim v več ozirih sužnjim bratom! Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Misijonar Jož. Buh. Baltimorski ljudski časnik naznanuje iz št. Pavla popotvanje misijonarja Buh a na Kranjsko, in pristavlja, da nektere mesce ostane v Evropi, ter se bode v novo poterjen vernil v svoj misijon, naj berže v družbi z mladimi kandidati za bogoslovstvo. — Gospod misijonar Buh je piišel v Ljubljano cvetno saboto, 9. t. m., in v ponedeljek je zopet od tod odrinil dalje proti Rimu, od koder se morebiti poda tudi v Jeruzalem. Kadar nazaj pride v nekterih tednih, potlej se misli nekoliko muditi na \ tnjskem , morebiti do konca vel. serpana ali kaj tacega. Namestuje ga ta čas v „Eelle Prerii" in po njegovih misijonih g. mis. Tomazin. Pravil je g. Buh, da kake tri šolske mladenče je že na poti dobil, ki jih bo seboj vzel; koliko jih želi, ni povedal. Pomanjkanje duhovnov je veliko, kar si je lahko misliti, ker se neprenehoma toliko ljudstva od vsih krajev tje naseljuje. Prečast.^ misijonar Pire so zdravi. (i. Žvegelj, avstrijanski poročnik, naš rojak, je prišel te dni iz Aleksandrije s svojo deržino vred. in je na popotovanji na svojo novo službo v Carigrad. Precastiti o. Saleiij Volčič so k zadnjič omenjeni častni na»ogi na posebno prošnjo iz Rima sprejeli še drugo. Obiskali bodo namreč po doveršenem opravilu na Parskem v enaki zadevi tudi „poljsko-prusko sera-finsko okrajino čistega spočetja B. M. D." Ta okrajina ima šest samostanov z 90 osebami, med kterimi je 36 duhovnov. Provincijal je prečast. o. Just Wasniewski. Imenik kaže veči del poljske imena. — Od h\. Janeza Rerstn., blizo Hohcnburga, 3. mal. trav. — Simen Vogrin je slavne ime iskrenega Slovenca in gorečega obče spoštovanega duhovna, kterega smo 31. sušca spremili na pokopališče. Rojen je pokojni bil pri, sv. Trojici v Slovenskih goricah 14. okt. 1807, za duhovnika posvečen 28. julija 1833. Od tega časa je veliko za Časni in večni prid svojih vernih delal interpel; nam ravno ni vse znano, ali pri vsevedočem Bogu je vse z zlatimi čerkami njemu za večno plačilo zapisano. Kako skerben delavec v vinogradu Gospodovem je ranjki bil, nam pričajo verni od sv. Janeza Kerst., kjer je od leta 1844 do svoje smerti vse duhovske opravila osker-boval, njegov že zlo stari in bolehni župnik mu je bil vso duhovno skerb prepustil. Farna cerkev je bila premajhna in do pol poderta, ranjki nagovarja farane, naj bi ]o vso poderli in novo zidali. Sam hodi od hrama do hrama in prosi pomoči, in v kratkem se začne staviti sedanja velika in prekrasna hiša Božja z lepim go-tiškim zvonikom, v kterega so še en nov zvon pridjali. Trije gotiški altarji so prav lepo pozlačeni in cerkev vsa lepo zmalana; le škoda, da ni vse v gotiškem zlogu. Leta 1859 je bila prezala cerkev od mil. sekovskega škofa posvečena. Veliko so farani na prošnje ranjkega storili za svojo novo farno cerkev ; pa zato niso obožali in tudi ne v gorečnosti opešali, po dokončanji farne cerkve so si iz lastne volje ^začeli po razpotjih nove lepe zidane križe staviti. — Šest let se je cerkev zidala, med tem je bila služba Božja pri podružnici umirajočega Zveličarja na Kalvariji, pol ure od farne cerkve, in v tem času je ranjki zimo in leto, tudi ob hudem vremenu tje gazil, in je vsaki dan že ob štirih zjutraj vspoved-nici čakal, kdaj kdo hoče sv. spoved opraviti. Se zdaj ko je bil nekaj lčt v pokoju, je bil neutrudljivo v spo-vednici; v saboto prea 3. nedeljo v adventu preteklega leta je celi predpoldan spovedoval, in ko se opoldan, ves terd od mraza, k staremu župniku gre gret, ga mertud zadene. Kakor v spovednici, ravno tako neutrud-ljiv je ranjki bil tudi v podučevanji sploh, posebno pa pri mladosti. V kakem spoštovanju je bil, kaže njegova pogrebšina. Čeravno strašno blato, in na mestih se za seženj debel sneg, se je vender s teh visokih planin sošlo 12 duhovnov, 3 teh, ki so tudi pri altarju skupaj stali, so rojeni leta 1799. Zbrali so se farani vsi, in velika množica z bližnjih duhovnij. Častiti g. Fr. Birn-stingel je ranjkemu za slovo imel lep govor, pri kterem so poslušavci zlo plakali po svojem duhovnem očetu. Blizo sto njegovih učenk je bilo belo oblečenih, in te so mu grob s cvetlicami tako ozaljšale, da ze zemlja skor ni vidila, in ko so ranjkega v zemljo položili, so si device venčike jemale z glave in jih v grob na njega metale, ter njegovo trugo z njimi zakrile. Tako spoštuje verno ljudstvo svoje duhovne. Bog daj ranjkemu večni mir; prav obilno naj mu trud po vrača! O. G. R. Iz Pertovca nad Železniki. — Hvala Bogu, lansko poletje smo zidali tu visoko pod Ratitovcem nebeški Kraljici Mariji na Čast novo mično cerkvico. Da nam kmetijskim terpinom zlasti dandanašnje pri mnogih potrebah in visocih davšinah ne ostaja denarja, ni nam treba praviti; v željah pa, da bi postavili „naj večji pred-prošnici človeškega rodu" tudi med nami lastno malo aomovje, polotili smo se tega dela; očitno pa zraven rečemo, da malo drugač kakor s praznimi rokami. Poleg lastnih žuljev vajenih rok zanašali smo se pri tem početju posebno terdno na dobre serca Marijnih častiv-cev. Hvala Bogu in Marii! — up nas ni goljufal. Cerkvica stoji dodelana in tudi s potrebno mašno pripravo že tako oskerbljena, da se bo zamogla v nji v kratkem opravljati naj višja daritev nove zaveze Bogu v zahvalo in Marii na čast. Dolžnost tedaj nas zdaj veže očitno se zahvaliti mnogoterim bližnjim in daljnim dobrotnikom za lepo pripomoč; radi bi jih mnogo povedali tudi po imenu, ali bojimo se žaliti s tem njihove rahločutne ser«, a. Zamolčati vender ne moremo, da posebno se je pri našem zidanju pokazala Ljubljana, da je še vedno „bela;" zlasti naj nam preblagi v. č. g. stolni fajmošter Jož. Zupan ne vzamejo za zlo, če se prederznemo njihovemu dobrotnemu sercu po „Danici" za vso bla-godušno podporo priserčno zahvalo izreči. Ene reči pač še pogrešamo pri naši cerkvici, in to je: enega večjega zvona. Če bi hotel in uterpel kdo v ta namen Marii in naši novi cerkvici kak pomoček darovati po Danici ali kakor si bodi, bi pač lepo pripomogel s tem k vresni-<5enju besed dobro znane naroaske pesmi, ki med drugim pravi: „čez hrib in pldn se oglasi:" „„Češena si Marija Ti!"" Pertčvčani. Iz Maribora. (Šolske zadeve v novi ddbi.) Čudno, da novi šolski vradi skoraj povsod svoje delovanje s tem začenjajo, da šolski mladini prepovedujejo vdeleževati se svetih opravil ob šolskih urah! Sklicujejo se na neko naj novejšo postavo , ki veleva, da se ne sme krajšati šolski čas zarad cerkvenih opravil, kterih so se otroci sedaj vdeleževali. Ko bi nesrečna moda ne bila, vedno le v verskih in cerkvenih rečeh prestikati, bi se stvar prav lepo dala poravnati s tem, da bi šolski svetovalci, kot katoliški kristjani, tako le krenili in sklepali: ta in ta dan v jutru ni šole, ker je za pravoverne kristjane procesija , in toraj nimamo nič proti temu, da se otroci vdeleže cerkvenega opravi!a; vsaj gredo tudi v cerkev k svetemu opravilu, Če je cesarjev in cesaričin god, naj je tudi to v delavnik, ko bi sicer šola bila. — Vse druge vzore ima pa marib. mestni šolski odbor, v kterem je nadzornik gimn. profesor Essl, po rodu Nemec, nasvetoval, naj otroci v prihodnje sv. maše pred šolo več nimajo, o Markovem, križev teden, o Božjem licu kot šolarji k procesijam več ne hodijo, in da se naj (kar pa je itak do sedaj že bilo) šolarska spoved o prostem času opravlja; vse pa zarad tega, da šolski poduk kvara ne terpi. Eno reč je g. nadzornik prezerl: namreč prepovedati tudi zvonjenje v stolnici blizo šolskih poslopij , ki utegne šolski poduk silno motiti, ko se procesije verše. Pa kdo bi tudi pri naglem preustro-janji Avstrije na vse mislil! Se oča Beust tega ne morejo! Predlog ta je obveljal, ker je liberalen. Zoper njega pa ugovarjajo v „Marburgerci" farani iz predmestne fare sv. Magdalene, in kakor pravijo, hote z vsemi postavnimi sredstvi se poskušati, da odborov sklep ne obvelja. Pametna beseda se bere v tem ugovoru: prepričani smo, da se samim staršem, čestokrat premalo v tej reči podučenim, pa tudi otrokom na voljo dati ne more, je li se hote vde-ležiti svetih opravil in cerkvenih svečanost, kakor tudi ne, ali hočejo v šolo hoditi ali pa ne. Omenjeni sklep bi tedaj nravnosti kakor tudi pobožnosti pri otrocih na kvar bil." — Hvala Bogu! je vendar enkrat očitno izrečena pametna beseda, kakoršne še dozdaj od katoličanov v Mariboru slišali nismo! Katoličane, ki so se pervo pot očitno pred zmedenim svetom pokazali, opominjamo in prosimo, naj v hvalevrednem začetem delu ne opešajo. Ze to, da jih „Marburgcr'ca" psuje in ogovarja, Češ, da so se dali klerikalnemu vplivu vjeti , jih naj spodbada čversto se deržati poti, ktero so po sreči pogodili. Kar „Marbur-ger'ca" v tej zadevi psuje in čerti, je dobro; kar pa hvali, je slabo in pregrešno. Treba je dan danas verskim nasprotnikom djansko pokazati, da katoličani niso trepe, ki vse požirajo in prebavljajo, karkoli jim liberalna soderga nadrobi. Naj se le kat. starši prepričajo, da jih nijedna oblast na svetu siliti ne smč, da puste drugim odločilno besedo zastran kersčanske izreje svojih otrok: sami bodo enkrat odgovarjali, kako da so izredili otroke, ktere jim je Bog za izrejo dal. Če se otroci, posebno v letih ko v šolo hodijo, ne privadijo s cerkvijo živeti, nje naredbe spolnovati, se ne bodo več lahko pozneje tega navadili. Sola, ki zaklepa Zveličarju in nja sveti cerkvi pot do otroških sere, je neverstvu in dusnej vnemarnosti odgajališče. Pametneje od mestnega šolsk. odbora krenil je tu-kajšni okrajni šolski odbor, ki je v istih zadevah sklenil, da naj cerkvena gosposka sama odloči, ali se naj šolska mladina rečenib svetih opravil vdeleži, ali ne, in da se otroci ne smejo v šolo siliti, in ne kaznovati, če njih starši žele, da se one dni svetih opravil vdeleže. — Vidi se iz vsega tega, kako potreba da je kat. sta-rišem v sedanjem času resne volje in skerbi, da se njih otroci v šoli pobožnosti ne odvajajo, namesto da se nje navadijo. Ali ne velja tudi v tem beseda Gospodova: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa kvar terpi?" Na Dunaju, 12. mal. travna. -J" — Tako imenovana liberalna, svobodomiselna vlada je tedaj prišla na kant. Kako so ropotali kričači po celi Evropi, ko je v Avstrii parlamentarno ministerstvo se prisililo do deržav-nega kermila ter naznanilo svetu, da hoče vladati po načelih naj širje svobode. Pač se ni lepa beseda, kakor je „svoboda", toliko kje zlorabila, kakor v zadnjih letih pri nas v Avstrii! „Svoboda v Avstrii" je nov pregovor, ki ga že vsakdo pozna in v kterem še marsikdo zunaj Avstrije meni, da ie resničen, da ni le sama pušica na nesterpljivo dobo tlačeče „nove ere." Pred nekimi dnevi sem govoril z odličnim omikanim Nemcem, ki mi je odkritoserčno rekel in svoj izrek ponovil, da ga je namreč sram, da je Nemec, ker so ravno njegovi rojaki v ministerstvu in v deržavnem zboru tako slabo Čast storili nemškemu narodu s tim, da so pod imenom svobode skušali teptati druge narode ter v verskih zadevah se bahali s puhlim indiferentizmom ali pa celo s sovraštvom do pravic kat. cerkve. Tako mi je rekel Nemec. Vidi se iz tega, kako pravo zamore soditi človek, ki se ne dade zapeljati brezvestnim časnikom, oslepljenim, strastnim mogočnikom, tako zvanemu javnemu mnenju. Bodite prepričani, da število takih poštenih Nemcev raste od dne do dne, ali kakor še sem ter tje kakšen napihnjen liberalček čivkne, češ, da klerikalna stranka čedalje bolj po svojih skrivnih temnih potih trosi nevednost in neumnost med ljudstvo, ki je -.eki tako neizrečeno žejno liberalne omike. Cehi so vedno pravili, da vstavoverna stranka, ki prezira pravice posameznih dežel, pride prej ali pozneje sama ,,ad absurdum" ter v blato. In Cehi so izverstni politikarji, kar jim še nasprotniki odreči ne morejo. Kaj so pa tudi spravili ti možaki, ki so nad dve leti vladali v Avstrii dobrega na dan? To vsak vrabec vč, kako so umetno delali zoper katoliško reč, zraven pa v enomer terdili, da jim nikdar ni v misli, cerkve in nje vernikov žaliti. Polna usta so zmirom imeli rekoč, da hočejo le svobodno cerkev v svobodni deržavi, med tim so pa snovali postave, po kterih bi se cerkvi roke vezale, da bi ne mogla od-gojevati mladine po načelih svete vere, pa zoper katoliški zakon. Med tim ko kopica postav brani čast posameznikov in društev, bilo je svobodno in le svobodno blatiti katoliško reč, zasmehovati cerkvene osebe in obrede, zasramovati reči, ki so naj svete j še vsakemu dobremu katoličanu. Namesto svobodna postala je cerkev pogosto tarča klatežev, časniških j udov in debeloglavnih Iiberaluhov, zoper ktere je bilo tolikrat zastonj iskati pravice. Ker se pa tem aposteljnom ni bilo posrečilo tako hitro ljudstev derviti v vero svoje nove ere, so vpili po vsem svetu, kako mogočno roko še imajo „ultramon-tanci" in da jih ni kos prestreči na njih temnih potih; pa v nekih letih, tako so se tolažili, bomo že prižgali in razširili po celi Cislajtanii luč omike, ter pregnali „ultramontance" iz skrivnih pot in osrečili ljudstvo dušno in gmotno. Bahači! Zdaj pogledite , ko ste morebiti na koncu svoje brazde, kaj ste izorali! Zdaj vas je sram, zdaj ste tihi, se klaverno deržite. Cerkev je žaljena v svojih pravicah; užaljena večina narodov v veri in v tem , ker je ena stranka brate v deržavni hiši hotela postaviti v versto hlapcev in služabnikov; ljudstvo je nezadovoljno zavoljo večih bremen, ki jih s trudom nosi. Kaj bode zdaj V V tem je vse ene misli, da slabeje biti ne more. Nekaj časa mora preteči, da se to popravi, kar se je v zadnjih letih zakrivilo. Ako se posreči poštenemu grofu Alfredu Potockemu, da sostavi tako ministerstvo, kakor bi ga on sam in ž njim vsak katoličan želel, ministerstvo namreč, ki bi znalo vse nasprotne si narodnosti pomiriti in spraviti, vse stranke privabiti, da se vdeleže toliko važnega in težkega dela, kakor je okrepčanjc cele Avstrije in ž njo tudi posameznih delov; ministerstvo, ktero bi si vedilo pridobiti zaupanje v vsih verstah prebivalstva ter bi resnično vstavno in Bvobodno življenje spravilo v oslabljeno deržavo po besedah : Bogu kar Bogu, in cesarju kar cesarju gre; ako zamore Potočki tako ministerstvo dobiti, potem se je nadjati res boljših časov v vsakem obziru, v zasebnem kot v društvenem življenju, v verskih kot posvetnih rečeh. Se ve da se že danes govori tukaj , da bode Potočki težko našel takih mož; Rechbauer je odstopil, in to je čisto prav. Odstopil je , ker je v verskih zadevah predstavil tak program, ki ni bil ne Potockemu ne cesarju po volji. Ako nc bode zamogel Potočki zaželenega ministerstva sostaviti, spravil bode samo začasno skupaj. Razpišejo se nove volitve v deželne zbore , v kterih se prenaredi dosedanji nepravični volilni načert. Deželni zbori volijo v deržavni zbor, iz kterega bi potem sc vzelo parlamentarno ministerstvo. Skušalo se bode, kolikor mogoče, da se zbere resničen deržavni zbor, ne pa za--top ene narodnosti, ene stranke. V to Bog pomozi! Is Kima. (XII pismo. Konec.) Dvajsetega sušca. Danes ob f). zvečer sem jo pomeril zopet in zadnjikrat uroti Vatikanu. Sel sem kviško po marmeljnatih stopnicah, biti jih utegne do Ion, da sem prišel na papežev dvor, kterega veličastne papeževe dvorane obdajajo. Ko-račiin čez dvor ter se podam v dvorano, grem zopet v nji nakviško po druzih loM stopnjicah, ter se znajdem v veliki sobani z inarmeljnatimi tlemi in sprelepimi slikarijami po stenah. Tu je straža Švicarjev, kakih deset do dvanajst mož. Iz te stopim v drugo, tretjo, četerto sobano, po kterih vsaki je viditi dosto stražnikov. In že prav blizo sv. očeta — le še tri sobe so me od njih — ločile, sem imel opravek, in ko sem ga doveršil, mi je gospod, s kterim sem opraviti imel, preskerbel, da sem prišel po opravilu zadnjič pred sv. očeta. Rečeno mi je, da naj počakam v sobi, v kteri se ravno znajdem, zakaj kmalo kmalo imajo sveti oče piiti iz svoje sobice, kjer stanujejo večji del dneva in imajo iti skoz to sobo, memo mene, v drugi odd'lek sv*o;e d\';r;'ne angleških gospodov zaslišat, ter ua so mi privolili, da jih čakam. Ce-tert ire sem čakal. ln med trni časom, kaj sem vse ob«"util! — Nikdar mi ti trenutki zginili nc bodo spred oči. Cela versta sob, v kterih eni sem čakal, je ober-njena proti jutru: ko sc j«» solnee na jasnem nebu že nekoliko nagnilo in je obsijalo celo me$t<>, ktero mi je stalo razgernjeno pred očmi, sem imel z višave neizre-i:en» lep razgled z okna sobane, v ktori sem bival. — Vatikanski uric je že sam na sebi k;»k zlato rožo, ki jo potem naj vredniši kraljevi ali sosebno imenitni osebi v dar pošljejo. Tiho nedeljo je bila slovesna maša v baziliki sv. Petra, pri kteri so bili pričujoči sv. Oče in vsi očetje vesoljnega zbora. Sv. mašo je obhajal Maning, angleški nadškof iz Westminstra ; pridigoval vpričo vsili škofov in sv. Očeta je o. Filip Boselli, iz reda služabnikov Marije D. Popoldne ob pet uri so se peljali s svojim spremstvom sv. Oče v samostan cistercijenski, ki se derži bazilike sv. križa (s. Croce in Gerusaleme). ter so tam kakor vsako leto blagoslovili tako imenovani „agnus Dei," jagnje Božje, kakoršne lepo iz voska delajo ti muihi, in jih razpošiljajo o velikonočnem času jem ter tje med imenitne osebe katoliškega sveta. Sprejeli so sv. Očeta, kardinala Clarelli in Monaco la Valetta, opata Cesari in Laurenci in veliko škofov. Po blagoslovljenji so se sv. Očetu ranihi v nalašč v ta namen zloženi in natisnjeni pesmi zahvalili za 'astno obiskovenje in so jim ne ktere iagnjeta v dar ponudili, ki so jih tudi sprejeti blagovolili. Sv. Oče so k zad- njemu veliki množici svoj blagoslov podali in so odrinili med slavoklici pričujočih proti domu. Izmed očetov vesoljnega zbora je 25. marca umeri preč. g. Janez Cioti, škof v Chiusi in Pienzi na Laškem, v 73. letu svoje starosti. Iz Rima, iz prijatelskega dopisa. — Pretresanje zastran dogmatičnih ali verskih predlog je dokončano, zdaj očetje sostavljajo dotične dekrete ali določila, in v kongregacijah v baziliki sv. Petra glasujejo zastran oblikovanja tih določil (formulacija dekretov. Enega tih dekretov (canones) so očetje že sostavili in se zastran njega zedinili, kako da ima v tretji očitni seji očitno naznanjen biti. Tiče se, kakor smo že večkrat omenili, zaverženja krivih modroslovskih naukov in današnje dni razstrošenih verskih pomot. Ko so bili zadnjič enkrat sv. Oče v nekem samostanu, se je primerilo , da so Štirim otročičera imenitne gospe z lastno roko pri vodotoku tistega samostana piti dali, ker so ti otročiči zavoljo žeje tarnali. Kmalo potem nekega dne so se sv. Oče znajdli v samostanu „Certoza", kjer je razstava cerkvenih reči. Tu se jim omenjena gospa približa, poklekne prednje in jih blagoslova prosi, med tim, ko jim uni štirje otročiči z malimi ročicami vsaki en zlat kelih podajajo. Mati pa reče: „Blagovolite, sv. Oče, te štiri kelihe sprejeti iz rok tistih otročičev, ki so bili pred malo časom tako srečni, da so iz vaših svetih rok piti dobili. Za vas ti kelihi niso dosti lepi darujte jih tedaj misijonarjem, kakor Vaui bo ljubo in drago." Sv. Oče so dar z dopadljivostjo sprejeli, in njo in otročiče ginjeni blagoslovili. Gotovo bo ti družini vse žive dni ta srečna prigodba v spominu. Iz Rima, 9 aprila. (Izviren dopis.) „Očetje vesoljnega zbora se zlo trudijo v vednem delu, in velikonočni prosti čas bodo z veseljem sprejeli. Prenehale bojo seje v ponedeljek ali torek pred veliko nočjo. Hoteli so napraviti tretjo veliko sejo v ponedeljek po veliki noči. Toda kjer je v sobani zbora veliko dela in pripravljanja, ne bo mogla ta seja pred biti, kakor na belo nedeljo. V torek, 11. aprila, bi imelo biti veličastno razsvetljenje Rima kakor v obletnico papeževe vernitve iz Gaete toda to se ne bo moglo zgoditi ta pot zavoljo velikega-tedna, tedaj se bo to razsvetljenje napravilo v torek po veliki noči. Bo pa zares veličastno; že pripravljajo velike reči v ta namen po vsih ulicah mesta in po vsih očitnih prostorih. Precej po veliki noči se bodo zopet pričele seje (kongregacije), in pred vsimi bodo pričeli precej govoriti očetje vesoljnega zbora o nezmotljivosti sv. očeta. Določitev fdefenicijo) te verske resnice so nekoliko pre-naredili, in vsi pripovedujejo, da je k temu osnovo naredil nadškof ostrogonski (Gran) Mons. Simor, ki je z večjim delom ogerskih škofov pristopil k večini škofov, kteri se poteguje za razglašenje te dogme. Razgled po zrela. katoliška vstavila družba v predmestji Vidmu na Dunaju je slovesno izrekla, da tako imenovani civilni (posvetni, rakovnjaški} zakon ona priznava kakor nezedinljiv s postavnimi nauki keršanstva, torej za za-veržljivega, ter bi močno obžalovala, ako bi se katoliški Avstrii s tim ne prizaneslo. Šolskim učiteljem se ima plača zvišati, vender ne učiteljem bogcslovskim, kakor sc jc v začetku t. m. na derž. zboru nekaj obravnavalo. Izgovarjajo se po svetni gospodje radi večkrat tudi s tim, da duhov&ki učitelji niso oženjeni in torej manj potrebujejo. Mi pa vemo, da k neoženjenim hodi toliko oienjenih in omoženih mož iu ženin njih otrok na vrata terkat. i. bi dostikrat se veči plače potrebovali kakor pa je imajo oženjeni. Gosposka zbornica je tudi pri bogosl. prof. za povišanje plače. O nezmotljivosti papeževi se toliko piše in zlasti v vesoljnem zboru obravnava, torej je gotovo spomina vredno, kar je učeni konvertit Em. Veith že pred dvajset leti o tej zadevi govoril. V postnih govorih (Weltleben und Christenthum, Wien 1851 str. 163) omeni najpred, da je katoliška cerkev nezmotljiva v verskih sklepih in določilih, ki jih v svojih postavnih cerkvenih zborih vstanovi in slovesno razglasi. Nadalje pravi: ,,Ker pa se tako številen zbor škofov toliko bolj pored-koma snide, kolikor delj so deli sveta, na ktere jih njih pastirska služba veže; ker je učilna cerkev po središ-njem organu (papežu), kterega ji je Kristus sam dal, gotovo v ravno tej meri zastopana, kakor je vladavna derž-.va po osebi svojega kralja; ker dalje vse cerkvene pooblaščenja izhajajo z apostoljskega sedeža, kteri ima v področji vse pomočke uka in izročila (kakor že Ire-nej pravi), in ker razun tega ne more biti nobenega umnega dvoma, da božja previdnost — kakor nekdaj nad Petrom — tudi posebno čuje nad organom edinosti življenja, in varuje njegovo čistost v veri, torej je v bistvu cerkvenega organizma, da una nezmotljivost je v verskih rečeh osebno lastna tudi naj višemu apostolskemu pastirju." Pri cem smo. Obe zbornici na Dunaju ste odloženi, menda za stanovitno. Obe ste hotli še poslednje ure cesarju nauk dajati, kakošne ministre naj voli. Čudno! VsUvoguljci na vse strani strašila obešajo, kaj da bo, če »e jim gospodovanje in nadvladanje zmanjša. Tako pa se Avstrija ne more umiriti. To ni patrijotizem ali avstrijansko domoljubje. Pravica cerkvi, pravica narodom! To je ključ k spravi. „Tir. Stim." pravijo, da končni spoders ali „fiaskoa liberalnih centralistov je neogibljivi sad (napačno-) liberalne zisteme, in da ta zistema bo svoje može vselej dervila k ravno takemu koncu, naj se že imenuje nemška, češka, poljska, italijanska itd., ker tako imenovani liberalizem je v bistvu povsod enake dlake, in to bistvo je: sovraštvo zoper razodeto resnico, in neogibljivi nasledek tega pa zaničevanje vse pravice, razun tiste, ki milost doseže pred njegovo pohlepnostjo po gospodovanji. Potočki, kakor poslednje naznanila pravijo, je po {»rejeti nalogi sostavil le začasno ministerstvo, in še e izmed novo izvoljenih polancev se ima izvoliti stalno zborniško ali parlamentarno ministerstvo. Iz tega pa je očitno, koliko je na tem ležeče, da se pri novih volitvah volijo določno katoliški, stanovitni in res pošteno-narodni možje, n* ktere se je zanesti, da bodo nepre-strašeno stali za vero, za narodnost, za vterjenje Avstrije. Ako ne bo pri tem edinosti med Slovani, bodo zopet vse dobre osnove šle v šibre. Narodni časniki češki in poljski naznanujejo, da zadnja beseda je enih „ deklaracij a" ir druzih »resolucijav kterih so posnete njih tirjatve. Slovenski pervaki imajo tudi svojo resolucijo, in zdaj menda ne bodo križem deržali rok, in ne pozabili, da smo katoličani in Slovenci. Na volitve pa je že zdaj misliti, da se kaj ne skazi v Škodo veri in narodu. Naj novejši naznanilo pravi, da je cesar dosedanje ministre iz službe izpustil in nove postavil, namreč: Potočki je ministerski predsednik in sprejme tudi poljedelstvo; grof Taafe minister za znotranjstvo in voditelj za deželno brambo; Cabušnik za pravico in voditelj za uk in bogočastje, sekcijski načelnik Distler je vodnik denarskega, sekcijski načelnik Pretiš pa voditelj tergovskega ministerstva. Razne novice. Poljski listi sploh so zadovoljni, da so njih poslanci deržavnemu zboru slovo dali. „Czas" se posebno tega veseli, da so se Poljaki odpovedali sami suhopoljski misli, ter so se podali v staniše zveznega slovanskega nasprotovaostva ali federalistiške opozicije. Eden peštanskih listov si ne upa omenjenega izstopa na glas veseliti se, češ, da tudi Rumuni, Serbi, Horvati na Ogerskem utegnejo enako storiti. — Na Tirolskem, kakor naznanujejo „Tir. Stim.", nočejo v nobeni občini ljudje nič slišati o novem šolstvu; šolski inšpektorji povsod zadevajo na nasprotja; narod se boji novih šolskih bukev, iz kterih so jim iztrebili imena o Kristusu, cerkvi itd. — Krajni šolski svet se po naznanilih v „Volksfd." po mnozih krajih na Pemskem tako v61i, da se je jokati ali pa smejati. Volijo se večkrat možje brez kacega učilniškega znanja in ki se svoj živi dan za šolo pečali niso. Več poštenih učiteljev je serčno milovanje nazna-novalo zastran volitev v krajni šolski svet. In koliko pedagogiško modrost je razodel neki okrajni šolski inšpektor, ko je v drugem razredu neke mestne šole tirjal od pobičev življenjopis Gellertov! Kdo si ve, ko bi kdo samega učenega inšpektorja prašal življenjopis Zveli-čarjev, če bi ga znal, ali ne ? Pa sej so ga iz nemških beril vergli! — Iz Ljubljane. Šenklavška stoljna cerkev je kakor za pirhe dobila tri nove podobe pod včlikimi podobam na stranskih altarjih, namreč: v dveh zadnjih kapelah presv. serci Jezusovo in Marijno, in v kapeli sv. Janeza Nep., sv. Ano. — Delane so na Dunaju in umetni ljudje jih prav hvalijo. V Sostrem pod Ljubljano je po noči od 13—14. umeri posebno spoštovani ondotni gosp. fajmošter Ant. Gregorec. R. I. P. Maj n i k se bliža! Ne pozabite na „nove" Šmar-nice, ki so čisto za sedanji čas vmerjene. Dobivajo se pri g. M. Gerberji in drugod. IPuhorsHe spremembe. V teržaški škofii. Č. g. Šim. Karolnik, duh. pom. v Sušnjcvici, je postal subsidijar v Pasu. Umeri je č. g. Ant. Mianni, kaplan v Karsu, starašina med škof. duhovni, rojen 1. 1786. R. I. P. V lavantinski skofii. Lokalija sv. Miklavža na polju je podeljena č. g. Mart. Kragel-nu, dosedanj. kapi. v Pišecah. Za oskerbnike so postavljeni čč. gg.: Boži d. R a i č pri sv. Barbari v Haložah ; Mart. Rubin v Uli-mijem; Jan. Krener pri sv. Lovrencu na Bizeljskem (recte na Veselem); in Ant. Drozeg v Hajdini. — Prestavljeni so čč. gg.: Ant. Lednik v Cirkovice; J a k. Peč ni k na Bizeljsko; Jan. Govedič v Brasloviče; Ant. Pust v šent-Jurij pod Rifniaom ; Mih. Vavpo-tič k sv. Ropertu nad Laškim; Ant. Rodošek vLuče; Vinc. Bizjak v Sladko goro; Tom. Sivec k sv. Jak. v Dolu. Penzijoniran je č. g. Fr. Perko, župnik v Mako-lah. Umerli so od mesca febr. ČČ. gg.: Juri Arzen-šek, župn. v Ulimijem; Fr. Gobec v pokoju; Šim. Kvar, župnik v Hajdini; Jan. Weixl, dekan pri sv. Barb.; Juri Koželj, kapi. na Sladki gori; Jož. Za-bukošek, župn. pri sv. Lovr.; Vinc. Žitnik, župn. v Gotorljah. R. I. P. Dobrotni darovi. Z a s v. Očeta. G. S. P. iz Grada 1 tol. za 2 gl. st. den. G. Matiia Erjavec pod Krajem 2 gl. Za mil. škofa Mraka. Dobra roka 1 desetico. — Bogoslovec 5 gl. (za 4 podobice). Za afrik. misijon. O. M. Erjavec pod Krajem 1 gl. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.