10
Starozgodovinski pomenki.
Skiti nikdar niso bili Slovani.
Spisal Davorin Terstenjak.
Ni se več kakor pet let, kar so nekteri nemški zgodo-vinoslovci začeli terditi, da so stari 8 k iti bili Slovani. Med te zgodovinoslovce spadajo taki učeni in velikočislaui možje, da zares se moramo čuditi, kako so se kaj takega terditi podstopili. So pa posebno August Kuobl, profesor bogoslovja v Giesenu, Gfrorer, profesor zgodovine v Freiburgu, in učeni nemški jezikoslovec J. G rim m v Be-rolinu. Pervi svoje terdenje oznanuje v kuigi „Die Volker-tafei der Genesis", drugi v Nvojem delu ??Urgeschichte des menschlichen Geschlechtes", in slednji v svojih bukvah „Ge-schichte der deutschen Sprache". Tudi naši domači zgo-dovinoslovci so zaceli terditi, da so S kiti bili Slovani, med njimi posebno jrosp. Elija Rebič.
Kterega rodii so pa bili Skiti? V novejših časih so S ki te učeni možje, kakor Niebuhr, Btickh , Safarik, Hansen, Hammer itd. za Mongole imeli *); vendar to mnenje ne bode nikdar obveljalo. Dokazi, kteri se iz Hipokratovih in Galenovih apisov jemljejo, so slabi, in ni še dognano, ali so Galenovi spisi polnoverni. Herodot, kteri je Skite dobro poznal, nič mongoljskega ne najde na njih. Dajepavlastovitosti Mongolov dobro poznal, se vidi iz njegovega popisa m o ngolj s kih A rgi paece v a). Tudi v po d občinah, v kterih so Skiti obraženi, ni nič mongoljskega viditi. Herodot 3) je rekel, da so tras ki Agatirsi brati nsk rod S ki tov, Traki pa so bili ariško pleme, toraj Skiti nikdar niso Mongoli.
Justin 4) pripoveduje, da iz rodii Skitov so Baktri in Perzi. S to opazko je hotel reči, da so s tema narodoma sorodni bili. Baktri in Perzi so pa arišk rod, tedaj tudi Skiti. Namesto starih Skitov so pozneje »topili S a uro m a ti ali Sar mat i. Najprej jih imenuje Herodot. Justin in Diodor Sicilski 5) terdita, da Sar mati se kole-nijo iz Med o v in da so te S ar mate v starodavni dobi Skiti na T a n a i s presadili. Plini(J) Sarmate imenuje „M e-dorum Soboles".
Ni nobenega razloga te povesti celo zavreči, akoravno niso Me d i na takošni način na Ta na is prišli; vendar se sme verjeti, da so se M e d i s Skiti zmešali, v kterih deželo so prišli, in da tedaj Sar mati ko * k i to-med i-škega pokolenja.
Herodot piše, in to je važno, da so Sar mat i ski-tiški govorili, čeravno ne brez ffoXoixiLsw. Po takem so bili sorodniki Skitov. Zato jih stari pisatelji prosto imenujejo Skite, s k i tis k i narod 7), ali pa oddeik, pleme Skitov. Včasih se poleg Skitov, včasih s Skiti vred ko kaj posebnega imenujejo 8J; vendar se tudi Skiti kot del sarmatiškega naroda poznamljajo 9).
Ne moremo dvomiti, da bi Skiti in S ar m a ti ne spadali v edino narodsko pleme. Tudi Strabon govori od občega skitiškega in sarmatiškega naroda in od običajev teh narodov kot občih   ,0).
Pervi   sedež   tega naroda   je bil   iztočno od Ta-
') Niebuhr „kleine histor. Schriften*4 1. 361. Bockh „Corp. in-seript. graec." II. 81. Šafafik „Slaw. Altcrth." I. 279 itd. Hansen in Hammer pri Georgiu „AUe GeoL/' II. 400 itd. — -) Herod. 4. 23. — 3) Herod. 4. 10. — ') Justin 2, 1. 3. Amm. Marceli. 31. 2. — 5) Justin 2. 3. Diodor Sio. 2. 43. — 6) Plin. „Hist. nac« 6. 7. — 7) Strab. 11, str. 492. Diodor. Sic. 4. 45. S t ep h. Bvzant. pod besedo: 2ao\ia-tai in 2tctVQO[Jicttcu. — 8) Str a bo VII. str. 302. Florus 4. 12. 62. Aurel. Vict. „Vir illustr." 79. — 9)  Ourt.  Alex.
naisa, kjer jih Herodot uj pozna, pa že Scylax 12) ima Sarmate zapadno in Sauromate iztočno od Ta-n a i s a, i n oba roda sta gotovo bila e d i n e g a plemena.Od ondot se je ta narod v sledečih stoletjih pred in po Kristusu proti za padu razširjeval, in je segal do Germanov 13); njegovo ime je zbrisalo ime Skitov, in perva Skitija se je sedaj velela Sarin a ti j a. Mela že piše, da so S ar m a ti od Germanije do Azije prebivali, in Ptolomaj razprostira svojo evropejsko S ar mat i j o od Dona do baltiškega morja in Visle  u).
Po skitiški povesti so Skiti najprej stanovali kraj A r a-ksesa (VVolge) in so podjarmili dežele do Kaukaza, maotiškega jezera in Tanaisa; pozneje so dobili kralja Skitesa, po kterem so dobili ime; še pozneje sta pa nastala skitiška rodova Pa lov in Na po v, in še pozneje so si osvojili Skiti zemljo zapadno od Tanaisa in Traki je 15J. Povedka od Skitesa se ima gotovo tako razumeti, da so se Skiti odcepili od pervotnega debla, kteri je še bolj proti iztoku stanoval, in da so bili potem sam os ta len narod. To je bilo leta 1500 pred Kristusom, ker Skiti so se za nar mlajše ljudstvo mislili in pa terdili, da so še le 1000 let pred Darijem Histapsom nastali 16). V ono dobo, ko je njihov glavni sedež na Kaukazu bil, spada Skitov vladarstvo v Azii, za kterega so Asirjane na Pontus, in Mede na Tanais odpeljali  17).    (Kouec sledi.)
7. 7. 3. — ,0) Strab. 7. str. 312 in 11, str. 500. — ") Herod. 4, 116. — «2) Skylax Perip. 69 itd. — ,3) „Corpus Inscript. graec." 11.83. Georgi „Alte Geograph." II. 308 itd. — ,4) Pompon. Mela 1. 3. Ptolom. 3. 5. — l5) Diodor. Sic. 2, 43. — ,6) Herod. 4, 5. 7. — ,7) Justin 2, 3. Diodor. 2, 45.                                                                              Pis.
14
Starozgodovinski pomenki.
Skiti nikdar niso bili Slovani.
Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.)
V drugi polovici sedmega stoletja pred Kri-stom, toraj malo pred Ezehielom, so razvili Skiti veliko moč in sovražtvo. Ko so namreč Kimerce iz evropejskih stanovališč izgnali, so planili v Azijo, premagali Mede in zadobili gospodarstvo čez vso Azijo; celo skoz Palestino so prišli do Egipta; vendar so se na prošnje Egipčanov bogato obdarjeni nazaj povernili, in po 28letnern vladanji od Medov zavoljo ropanja in stiskanja iz Azije pregnani bili   1).
Od Tanaisa do Visle, toraj v historiški dobi, nahajamo Skito-Sarmate, dalje od ustja Ti rasa in H i pa niša do virov Bor y ste na. Tukaj toraj ne moremo sedežev Slovanov iskati. Tudi ni od ustja Istra do Karpatov, ker tam so stanovali Daki in Geti. Od virov Borvstena gori dalje proti severju so pa bile nastanovljene finske plemena, toraj bi Slovanom le okrožje od virov Visle in kar je zemlje od virov Borvstena v ravni meri do baltiškega morja ostalo, ker na levem pobrežji Visle so že stanovali germanski rodovi. Ta prostor je za tako sila velik narod premajhen; mogli so tedaj še tudi drugo okrožje   posedovati,   in to le   spet  zamore   biti   zemlja
')    Herad 1, 103, 4, 1.    Just  3, 5.
15
od jazranskega   morja do Karpatov od mej   sar-m a t i s k i h J a z y g o v do virov Drave.
Prof. Dr. Ilvvof se je prederznil terditi, da Slovani ob času, koso Kelti planinske dežele (Alpenlander) posedli, to bi bilo proti koncu 4. stoletja pred Krist., niso še prišli do Volge.
Ker pa že od leta 1500 pred Krist. od Volge do Bo rystena nahajamo 8 kite, bi si bili mogli Slovani leta 400 pred Krist. s silo pot predreti do baltiškega morja, kjer slovanske Venede že v ti dobi stanuvajoče nahajamo. To bi bila kervava vojska s Skiti, od ktere bi nam vendar Herod o t bil kaj povedal.
Slovani so pred Skiti v Evropo prišli, toraj že pred 1500 leti pred Kristom, in ob času, ko so Kelti planinske zemlje si osvojili, so že več kakor jezero let takraj Volge stanovali.
Pa tudi ostanjki skitiškega jezika pričujejo, da Skiti nikdar niso bili Slovani, na primer:
!) „FIayait] xva)v Lxv&kjzi". pes se po skitiškem veli Pa gaje2) »Mscrnlr] fj aslTjvrj tzccooi 2xvd-cug". Mesple se mesec veli pri S ki t i h. 3) „Etzov rov dcpdakpbv nateovai 2xv&cu". Spa se oko veli pri S ki ti h 4) Maeotin Scvtae Tem er in da vocant, quod significat m a tre m maris, 5) „llo(jsidšcov Qafii[jia(j(jdtdccg". Poseidoua T h a m i m a s a d a s 6 J »Taoavdog" po skitiškem severni olen, jelen „das Rennthier", 7; Scvthae Caucasum montem Grau-casum appellavere, hoc est ni ve candidum. Skiti so Kaukaz imenovali Graukaz, kar pomeni s nego bel, s) Amazone imeuujejo Skiti Oirpata; to ime pa v helen-skem jeziku pomeni možoubivka; Oior imenujejo moža, pata pa pomeni ubiti, 9) Lxv&cu rovg cpvyddag Ilag&ovg Hctlovcnv. Skiti begune imenujejo Parthus itd.
Iz vsega tega se lahko prepričamo, da niti z godovi u s ke svedočanstva klasiških pisateljev niti ostanki jezika ne govorejo za slovanstvo Skitov.
V mali Azii ni nikdar bilo Slovanov razun unih, kteri so se po Krist. tam naselili. Imena Za gora, Carusa, Herpa, Žela, Dana s, Sora niso slovanske, ampak me-dopersiške. Sama enakoličnost besed ne dokaže ničesa. Sicer bi mogli Afrikance za Slovake imeti, ker tudi v Afriki je Nitra, ali pa Bari-zamorce za Korošce, ker se njih selo imenuje Koroško.
') Dr. IIwof „Beitrage zur Gescji. der Alpen- und Donaul." str. 32. O Hesycli II. 834, 3) Hesych II, 578, 4) Herodot 4. 27. 5) Pcin. 6. 7., 6) Herodot 4. 59. 7) Steph. By-aaut pod besedo niavoi.   *) Plinius G, 19.