D M<ilh>wl lMw
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
•117 84. Clair m CLEVELAND, O. Tk« largcat Blat—*■■ Weekly la the Ualtad of America. Swora Circulation 13,800
W«4aeaday ■afcaeriptiea P« ««aib«r« year!y
Por Muiabcn _____
Foreign Countries - $3.90
Telephoaa: Kaadolpk US
OF THE GRAND CARNIOLIAN 9LOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Clsss Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Autust 24, 1»!2
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF
POSTA GE PROVIDED FOR IN iBECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 29. — No. 29.
CLEVELAND, O., 16. JJULIJA (JULY), 1924.
Leto X.—Volume X.
MHWAUŠKI SHOD.
KATOLIŠKI SHOD V MIL-VVAUKEE IZPADEL SIJAJNO
Milwaukee, Wis., 14. julija. (Izvirno poročilo.) —Sprejmite sledeče vrstice o izidu slovenskega katoliškega shoda v Milvvaukee:
"Včerajšnji shod je izpadel sijajno in nad vse nepričakovano. Slavnost je izpadla tako povoljno, in za naselbino tako veselo, da je ne bodo kmalu pozabili.
* Da je ^a slavnost izpadla tako dobro, je v to pripomoglo nad vse lepo vreme, velika vdetežba domačega in tudi zunanjega ljudstv*; k veličastni paradi so pa pripomogla sredstva: dekoracija z zastavami, po vseh hišah in cestah, kjer bivajo Slovenci in koder se je pomikal sprevod; vrsta žensk v pestrih narodnih nošah, o-krašeni avtomobili in "trucki," ki so vozili otroke in društva skupaj. In da je bilo veličastno tudi v cerkvi, je k temu pripomogla navzočnost visokočis-ianih in odličnih cerkvenih dostojanstvenikov, nadškofa iz Milwaukee, Most Rev. S/4iless-
DAROVI ZA LORAIN.
POMOČ ZA LORAINČANE PRIHAJA OD VSEH STRANI.
Lorain, O., 15. julija. —Med prispevki, katere je do danes prejela državna komisija v pomoč vsled tornada prizadetim Lorainčanom se nahaja tudi ček Mrs. Florence Harding žene pokojnega predsednika, čeku so bile priložene sledeče vrstice ^
"S ponosom opažujem, da se država Ohio kot običajno odziva klicu za pomoč. Ker bi se tega plemenitega dela tudi jaz rada vdeležila, prilagam v to svrho svoj ček."
Znani tovarnar avtomobilov, Henry Ford, v Detroitu, Mich. je Rdečemu križu v Lorain brzojavno nakazal $10,000 v podporo prizadetim.
Lorainčani in stanovalci Lorain okraja so si ustanovili svoj lastni pomožni odbor, raz-ljen v 14 distriktov. V teh o-krajth nameravajo nabrati $100,000.
Iz Youngstoyn, O. prihaja poročilo, da bodo 6ndi kmalu dosegli predpisano kvoto $20,-000; mesto E!yrta je že prispe-
merja, Rev.- Bajea iz St. Pauia. »*k>-<
POLET OKROG SVETA.
AMERIŠKI LETALCI DOSPELI V PARIZ.
VAMLD.
r;
na
KATOLIŠKI SHOD V PUEBLO, COLO.
Pariz, 14. julija. — Danes sta Pariz in vsa Francija pozdravila ameriške avijatike, ki so na svojem poletu okrog sveta dospeli semkaj s svojimi tremi letali.
Z Dunaja so se napotili ob 5:40 uri zjutraj in so pluli nad francoskim ozemljem že ob 4:55 popoldne, baš pravočasno, da so se vdeležili slavnosti največjega francoskega narodnega praznika "Bastiljskega dne" (Padca bastiljske ječe, kjer so bili zaprti politični jetniki.)
Ameriškim letalcem je letel naproti cel oddelek francoske zračne flotile in jih privedel do Pariza, na airdrome, Tu jih je pozdravila posebna deputacija državnih uradnikov, vojaštva in Amerikancev. Ko so dospeli tuji gostje na cilj, do airdroma v Le Bourgetu, se je zbrala v bližini nepopisna množica francoskega ljudstva; vse je ameriškfe letalce burno pozdravljalo in jim prirejalo ve-Hke ov«cij*. Posebno je bi*
Minn., in profesor, Rev. Grud-na iz Minnesote.
In da je bil popoldne v dvorani bogat program, je dokaz ta, ker smo ga skončali po elevelandskem času nekako ob pol 8. uri zvečer, -predno so imeli priliko, da so dvorano preuredili za zabavni ples.
J&od je posetilo tudi sedem glavnih odbornikov K. S. K. Jednote in mnogo gostov iz vseh krajev. Posebno so se odlikovala sheboyganska društva s podpredsednico Mrs/ Prisland na čelu; ki so se pripeljala v Milwaukee s posebnimi karami. Popoldne je obiskal shod tudi župnik iz She-boygana, Rev. Jakob čeme. Domači župnik, Rev. Marko Pakiž je bil voditelj armade Mladinskega oddelka, ki so izvajali na shodu nad vse lepe točke, deklamacije in petje. In da so nas tudi domači pevci razočarali, o tem se bo čitalo v posebnem dopisu, oziroma poročilu in o drugih podrobnostih.
Vračali smo se vsi prav zadovoljni iz mesta Milwaukee-West Allis, kakor so tudi domačini bili zadovoljni, da je bil izid tega dneva tako po-voljen.
Kakor smo našli po drugih naselbinah o priliki shodov vse lepše in složneje kakor smo pričakoyali, ali o dotičpi naselbini prej sodili, tako je bilo tn di v Mihvaukee.
Torej: Živela milwauška društva in iz West Allis in živeli vsi gostje in vdeleženci tega shoda dne 13. julija! ^Bog vas živi!
Anton Grdina.
$2000.
Te dni se je v Lorainu mudil nedavno izvoljen glavni predsednik bratske organizacije "Jelenov" (Elks), J. G. Priče iz Columbusa, O., ter je prinesel s sabo Ček za $5,000 — dar označene organizacije.
Lake\vood Kivvanis klub, broječ 110 članov je daroval za Lorain $5000; mesto Cleveland pa $150,000
Opomba uredništva: Darove za ponesrečene Lorainčane sprejema tudi uredništvo "Ameriške Domovine," v to svrho je že nabranih nad $100. Kdor izmed naših dobrosrčnih rojakov bi hotel za bedne Lorainčane kaj prispevati, naj denar pošlje ali izroči "Ameriški Domovihi," ki bo nabrano svoto te dni izročila Rdečemu križu. Pomoč je nujna!
Uspeh radiografije.
San Francisco, Calif., 11. julija. — Tukajšnja Federalna brzojavna družba je včeraj dosegla svetovni rekord radiografije. Prejel® je namreč neko brezžično vest «j parnika "Ventura," ki se je istočasno nahajal 6285 milj joddaljeno na visokem morju.
Zmaga premogarjev.
St Louis, Mo. — Pred tukajšnjim apelacijskim sodiščem je bila danes rešena sledeča, že deset let trajajoča tožbena zadeva:
Leta 1914 je bilo povodom premogarske stavke v- Arkan-sasu poškodovane tudi nekaj lastnine Coronado premogovne družbe vsled česar je ta družba tožila premogarsko unijo United Mine Workers of America za večjo odškodnino, češ, da so škodo povzročili stavkar ji.
Najvišje sodišče je sedaj določilo, da označena družba fle sme in ne more zahtevati nika ke odškodnine, ter je s tem po vsem oprostilo založeno pre-mogareko unijo.
Občutna kazen.
p*Ao4s*t«h»letaWeirkujemo v na
Knozville, Tenn., 11. julija. — 17 letni Richard Martin je bil te dni obsojen na dve leti državne ječe v Atlanti, ker je ukradel 25 centov v neki trgovini v Camp okraju, v koji trgovini se je nahajal tudi poštni urad. Za vsak cent je dobil približno dva meseca ječe.
riški general Pershing, ki m.
mudi sedaj v Parizu in stanffje
hotelu Crillon. | ^Ameriški letalci so s tem poletom dosegli že tričetrtinr,ko razdaljo v poletu okrog sveta in se vračajo sedaj domov. V Boston, Mass., bodo prispeli okrog 10. avgusta. Dosedaj so že preleteli v 118 dneh 18,035 milj; -bistveno so rabili za polet zraku samo 239 ur in 33 minut, tako da znaša povprečna dosegla razdalja 75 milj na uro.
Do cilja imajo preleteti še 7276 milj in sicer iz Pariza do Bostona 4666 milj od tam pa do Santa Monica, Calif., 2830 milj. Ko bodo leteli preko at-lantika, bo šla njih smer \z Londona do Orkney otočja, dalje do Iceland, od tam do Greenlandije in dalje do Labradorja. Ker je sedaj izredno lepo vreme, se jim bo za polet nudila lepa prilika dospeti v Boston kakor nameravano.
-o-
Samomori na Ruskem. Moskva. — Boljševiška vlada je v velikih skrbeh, ker se število samomorov v Moskvi in drugih večjih mestih vedno veča. Možje in ženske vporab-ljajo različne načine samomo rov vsled brezdelja in abnormalnih razmer. Pred nedavnim se je v Moskvi en dan umorilo sedem oseb. Med temi je ki je pogoltnila 15 šivank in izpila večjo količino hudega strupa.
Gostilna na kolesih.
Peoria, 111., 12. julija Ker tu živeči bivši gostilničar Thomas Miller ni mogel dobiti oblastvenega dovoljenja za svoj salon z mehko? pijačo, je dal zgraditi primeren avtomobil (truck) z vso gostilniško opremo in baro. Danes je policija lastnika te čudne gostilne aretirala, ker se je okrog njegovega lokala na kolesih sukalo več pijanih oseb. Miller je namreč prodajal v posebnih steklenicah n tudi pristno visko.
Dne 27. jolija t. 1. se vrši v Pueblo, Colo." povodom 30 letnice K. S. K. J. veliki katoliški shod. Istega dne bo tudi bla-foslovljenje vogelnega kamna nove slovenske katoliške šole.
Na to katoliško manifestacijo pričakujemo več odličnih govornikov, duhovnikov ter uradnikov K. S. K. Jednote. Med temi bo glavni predsednik br. Anton Grdina, gl tajnik br. Josip Zalar in drugi.
Zato vabimo rojake iz vseh sosednih naselbin, kakor: Canon City, Leadville, Denver, Colorado Springs, Walsenburg, Trinidad, ter iz naselbine Ročk Springs, Wyo.
Rojaki v Slovenci in bratje Hrvatje! Naša zgodovina govori, da je bilo slovensko in hrvatsko ljudstvo vedno katoliško misleče, in kot tako hoče tudi ostati! Zato pridimo skupaj v slovensko metropolo na zapadu, v Pueblo, Colo., da se tam ožje spoznanlo in še bolj utrdimo v katoliškem duhu. V tem smislu vas

UPOR V BRAZILLJL
PUNTARJI ZAVZELI MESTO SAO PAULO.
POLITIČNA KAMPANJA.
ZANIMANJE ZA PROGRE-SIVNO STRANKO.
vilu. Torej na veselo svidenje dne 27. juKja v Pueblu, Colo I
Pripravljalni odbor:' Rev. Ciril Zupan, Pete*' Culi«, tajnik, 1227 & Fe Ave., John Gettc, John D. Butkovich, Matt Jerman, Jos. Rusa, Margareta Kozjan, Mary Kocman, Margareta Mehle, N Fr Roitz, Ana Princ, Franca Glach.
Hughes odpotoval v Evropo. I VVashington, 15. julija. — Državni tajnik Hughes je 12. julija odpotoval v London, da se vdeleži mednarodne konvencije odvetnikov, vršeče se od 21. do 28. t. m. Mr. Hughesa spremlja njegova žena in več delegatov Zveze ameriških odvetnikov.. Iz Londona bo nadaljeval svojo pot proti Nemčiji in Italiji, zatem pa še na Nizozemsko, kjer se bo. vršila začetkom avgusta v Haagu seja svetovnega sodišča.
Za časa njegove odsotnosti bo vodil tajniške posle njegov namestnik, državni podtajnik Grew. ^
De Valera pomiloščen.
Dublin, Iraka, 15. julija. — Vlada svobodne irske države je danes izpustila iz ječe političnega jetnika Eamonn de Valero in več njegovih pristašev, ki so bili zaprti še izza dobe irske Ustaje. Kakor znano, se je de Valera sam proglasil za predsednika irske republike; pri tem je pa zadel na slabo, ker so ga njegovi lastni rojaki pahnili v ječo.
Dober plen na laškem parniku.
New York, 15. julija. — Danes je navalilo na italijanski parnik "Duillo" 16 zvezirih a-gentov in 100 finančnih stražnikov, ker so zvedeli, da se nahaja na istem za milijon dolarjev vrednosti opija in dru-gih opojnih pijač. Ot lasti so aretirale kapitana in 'osem mornarjev, blago so pa zaplenili. Aretiranci bodo stavljeni pred zvezino sodišče vsled tihotapstva opija.
Rio de Janeiro, Brazilija, 15.
julija. — V državi Sao Paulo je že pred tremi dnevi izbruhnila velika revolucija, ki se vedno bolj in bolj širi. Vzrok ustaje je bolj političnega pomena, ker ljudstvo ni povsem zadovoljno s sedanjo vlado. Skoro vsa državna policija se je zarotila proti zveznemu predsedniku Arthorju Bernar-des; na svoje roke je pridobila tudi nekaj nediscipliniranih fčastnikov in vojakov, ki 80 vprizorili krvavo klanje. Na čelu teh ustašev je mestni župan Bartholdo Klinger, kojega je vladino vojaštvo že aretiralo.
Operacije upornikov se razvijajo tako uspešno, da je do 20,000 močna armada že zavzela važno mesto Sao Paulo, broječe 120,000 prebivalstva. To mesto je eno izmed najstarejših v Braziliji, ustanovljeno leta 1&54.^ Revolueijonarji na mefavajo zavzeti tudi mesto Rio de Janeiro, prestolico Brazilije. »
bile
prve d»i v Sao Paulo ubitih do tri tiso« oseb. Po glavnih četah je tekla krf kar v potokih vsled močnega streljanja; po nekaterih krajih so ceste neprehodne, toliko trupel mrtvecev in ranjencev je nakopičenih ; stene hiš ob cestah so vse okrvavljene. Ker je na mestnem pokopališču- že primanjkovalo prostora za nove grobove, so žrtve pokopavali na raznih drugih krajih. Vse to priča, kako krvavi so bili to pocestni boji. Ko je hotel oddelek pomorščakov, broječ 600 mož napasti upornike, so jih slednji do zadnjega posekali in postrelili. Nesrečnim žrtvam ter ranjencem pomagajo v veliki meri Amerikanci.
Vest o ustaji v Sao Paulo sta semkaj prinesla dva iz Sao Paulo došla ameriška trgovca, vsa druga poročila so pod strogo cenzuro. Dalje se poroča, da se bo državi Sao Paulo pridružilo še več drugih sosednih držav brazilske republike, vsled česar bo izbruhnila splošna državljanska vojna.
Revolueijonarji so danes izdali svoj manifest na ljudstvo, kjer navajajo vzrok ustaje, ki izvira že iz starega sovraštva do riodejaneirske vlade in sedanjega predsednika. Ljudstvo ne more pozabiti leta 1922, ko je zvezna vlada aretirala priljubljenega generala De Fonseco, ki je hotel že tedaj strmoglaviti vlado. Dalje se pripisuje sedanji administraciji krivdo slabega finančnega položaja v deželi, pomanjkanju, in vsled tega, ker se je tudi Brazilijo potegnilo v svetovno vojno . Vojaška administracija mesta Sao Paulo bo naprosilo uglednega in priljubljenega voditelja naroda Antona Prado, da sestavi in eventuelno prevzame vodstvo nove vlade.
Mesto Sao Paulo je drugo najbolj važno prometno mesto v Braziliji, zaeno je tudi pre-stolica države Sao Paulo. Od tukaj pelje železnica v Santos,
GOZDNI POŽARI.
VELIKI GOZDOVI NA ZAPADU V PLAMENIH.
Washmgton, D. G., 14. julija — V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da nameravajo pristaši senatorja La Follet-ta organizirati veliko neodvisno politično stranko, ki bo ba je nadkriljevala celo republikance in demokrate.
Vodja te stranke, senator Robert M. La Follette, ki je bil na tozadevni narodni konvenciji v Clevelandu imenovan za predsedniškega kandidata, je sedaj marljivo na delu, da svojo kampanjo razširi po vseh večjih mestih Združenih držav, tako tudi po deželi. Tekoči teden ^e bodo v Washingtonu sestali načelniki narodnih odsekov v svrho izločitve podpredsedniškega kandidata, katerega si na minuli konvenciji Iz gotovih vzrokov niso hoteli izbrati.
Za progresivno stranko, oziroma za La Follette-ja bodo delovale in- agitirale vse strokovne organizacije železničarjev, dalje pristaši farmersko-delavske Stranke .in aeo4>d»a« jjfatihe? Svojo po moč'-so. La Follette-ju obljubili celo socialisti ia treh različnih držav. Vse te stranke so se sedaj združile v eno skupino, oziroma v progresivno stranko.
Doslej co se pričele za La Follette-ja zanimati že sledeče države:
Iowa in Nebraska — Pristaši senatorja Brookharta v Iowi so La Follette-ja zagotovili za-početi veliko kampanjo v državi njepiu v prid. Tako se vrši tudi v Nebraski političen boj, da bi se vzelo premoč demokratom, kjer je doma demokratski podpredsedniški kandidat C. W. Bryan.
Montana, Wyoming in Idaho — Wheelerjevi pristaši v Mon-tani bodo delovali za progresivno stranko; tudi v državi Idaho bo dobil La Follette baje veliko število glasov-; v državi Wyoming ni glede tega še nič gotovega.
Weshington, Colorado, Pennsylvanija in Illinois — Delavski voditelji pfavijo, da bo La Follette prodrl v Wash-ingtonu in morda tudi v Colorado, v Iliinoisu in Pennsylva-niji bo pa dobil veliko število delavskih glasov.
V New Yorku mu je baje obljubljenih od socialistov 300,-000 glasov.
Minnesota in Winsconsin — Voditelji prerokujejo, da bo v teh dveh državah pri novem-berskih predsedniških volitvah sigurno zmagal La Follette, ker ga bo podpirala Farmar-sko-delavska stranka.
San Francisco, Calif., 12. julija. -r V sedmih okrajih drža-/e Californija divjajo že neprestano štiri dni gozdni požari, ki so uničili že na tisoče a-kroV tepe smrekove hoste; nad 1,000 ljudi je zaposljenih pri jašenju, toda ogenj se vedno bolj in bolj širi. Ogenj opazujejo ^r zraku posebni letalci in pravijo, da gorijo do 200 čevljev visoke smreke kot baklje. 60 milj severno od mesta Los Angelos je požar že docela jničil krasen državni gozd; bati se je, da so vsi stanovalci tamkajšnjih gorskih naselbin Voltaire in Neenah izgubili ivojc življenje.
Gozdni požar divja tudi ob soteski Pine Canyon in King's Canyon; dalje v Shasta okraju, okrog Montgomery hriba in / več drugih krajih severne Kalifornije; najlepši državni gozdovi so ondi do cela uničeni.	•
Ogenj so najbrž zanetili izletniki, ki bivajo sedaj v po-Mtpr,ih v svojih, šotorih na
Alban*, Oreg., 12. julija. -r-V Santian okraju je ogenj do danes uničil že nad 4,000 a-krov lepega gozdovja; požar sc še vedno širi.
Butte, Mont, 12. julija. — Na zapadni gorati strani naše države divja že dva dni hud Tozcfni požar. Ob Bear in Fly reki je že nad 2,000 akrov gozdovja uničenega.
Srečni motoristi.
AIbany, N. Y., 15. julija V tem mestu ni bila že več let cena gasolina tako nizka, kakor ze ga sedaj prodaja, po 12 centov galono. Cena je padla tekom tedna za 100 odstotkov. Razne družbe, ki imajo tukaj svoje gasolinske postaje so si namreč v laseh, tako da druga drugi s ceno konkurira; srečni motoristi se pa .smejejo.
Velika povodenj na Kitajskem.
. Pekirg, 15. julija. — V kitajskih provincah Honan, Hu-nan, Anhui in Kiangsi so na-stael vsled neprestanega deževja velike povodnji. Po za-padnih delih dežele je povzročila voda ogromno škodo. Me-;ta Pekin preti popolna popla-/a, ker stopa neka bližnja reka že čez *voje bregove. Vsled povodnji so tudi vse glavne železniške proge porušene. Dosedaj je zahtevala povodenj že na stotine Človeških žrtev in povzročila na milijone škode. .
obrežno mesto na iztoku, odkoder se razvaža po celem svetu največ kave. V tej državi se prideluje tudi sladkor, razne dišave, tobak, koruzo, bombaževino in fižol. Mesto samo na sebi je krasno s številnimi modernimi stavbami.
Opomba uredništva: V državi Sao Paulo živi tudi več slovenskih naseljencev, izmed katerih sta dva naročena tudi na naš list.
V	Severni Dakoti se je baje dosti republikanskih in demokratskih farmerjev priklopilo k progresivni stranki, ki so vsi za La Follette-ja.
Californija — Vsi pristaši senatorja Hiram Johnsona so obljubili La Follette-ju svojo pomoč.
V	ostalih državah delajo veliko kampanjo razne strokovne organizacije železničarjev, ki bodo o svojem uspehu kmalu poročale.

Društvena naznanila In dopisi
Is urad« tajnika dr. rr. Jožefa, at. 7. Pueblo, Colo.
Vsem onim članom našega društva, ^ ki se nahajajo na potnih listih, tem potom naz» nanjam, da ne bom poslal računa do časa, ko se vrnem iz pol-letnega zborovanja gl. odbora K. S. K. Jednote; to bo približno okoli 25. julija t. f. Zato prosim vsakega, da naj malo potrpi ter čaka računa.
Z bratskim pozdravom
John Gena, tajnik.
naj se javi pri meni najkasneje do 20. julija.
S sobratskim pozdravom
Lov^s Sekula, %jnik.
Iz urada tajnika dr. av. Vida, št. 25. Cleveland, O.
Nastopno naznanilo velja v prvi vrsti .članicam našega društva. ,
Ker smo zadnji čas namera- j da se za gotovo vse udeležite
Iz urada društva av. Ane, št 105. New York, N. Y.
Gotovo je znano vsem članicam, da obhajamo vsako leto imendan ali god naše društvene zaščitnice in patrone sv.. Ane s tem, da gremo korporativno k sv. maši na nedeljo po sv. Ani.
Ta nedelja pade letos na 27. julija. Sv. maša se bo brala označeni dan ob deveti uri v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda na 8. cesti v New Yor-ku. Prosim vas cenj. sosestre,
vali uvesti pri našem društvu popolno enakopravnost med članstvom, zato se je na seji sklenilo, da stopi ta dolbčba s 1. julijem t 1. v veljavo. Od tega dne dalje so vse članice
in s tem proslavite praznik patrone našega društva. Zbrale se bomo ob pol 9. uri v cerkveni dvorani, da skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši. Ob enem naznanjam tudi
našega društva istotako ena-i moj novi naslov:
kopravne, kakor moški elani.
Kakor znano, plačujejo vse naše članice v to svrho že'od 1. aprila predpisani posebni asesment po 15c mesečno za pogrebne stroške. Na podlagi enakopravnosti, imajo sedaj tudi članice vdeleževati se rednih in vseh drugih društvenih sej.
V slučaju smrti kake članice ji priredi društvo jednak pogreb, kakor članom; in sicer jo sprejme šest društvenih po-grebcev v avtomobilu na pokopališče ; dalje ji -društvo podari venec v zadnji pozdrav in ob hjeni krsti razvije društveno zastavo.
A. J. Fortuna, tajnik.
Mra. Mary VViller, 180—23. Št. Jackjcn HighU, L. I. N. Y.
*	a>	a
. ~ Naznanilo, članom društva sv. Janeza Evangel. št. 65. Milwaukee, Wis. se naznanja, da se vrši izvanredna seja dne 20. julija t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Fr. Tomšetov idvorani, vogal National in 3rd Ave. člani ste prošeni, da se gotovo vsi vdeležite te seje, ker imamo zelo važne točke na dnevnem redu.
Nadalje vam naznanjam, da sem se preselil iz 214 Hanover St. Moj sedanji naslov je: Luka Urankar, 467 Park St. Milwaukee, Wis. - Sobratsjd pozdrav
Luka Urankar, tajnik.
Naznanilo.
Iz urada tajnice društva sv. Ane, št. 127. VVaukegan, 111., se naznanja, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bo društvo imelo skupno spoved dne
26.	julija in sv. obhajilo dne
27.	julija, na nedeljo pri prvi sv. maši.	t
Torej ne pozabite te 9v. maše vdeležite se korporativno; s seboj prinesite regalije. Ker tudi druga društvp r\a jsleve-sen način obhajajo .podovne dni svojih patronov, veze #ia-ka dolžnost tudi nas.
Dalje naznanjam, da jflbi-lo sklenjeno, da katera sestra bo obiskovala kako bolno, les-tro, in če ne bo sporočila-na prvi seji, v kakšnem položaju jo je našla, — zapade kazni
VABILO NA PIKNIK.
Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. 87. Joliet 111., se naznanja vsem tukajš-nim Slovencem in Hrvatom, da bomo priredili izlet ali piknik j po preteku treh v nedeljo, dne 27. julija v pristopa, namesto šest mese
25c. Prosim vas drage mi ?se-stre, da to vpoštevate.
Pozdravljam vse sestre našega društva, kakor tudi vse članstvo naše Jednote.
Frances Terček, tajnica.
Naznauiilo.
Iz urada društva Marije Magdalene, št. 162. Cleveland, O. se naznanjas da je bilo sklenjeno na društveni seji, da bo prosta pristopnina v društvo nadaljnih šest mesecev, to je do 1. januarja 1925; vsled tega plača vsaka kandidatinja ob pristopu $1.00 manj kot je bilo dosedaj. Poleg tega je vsaka članica deležna po prvem juliju bolniške podpore mesccev od
bližnjem gozdu Gross & Mc Gowan, na North Broadway.
Ker je dobiček namenjen v korist društvene blagajne, je
cev, kot je bila dosedaj navada.
Sedaj lahko vsaka članica razvidi, da lepše prilike ne
pričakovati obilne udeležbe od | nudijo nikjer drugod, kakor strani članov in članic, tudi od ravno sedaj pri našem društ
ostalih sobratskih društev v Jolietu in okolici, ker v takih slučajih smo tudi mi pripravljeni priskočiti na pomoč.
Torej ne pozabite zgoraj omenjene nedelje. Imeli bomo dosti dobrih jedi in pijače, dosti . prostora na plesišču in raznih drugih zabav v zadovoljnost vsem. Za dobro postrežbo jamči pripravljalni odbor. Na veselo svidenje torej dne 27. julija!
R. Kuleto, tajnik.
Naznanilo.
Tem potoni naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, št 103. v Mil-vaukee, Wis., da se jc na zadnji redni mesečni sej^ sklenilo, da se udeležimo katoliškega shoda v Sheboyganu dne S. avgusta t. 1. Torej1 pro-sim vse one člane (ice), kateri se bo udeležil tega shoda,
vu. Agitirajte torej, eenjene sosestre za naše društvo.. Vem, da če gremo vse na delo, di lahko do 1. januarja prih. leta dosežemo zaželjeno skupno število 500 (petsto!) članic. Nove članice sprejemamo od 16. do 55. leta; zavarujejo se lahko za 20 letno zavarovalnino ali pa dosmrtno od $250 do $2000. — Za mladino je pa 75c pristopnine z asesmentom vred. Sedaj pa pojdimo vse na delo za aktivni in mladinski oddelek!
Na seji.dne 7. julija je bilo sklenjeno, da se korporativno vdeležimo slavnosti razvitja nove zastave društva Presv. Srca Jezusovega v Cleveland-du in ^icer dne 24. avgusta. Vsaka članica, če ji je le mogoče vdeležiti se te slavnosti, naj to stbri. Več o tem in o programu bo poročano kasneje v tem listu.
Zdaj vas pa še ankrat apo- jedno želim tndi jaz. da bi se minjam, drage mi soseatrs, |s)»od s uspehom izvršil, da bi
da bi se malo bolj zanimale za druitvo, s tem, da bi bolj redno plačevale asesment, da mi ne bo treba vas veda« pismeno
opominjati. Vsaka članka dobro ve, kdaj zaostane; tako tudi nobena rada ne vidi, ako se jo dvakrat, celo po trikrat na nepotrebnem ' )opominja. Tako delo je težavno tudi zame; četudi ni ves asesment vsak mesec plačaa, je treba knjige zaključiti in ves asesment poslati na Jednoto. Prosim vas torej, da ta moj opomin vpoštevate in se po njem lavnate. Katera članica ne bo imela plačan ases. tekom dveh mesecev, bom morala ravnati ž njo po pravilih.
Z vdanim sosestrskim pozdravom
Josephine Menart, tajnica.
ZAHVALA.
Iz urada tajnika društva sv. Mihaela, it 163. Pittsburgh, Pa.
S tem se najlepše zahvaljujem vsem članom (icam) pripravljalnega odbora, ali vsem našim delavcem in delavkam, ki so pomagali na našem minulem pikniku dne 6. julija t 1. Istotako tudi hvala vsem našim članom in članicam za tako veliko vdeležbo, osobito onim, ki so prišli celo z vlakom na naš piknik; ljudstva je bilo toliko, da smo se kar čudili. Od obstoja društva sme imeli že lepo število zabav in veselic; ali tako lepega dneva^ toliko članstva kot ga je bilo na minulem pikniku, še ne pomnimo. V resnici je bil to tndi zame vesel dan, ko sem vaa videl tako mnogobrojno skupaj? zbrane v veseli bratski družbi.
' Dragi mf bratje« »n sestre:-Mi ne zahtevamo, da današate
dosti svojih novcev na zabave; pač pa, da se pokažemo tudi v javnosti kdt< pravi bratje in sosestre med 'irikiii/. ki ravnajo po' JednotiUem. geslu: Vse za vero, dom in narod! To naj bi nam služil* y dokaz tudi v bodoče , pri kaki drugi zabavi. Naj si oni člani te besede zapomnijo, kojih ni bilo prisotnih, da jih bo bolj mikalo.
Nisem pričakoval take vde-ležbe in tako povoljnega uspeha. <— Nadalje izrekam ijsa* hvalo tudi n*iim sosedom, ki so nas oni dan posetili na našem pikniku; to so bili naši rojaki in prijatelji Hrvati in Slovenci iz pittsburške okolice; zato jim kličem še enkrat: Hvala lepa! Živeli! Kolikor članstvu tako i drugim rojakom iz okolice na veliki yde-ležbi prošlega piknika. Finančni uspeh je bil zelo povo-ljen vsled česar bom pri drugi priliki naznanil čisti prebitek.
Zahvalim se tudi onim, ki so darovali kaj jedil, pijače in denarja za ta piknik; imena istih sledijo kasneje, ko dobim vse prijave. :— Kakor sem pozival in obečaval, tako se jt izvršilo, toda nad vse moje pričakovanje. Mislim, da je bilo vsemu članstvu in cenj. gostom po volji; le onim, kojih ni bilo navzočih, naj bo pa žal:
Ostajam s sobratskim pozdravom vam vdani
Matt Brosenič,. tajnik.
Eveleth, Min..
Ali mislite, vi Clevelandča-nje, da smo rai Minneiotčanje za nič? Ne mislite, da kar vi napravite tam v Clevelandu, nam ni jaofofte? Imeli ste velike katoliške shode; imeli bomo tudi mi velik katoliški shod, katerega je sklical predsednik K. S. K. Jednote in predsednik in tajnik tukajšnjega druitva sv. Cirila in Metoda, kakor mi je danes tako veselo pripovedoval moj stari znanec Joža. Rekel je: "Ili, Evelethčani se hočemo posta ▼iti." — "Prav imate," sem mu
kaj sadu obrodil, da bi vzbu dil zopet versko zavest v srcih ftfinn«aotolqh rojakov. A glejte, pozabil sem omeniti, da se ka vršil shod dne 20. julija. Zjutraj ob url bo slovesno marianje po nalašč za to lepo ozaljšanem mestu. Mestna ban da bo igrala / na čeli*. "Marialo" se bo v slovensko eetkev, kjer $e bo vršila slovesna služba božja. Popoldne oh 2. uri se začne zborovanje, na katerem Vodo nastopili razni govorniki, med temi tudi duluthski škof Rt Rev. John F. McNicholas. Med.govori pa se liodo p^le (tako sem dišal) lepe slovenske pesmi, ki jih bodo zapeli domači pevci, katere vadi domači g. župnik. Pa še kaka šaljiva se bo rekla med zborovanjem, Zvečer ob 6 tih pa se bo ustreglo želodcem pri skupni večerji in se grla močila z brezopojno pijačo, tako sem zvedej pri Eve-lethčanih. Bo že menda res?
Včeraj sem pa zvohal na Gilbertu, da se bode v soboto večer priredilo v Auditprium na Evedethu par iger, v katerih bo nastopila znana žaljivka Gilbertska "Spela" (Mrs. Preglet) in "Matuc" (Mr. Anton Zevnik). Sapralot, ta ga pa bosta zopet lomila, da se bo mlado in staro smejalo. Po igrah pa se bo v soboto večer zasukalo na qtotine mladih in mogoče tudi starih parov, saj veste,, gospod urednik, da tudi "stari" včasih radi plešejo.
Da, da, Če bo vse to res, kar slišim, bo pa "fajn" na Evelethu! Zato pa g: urednik, pripeljite kar ves Cleveland 20. julija na $ve}*th, da se po-veseli z nami; Jobjednem pa tudi ohladi , neznosna Cleve-landska vročina v dobrodejnih in j hladnih, Minnesotrjkib vetrovih. Pa tudi sami ne pozabite priti, saj ne boste, je-li, da ne boste?:;
Prav Jjpo^M - pozdravljam iz nMih hladnih Minnesotskih pokrajin, vaš stari znanec
nu B« . . 1 >.' f •
John.
r
W»ukegan-N. Chicago, 111.
Da bi bilo v nedeljo dne 20. julij^ lepo vreme, to se venomer ponavlja 'zadnjj čas pri nas v Waukeganu in North Chicagu.
Ta dan priredi "Slov. Dramatični Klub" svoj veliki piknik doli ob Michiganskem jezeru na Wire Mili prostorih. Pričetek ob eni uri popoldne.
Tem potom uljudno vabimo vsa slovenska društva, kakor tudi posameznike, da se udeležijo imenovanega piknikja, ker prvič boste pripomogli do lepšega uspeh«, drugič sa vam bo nudilo dosti razvedrila v prosti naravi.
Da bo na tem pikniku nekaj izvanrednega, se že zdaj poroča, da bo prišla sama ciganka iz Egipta s svojimi "Ho-kus-pokus*>m". Vršile se bodo razne tekme, dirke za mlade, kakor tudi za starejše.
Ta dan nas tudi' obiščejo naši sosedje iz Sheboygena s svojim Base bali Teamom. Ob pol dveh se prične huda bitka med žogarji Sheboygna in Waukegana. Oba "teama" že zdaj zagotavljata zmago.
Pod velikim hrastom se bo dobilo hladilne pijače in vse, kar je dobrega za želodec.
Pripravljalni odbor-je pridno na delu in se bo potrudil, da bo zaf ^avzočej obflins^vo vse preskrbljeno.
Torej vsi na piknik 20. julija ! Na veselo svidenje!
Auguat Cepon.
Barberton, Ohio.
V nedeljo dne 6. t. m. se je vriil v naši naselbini farni piknik, kateri se je nad vse pričakovano dobro obnesel. Vreme je bilo lepo, vdeležba na pikniku velika, in kar pa pride seveda najbolj v poštev je
ostanka je nad tristo dolarjev, kar je za našo naselbino že precejšna svota. Ds je piknik tako povoljno izpadel, gre v prvi vrsti zahvala pripravljav-nemu odboru in pa našemu priljubljenemu gospodu župniku Rev. Ludvik Virantu. Seveda gre pa tudi zahvala vsem posameznim. ki so se vdeležili piknika in so pripomogli do boljšega uspeha. Na imenovani prireditvi se je zopet pokazalo, da slovenski narod v naši naselbini se ni še pogreznN v brezverstvo; to je pokazala velika udeležba in pa rado-darnost za katoliško stvar. Le tako naprej! Ne dajte se zapeljati od protiverskih agentov m pa od protiverskega časopisja, ki si prizadeva na vse načine, samo da bi iztrgalo vam iz vaših src sv. jvero.
Naj ne pozabim zopet nekaj važnega ! 20. t, m. nas zopet čaka luštno; na omenjeni dan bo imelo piknik naše Slov. Kat. Dr&m. Pevsko društvo "Danica", kar je seveda dolžnost nas vseh, da se vdeležimo njih prireditve; zakaj, odkar obstoja imenovano društvo, ni še minula nobena katoliška prireditev v naši naselbini, da se ne bi iste vdeležilo korporativno omenjeno dr. "Danica" in nam vsakikrat zapelo par krasnih pesmi. Zato je dolžnost nas vseh, da mu skušamo vsaj nekoliko povrniti; zato pa vsi na piknik 20. julija na farmo John šega. Skušajmo pomagati pevskemu dr. "Danica" do boljšega in uspešnega napredka.
Faran.
več pramogarakih stavk v državi Illinois, kajti skupno število stavkujočih premogarjev je znašalo 18,088. Tej državi sledi država Ohio z 17,692 stavkarji-
Leta 1922 se je vršila v državi Pennsylvsnia velika an-tracitna stavka, ko je 142,442 premogarjev ostavilo svoje delo. Tem se je pridružilo še 28,160 stavkarjev iz okrajev mehkega premoga. V Illinoisu je bik isto leto 93,584 premogarjev na stavki.
Označeni urad dalje poroča, da je bilo tekom leta 1922 v premogovni industriji širom Združenih držav ameriških 603,031 premogarjev na stavki; stavkalo se je povprečno po 122 dni.
Da je bilo leto 1922 za premogovno industrijo splošno slabo, nam kaže dejstvo, ker je bilo poleg premogarske stavke izgubljenih še 73,497,-043 delovnih dni iz raznih drugih vzrokov kakor: vsled pomanjkanja kar, slabe kupčije, izprtja itd. v
Glede števila izgubljenih delovnih dni je leta 1921 pred-njačila država Kansas, in sicer z 74 dnevi na posameznega stavkarja. Leto kasneje 1922, je bila v tem oziru na*vrhuncu država Washington z 155 izgubljenimi delovnimi dnevi na moža. V Illinoisu je leta 1921
to število znašalo 13, leta 1922 pa celo 123.
Pennsjlvania in Illinois sta imeli v celoti leta 1922 največje število izgubljenih delovnih dni vsled stavke in sicer prva 18,388,895, Illinois pa 11,547,-892. Najmanj stavk je bilo v Severni Dakoti; leta 1921 je ondi stavkalo samo 15 premogarjev, leta 1922 pa 578. Koliko finančne (denarne) ikode so v teh letih povzročile premogarske stavke, osnačeni u-rad ne poroča. Stavke so se največ vršile v svrho ureditve plače in so premogarji v obče dosegli svoje uspehe.
-o-
Kakor mati, tako ne Ijnbi nihče na svetu.
Mati je mati, mačeha je mačeha.
Kdor otroku roko poda, si pridobi materino srce.
Materina roka je mehka, tudi ko tepe.
K«r gre materi do src«, gre očetu le do kolena.
Kdor očeta izgubi, izgubi veliko, kdor izgubi mater, izgubi več.
če mati joka, so solze pristne.
Kdor te hoče bolj ljubiti ko mati, te hoče poslati v april.
Kdor ni mati, ne more biti mati.
Na materinem narečju rastejo otroci.
OGROMNA SILA 2U2ELK.
Mravlja nima niti oči niti ušes, a najde pot do živeža in nazaj v mravljišče, pozna svoje tovarišice i ter razločuje mravljinčja, jajca in mladiče od drugih. Močna je mraVlj« Jtako, da bi moral človek ista ■Ha s lahkot-o dvigniti in nositi dve železniški lokomotivi. Mravlja živi do 100 dni brez I hrane. — Rogač dvigne lahko dvajsetkratno težo svojega teles«. Ako bi bila n. pr. ženska tako močna, bi'lahko nesla cel klavir.
Gesenice dvignejo lahko 80 kratno lastno težo. Strigalics je pravi Herkul, ki lahko vleče težo, ki za 246 krat prekaša njeno lastno težo. Konj bi moral v istem razmerju vleči voz s težo 200 ton. Da zgr«de mravlje kup, ki je čudovito velik in težak v primeri z njih lastno težo, vemo iz izkustva; zgrade si pa lahko tudi do 3 kilometre dolge tunele.*
čebela je vzor delavnosti. A koliko stori, vendar ni znano. Čebela obišče po 27 cvetov na minuto, recimo, 900 na uro in 720 na dan. V 125 glavicah 8v"ctoče rdeiče detelje je okoli 9 centigramov medu, v 125,000 glavicah okoli 2 funta. Ker ima vsak« glavic« okoli 60 posameznih cvetov, mora čebela obiskati 7 in pol milijona svetov, da nabere 2 funta medu. Otovorjena Čebela donaša v ulj medu, ki je okoli dvakrat težji kakor ona sama. Zdaj si lahko izračunamo, koliko Čebel in koliko obiskov je treba, predno sc nabere medu vsaj za eno medeno potico. Mi vpa potico zobljemo brez misli na marljivost čebelic. Kar se tiče hitrosti žuželk, trdi L'Isle, da je tako ogromna, d« bi mor«l sorazmerno človek preteči v vsa-ki minuti do 30 kilometrov, žuželke so torej neprimerno močnejše od človek« in Sesalcev ter ptičev. Zato ima Wellsov roman "časovni stroj," utemeljeno misel, da bi žuželke lahko zatrle človeštvo in vse ostalo živalstvo. Morale pa bi z«to imeti njegov razum.
-o-t—
dejal, « mislil sem si, to bo* to, da je tudi čisti preostanek imo pa pozneje videli. A vse-j piknika povoljen. Čistega pre-
PREMOGARSKE STAVKE L. 1921-1922.
Zvezni geologični urad poroča, da je bilo leto 1921 naj-
ZAHVALA iz DOMOVINE.
Malo že pozno, toda pozabili nismo in nikoli ne bomo na naše sorodnike, prijatelje in znance v Ameriki, kateri so tolažili v groznih bolečinah (vsled opeklin prizadetih) kakor tudi ob času prerane smrti nam priljubljenega sina, oziroma brata
Rudolph Miketič-a •
•
poskrbeli, d« 3C je njegov pogreb tako veličastno izvršil. Svojo naj prisrčne jšo zahvalo izrekamo pre-častitemu gospodu, Rev. Joseph Škurju, ki je pogo-stoma prihajal v bolnišnico ter s svojimi tolažilnimi besedami pripomogel, da je bolnik zamogel ložje do- % čakati svojo skrajno uro. Blagemu gospodu župni* ku se zahvaljujemo tudi za lepe pogrebne obrede kakor v hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču.
Dalje se zahvaljujemo Članom društva Najsvetejšega Imena, ker so se v onako velikem številu zbrali zvečer* pred pogrebom ter opr«vih skupno molitev za svojega pokojneg« brata. Lepa hvala tudi društvom Marije Device, št. 33 K. S. K. Jednote, društvu Marijinega Vnebovzetja in društvu sv. Družine za prireditev pogreba ter s tem izkazali zadnjo čast svojemu umrlemu sobratu. Lepa hvala vsem darovalcem vencev in cvetlic, katere so okrasile pokojnikovo krsto; iste so darovali: Društvo Marije Device št. 33, K. S. K. Jednote, cerkveni odbor slovenske župnije Matere Božje, družin« Josip Tich«r, družina John Bojane, družina Joseph Matičič; potem družina Joseph Weselich, družina Joseph Gerič in Mr. Joseph Kroteč, slednjemu gre zraven darovanega venca še posebna zahval«, ker je poskrbel, da je bila nočn« straža vse večere v velikem številu zastopana, kar je naredilo na sorodnike veeji vtis.
Zahvaljujemo se vsem onim, kateri so imeli ob času pokojnikovega pogreba trud, delo in samudo čas«, kakor: Mr. John Golobič. Mi;. Joseph Weselich, Mr. Michsel Vidina, Mr. Nikolaj Starešinič in družina Mr. Joseph Pavlakovič, Mr. Math Paviakovič in ' družina Mr. Joseph Ivanušič, družin« Mr. Fr«nk Golob in družina. Potem družine Balkotec, žigon, Ro-gina, Jaketič, Fortun, Lokar, Milek, Flajnik itd.
Vsem skupaj še enkrat izražamo našo najtoplejšo zahvalo in vsem bodi dobri Bog pl«ČnHc.
Ti predragi in nepozabni nai Rudolf, ki si nas zapustil v najlepši dobi svojega mladeniikega življenja, naj ti sveti večna hič. Vidimo se nad zvesd«-mi.
Žalujoči ostali: Doroteja Mtketič, mati; John, Jurij in Mihael Mike-tič, bratje; Ana Starešinič, sestra, vsi v Preloki, Be-lokrajina. Marija in George VVeselicIj, sestra in svak v Pittsburghu, Pa.
KATOLIŠKI SHOD V NEWYORKU.
(Paro«« Rr». p. B«i**«)
l
(Konec govora Dr. M. J, Pleše)
Još im ne* bi zamjerio, kada bi napadali otvoreno i pod svojim imenom, ali ovako pokazu-je, da su cowards and that they do not play fair."
Za krepke, navdušene besede se vdeleženci zahvalijo burnim pritrjevanjem in Mr. Jakopič še,posebej, želeč, da bi bratska sloga, ki je pogoj za vsakteri napredeke, zavladala med nami in vedno ostala med nami.
Very Rev. Hugo Bren, pro-vincijalni komisar, se je moral vsled bolezni kmalu po pričet-ku shoda podati v samostan in ni mogel govoriti na shodu. Mesto njega je Mr. Jakopič izročil pozdrave chicaških Slovencev, katerim so se zahvalili navzoči s krepkim ploskanjem.
Pozdrav zastopnika chicaških Slovencev, Rev. Hugo Bre-na, O. F. M. ( Radi bolezni zastopnika je izostal. Ker bi pa kaka misel znala vendarle komu koristiti, ga priobčujemo.)
"Sinovi in hčere naše kraljice velikega New Yorka! Ne stopam pred vas kot glavni govornik, ampak samo kot po-zdravitelj v imenu chicaških katoliško mislečih Slovencev. Zato ne bom dolgo zlorabil va. »še potrpežljivosti, če je že ni konec.
"Večja deputacija naših mož, ki so se ogreli ob kresu katoliškega shoda, bi bila rada pohitela z menoj. Toda saj veste zakaj je bilo to nemogoče. Nismo v starem kraju, kjer je v par urah lahko cel narod zbran v svoji prestolici. Zato sem prišel sam. A prinesel sem s sabo srca vseh naših zvestih. V svojem in njih imenu vam tedaj kličem: Pozdravljeni sobojevniki in j soboritplji, zbrani na prvem sl&vMiskem katoliškem shodu v New Yorku! Živela armada naše najvshodnejše fronte!
"Rojaki naše kraljice! Premalo sem povedal, ko sem dejal, da so danes vsi katoliško misleči chicaški Slovenci v duhu z vami. Ne samo slovenska katoliška Chicaga, ampak cela slovenska katoliška Amerika jc danes obrnjena proti New Yorku in se raduje z vami. Pa veste zakaj ? Zato, ker stoji v vaši sredi sovražna trdnjava, katero osvojiti in jo do tal porušiti, da kamen na kamnu ne bo ostal, je namen vseh naših katoliških shodov. To je vaš Cortlandt, središče in ko-tišče slovenskega liberalizma v Ameriki!
"Liberalizem je tisti strup, ki je zastrupil našo globoko versko dušo, kak6r v stari domovini, tako tudi tu. On je, breznačajni in brcznačelni liberalizem, ki je iz mnogih naših ljudi, tu in tam, napravil katoliške kukavice in netopirje, kakor je sam. Z njim vred so zažigali kadilo o Bogu in hudiču.
"Veliki možje naše stare, tako drage, a tako nesrečne domovine: Missia, Mahnič, Jeglič, Krek, so spoznali, kje je vzrok, da slovenska vera ni več tako trdna, kakor je bila naših pra-dedov. V liberalizmu. In ko so to spoznali, so zatrobili k splošni mobilizaciji. Sklicali so narod na' splošne katoliške shode. Odzval se je. Pri teh kresovih verskega navdušenja se je znova ogrel. Liberalizem stare domovine je mrtev. Mej mestnimi škrici je našel svoj prevžitkarski kot. Ti pa ne predstavljajo naroda, ampak le njegove parazite. Kratko: starokrajski liberalizem je mrtev. Ubili so ga katoliški shodi in njim sledeči katoliški preporod.
"Toda kakor vsi lumpi, ki jim starokrajska tla postanejo prevroča, je tudi on rešil svoje grešne kosti čez morje in se za
barikadiral na vašem Cort-landtu. Dolga leta je imel zlate čase in jih ima deloma še po nezavednih slovenskih naselbi-nih. On je kriv naše doseda nje verske zaspanosti, ki se je nekaterim tako globoko v ko->ti zajedla, da jih ni mogoče prebuditi. Zato smo mi iz Chi-cage to liberalno trdnjavo že dolgo neizprosno bombardirali, ne glede na to, da se nam je od teh zaspancev v zlo štelo. Držali smo se pravila svetega, povdarjam svetega Efrema sil-skega, ki je dejal: 'Kdor vidi, kako se blati njegova mati sv. cerkev, pa ne vzame kola v roke, da brez pardona bije po glavah njenih skruniteljev, to je njen zgubljen sin.' Tega smo se mi držali in se nismo brigali za katoliške zajce, ki so se plahi skrivali pod grmovjem, da bi ne dobili kakih šrotov, ki so jih pa nazadnje le. Toda bili smo preveč osamljeni, da bi mogli zavzeti to trdnjavo.
V teh bojih smo si neštetokrat želelil in prosili Boga naj tudi nam pošlje kakega moža, če že ne z mitro ali biretom, vsaj s pristnim slovenskim srcem stare korenine, ki mu bo vera malo več kakor kranjska havba, ki se samo za kako parado nadene, po njej pa zopet odloži. Za moža voditelja smo prosili, ki bi imel srce vseh za seboj in vse v strnjeni fronti popeljal v boj zoper to liber-no trdnjavo. Dolgo smo prosili zaman. Končno nas je nebo le uslišalo. Zadnja konvencija K. S. K. Jednote nam je dala takega moža. Njegova vera je kakor hrast na gorski rebri, ki kljubuje vsem viharjem. Njegovo srce j£ mehko kakor lipa. Lastnosti njegovega zna-* čaja so kakor cvetoča lipa. Zato se je začelo okrog njega življenje, kakor na cvetoči lipi. Mr. Grdina, predsednik' K. S. K. Jednote je ta mož.
Kakor bi se nam kamen odvalil ^d src« nam je bilo, ko smo t>rejeli prvo Vest o njegovi velikem fzvolitvi za predsednika.
mladni duh nas je objel, zna-neč novo življenje po dolgih mrzlih in mrtvih zimskih nočeh. Naše upanje, ki smo je stavili vanj nas ni varalo. Kakor apostelj križarskih vojska, Peter Amijenski, hiti od naselbine do naselbine in iz dna kiemenito verske duše mu vre navdušen klic: 'Na vojsko zoper skrunitelje naših verskih svetinj! Bog hoče tako!' Ne kliče zastonj, ker kliče iz srca, ne samo z ustmi. In še minilo leto, odkar vodi našo tukajšno nreter, K; S. K. Jednoto pa že po celi slovenski Ameriki gorijo kresovi katoliških shodov, ob kojih svitu se mrak ljubeči netopirji skrivajo v svoje temne žlaborje.
"Spričo tega jaz ne dvomim več, da tudi našemu ameriškemu liberalizmu cinklong zvoni in da ne bo več dolgo, ko bo kot občinski berač pokopan. V tem me potrjuje zlasti današnji vaš katoliški shod. Ostala slovenska Amerika je ravno na vas gledala, kaj boste naredili. AH boste postavili v bran trdnjave
v	vaši sredi, ali pa pridružili napadajoči iii obstreljujoči armadi. Tudi ta negotovost se je danes razblinila. Roko v roki ste pripravljeni z ostalimi naselbinami iti v boj, najbližji naj prvi. Zato, pravim, še danes ne samo Chicago, ampak vsa slovenska katoliška Amerika raduje.
"Poglejte Mr. Grdino, našega kralja Matjaža, četudi nima njegove brade, a ima njegovo junaško srce, poglejte ga pravim, kako se mu samo smehlja. In se mu lahko, ker skrajno vzhodna fronta stoji, kakor en mož za njim. Da, Mr. Grdina,
vi	ste naš kralj Matjaž, mi pa hočemo biti vaša vojska* a ne speča, spali smo že predolgo. Kar zatrobite: V boj, v boj! In cela zvesta armada bo s stisnjeno pestjo skočila pokonci, na čelu ji njujorški kor, kor kranjskih Janezev, pred kate-
rim šest jih pade kjer p6rine. Potem bomo pa za stegnjenim liberalizmom likof pili. Bog daj da kmalu!
"Naša trobojnica, reče, g. predsedatelj, plapolala, je po New Yorku, oznanjajoč naš slovenski dan. Veličastno se je vršil naš prvi slovenski katoliški shod v New Yorku. Zahvala prirediteljem, predsedniku, vsem Bog in narod in Bog vas živi!"
Krepke zapoje brooklynsko pevsko društvu "Danica" in nato prečita P." Benigen naslednje resolucije, katere poslušajo navzoči stoje ter s prisrčno zahvalo predsta vitel ju, Mr. A. Jakopiču, ki je tako izvrstno spolnil svojo častno službo, kakor tudi vsem vdeležencem, ki so s toliko vnemo poslušali govornike in toliko časa vstra-jali, zaključi prvi slovenski katoliški shod v New Yorku.
(Nato so se prečitale rezolu-cije, ki so bile enoglasno sprejete.)
RESOLUCIJE prvega slovenskega katoliškega shoda v New Yorku, dne 25. maja, 1924.
1. Mi vdeleženci kot katoli-
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 16. JULIJ ===== - ......^
ška armada ob tej priliki slo-" zaužije ena oseba do 1.6 g in
vesno izjavljamo, da hočemo po vzgledu naših pradedov vedno zvesto in krepko stati ob strani naše matere cerkve in njenega poglavarja, tem zve-steje čim besneje se ju napada.
2.	Slovesno zagotavljamo, da hočemo biti vsikdar zavedni in odločni katoličani v mišljenju in življenju ter da si ne bomo več mirno pustili blatiti svoje najdražje svetinje, vere naših mater.
3.	Mi, kar nas je članov naše slavne K. S. K. Jednote, posebej obljubljamo, da hočemo biti vselej in povsod dobri in poslušni otroci te naše dobre matere, čuvati njeno jčast in' njen katoliški značaj.
4.	Is^otako mi posebej obljubljamo, da hočemo ob vsaki priliki vse storiti za vedno lepši procvit naše*-drage* thatere K.^S. K. Jednote, možje med možmi, žene med ženami, dekleta med dekletami; saj vemo, da čast matere je čast otrok.
5.	Me slovenske matere obljubljamo, da se bomo vedno zavedale, da smo hčere vernih slovenskih mater ter skušale svoje otroke tako vzgajati kakor smo bile same vzgojene, v ljubezni do Boga in do Marije.
6.	Me slovenska dekleta se Bicer ne zavezujemo, da bomo vedno avbe in ahtohe nosile; pač pa se zavežemo, da hočemo tudi v naši novi domevini ohraniti zlata in verna srca slovenskih deklet.
7.	Mi udeleženci katoliškega shoda z ogorčenjem obsojamo vse naše verske odpadnike, ki preklinjajo tisto, kar so nekdaj blagoslavljali. Da, da! črna zemlja naj pogrezne, tega kdor odpada. Dalje tudi ogorčeno obsojamo zahrbtne napade na naš prvi slovenski katoliški shod, ki so bili objavljeni v znanem razdiralnem časniku.
8.	Naše geslo v prihodnje bodi: Katoličan spada samo v katoliško društvo; katoličan pa bodi vsak ne samo po imenu, temveč tudi s srcem in s praktičnim krščanskim življenjem.
9.	Majniška Kraljica naj sprejme te naše sklepe in izprosi, da ostanejo trdni kakor so naše gore.
(Konec) -o-
Opij in njegova nevarnost.
Lepa cvetlica je vrtni mak, po naših vrtovih jo vidimo le posamič. V nekaterih pokrajinah pa pokriva ta cvet ogromna polja. Gojijo pa ga skoraj povsod na svetu. Ni je rastline, ki bi vsebovala toliko strupenih rastlinskih baz, kot ravno mak. Ni je rastline, ki bi producirala tako blagodejnih in tudi tako strašnih strupov,
ki se jih pridobiva iz strjenega mleka te rastline in ki ga ime
nujemo opij. Opij vsebuje T« zun morfina, narkotina, kokei na, narceina in papaverina še trinajst drugih alkaidov, razun tega še celo vrsto nealkaidov. Morfina, kot najvažnejše snovi, vsebuje 0.15 do 15 odstotkov. Najbogatejči produkt na morfinu nam daje Mala Azija, v Evropi pa Macedonija.
Morfin se izvleče iz opija z mrzlo vodo in je najvažnejši ekstrakt opija. Kot zdravilo in v primernih količinah zaužit je opij čarobno sredstvo1 zn u-tešitev bolečin, postane, pa pri uživanju lahko najnevarnejši strup, ker ima ista svojstv« kot nikotin ali alkohol, ampak ^ stokrat večji meri. Učinkuje pa le, kakor nikotin ali alkohol, pri sukcesivnem povečanju zavžitih količin. Opij ima grenek in nekoliko oster okus ter diši močno narkotično. Množina^ ki povzroča smrt je približno 0.2 g. otroci pod petim letom umrjejo pa že lahko pri zaužitju 0.03 g. N Opijofagi (ljudje, ki jedo opij) prenesejo neverjetne množine. Znani so slučaji, da
celo do 8000 kapljic opijeve tinkture dnevno.. Kitajski kadilci opija prenesejo do 30 g dnevno. Učinki pri teh nesrečnih žrtvah opija so strašni. O-pij povzroči nekako pijanost. V polsnu pozabi opijofag na vse življenske skrbi in težave. Bujne fantazije, ki jih opij povzroča, zvabijo nesrečneža vedno znova do zauživanja tega strupa. Ker pa nastopa zo-željeni učinek le pri zaužitju vedno večjih količin, so končne posledice popolna telesna in duševna razdrapanost. Želodec odpove svoje1 delo, človek postane suh kot trska,- udje se tresejo, pomanjkanje spanja dovede končni do popolne duJ ševne otopelosti. Hitra opustitev tega' §trupa ; ima pa šc skoraj težje posledice in povzroča velikokrat01* takojšnjo smrt.
Opij se pridobiva Iz šie ne dozorelega sadu maka. V popoldanskih urah se nareže sad z ostrim nožem navpično in vzporedno z njega podolžno osjo. Belo mleko', Tu privre na zrak se polagoma stfdi in postane rumeno-rdeČe. DrugI dan se odloči strjena masa od *adu, iz nabranih koščkov se napravijo pogačice, ki šc jih zavije v makov list. Pogače se posušijo v senci in tako posušene se jih izvaža.
Mala Azija producira do 400,000 kg. opija letno. V Perziji se pridelek opija porabi skoro izključno doma. Perzij-ci so namreč strastni jedci -o-pija. Kar pride perzijskega o-pija na trg v kosito ima obliko palic sličnih spanškemu vosku.
Najbolj razširjena je kultura opija v okolici Gangesa iu svetega Benaresa. Tu živi nad en milijon Izmetov, ki se pečajo s pridelovanjem in is prodajo opija. V vzhodni Indiji pridelan opij se eksportira večinoma na Kitajsko, kjer se je najbolj razširila strast za opij. Pred vojno se je uvažalo letno nad dva milijona kilogramov. Množina, ki se je uporabi po vojni se je pa potrojila. Uvoz z Indije se je sicer zmanjšal, to pa le vsled tega, ker so se Kitajci sami začeli intenzivno pečati z nasajanjem maka in pridelovanjem opija. Trinajst milijonqy kilogramov, ki se jih pridela sedaj doma, pet milijonov iz Indije in veliko množino iz Perzije in Male Azije krijejo komaj domačo porabo opija.
V	zadnjih letih se je ta strast razpasla tudi skoraj v vseh angleških kolonijah.
V	New Yorku je nad 30,000 kadilcev opija in tudi v francoskih pristaniških mestih se je že močno razširila ta razvada. Na Japonskem kaznujejo kadlice opija z ječo.
Kdo je odkril Ameriko?
Lansko jesen je zborovala v Lizboni Portugalska akademija znanosti in je neki njen član na podlagi obširnega raziskovanja na Španskem in Portu galskem ter v arhivih španske driižbe v Ameriki poročal, da sta bila že pred Kolumbom dva fortugiza v Ameriki, vsak zase.
Prvi Portugiz, ki je prišel v Ameriko, je bil pilot Altonso Sanchez. Sredi 15. stoletja je živel, v majhnem mestu Cas-caes blizu Lizbone. Kakor znano, so bili portugalski mornarji onih dni izredno drzni možje, ki so si upali daleč ven na morje na prav preprostih čolnih. Sanchez je šel leta 1488 yen na morje in ni prišel več nazaj. Sorodniki in prijatelji so žalovali za njim, mislili so, da se je ponesrečil. Pozneje se je pa izkazalo, da ga je zanesel vihar daleč proti zah > lu na popolnoma neznano obalo. Od tam se je podal čez nekaj časa na sila težavno in nevarno pot nazaj v domovino. Po zelo dolgem potovanju, polnem doživljajev, je pristal slednjič s štirimi svojimi prvotnimi tovariši na Madeiri. Tiste dni je živel na Madeiri mož, z imenom Krštof Kolumb. Sanchez mu je med drugim pripovedoval o svojem čudežnem potovanju v neznano deželo na zahodu. To pripovedovanje je m«; da pozneje napotilo Kolumba, da je potovanje ponovil. A Sanchez je bil pred njim tam
Drugo poročilo, ki so govorili o njem v Portugalski akademiji znanosti, pa prihaja z otočja Azorov. Pravijo, da je odšlo leta 1492 iz zaliva An-gra na otoku Terceira malo brodovje pod poveljstvom kapitanov Pedro de Barcellos in Juan Fernandez. Sli so proti severozahodu in so v aprilu, 1492 videli neznano obrežje, današnji Labrador v Severni Ameriki j i Napravili -so karto-o novi deželi tn so priči, srečno spet nazaj domov. O odkritju so poročali kraljevemu dvoru. Pozneje je podarii kraljevo pismo, datirano s 7. aprilom, 1508, sinu Barcellos-a posebne privilegije kot nagrado za odkritje novjh dežel, ki jih je odkril šesrrajst let prej nje-
gov oče na neznanem severo-hodu. V onih časih je imela Portugalska z drugimi stvarmi toliko opravka — z razvojem Azorov itd. — da se za neznano in pusto d».;;eIo na daljnem severozahoda niso dosti zanimali. Bilo Je že nekaj Čisto navadnega, da so si upali portugalski mornarji v daljne neznane dežele in so se za njih odkritja splošno malo menili. Glavno je bila pač pot v Indijo.
Tudi o Kolumbu je povedal poročevalec precej novega. Krištof Kolumb je imel v mla-v mladih letih hude boje z morskimi roparji in se je zmeraj odlikoval. Nekoč se je pa boj slabo obnesel in Kolumb je prišel v Lizbono, reven kot cerkvena miš. Prodajal je tam karte dežel in morskega obrežja, ki jih je bil sam narisal, in se je s tem preživljal. Slednjič se je poročil s hčerko učenega Lizbonca, ki je imel bogato geografsko in potovalno knjižnico. Kolumb jo je preštudiral. Pripovedka, da je prodala kia-ljica Izabela svoje drag llje in s tem omogočila Kolumbovo potovanje, je pa legenda. Do-kumentarično je sedaj dokazano, da so dali denar za*ekspc-dicijo portugalski in španski židje.
Saj se tudi zmeraj bolj ponavlja trditev, da je bil Kolumb sam žid. Raziskovanja so tudi dognala, da se je Kolumb na potovanju nazaj na špansko kaj slabo godilo. Mornarji so prisegali, da bodo po srečni vrnitvi molili v prvi cerkvi ^posebne zahvalne molitve. To se je tudi zgodilo v cerkvi azorskega otoka Santa Maria. Kolumb sam si P& ni up t! z ladje dol; vedel je, da so se za-rotili proti njemu in da so mu hoteli v njegovi odsotnosti pobrati, oziroma pokrasti v«e zemljevide in zapiske.
Mati, ki ne zna tepsti otroka, največ govori o šibi.
Pridna mati vzgoji leno hčer
Mati vidi več z enim očesom kot oče z desetimi.
Stara mati v hiši je plot okoli hiše.
Dobra mati ne sliši plesne godbe, ako otrok kriči.
Vsaka mati rada napravi iz svoje sovice golobico.
Vsaka mati misli, da je njen otrok j lepši.
Noben otrok ni tako grd, da bi se materi ne zdel lep.
Brez matere so otroci in čebele zgubljene.
Bordenovo Eagle Mleko ne vsebuje ničesar drugega kot čisto kravje mleko ter čisti sladkor. Bilo je poglavitna hrana za otroke že nad 63 let in je edina hrana, ki jo lahko daste svojemu otroku, če materno mleko ne more zadostiti.
če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vara bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zaBtonj.	(2)
the feorden company
BORDEN BUILDING NEWYORK
V priznanje!
V priznanje za izborno opravilo, balzamiranje in pošiljatev trupla v Trst, v Evropo, smo prejeli pismo od sorodnikov sledeče vsebine:
Trst, 3. junija, 1924.
Cenjeni gospod Grdina:-
•
Dolžnost nas veže, da se vam tem potom prisrčno zahvalimo in da vam odkrito povemo, kako smo se mi čudili Vašemu spretnemu in izvrstnemu sistemu za ohranitev mrličev, kar smo mi sami konstatirali na mrtvem truplu našega nepozabnega sorodnika Petra Purini-ja, katerega truplo, dasi več nego dva meseca mrtvo, vsled vaše aplicirane metode, nima na sebi znaka madeža in celo zgleda kakor v resnici speč človek.
Z odličnim spoštovanjem Francesco Purini, brat pok. Petra, Antonio Laurenčič, * tast,
(oče soproge pokojnega.)
(Sledi slika mrtveca).
p. S. — Takoj ko se bo moja hči vrnila v Ljubljano, bo vse to kar je vU dela in občudovala vestno in natančno sporočila njenemu soprogu Milanu Hriberniku, ki Vam bo gotovo sporočil o tem v slovenskem jeziku.
A. Laurenčič.
<
Komentar:—Pokojni Peter Purini je umrl v Clevelandu 27. marca in njegovo truplo je bilo poslano v Trst, Italijo, 10. maja. Dospevši v Trst so truplo imeli razpoloženo v javni kapeli 3 dni, da so ga ljudje lahko videli. Drugega junija se je vršil njegov pogreb.
Oče soproge pokojnega Purini-ja jobljubuje, da bo njegova hči, katera se vrne v Ljubljano k soprogu, veletrgovcu Hriberniku, vse še natančno poročala in bom dobil vse v slovenskem jeziku. Prva pismo je pisano v italijanskem jeziku. To pismo samo dokazuje, da je naše poslovanje v po-grebniških opravilih prve vrste in pri tem so še najzmernfejše cene.
A. GRDINA in SINOVI, pogrebniki.
1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.

GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Ishaja rsako srede
LMJhu
Kranjsko-Šišenske Katoliške Jednote ameriških.
vZdrMenlh državah
•117 St. Clair Ave.
Uredništvo in apravništvo: Telefon: Bandolph 628.
CLEVELAND, OHIO.
Za člane, ■ Za nečlane Za inozemstvo
lete
Naročnina:
..........$8.# I
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the interest of the Order. Issned every Wednesday.
OFFICE: (117 SL Clair Ave.
Telephone: Randolph 628.
CLEVELAND, O0IO.
Minule narodne konvencije.
V Združenih državah ameriških nastane vsako četrto leto veliko razburjenje ko nastopi doba običajnih predsedniških volitev. Volilna borba se pričenja s takozvanimi narodnimi konvencijami raznih političnih strank, kjer potom nominacije oločijo in izberejo predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Od Washingtonove dobe do sedaj se je vršilo že 30 narodnih konvencij, ker bo letos v decembru izvoljen že trideseti predsednik Združenih držav^
Kdo bo dosegel letos to čast? Bodo li zmagali republikanci? Demokratje? ali progresivci? Vse to je še velika uganka. Vsaka politična stranka pričakuje svoj zaželjeni uspeh; samo sotialisti so letos ubupali. ker nimajo niti svojega predsedniškega kandidata vslea prenizkega števila volilcev.
Prva letošnja narodna konvencija se je vršila sredi junija v Clevelandu, Ohio. Nastopili so republikanci in soglasno nominirali sedanjega predsednika Calvin Coolidge-ja za predsedniško mesto ,za podpredsedniško pa generala Charles G. Dawesa. Republikanci so prišli na svojo konvencijo povsem dobro pripravljeni, kajti ta konvencija je bila končana že v štirih dnevih. Izbrali so si dva svoja najboljša kandidata. Če bosta prodrla pri volitvah, bo pokazala bodočnost.
Vse drugačna, oziroma vse bolj burna je bik pa demokratska narodna konvencija v New Yorku, ki je trajala 16 dni! Koncem konca sta se morala pa še dva poglavitna kandidata Smith in McAdoo kandidaturi odpovedati, ker ni nihče dosegel pri nominacijskem glasovanju dvetretinskt večine. Glasovanje za nominacijo je trajalo devet dni; k temu je treba prišteti tudi večerna zborovanja, trajajoča včasih do 2. ure zjutraj. Vsa ameriška in druga javnost se je čudila tej konvenciji. Delegatje so glasovali že stokrat, toda uspeha niso dosegli; šele pri,103. glasovanju je dobil John w. Daviš iz West Virginije zahtevano število glasov kot predsedniški kandidat,Jcot podpredsedniški pa Chas.
Bryan, governer države Nebraska.
Od leta 1832 do letos se je vršilo že 24 demokratskih narodnih konvencij. Na istih ni bilo še nikdar toliko raznih kandidatov na listi, kot baš letos v New Yorku. Sprva je kandidiralo za predsedniški urad 26 kandidatov, kasneje se je fo število skrčilo že na 16. Ko so delegatje razvideli, da ne pridejo do nikakega zaključka, sta vodilna kandidata umaknila svojo kandidaturo, inače bi ta konvencija še danes trajala.
Delegatje in delegatinje minule demokratske narodne konvencije so bili jako nazaupni in nesložni. Tako n. pr. je država Alabama 103krat po vrsti oddala 24 glasov za svojega kandidata Underwooda, istotako država Delaware po 6 glasov za Rallstona. Število ^Smithovih pristašev se je vedno sukalo okrog 360, Mc Adoojevih pa okrog 500; zahtevalo se je pa za nominacijo 732 glasov.
Poleg trmoglavosti demokratov je pripisovati še en drugi vzrok čemu je 24. narodna konvencija trajala celih 16 dni. To so bile ogromne stave na Wall St. Delegatje so pri prihodu v New Yorku stavili okrog $100.000.—; eni za Smitha, drugi pa za Mc Adooja. Vsakdo se je bal za stavljene novce, končno pa ni nihče zmagal. -
Odkar je poznata stranka demokratov (od 1. 1832), se je vršila slična burna narodna konvencija leta 1860 v Charlestownu. Ker niso mogli ondi delegatje niti pri «57. balotiranju (glasovanju) dospeti do zaključka, so konvencijo zaključili in isto premestili v Baltimore, kjer /e bil St. A. Douglas nominiran že pri drugem balotiranju. Doslej je izšlo iz stranke demokratov že 9 predsednikov: Jackson, Van Buren, Polk, Tyler, Pierce, Buchanan, Cleveland dvakrat in Wilson. Republikanci so imeli že 15 svojih predsednikov, whigovci 3, federalisti pa 2.
Mnogo zanimanja je povzročila tudi zadnjič v Clevelandu se vršeča narodna konvencija progresivcev s svojim predsedniškim kandidatom .La Follettejem na čelu. Nekateri politikarji pripisujejo baš tej stranki veliko važnosti pri prihodnjih predsedniških volitvah, konzervatvni lin stari Amerikanci pa pravijo, da nastopa La Follette v takozvani ulogi "črnega konja ', samo da bi svojim političnim nasprotnikom zmešal štreno. Tudi se La Folletteju pripisuje preveč radikalizma, na katerega nekateri ameriški volilci niso navajeni; pravijo da je La Follette uvedel v svojo platformo take točke, ki so docela neizpeljive in bi bile za vso deežlo morda škodljive? Vendar bo imel baš ta predsedniški kandidat od strani delavcev največ opore.
Ameriška zastava, njene°—-
začeli rabiti zastave kot kraljevske prapore.
Prva evropska zastava, ki so Plemena, narodi in dežele so jo zagledali na severo-ameri-že od pamtiveka rabili razlo- škem kontinentu, je bil bržko-
vero-ameriški kontinent okoli leta 1000. Druga ustava je
bila ona zjedinjenih držav Danske in Norveške, ko je eks-pedicija, odposlana od danskega kralja Kristjana L pristala v letu 1473 ob lacradoreko o-bal. Ta nekoliko meglena zgodovinska dejstva mečejo precej romantično 1'K na prve dotike Evrope z, erišlcim kontinentom. Vendarle po vsem pravu pripisujemo odkritje Amerike Krištofom Kolumbu, kajti njegova ek ip edicija od leta 1492 je bila oi'.a, ki je pretresla ves tedanji svet, odprla dobo nadaljnegh razkrivanja in stalnega naseljevanja novega kontinenta.
Najstarejše stalne naselbine^ na tem kontinentu, so se ustanovile pod peterni zastavami. Te so bile Zi>s*.a.'e Angleške, Francoske, Hoi&ndske, švedske in španjska. Prva francoska zastava, plava s tremi zlatimi lilijami, ' prapor bur-bonskih kraljev, je bila prvič natakhjcna na kanadska tla po Jacques Cartier-u. V sedanjem ozemlju Združenih držav so prve naselb:,:e bile španjske, holandske, angleške ali švedske.
Prvo angleško zastavo na tem kontinentu je razobesil John Cabot leta 149 T. To je bila bela zastava z rudečim križem sv. Jurija, kakršno šo vedno rabi angleška. vojna mornarica. Radi obširne rabe angleške zastave v severo- a-meriških kolonijah je zanimivo pokazati na vpliv, ki ga je imela na razvoj ameriške zastave. Križ sv. Jurija je ostal prapor angleški do leta 1707, ko so sprejeli sedanjo rdečo zastavo in dodali šotski križ sv. Andreja, da se označi ujedinjenje s Škotsko. Leta 1801 pa jejbil še dodan križ sv. Patri ka radi ujedinjenja z Irsko. Tako je "Union jack" zadobij sedanjo obliko.
Henrik Hudson je leta.1609 odkril veliko newyorško reko, ki se po njem imenuje r i/, droga njegove ladije* "Polumescc" je plapolala zastava nizozemske republike. Ta zastava je ostala v sedanjem New Yorku da leta 1664, ko jo je nadomestila angleška zastava.
Leta 1638 jc bila ustanovljena Švedska kolonija ob reki Delaware. švedska zastava, rumeni križ na plaven polju, je tam ostala do leta 1655.
Prva španska zabava v a-meriških vodah je bila ona, ki jo je prinesel Kolumbus leta 1493. Ali v severno Ameriko jc šansko zastavo prvič razobesil Ponce de Leon. ki je leta 1513 odkril Florido, in španska zastava je tu ostala do leta 1763, ko je španska odstopila Florido Angleški. Dvajset let kasneje se je Florida povrnila v špansko last in španska zastava je zopet tam zavladala, dokler jo ni leta 1821 nadomestila ameriška zastava.
V drugih naselbinah so pre-
predhodnke fn razvoj.
Fortiru LAngnage Information Scrviec. Jajoalav Burrntu
čevalne znake in simbole v tej ali oni obHki. Kdaj io začeli rabiti platnene ali svilefie zastave kot znak vladarstva aH naroda, ni natančno anano, «11
ne prapor, vihrajoč raz jambora normanske ladjice; vodja Wikingov, Leif Ericsen, jo na svojih pOstolovnih pomorskih ekspedicijah baje zadal na •«•
nosile zastavo, v kateri je bilo trinajstero -prog, zapjoredoma rdečih in belih, q križem sv. Ju rija v kotu.
Nekateri so mnenja, da so morda proge in zvezde v Washingtonovem grbu narekovale obris sedanje zastave. Zastava philadelphijskega konje-nlštva, ki je bila prvič razobe-šena leta 1775, je/prvi znani primer ameriške rabe prog v zastavi. Te proge so morda narekovale zastavo, ki jo je WaShington razobesil v Cam-brldgc, leta 1776. To je bila prva zastava, ki je označevala ujedinjenje vseh kolonij. Obstojala je iz trinajstorice zaporedoma rdečih in belih prog z združenima križema sv. Jurija in sv. Andreja v kotu. Ta zastava je torej označevala u-jedinjene kolonije, ali obenem tudi kolonijalno zvezo z Angleško. Neodvisnost ni bila še proglašena. Ker pa je ta zastava označevala začetek narodnega obstoja in ujedinjenja je ostala zastava revolucije, dokler ni "kontinentalni kongres" sprejel "Starš and Stripes" kot zastavo Združenih držav.
Popolne zgodovine izvir» ameriške zastave ne bomo znali nikoli. Povest o Betsy Kos«* iz Philadelphije, ki ja napravila prvo zastavo, je le mična legenda. Avtentična zgodovina naše zastave začne dr.<? 14. junija, 1777, ko je kongres sj-re-jel sledečo resolucijo:
"Sklenjeno, da zastava trinajstorice Združenih držav bo di trinajst prog, zaporedno rdečih in belih, da zveza bodi trinajst zvezd, belih na pla-vem polju, predstavlja jočih no vo konstelacijo."
Prva zastava je in>ela zvezde v kolobaru. Kasneje se je to spremenilo v tri vodoravne črte, v vsaki črti po pet oziroma štiri zpzdc. Prvič je bila razobešena 3. avgusta. 1777 v Fort Stariwpc, prekrščenem pozneje vjFort SChuyler, katera tfdnjav;a se jc nahajala na legi sedanjega mesta Rome. N. Y.
Zastava je ostala v tej ofc'iki do 1. maja, 1765, ker leto poprej sta Vermont in Kentucky kot polnovredni državi bili sprejeti v. .zvezo in sta se zalo k zastavi dodali dve novi progi in dve zvezdi. Poprej se ni predvidel tak porastek Unije in zato je bilo treba posebnega zakona, ki je določil petnajst prog in petnajst zvazd r,a zastavo.
V taki obliki je zastava n-stala za nadaljnih 23 let. To jc bila zastava, ki je vihrala tekom vojne z Angleško leta 1812 in v katero je zrl Francis Scott Key ob bombardiranju Forta McHenry, ko jc pisal pesem "Star Spangled Banr.er," sadanjo ameriško himno.
Koncem leta 1817 je bil i-menovan poseben odsek kongresa, ki naj pretresuje, da-H ne bi bilo umestno spremenili
ti so popolnoma.naravno rabili angleško zastavo pri svojih slavnostih in obredih. Ali že od leta 1700 qe pojavlja nekaj neodvistnosti, ko se začnejo rabiti čim dalje bolj razne kolo-nijalne zastave. New Eng-land, ki je leta 1686 bila sprejela kot zastavo "ujedinjenih novo-angleških kolonij" zasta^ vo s križem sv. Jurija, rdečim na belem polju, in s kraljevsko krono in kraljevskim monogra-mom sredi križa, je že leta 1704 uvedla v rabo zastavo, kjer ni bilo več krone, marveč se je v enem kotu nahajala velika smreka. Kača klopotača je bila priljubljen znak raznih kolonij. Skoraj vsaka kolonija in dostikrat vsak regiment j6 imel svojo posebno zaaffevo.
Vse te predhodnice so vezane z zgodovino zastave "zvezd in prog." Obri3 ameriške zastave ni izvirno ameriška ideja. že leta 1704 so ladije ar gleške trgovske kolonij alne
družbe Egglish East India Co.
blaznega eksperimenta. Ali vera v kočni uspeh eksperimenta poliitčne demokracije je vzdrževala mali narod v svoji borbi. Od tedaj so se milijoni in milijoni ljudi, zatirancev it vseh dežel in takih, ki so bili manj zatirani razun po gospodarskih razmerah, moški in ženske čvrstega srca ip delavnih rok, jasnega uma in krepkih mišic, odločni ln pustolovni, priselili iz prekmorja in se pridružili starejšim Amerikan-cem v osvajanju zap&da, veliki ameriški epopeji. Zastava, ki je pred 150 leti plapolala nad malim, revnim in zaničevanjim narodom, je danes znak mogočne republike 110 milijonov ljudi, razstezajoče se od oceana do oceana, najbogatejše zemlje na svetu. Tak hitri razvoj, ki mu ni para v zgodovini, je zasluga vseh vernih sinov in hčerk republike brez razlike na njihovo narodnost in izvir, ki so brali ledino in pretvorili divji kontinent v zemljo napredne civilizacije in sp s svojim trudom in delavnostjo prispeli k sedanjemu napredku.in bogastvu te zemlje. V njihovem trudu se zrcali udanost za ono, kar predstavlja ameriška zastava.
vladovali angleški kolonisti in, obliko ameriške zastave. Ako
bi za vsako novo državo morala dodati po eno novo progo in zvezdo, bi oblika zastave kmalu izostala nemogoča; rešitev se je videla v tem, da se zastava povrne k izvirni obliki trinajstorice prog. i In teko je kongres di!ic 4. aprila, 1818 sklenil, da število prog bodi omejeno na trinajst, predstav-ijajočih trinajstorico izvirnih zveznih držav, in da se za vsako novo državo doda po ena nova zvezda. Ta zakon je še vedno veljaven in tak5 sedanja zastava Združenih držav ima trinajst prog in 48 zvezd.
Prva zvezdnata in progasta zastava leta 1777 je navduševala tri milijone ljudi, borečih se za svobono. Mala je bila tedaj zveza, uboga in zaničevana od tedanjih velesil; evropski mogočneži in kronane glave so se s preziranjem po-smehovali svojati preko morja, ki se drzne vladati sami sebi, in prorokovali so hiter in žalosten konec takega dozdevni
šentklairski paberki
(Piše urednik)
Naš slavni kvartet šcnklair-skih ribičev se je srečno vrnil z kanadskega lova domov-Vodja te ckspedicije je ujel največjega, 27 funtov težkega kanadskega sulca, provijantni mojster pa 18 funtov težkega "karfa." če je bil slednji že podkovan, kakoršne lovijo krakovski ribiči v Ljubljani, tega ne vem; vem le toliko, da ga bodo "našopali" in prihranili za naš bodoči Slovenski narodni muzej.
Pri likofu so sc mastili s sul-cem in ga zalivali z ohijsko kapljico. Pravijo, da je bila na mizi tudi neka pečena kača?! Dober teki ' e
Nekaj drugih naših ribičev se je podalo minulo soboto zvečer na žablji lov v Willoughby, O. Poleg motik grabelj in mrež so vzeli seboj tudi neko tekočino, s katero so mislili žabe "panati." Plen je bil bolj slab vsled neurja; čul sem, da so domov prinesli samo dva para žabljih bedric. Pri nas, v Ljubljani smo šli nad žabe že na spomlad, tukaj v Ameriki so pa žabe v poletnem času baje bolj delikatne? Koliko je bilo med okusnimi žabjimi be-dri«ami tudi beder krastač, tega se nisem zvedel.
V trajen spomin na .ta znameniti nočni lov, so naši ekspertni žabarji s seboj pripeljali tudi. štiri žive uklenjene žabe; ena poje sopran, druga alt, tretja tenor, zadnja pa tretji bas. Govori se nekaj o velikem žabjem konccrtu, kojega bomo slišali tc dni po radijo z velike radio postaje Union Trust Co. Tozadevne vaje so že v polnem teku. Žabje petje se bo čulo v ribniškem narečju.
e
Dasiravno smo Slovenci v Clevelandu zelo napredni, nas pri zenitovanju jn porokih prekosijo Romunci. Dne 21. junija se je vršila v naši sredini rumunska "vofcet." V paradni vrsti sem naštel nič manj kot petdeset avtomobilov. Jedli, pili in ple.^ali so v Grdinovi dvorani kar dva dni. Najbolj zanimiv je bil prizor, ka je »vate v dvorano spremila 24 mož broječa romunska godba na pihala.
»
Moj prijatelj Lojze je prire* dil za svoj letošnji god Imenitno kpsilo kar doma za pisarno. Na mizi je stala velika skleda solate in velik pisker limonade. Izposojeni pisker hrani za drugo leto, ali pa za morebitno 2e-nitovanjsko gostijo?
Dne 19. Junija sem opazoval kako je mladina Madisoh šole na Addison Rd. praznovala Sadhjl dan šolskega podtika, oziroma aačetek počitnic. Dečki so korakali vsi veseli po Cirl Ave. z godbo na čelu. Ni pa bila to'vejaška ali mestna godba, ampak eden izmed naših slovenskih Šolarjev je igral na harmoniko raznollčne narodne koračnice, drugi tovarši so ga pa spremljali na U8tne vofgelce. Kaj takega se vidi
samo v naši naselbini.
e
Živimo v solatni sezoni. Dobra je domaČa jjolata z oljem še boljša je zabeljena s špehom, najboljša je pa prirejena na vinu. O tem sem se zadnji teden osebno prepričal. Neka gostoljubna ženica je prinesla na nas dom canjo solate; med isto je bil pa skrit kvart Ohij-čana. Po nesreči je zamašek steklenice odprl, tako, da se je vse vino zlilo po solati, na ta način ni bilo treba rabiti kakega kisa.
* e
Naši elevelandski Slovenci so pošteni ljudje. Letos o Veliki noči sem pustil pri neki družini na 64. cesti svojo raztrgano staro "marelo." Te dni mi jo je prinesla dotična hišna gospodinja domov povsem popravljeno fn zaSito.
e
Pred kakimi 50 leti je bil najbolj na glasu "ričet z Žabje-ka" v Ljubljani; ričetov sloves se je pa sedaj prenesel tudi semkaj v Clereland, in se imenuje "šenklairski ričet." Tako okusnega, kakoršnega znajo prirediti Lovšetova mama, še nisem jedel. ,Vse je bilo deli-katno, samo svinjskih repkov, kož in malo česenčka je še v njem manjkalo. Prijatelji sta-rokrajskega ričeta nameravajo sedaj ustanoviti svoj posebni klub za povzdigo in uživanje te naše znane narodne jedi. Sestanki "ričetarjev" se vrše vsak pondeljek zvečer. Pravijo, da |e bodo temu klubu pridružili še kislozelarji in fi-žolarji? Dvorni zalagatelj tega kluba je podjetrti mojster Centa, ki bo bajyiz Ljubljane naročil cel vagon ričeta, posavskega kislega zelja in ribniškega fižola.
e
Dasiravno živimo v mirnih časih, je naša sosedna Kanada nad našim Clevclandom odredila Veliko mobilizacijo in obsedno stanje. Ves Cleveland jc preplavljen z nekim čudnim kanadskim vojaštvom (Canaa-ian soldicrs, mosquito). Teh Kanadčanov je tukaj na milijone, ki silijo qkozi zamrežena t?kna v naša stanovanja. Gorje ti, fe ti tak kanadski komar zasadi svoje žrelo v kožo. Ti "kanadski vojaki" so tako veliki, da odvagajo 50 naših domačij komarjev. Svoje običajne manevre imajo proti večeru in ponoči. Mene sta že dva kanadska korporala. pičila.
e
Te dni se je podalo nekaj naših ClevelandčaHov na obisk v Chicago. Ker spadajo vsi k društvu "Gasilcev žeje," so 1 meli svoje prve gasilne vaje tam nekje v zapadnem delu mesta seveda brez brižgalne. Ko sem naslednji dan pregledoval dnevno poročlltMihicaške žitne borbe, sem zapazil, da se je cena ječmenu za več točk dvignila. Ni čuda! V Clevelandu ne poznamo pristnega ječmenovca.
■e .
Newyortki "zgagar" je napisal te dni celo klobaso o pogrebih. Pri tem je navedel slučaj nekega potujočega rojaka, ki je umrl v potniški pisarni na Cortlandt St. ne pa v pisarni pnrobrbdne družbe. Iste se nahajajo samo na Broadwayu, na State St. in pa bližini Bat« tery parka.
Zgagar toči krokodilove solze, ker so dotičnega rojaka prepeljali in pokopali na izrec-
no željo pokojnikovih sorodnikov tukaj v Clevelandu. Za njegovo truplo mu sicer ni bilo toliko mar, pač pa za one tri lepe tisočake, katere je imel pokojnik pri sebi, koje bi bili radi v oni potniški pisarni zamenjali v kronce in dinarje, ter naredili pri tem lep pro-flt!M Tako je pa denar odvzela policija in ga bo imelo v oskrbi zapuščinsko sodišče. Tudi komišen pri karti jc odpadel. V resnici se ta pisarna zelo zaveda svoje bizniške dolžnosti!
Strop, zdravilo in hrana.
Kaj je strup in kaj hrana? Ta dva pojma sta do najnovejšega časa pomenila nekaj si nasprotujočega. Pod pojmom hrana smo razumevali vse ono, kar služi v prehrano, v rast in razvoj organizma, strup pa smo imenovali vse ono, kar škoduje in kar tudi uničuje organizme. To nasprotje v pojmovanju pa ni povsem opravičeno. Že majhne količine absolutnih strupov pospešujejo velikokrat tudi rast in razvoj organizmov in odstranjujejo iz njih druge škodljive snovi, ki ovirajo rast in razvoj. Rabimo jih lahko torej kot zdravila. Prehranjevalna sredstva in sicer priznana, učinkujejo obratno velikokrat pa lahko tudi kot strupi.
Sladkor in vsa organska hrana so n. pr. hud strup za ni-trobakterije, s temi sredstvi, ki so za druge organizme pre-potrebna hrana, uničimo lahko omenjene glivice sigurneje, kot skarbolovo kislino ali sub-limatom. Vsakem ti je tudi znano, da je grozdnji sladkor za normalnega Človeka neprecenljive vrednosti, za bolnega na sladkorni bolezni pa najnevarnejša snov. Znana nam je tudi cela vrsta snovi, ki niso strupena, ki pa učinkujejo kot strupi, ako jih zavžijemo v večji množini, n. pr. 200 g kuhinjske soli povzroča smrt. Iz tega razvidimo, da ne moremo govoriti o absolutnih strupih, ampak da moramo vedno upoštevati vse vnanje prilike, ako hočemo kako snov označiti za strup.
Tudi v telesu samem nastanejo lahko hudi strupi, ki se razvijajo vsled bolezni ali vsled razpadanja.
Organizem se ubrani strupov na najrazličnejši način. Strupi učinkujejo le kot raz-Vpine le kot take pronicajo lahko do posameznih organskih celic in jih poškodujejo •ozir. uničujejo. Organizem si lahko pomaga v takih slučajih na ta način, da spremeni raz-topljive strupe v neraztopljive spojine. Na enak način skuša t*|di zdravilstvo uničiti ali vsaj omiliti učinek strupa s tem, da predpisuje strojilne snovi, močan čaj itd. kot prva proti-sredstva pri zastrupljenju z rastlinskimi strupi. Tudi druga kemična sredstva uporablja organizem n. pr. silno strupeni rumeni fosfor oksidira in ga pretvori v neškodljive fosfate, strupeni amonijak pretvarja v seč.
•
Kovinske strupe, kakor arse-nik, živo srebro in razne druge rastlinske ^trupe nabira organizem posebno v jetrih ali v vranici, kjer jih spremeni v težko raztopljive spojine, ki jih potem izloči. Najenostavnejše sredstvo organizma za izločevanje škodljivcev je pa bruhanje. Tudi en del strupa, ki pride pod kožo, mora iti skosi želodec, ki ga potem ta izloči, želodec izloči n. pr. znani strup curare ravno tako hitro kakor ga resorbira. Vsled tega ne učinkuje ta grozni strup tako silno, ako ga zavžijemo, kakor ako ga vbrizgamo.
Organizem proizvaja pa tudi sam protistrupe, posebno
(Dalje na 5. strani)
Jolietu,
M:, ur^i'
Joliet«,
GLAVNI URAD: 1004 N. CtllCAGO R, JOLOtf, Bit1 Solventaost dthMW oddolka mri« 100.18%: Mlrent>oet mladinskega delka znata 121.43% Oi ustanovitve do 1. Julija. 1*24 tnala skupna izplačana
podpora 92,362,194.09. . _	GLAVNI URADNIKI:
Glavni predsednik: Anton Ctdina, 1053 Eaat 82nd
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave.,
II.	podpredsednik: AftU* Skubic, P. O. Aurora, Mina.
III.	podprsdsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave- Al Glavni tajnik: Jsslp Zalar, 1004 N. Chicago St., JoUet IIL Pometal tajnik: Stava a Vertin, 1004 N. Chicago St^MMi m. Blagajnik: John Grahek. 1012 N. BroadwayTje8eV HL Duhovni vodja: Rav. Laka Gladek, 306 So. Vrhovni zdravnik: Dr. J6* V, Grahek, It___
•00 Graat St at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOti Frank Oeeka, 28—lOth St., North Chicago, m. ' John Jertch, 1849 W. 2*nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 Eaat "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich. 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Okle. Martin Shukle, 811 Av« "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Frank Trempuah, 42—48th St, Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOll John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Mura, 42 Halleck Ave., Brooklya, N. Y.	*.
John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK -GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 828.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote tlaj se pošlljsjo tla glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ia narOCnfoo pa Sa "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave^ Clevel*»d, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNKA K. S. K*JEDNOTE.
FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JUNU 1924.
Asesment it. 6-24*
Dr »t.
	1__________
	2...........
3._________
4..........
&..........
	7_________
	8...........
10...........
11...........
12...........
1	3........„
1	4...........
15........_
16.........
17...........
20___________
21..........
23..........
24...........
25...........
29..........
30.________
3	2__________
3	3____....
4	0........
4	1_________
42.........-
43l..........
4	4...........
4	5...........
46...........
47________
49_________
5	1..........
5	2..........
53...........
5	5...........
5	6..........
5	7...........
5	8...........
5	9________
60...........
61..........
62...........
6	3...........
6	4..........
6	5...........
70...........
71..........
72...........
73..........
74...........
75..........
77.........
78..........
79..........
79...........
80...........
81..........
83...........
84.........
8	5.........
8	6.........-
8	7...........
8	8...........
9	0..........
9	1__________
9	2...........
9	3...........
9	4.....—
9	5..........
97________
97.........
101...........
10	3..........
10	4...........
10	5...........
108..........
1»...........
110..........
11	1---------
11	2...........
113..*......
114..........
115.,........
118..........
119.........
120...........
121..........
12	2......:..
12	3..........
127..........
128..........
13	0.........
13	1..........
13	2..........
13	3.........
13	4.........
135..........
136..........
139.........
140--------
14	3..........
14	4..........
145._______
146...«k...
147..........
148..........
150.........
P«a«. o**«. «-24
..$ 542.43 ......
890.33 ..... 266.51
299.70 ______
301.25 ......
'.! 206.06 ......
34.88
200.22 ____
461.28 _____
109.50
280.36 192.05 50.96 211.76 153.85 158.51 12.52 1,165.92 819.82 52929
Smrtnina	Poikod. Cent. Kol. nndp. Odprav.
..................................................$	142.00
..$ 1,000.00
. 1,000.00.......J$ 100.00................168.50
. 1,000.00........ ................62.00
. 1,700.00........ 50.00
______ " ______________135.50
. 2,000.00
. 1,000.00_______ ,.__________83.00
250.! 3-uL
193.56 ____
283.73 .... 463.67 205.44 368.27 .... 119.35 .... 138.53 188.64 98.02 87.70
256.88 .....
387.83 .....
397.64 . 294.48 .
163.16	. 570.33 . 123.35 .
201.17	. 44.22
431.88 . 371.25 290 85 165 .12 .
10.98 271.05 .
146.96 . 98.17 . 280.19 . 384.30 105.78
127.24 379.78
364.25 70.07 24.52 . 123.57 150.14 . 202.35
68.77 . 70.50 . 186.11 166.27 484.75 . 111.50 15*51 . 53.92 54.21
199.18 314.98 133.44 112.81 236.63
71.81 177.73 232.61 170.32 165.82 116.66 220.05 4220 73.0f 342.04 6p5 77.41 138.92 229.27 97.10 1082
_ 1,000.00.......
> ioaoo.......
.. ■ 1,000.00
100.00
211.00
79.00........5450.00
15.00
284.00
121.50 68.00
*
53.00
100.00

1,000.00........
1,000.00 500.00........
r.z	100.00:
______________100.00..
736.50...............100.00
______________100.00
____________50.00
.....4.
100.00
91.00
24.00
24.00 201.00 139.00 55.00 28.00 97.00
''"V
85.00
8.0P 85.00
1,000.00
500.00
_____ 100.00

31.00 11.00 29.00
97.00 42.00
14.00 17.00
i
10.00
163.....
158.00
........ 100.00.......
1,000.00..—
.........• 100.00.......
ZT. loo.oo.'."!
72.00 46.00
146.00
58.00 49.00 27.00
76.00 30.00 29.00

» ,
Skupaj..............'$25,809.54 ........9l6.636.58........$1,550.00........$3,336.50. .$4M.e0
Preostanek 1. junija 1924. .......................................................>.31,171,151.01
Prejemki tafcom meseca junija 1924.
Prejeli od društev...............................................................»5*09.54
Obresti.....................................................................................
Najemnina........................................................................... 450.00 (
Skopaj ..................................'...................................................143,717.52 43,717.52
Posmrtnine .............................
Poškodtiine ............................
Centr. bolniške podpor« ........
Odpravnine ............................
Upravni stroški ____________________
Skupaj ...................................
Izplačali:
91,214,888.53
,.£16,636.50 ,.. 1,550.00 .. 3,336.50 .. 450.00 ., 4,016.10
10 25,989.10
Preostanek 30. junija 1924. Joliet, 111., 30. junija 1924.
............................................91.188,879.43
Josip Zalar, gl. tajnik.
Finančno poročilo mladinskega oddelka K. S. K. Jednote za mesec junij 1924.
Dr, št.
1 .... 2 ...
3
4
5 8
11 12
Plačana vsota.
172
173 180
15.50 .30 3.15
Skupaj ........................................31989.65
Preostanek 1. junija 1924. $35,745.45
Prejeli od društev ............. 1,089.65
Obresti ................................. 137.83
157.97 .... 39.93 .... 134.01 .... 204J5
1® * 45.98
51.52
::::
237.14 105.45
lti.76 ...
......... 72.00
,00.« .... »jo
........ 14.00
1,000.00
150.00
... 100.00
-T— "f
'i * * f t
ii 16 17 20 21.
29
30 33
40
41
42
43
44
45
46
47 49
52
53
56
57
58
59 80 61 62
63
64
65 70 72
74
75
77
78
79
£ 81
83
84
85
86
87
88 90
92
93
94
95 101
103
104 108
109
110 111 112 113 115 118
119
120 122 123 137 128 130
132
133
134
135
136 130 140
143 p
15?
148
I"
154
157
IS 161 162 m
164
165
Skupaj ..................91891.12 1,891.12
Preostanek 30. junija 1924. 935,091.81 Joliet, UI., 30. jun. 1924.
Josip Zalar, gl. tajnik.
STRUP, ZDRAVILO IN HRANA.
(Nadaljevanje s 4. strani)

28.20 Skupaj ...................-...............$86,952.93
45.30|	Izplačali:
9.90 Posmrtnine ...........J 718.00 >
3.45 i Za prestop med	\
9.80 člane in članice .... 42.75 ^ 11.10 . Upravni Stroški .... 690.54 9.151 Premijo in obresti
24.19	od obveznic ........... 439.83
2.40 i
11.75 1.20 .80 8.70 1.80 6.30 27.60 61.05 6.45 11.70 5.40 7.95 32.40 1.90 6.40 3.45 2.00 7.35 4.50 20.30 25.80 17.85 9.80 1.65 17.40 3.75 1720 3.00 35.35 16.65 14.10 3.15 16.65 5.55 1.65 15.70 10.80 14.90 14.40 6.60
18.20 1.20 1.80 720 9.00
10.20 .75 5.10 1.95 28.20 2.70 6.00 5.10 9.90 8.29 525 8.80 17.85 10.95 3.79 7.35 6.45 1.85 2.70
"ii ll Je 2.10 2.85 1.05 1.50 5.85 3.45
120 19.35 . 6.90 20.40 15.30
protlstfrupe sit strupehe izloč-ke bakterijev. Tudi proti kačjemu strupu in celo proti anorganskemu strupu, kakor Je arsenik, stvori telo Imunizi-rajoče snovi.
Tudi vnanje razmere vplivajo na kvalifikacijo strupov. Pijanec umre pozimi, ako zaspi na prostem, že pri majhni količini zavžitega alkohola, ki bi jo poleti z lahkoto prenesel. Nasprotno je učinkovanje ci-jankalija, morfija in strihnina, ti izgubijo v mrazu veliko na svoji strupenosti. Različni organizmi prenesejo različno razne strupe. Kunec n. pr. prenese veliko bolje morfin kot človek. Polžu ne škodujejo količine strihnina, ki bi človeka na mestu usmrtile. Tudi dispozicija igra pri tem veliko ulogo. Na gotove strupe n. pr. alkohol, opij, kokain, arsenik itd., se človek navadi in qtrup mu postane skoraj vsakdanja hrana. Thomas de Quincey je rabil končno do 8000 kapljic opijeve tinkture na dan, da sc je dobro počutil in je pri tem dosegel starost 70 let.
Velikokrat ne more organizem vsled pomanjkanja enci ma razkrojiti gotovih snovi. V takih slučajih postane lahko najboljše prehranjevalno sredstvo strup, n. pr. sladkor, škrob in maščob«.
Klasičen izgled za to jc sladkorna bolezen.
Ttjdi kri in drugi stan^čni sokovi tujih živih bitij so za človeka hud strup, ako pridejo v njegov krvni obtok. Za nemol^n obstoj organiz £|o ma je potrebno gotovo ravno " težje. Vse, kar lahko to ravnotežje zruši, učinkuje kot strup. Gotova vrsta rakov, ki živi v morju, pogine, ako jih dene mo v slano vodo z isto koncentracijo. Strupenost te vode aa rake je takoj izginila, ako f dodamo majhno količino klorovega kalcija. Ravno tako si lahko napravimo raztopine
8.55 14.55 1.55 13.35 2.10 2.20 3.75 23.86 33.75 3.49 2J6 3.15 .90 1J5 1.80
JOHN W. DAVIŠ. KANDIDAT DEMOKRATIČNE STRANKE ZA PREDSEDNIKA ZDRU-Ž ENIH DRŽAV. •	Sliko is prijaznosti posodilo uredntttvo "The Cleveland Times.~
vseh morskih soli, ako pa ne djodamo tej raztopini še klorovega natrija* ne dosežemo učinka morske vode. Kar velja za živali, je tudi veljavno za rastline. Le sestavljena hrana iz različnih snovi učinkuje u-godno. Posamezne snovi so dobre prehranjevalne snovi le v družbi in v gotovem ravnotežju z drugimi.
Kakor živali in rastline, tako morajo biti tudi pri človeku najvažnejše prehranjevalne snovi, to so ogljikovi hidrati, maščobe iin beljakovine, v gotovem razmerju.
Ako uživamo izključno le eno vrsto naštetih tvarin skozi. delj časa, nam mora to škodovati. Tudi minei/alne snovi igrajo veliko ulogo v človeškem organizmu. Ppglejmo si le kuhinjsko sol, ki je neobhodno potrebna za človeka, ki uživa pretežni večini rastlinsko hrano. Z rastlinsko hrano pride v naš organizem veli--ko kalija, s katerim mora natrij kuhinjske soli vzpostaviti gotovo ravnotežje.
Da jc učinek strupov v zvezi z njih kemično konstitucijo, je brezdvomno. Spoznavanje kemične setave strupov in možnost, da jo lahko poljubno spremenimo, nam pokaže določeno smer za zavestno sintezo (sestavo) učinkovitih zdravil.
Ivan Matičič:
Požigalec.
Bilo je v Karpatih. Zima je razsajala, pa ni mogla ustaviti vojske, ki se je borila z zameti in z ognjem. Raztcpene čete so se umikale pred Rusi, v neredu so se potikale po divjih gozdovih, v mrazu in burji so iskale zavetja, bežale čez prelaze.
V nekem selu je prenočeval polkovni štab. Bedni siromaki so sprejeli trudne jpojpike, J^ svoje borno zavetje, kjer so se zarili v suho seno. Ko so zjutraj zapuščali selo, je ukazal polkovnik:
"To selo moramo požgati, da s tem vzamemo zavetje sovražniku, ki prodira za nami. Narednik, ostanite tu s tremi konjeniki in zapalite vse bajte. Recite ljudstvu, da si lahko reši vojo revščino in si jo spravi iz bajt; ako hoče. Napravite hitro, do prelaza nas lahko že dohitite!" Po teh besedah zajezdi konja.
"Kakor ukažejo, gospod polkovnik!" mu trdo salutira narednik, odstopi in si odbere tri može. Nato se zaganja od koče do koče in ukazuje neprijazno :
"Ljudje, poberite svoje siromašne ropotije in bežite, zažgati moramo selo!" Ljudstvo prestrašeno zažene
vik in jok in pade na kolena:
"Mili bože! Pan narednik! Mili bože! Usmilite se, pan narednik!"
"Ne morem pomagati, ukaz je ukaz!" se otresa narednik.
"Bože, bože! Kaj smo vam storili?"
"Le hitro, le hitro! Samo pol ure imate še časa!"
"Milost, pan narednik! Zima je, kam naj gremo z otroci?"
"Ne vem, kam. Gospod polkovnik tega niso povedali."
"Pustite nam te revne domove, zima je, ne vemo nikamor."
Zdaj se obrne do narednika eden izmed konjenikov in mu svetuje zaupno:
"Gospod narednik, saj je vse eno! Zakaj bi tirali siromake v nesrečo! Polkovnik je že daleč, ne bo sc brigal za nas. Tu sem privlečemo kup slame ali sena in ga zkpali-j mo."
"Saj res," mu pritrdita druga dva konjenika, "čemu počenjati take zločine nad ubogim ljudstvom, ko ni potreba! Glavno, da se kadi in da vidi polkovnik dim, za drugo se ne ! bo brigal."
"Ali nc veste, kaj je ukaz?" jih trdo zavrne narednik.
"Seveda vemo, ali tega ni treba!"
"Molčite!"
"Gospod narednik," prosi zopet prvi konjenik. "Ce že mora biti zažgano, pa jim za-žgimo samo to-lc malo kolibo, saj bo dovolj."
"Gospod polkovnik so ukazali vse!" mu odbije odločno.
"Seveda je ukazal, pa se nazadnje lahko izgovorimo, da so nas pregnali Rusi."
"Tega pa ne! Ukaz je ukaz.'
"Toda ljudje so pač vendar ljudje!" Jnu ugovarjajo pro-staki.	'
"Nobene besede več! če se mi boste upirali, vas naznanim gospodu polkovniku — in tedaj veste, kaj vas čaka!" jim zapreti in jih jezno ošine s pogledom.
"Pan narednik, milost!"
"Opravite st iz bajt, pravim! čas beži, mi moramo naprej !"
Ljudstvo je uvidelo, da so vse prositje zaman, zato je iz-nova zaplakalo in pričelo iznašati svoje >jtv*ri iz koč. Trije konjeniki tso stiskali zobe in gledali za narednikom. Pa so zakleli vsi trije hkrati in sli pomagat zmedenemu ljudstvu iznašati postelje, posodo in cunje iz koč v sneg in izganjal! živino U hlevov. Narednik jc vlačil seno izpod streh, Iga tlačil v okna in v lesene 'strehe in pripravljal za požig.
"Pomagajte, da bomo prej gotovi? Mislite, da bom naredil vse sam!" je kričal nad tremi prostaki. '
"Proktetl krapar, figo če češ! Le opravi svofc delo sam!" so mrmrali vsi trije in se mešali med zbegano ljudstvo.
Narednik jc zapalil prvo kočo — in črni dim se je zavalil v nebo . . . Ljudstvo je spre-letela groza. Prijemalo se jc za glavo, vilo roke, kričalo, omahovalo v sneg, klicalo Boga v pomoč, pravico, rotilo . . . Nekateri so se zagnali proti goreči bajti in hoteli gasiti, a narednik jih je s silo odpodil. Iz prve koče je podtaknil ogenj v drugo, za to tretjo, četrto, deseto, petnajsto . . . Plamen jc zabesnil, plašni), uničeval, pepeli! . . . Ljudstvo se je valjalo v obupu, matere so stiskale svoje otroke, ječa-le, blaznele, starčki so dvigali roke, a brez moči omahnili v sneg.
Petnajstleten fant je pričel čudno zavijati glas in širiti oči. Z rokami se je grabil za prsi in za glavo, begal okrog in vpil ves božjasten.
"Zblaznel je, revček," vzdihne eden od konjenikov ves zbegan.
Fant je razširil roke, zdir-jal proti svojemu gorečemu domu in se zagnal v ogenj . . .
"Rešimo ga!" kriknejo konjeniki in planejo za njim. Toda ugrabil ga je že plamen in dim ga je zakril očem. . . .
"Na konje!" je ukazal narednik in zagrabil svojo kobilo.
"Pes!" so siknili vsi trije za njim, se zavihteli v sedla in se pognali v dir . . .
Na vrh prelaza so dohiteli polkovnika in njegoV štab. Narednik je prijezdil do njega in mu javil glasno in vdano:
"Gospod polkovnik, pokorno javljam, ukaz izpolnil, vso vas vpepelil."
"Kakšno vas?'' vpraša polkovnik raztreseno.
"Kakor so ukazali, gospod polkovnik!"
"A tako, vi ste, narednik!" mu Teče malomarno, ko ga pogleda. Nazaj v dolino se niti ne ozre . . .Vspne se naprej in poboža svojega konja po vratu. Čez nekaj časa pokliče svojega služabnika in mu reče: "Konjaka mi daj!" — Molče so jezdili dalje, čez prelaz je zavijala burja, v daljavi so grmeli topovi. —
Narednik je srečno preživel vsa vojna leta, pred letom dni pa si je sam vzel življenje . . .
ZAKAJ ZDEHAMO?
Dr. Keys označuje zdehauje kot nezavestno sredstvo za odstranitev strupov, ki sc nabirajo v našem organizmu, človek zdeha po slabem prebav-Ijanju, kadar je zaspan, kadar mu jc silno dolgočasno, sploh tedaj, kadar se nahaja naš organizem v lahkem stanju za-strupljenja. Zdehanje izločuje iz pljuč škodljiv zrak. Dr. Key8 je vstvaril celo metodo zdehanja; človek mora po njegovem mišljenju skrbeti za to, da čim bolj zdehuje. Zdravnik stetuje, naj se obiskujejo zdehajoče osebe — kakor znano, je zdehanje nalezljivo — če pa to no mogoče, zadostuje imeti pred seboj sliko zdehajo-čega. Zdehanje, ako ni čezmerno, je Čudovito sredstvo za ohranitev zdravih pljuč, ker se na ta način izloči iz njih pokvarjen zrak, ki povzroča veliko bolezni. Dr. Keys pravi, da je bled obraz, duševna utrujenost in nestano razpoloženje posledica pomanjkljivega dihanja, kar se da popraviti z zdehanjem. Torej ne jezimo se nad zdehujočimi. Ako zde-hamo pri slabi predstavi, ali pri branju slabe knjige, bodimo zadovoljni in hvaležni avtorju, ki skrbi tako za naše zdravje.
Materina šiba je boljša kot tuja pogača.
če matere ni doma, hčerka skozi okno zija.

P. VMibald Sever. -j-. Dne 13. junija umrl je v frančiškanskem samostanu na Viču p. Vilibald (Bernard) Sever, gimnazijski profesor v pok:, v 80. letu starosti. Rojen je bil 1. 1845. v Ribnici, v mašnika posvečen 1. 1868. Služboval je v tržaški škofiji v dušnem pas-tirstvu. - Ko se je ustanovila v Pulju nemška gimnazija, »je bil imenovan za kateheta in hkrati za profesorja matematike. Na tem zavodu je služboval 25 let ter je bil v tem času imenovan za častnega kanonika. L. 1919. so ga pregnali Italijani. Vrnil se je v domovino in se nastanil na Viču. kjer . je bil sprejet vi frančiškanski red. Celih pet let je prosil za pokojnino, a je ni dočakal. Rešila ga je smrt in preselila v večni pokoj.
Smrtna kosa. V Radečah pri ' Zidanem mostu je na binkošt-ni pondeljek po dc*gi bolezni umrl v 71. letu starosti g. Fr. čeč, papirniški oskrbnik. Pokojni, oče ravnatelja Jugoslovanske tiskarne g. Karla čeča, je bil splošno priljubljen. Služil je v papirnici nepretrgoma 45 let. Z njim zgine ena redkih starih korenin radeške občine. —Iz Žužemberka se poroča, da je na binkoštni pondeljek zvečer umrl g. Josip Prime, župan na Dvoru. Žalovanje za pokojnim je splošno. — V ljubljanski bolnici je umrl na posledicah hude operacije 66 letni Janez Sever, posestnik v Gorenji vasi pri Stični. Zapušča vdovo in 6 otrok. Bil je vzoren katoličan.
Umrla je dne 10. junja po-\ poldne v Novem mestu po dol-\gi~lrp mučni bolezni gospa Ne-z\V(Sušnik v 62. letu starosti Bila je vzorna žena in skrbna mati. Zapušča osem žalujočih otrok.
Umrl je na Suhi pri Kranju posestnik g. Jakob Basaj, oče g. dr. Jože Basaja, predsednika Orlovske podveze. Pokojnik je dosegel visoko starost.
Umrl je v Cmureku Anton Fuerst, znan po Slov. Goricah kot lastnik velikih vinogradov.
Nova žrtev blejskega jezera. Na binkoštno nedeljo je priredila Planinarska sekcija Saveza bankovnih činovnika iz Zagreba izlet na Bled in Ifohinj. Vdeležilo ee je tega izleta preko 40 oseb iz Zagreba. Najprej se je cela družba vozila s čolni po jezeru. Nato se je četvorica njih šla kopat v Grajsko kopelj. Ob četrt na 1 popoldan je utonil pred očmi drugih gospod Galič, uradnik Jugoslovanske banke v Zagrebu. Kljub temu, da so takoj priskočili na pomoč nekateri prisotni gospodje, istega ni bilo mogoče več rešiti, ker je izginil v globino. Jezero je tam globoko 16 m. Imenovani je utonil nekako 5 metrov oddaljen od ograje, ki je namenjena kot znamenje neplavalcem.
Kraljeva dvojica na ljubljanskem gradu. Dne 15. junija ec je kralj mudil na strelišču ljubljanske garnizije, kjer so se vršile f»treiske tekme. Nekaj minut pred 6. popoldne se je nenadoma pripeljal na grad v spremstvu kraljice, dveh višjih oficirjev in tržnega nadzornika g. Plemlja. Kralj se je nato s spremstvom podal na grajski stolp, kjer se je ponovno podpisal v tamkaj-šno knjigo. Prvikrat se je 20. junija 1920. Zanimal se je za grad sam in vprašal, koliko da stanuje ljudi na gradu in koliko strank. Stanovalci gradu so kraljevo, dvojico z vzkiika-njem pozdravljali in okrog 500 po številu ju je spremljalo do avtomobila.
Smrt mlade slovenske zdravnice v Trstu. Dne 11. junija je v Trstu umrla zdravnica dr. Nada Slavikova v dobi 2 let. Pokojnica je bila hčerka znanega tržaškega narodnega voditelja dr. Edvarda Slavika. Promovirala je v Pragi 1. 1920 ter nato vse doslej delovala v mestni bolnišnici v Trstu, kjer co jo kot spretno operaterko cenili zlasti na očesnem oddelku. Svoj prosti čas. je posvečala pokojnica slovenski šolski deci na šentjakobski šoli, kjer je delovala kot šolska zdravnica. Tržaški Slovenci izgube v njej dragoceno moč. Sožalje s težko prizadeto dr. Slavikovo družino je splošno.
Postonjska jama o Binkoš-tih. Na binkoštno nedeljo je prišlo z vlaki v Postojno približno 20,000 ljudi. Od teh je obiskalo Postonjsko jamo do 15,000 oseb. Samo jamska pošta je odpravila nad 25,000 razglednic. V jami .<je je vršil običajni sijajni ples.
Smrt izdajice. V nedeljo, 1. junija zjutraj so našli na cesti pod št. Petrom v piranski okolici v Istri umorjeno truplo slovenskega fašista Antona Gorela (Kusa). Nesrečnež je leta 1921 ustanovil "škvadro" slovenskih fašistov v št. Petru pri Tiranu, je povzročil dne 11. aprila, 1921 napad 40 oboroženih fašistov na župnišče in g. kanonika Mateja škerbca, dekana v Kerkavcih, ki so ga za uho bili, suvali, pretepali in s samokresi nanj streljali; na-hujskal je fašiste, da se poštenim kmetom zažgali seno in stočili vino v kleteh. Cel mesec so nahujskani fašisti s samokresi v župni jcerkvi med javno službo božjo čakali trenutka, da ustrele imenovanega kanonika, če spregovori slovensko besedo v cerkvi. Izrazil je večkrat, da mu je ljubša fašistovska karabinka kot vsa Jugoslavija. No, sedaj je našel lastno smrt.
Kdo ga je umoril, se ne ve. Kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo! Kakršno življenje, taka smrt!
Bomba v Horjulu. Na praznik sv. Rešnjega Telesa so se zbrali mladi fantje, člani SKS, pred cerkvijo in hoteli pred procesijo izviti nosačem cerkveno praporje. Med napadalci sta se odlikovala posebno Anton Rožmanec, gostilničarjev sin iz Horjula 12, in Peter Prebil, posestnikov sin iz Horjula 52. Vnela sta pretep tik poleg cerkve, preden se jc procesija razvila. Orožnike so pred napadom opozorili pretepači, da pripravljajo pretep, kljub temu pri dogodku ri bilo nobenega orožnika v bližini. Ko se je razvila procesija, je padla iz gruče samostojnežev bomba na cerkev, šipe na cerkvi so popokale, ljudutvo je drvelo iz cerkve na vse strani. Horjulski samostojneži so po vzgledu orjunaške taktike vpri-zorili na praznik tako prosta-ški nastop pri cerkvenih slovesnostih. Po procesiji se je ponovno zbrala gruča samo-stojnežev pred gostilno pri Muhi in zopet izzvala med fanti pretep. Z ozirom na te nemire, ki so-plod hujskanja demo-bratskega časopisja in njegove potuhe neodgovornim elementom, je županstvo odredilo, da morajo biti do nadaljnega vse gostilne ob 9. uri zvečer zaprte. Motilci cerkvenih obredov so ovadeni državnemu pravd-ništvu.
Kralj v Prešernovi rojstni hiši. Kralj Aleksander sc je na Telovo popoldne z avtomobilom pripeljal v vas Vrbo ter si oarledal rojstno hišo našega velikega pesnika dr. Franceta
Prešerna. Kralj se je vpisal tudi v spominsko knjigo.1
Smrtna nesreča v Hrastniku.
V petek dne 20. junija se je v steklarni v Hrastniku pripetila nesreča, ki je zahtevala mlado žrtev. V kovačnici imajo meh na električni pogon. Ker pa je bila varovalka pokVarjena, je električni tok zagrabil nekega delavca, očeta še^terih otrok, Josip Koritnik, star 21 je videč to, takoj skočil k pbnesre-čencu, da bi mu pomagal. V hitrici je pa zagrabil poleg obleke tudi za žico in električni tok je fanta ubil. Oče šestih otrok je sicer ostal pri življenju, toda skoro gotovo bo imela nesreča trajne posledice.
Profesor Ude —■ trikrat doktor. Dne 18. junija je na gra-ški univerzi promoviral znani javni delavec-duhovnik profesor dr. Ivan Ude za doktorja državnih ved. Ude je bil doslej že doktor teologije in doktor filozofije, tako da je sedaj trikratni doktor. Promocija se je vršila na slovesen način.
Umrl je v Gorjah pri Bledu 74 letni posestnik Matevž Bre-gant.
f Župnik Jakob Čemažar.
Pri Mali Nedelji pri^Ljutomeru je 20. junija umrl župnik g. Jakob čemažar. Pokojni je služboval v raznih župnijah Istre in je neustrašeno branil pravice slovenskega jezika v cerkvi. Za časa faš«sl'.>vskega terorja je oskrboval 3 župnije v istri in se ni uklonil. Fašistovska vlada ga je izgnala z orožniki iz Italije koncem avgusta, leta 1923. Sedaj je našel smrt v slovenski domovini. Njegovo naglo smrt so povzročile posledica neumornega boja in truda pod nasilno vlado fašizma v Istri. Bog mu bodi plačnik! '
Smrtna kosa. V Ložu je nenadoma preminul občespošto-vani mestni župan g. Jakob Mlakar.
f Dekan Jožef Lavrič. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Nove«i ip^stu je 20. junija umrl dekan in župnik brezniški, g^ Jožef Lavrič. Pokojni je bil rojen 31. oktobra, 1860 v Žužemberku in v mašnika posvečen 7. julija, 188 Služboval je kot kaplan po tri leta v Planini pri Rakeku in v Žireh. Za tem je bil osem let župnik v Ambrusu, dvanajst let župnik v Logatcu in od 30. avgusta,-1910 župnik na Brez-nici. Po smrti dekana kanonika Novaka v Radovljici je bil imenovan za dekana radovljiške dekanije. V Kandiji se je zdravil in je v petek nenadoma umrl. Truplo so prepeljali na Breznico.
Umrl je v škocjanu pri Mo kronogu g. Franc čudovan, posestnik in bivši dolgoletni župni cerkvenik in ključar, v 84. letu starosti. • Pokojni jc bil daleč znana markantna oseba Bil je vedno poln svežega humorja in dovtipov; izredno bla gega srca in značaja. Ž njim je preminul eden najstarejših škocijancev.
Smrtna nesreča. 68 letni cg-ljar šebilja Jurij je pri gostilničarju Božiču v Stopah pri Sevnici padel z lestve in si zdrobil lobanjo. Bil je takoj mrtev. Pokojni zapušča ženo.
Zopet dve žrtvi kopališke sezone. Dne 20. junija ob štirih popoldne je na takozvani "špi-ci," kjer se Gruberjev prekop odcepi od Ljubljanice, utonil vojak Boža Bimovič, rodom iz Macedonije, ki je bil prideljen razmejitveni komisiji in je bil nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Med kopanjem ga je zgrabil krč in je takoj izginil pod vodo. Pomoč je bila izključena. O nesreči sta bila takoj obveščena policija in poveljstvo Nušakove vojašnice. Iskanje trupla utopljenega je bila zelo trudapolno in se je našli šele čez tri četrt ure. Na odredbo komisije je bilo truplo zvečer prepeljano v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Bimovič je bil aktivno služeč vojak.
Druga nesreča se je zgodila v bajerju v Kosezah pri Ljubljani. Tamkaj je utonil neki, približno 25 letni delavec opekarne Stavbne družbe vendar njegovega imena do pozne ure zvečer še nismo mogli zvedet?. Zagazil je v .bajerju v blatu in ni mogel več ven. Izvlekli so ga šele po dolgem času, ko je bilo že prepozno. Na lice mesta je prispel zdravnik dr. Tranuer, ki se je ceii dve uri trudil, obuditi ponesrečenca z umetnim dihanjem, a je bil ves napor zaman.
Utopljenec je bil 24 letni A-lojzij Grobolšek, doma iz Pil-štajna pri Brežicah, delavec v opekarni Stavbne družbe., stanujoč v Kosezah, št. 33. Grobolšek se je šel z več tovariši kopat v bajer, kjer pa je kmalu zašel v blato in izginil pod vodo, ne da bi mu kdo mogel priskočiti na pomoč. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Dravljah.
Iz Ribnice.
Ribniški "fajerberg" ali kako se ogenj panati ne sme. Ena kratka povest za preprosto ljudstvo, ven dana na svetlobo vsakega ognja skuz ta ribniški "fajerberg". Dobi in bere se zastonj samo pri kakem ognju v Ribnici. — Je zvonilo in tulilo in gorelo. Je gorel ta dolgi Janez, ramku ne on, se reče njegova hiša. Je drla vesoljna ribniška srenja ogenj gledat in gospod* Je prišla brizgalna iz Bukovec, brez konj na dveh kolesih, in ogenj panala. Je ostal še en ogorek. Je pripeljal Otovčenov France ribniško brizgalno na bajer, odvili cevi kakor so dolge in jih dali fantičkom, da so jih prijeli na vsakem koncu. Pa je stal pri ognju en stric, so imeli v rokah eno trobjjo, ki ogenj v vodo cila. In se pridrvijo fantički z enim koncem cevi k stri cu, ki so imeli trobilo. So drža li stric trobilu, prijeli za cev, se prijeli za glavo. Konec cevi je bil narobe. "Narobe, konec je pravi," so rekli stric, ki ni so mogli trobilo v cev vtakniti, — seveda, če je narobe — in so jih zapodili nazaj do ba jerja. So tam rekli fantički: "Narobe kohec je pravi, so rekli stric." In se fantički pri drvijo s ta pravim narobe kon cem nazaj. So bili ta pravi na robe konec in stric in trobilo deset korakov od ogorka, ogorek pa skrit: — zmene. "Cev podaljšati," so rekli stric. So prinesli kolešček cevi, narobe navite. Sta jo prijela dva fantička vsak na enem koncu, se zadrvela čez dve njivi, če ni bila košenica, prinesla en konec cevi stricu, ki so bili dali trobilu gospodu, ki lasem ljudi striže. So namerili gospod, ki lasem ljudi strižejo in kocinam obraz snažijo, trobilo na ogorek, ga pogasili in rekli: "Tako! pa nič več.
-o-
J. P.
Bavcida in Filemon.
(Bavcida in Filemon je sličica tihega, skromnega, z malim zadovoljnega selskega življenja iz poganskih časov, • ki kaže, da prava sreča ni v bogastvu, ampak v zadovoljnos-ti in bogaboječnosti.)
Verjemi mi, neizmerna y ne&eška mogočnost in nima konca in karkoli bogovi hočejo, ee zgodi. In da boš o tem manj dvomil, stoji na grigijs-kih gričih hrast in poleg njega lipa. Ne daleč ,odtam ^valovi jezerce. Nekoč je bilo tam obljudeno selo, danes stoji voda in v njej gospodarijo pondir-ki in močvirne liske.
Nekega dne dospeta sem oče Jupiter (poganski bog) v podobi zemljana in z očetom Atlantovič (tudi poganski bog), ko je odložil peroti. toa tisoč domov sta trkala, ko sta iskala prenočišča, tisoč domov je zaprl zapah. Vendar ena koča ju sprejme pod streho, majhna sicer in krita s trstjem in slamo. Pobožna
starka Bavcida in osiveli Filemon sta bivala v njej od mladih Ipt; revščine nista čutila, ker sta ravnodušno prenašala in *ne skrivala. Išči tu gospodarja, išči hlapca: ni razlike; vsa hiša sta dva, isti ubogajo, isti zapovedujejo.
Ko torej dospeta nebeščana do revne koče in vstopita s sklonjeno glavo skozi nizka vrata, jima veli sesti starček na stol, katerega pregrne Bavcida s preprosto tkanino. Nato razgrebe gorki pepel na ognjišču, podkuri včerajšnji ogenj, ga neti s suhim listjem in lubjem ter razpiha s slabotno sapo ck> plemena. S podstrešja prinese nacepljene bo-rovine in suhljadi, jo razlomi in podtakne pod majhen kotliček. Nato otrebi* zelje, ki ga je gospodar nabral na vrtu. Z dvorogljatimi burkljami sname s črne police prekajen svinjski hrbet, ki sta ga dolgo časa hranila; od njega odseka majhen kos in ga skuhk v vreli vodi.
Medtem krajšata čas s prijaznimi pogovori, zrahljata blazino iz mehkega rečnega ločja in jo položita na postelj-njtk, ki je imel okvir in noge iz vrbovine. Pregrneta jo z odejo, s katero sta jo navadno pregrinjala le ob praznikih: pa tudi ta je bila malovredna in stara, prav primerna poste-ljnjaku iz vrbovine. Bogova se ifležeta. (Sfari so 'pri |)bedu ležali). Spodrecana starka pristavi mizo s tresočo roko. Pa tretja noga je pri mizi prekratka! črepinja je izenači: Nato obrišeta mizo s svežo meto. Nanjo postavi dvobarvne oljkove jagode in jesenske drenulje v tekoči omaki in en-divije, redkev in sir in v mehko kuhana jajca; vse v glinasti posodi. Nato pride na mizo mešalnik, ki je bil izrezljan \z enakega "srebra" fn Čaše iz bukovega lesa, ki so bile znotraj prevlečene z rumenim voskom. Ni bilo dolgo in ognjišče je poslalo t0j»l6 večerjo. Vino, ki ni bilo baš starina, se zopet odnese in postavi za nekaj časa na stran ter napravi prostor poobedku. Tu, so bili orehi, suhe smokve, pomešane z dateljnl, in olive in v širokih* košaricah dišeča jabolka in z rdečih trt natrgano grozdje. Na sredi je bilo rumeno satovje. Zraven so prišli še prijazni obrazi in neumorna in neskopa postrežlji-vost.
Medtem opazita, da se vrč, ki je bil že tolikokrat izpraznjen, sam od sebe polni in vino obnavlja. Prestrašena od nenavadne prikazni povzdigneta Bavcida (in boječi Filemon roke in prosita odpuščanja za siromašni obed. Edino gosko sta imela, ki njima je čuvala malo kočico: to sta nameravala zaklati božanskima gostoma. Ta se umika z urnimi perotmi ter utruja od starosti počasna starčka in naposled se zdi, da se je zatekla k bogovoma samima. Bogova jo prepove^ta zaklati in pravita: "Bogova sva in brezbožni sosedje bodo plačali zasluženo kazen; vaju ta kazen ne bo zadela. Samo kočo zapustita in spremljata naju na goro." Oba poslušata in opiraje se na palice ležeta počasi po bregu, ki se na lahko dviga.
Toliko so bili odaljeni od vrha, kolikor more preleteti izstreljena puščica: obrneta oči in — vse drugo je pod vodo, le njuna koča se vidi. čudita se in objokujeta žalostno u^odo svojcev, ko se med tem ona stara, celo za dva prebivalca pretesna koča spremeni v svetišče: rogovile se spremene v stebre, slama sije v zlatu, streha se vidi zlata, vrata izrezljana in tla potla-kana z mramorom. Zdaj reče Jupiter ^ prijaznim glasom: "Ppvejte, pravični starček in žena, vredna pravičnega moža, kaj želita?" Filemon se malo pogovori z Bavcido in
Prihraiilfe nekaj odsvojeaa zaslužka
vssk plačilni dan in vložite ga v našo vsrno io zanesljivo banko. Začudeni boste ksko hitr<* vaši prihranki rastejo in vrha tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici, Vlagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat se ga potroši brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad <740.000 kapitala ia rezervaega »klada, kar je znak varnosti za vaš denar.
Skupne denarne vloge pa presegajo čez 5 milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. 11 JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preda.	Chaa. G. Pearce, kasir.
Joseph Dunda, po mož. kasir.
ražodene bogovoma skupni sklep: "Žcvliva biti svečenika in čuvati vajino svetišče; in ker sva složno skupaj žitela, naj pobere oba ista ura; naj jaz ne vidim gomile svoje žene, nc ona moje!"
Želja se njima izpolni: bila sta čuvarja svetišča, dokler je bilo njima dano življenje. Ko pa sta, oslabljena od sivih let, slučajno stala pred svetimi stopnicami in pripovedovala usodo kraja, zagleda Bavcida Filemona in Filemon Bavcido, da zeleni. In že je rastel nad obojnim obrazom vrh, ko sta se še pogovarjala, dokler sta se mogla; hkrati sta si rekla v slovo "zdravstvuj!" in hkrati jima pokrije vejevje obraz. Filemon se je spremenil v hrast, Bavcida pa v lipo.
ČUDNA NOVA KOVINA.
Novo kovino s čudnimi svoj-stvi so baje odkrili v azijski Rusiji. Neki raziskovalec je našel med sljifdo in drugimi kamenami neko snov mehko kot testo. Ta njemu pop^h.o-ma neznana snov je bila nepro-zorne barve in dokaj težka. Precejšno množino te snovi je odposlal v Moskvo, kjer so jo v kemičnem laboratoriju natančno analizirali, toda brez uspeha. Pojavi pri analizi z raznimi reagencijami so pa bili čudoviti. S kislinami polita kovina je razvijala tako nizko temperature, da se je steklenica, v kateri se je nahajala raztopina, spremenila takoj v prah. Tudi železno posodo, ki se jo je potem uporabilo, j^ doletela ista usoda. Ravno tako se je takoj razkrojil tudi grafitni lonček, ne da bi kaj eksplodiralo in ne da bi se razvijali kaki plini, pač pa se je dognala zopet neverjetno nizka temperatura. Pri preizkušnji z alkaličnimi reagencijami je zgubila ta skrivnostna snov 20 odstotkov svoje teže.
Ti čudoviti rezultati so imeli za posledico, da se jc podala v Terghano, to je kraj, kjer se je prvič kovina našla, neka ekspedicija, kateri se je po dolgem iskanju posrečilo, da je odkrila večje množine te snovi. Nadaljni poizkusi, ki
bodo lahko zvršili v večjem merilu, nam prinese j • mogoče rešitev te zagonetne snovi. -o-
ČLOVEŠKI STRELOVOD.
V Madridu je umrl v starosti 80 let, neki Caeser Beltran, o katerem je bilo po vsem španskem znano, da ga strela ne more raniti. Ko mu je bilo 25 let, ga je prvič zadela strela. Obleka je na njem dobesedno zgorela, sam pa je ostal nepoškodovan. Nekaj časa pozneje je zopet udarila strela nanj in oslepel je na eno oko. Pozneje je bil zaposlen v cerkvi kot zvonar. Ko je bil nekoč med nevihto v zvoniku, je treščilo tja. Njegovega prijatelja, ki je stal tik njega, je u-bilo, on pa je ostal nepoškodo-
van. Zopet je minulo več let in Caeser Beltran je šel s svojim sinom v sosednjo vas; kar je pridrvela nevihta; oba sta ^e zatekla pod košato drevo. Treščilo je v drevo, ubilo 3ina, drevo je zgorelo, Beltran pa je estal živ in zdrav. V petič je ušel streli lani, ko je treščilo v njegovo hišo.
-o-
$1,700,000 za volilno kampanjo.
New York, N. Y. — Kako | lahko so prišli letos republi-I kanci do denarja v volilne svr-he, se je pokezalo te dni pri obravnavi, v katero je zapleten G. B. Means, uradnik neke pivovarne v Uniontown, Pa. Navedenec je dobival iz zveznih skladišč ogromno količino viške, od vsakega sodčka je računal $200; denar je pa dajal sedanjemu zveznemu blagajniku Mellonu. Pri tej obravnavi je prišlo tudi na dan, da je zvezni blagajnik ali zaklad-TiičUi- prifepfeval V republikanski kampanjski sklad $1,700,-000.
V gostilni.
Gost: "Jaz vas obžalujem, natakar, vi gotovo veliko pre-trpite v tej gostilni." i Natakar: "Da, ali jaz ne jem tu."
Praktična.
On: "Gospodična, tako vas ljubim, da bi mogel vsak trenutek umreti za vas."
Ona: "Kako visoko ste zavarovani?"
MARS BO OBISKAL MATER ZEMLJO.
Znastveniki pravijo, da sta najmanj dva planeta obljudena, namreč Zemlja in Mars. 22. avgusta, 1924 nas obišče Mars, in sicer bo takrat oddaljen od zemlje samo 34,475,847 milj, to je najbližja razdalja med Marsorh in našo zemljo. Kadar je najbolj oddaljen od nas, pa meri ta razdalja 248,-000,000 milj. Vse zvezdarne na svetu bodo ob tej priliki skušale dognati, ako eksistira življenje na Marsu. * Naše zanimanje si lahko razlagamo, kajti življenje in zdravje sta naša največja zaklada. In to ve narava, ki nam nudi v svojem rastlinskem kraljestvu vse, kar potrebujemo za obrambo našega zdravja. Vse primesi v Tri-nerjevem zdravilno grenkem vinu imajo svoj postanek v rastlinstvu. Ta izborni ohra-njevalec zdravja drži črevesje čisto in odprto, pomaga prebavi in povrne zdrav tek. Mrs. Pattie Porter nam je pisala iz Petersburga, Va., 16. junija: "Prepričala sem se o velikih rezultatih Trinerjevega zdravi^ grenkega vina. Počutim se mnogo, mnogo bolje in želim, da mi pošljete še pol tu-cata steklenic." če vam vaš lekarnar ali trgovec ne moreta postreči, pišite na /ose p h Triner Company, Chicago, IIL (Advertis.)
____Li.
Štiri leta? ujetništvu.
Piie Joaip Grdina, Wa«t Park, Ohio.
NA POVRATKU V STARO ' DOMOVINO.
(Nadaljevsnje)
Ogledovanje Dunaja. Beda
▼»led lakote. V ruskem "lager ju."
Lep dan je bil; vsled tega nas je toliko bolj mikalo na sprehod po Dunaju; vse nas je zanimalo. Da je Dunaj v resnici lep, o tem mi ni treba še posebej povdarjati. S posebnim zanimanjem sem gledal cesarsko mesto, o katerem sem že čestokrat in toliko čul. Pri tem sem §e spomnil tudi na znani rek: Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh od-zunaj. /če je rek sploh že ke-daj vel/al Dunaju, velja posebno sedaj; o tem sem se sam in osebno prepričal. V resnici je lepo mesto, toda tudi siromašno glede živil in hrane.
Ko hodimo po dunajskih uli cah, se nam pridruži nek nepo znani mož, oblečen v slabo vojaško uniformo; ponudil sc nam je za vodnika po mestu; gotovo je računal, da je v naših žepih več okroglega kakor pa v njegovem, zato nam je pričel razkazovati to in ono, ter nas privedel v neko kuhinjo, kjer se je potom izkaznic dobilo košček kruha in skledi-co kave, kar je pri kuharju za nas naročil. Prebrisan Nemec je pri tem računal, da bo tudi *on dobil kaj deleža, seveda na naš račun, in res, ni se motil. Ker jc kuhar zahteval izkaznico, smo mu mi predložili naše potne liste. Kuhar se je pri tem oziral na moj potni list izdan od švedskega konzula v Rostovu na Donu, ter nas vprašal, če šc vračamo iz Rusije. Ko smo pri^dili da, smo ^atem dobili kave in kruha, poleg nas tudi oni Nemec; plačali smo mi kajpada; potem je zopet hodil z nami, dasiravno ga nismo silili. čez nekaj časa zatem nas je vprašal, koliko nagrade mu bomo dali zato. ker hodi z nami. Ko smo končno uvideli, da bo za to svoje usiljeno vodstvo morda še kaj posebej računal, smo ga kratkomalo odslovili, ter mu dali vsak par kron za njegovo dosedanjo uslugo; nam ni "cesar v žepu" dopuščal držati si vodnika. Dunaj si lahko sami ogledamo ali v družbi ali posamezno; to je vseeno tudi doslej smo hodili bolj sami, kakor se je komu zljubilo.
Mudivši se v mestu smo v nekem kraju videli, kako so ljudje z veliko slastjo uživali kuhan bob; v dotičnem kraju ni^o bili samo reveži, ampak tudi inteligenca. Tako v čislih ni imel še noben kmet na Slovenskem kuhanega boba kot Dunajčanje* Ni čuda, da se o slovenskem kmetu pripoveduje posebna zgodbica. Ko je šel na Dunaj cesarja gledat, jo je pri tem zavil v restavrant, kjer je naročil kosilo. Misleč, da bo jedel okusno pečenko, se je zelo zavzel ko mu natakar prinese kuhanega ribniškega fižola. Kmet je zatem jezno vzkliknil: "Kaj, tudi na Dunaju fižol jedo?"
Pomanjkanje živeža je na Dunaju, to sc vidi tudi na bledih, shujšanih obrazih prebivalcev. Precej časa smo hodili po mestu ter ogledovali; končno smo pa pričeli ugibati, kje bomo spali, kajti domov še ne gremo danes. Gremo li v Jugoslovanski lager? Ne. To misel smo odklonili. Danes ne gremo tja smo dejali; pojdimo kam drugarfi. Kara? Kaj pa če bi poiskali v mestu Ruski lager, gotovo seju^jaja na Dunaju, menim^jazTra res, v Ruski lager gremo, so naglaslli drugi trije tovarši. Rečeno, storjeno. Toda, kje se nahaja Ruski lager?
Ni nas vzelo dolgo pa smo zvedeli naslov zaželjenega la-gerja, tam nekje t Rossane vojašnici. S poulično karo (tramvajem), se peljemo tja in sicer takoj.
Ni trajalo dolgo, ko smo našli označena kosamo. Ondi službujoči avstrijski vojak t belerdečlm (avstrijskim) znakom na kapi nam pove, da ni več Rusov tukaj, ampak so premeščeni drugam, daleč doli na A. cesti v neke barake. Ker ie nas vojak smatral za Ruse, je nas vprašal, če želimo iti v Ruski lager.' ^Ko smo mu pritrdili da, se je Vojak takoj odpravil z nami da nas pelje v oni lager. Sedli smo torej na cestno železnico, ter se odpeljali k Rusom, kamor je bilo res precej daleč. Ko se pripeljemo že prav na konec ceste, stopimo iz tramvaja in blizu tam zagledamo barake "Ruski la-?er." Nato nas je vojak peljal lo barake, potem pa se vrnil nazaj. Nad vratmi je bilo pihano v ruskem jeziku, da je tu Ruski lager. Stopimo v pisarno; za mizo sedi in piše ruska iradnica Rdečega križa, v ruski opravi kot bolničarka z vši-Mm rdečim križem. Vstopivši / sobo jo pozdravimo (po ru-ko seveda); nato nam ona prijazno odzdravi ter vpraša, kaj želimo. Je li tukaj "Ruski lager?" vprašamo nekoliko v .iadregi. "Da, tukaj je," odvrne zgovorna Rusinja, ter vpra-aa, če želimo ostati tukaj v laserju? Mi smo ji pritrdili, da, nakar has vpraša, če želimo potovati domov na Rusko. Pri tem vprašanju nas je pa zelo zaskrbelo. Ka Rusko? Hm. To je pa lepa. Nam se pri vsem tem stvar ni dozdevala malenkostna, bili smo v zadregi, kako ji naj odgovorimo. Brž se ojunači eden in pravi, da na Rusko iti je sedaj bolj težko, kar nam je tudi ona u-radnica pritrdila; poleg tega vladajo ondi sedaj še tako ža-fostne razmere, da se Bogu usmili. Rekla je, da odpravlja svoje transporte preko Teme-švarja in čez Rumunijo; kateri pa ne žele sedaj v Rusijo, tem izdaja na željo španski konzul potrebne" listine, s katerim za-more svobodno hoditi po ozemlju bivše Avstro-Ogrske ali Nemčije in si poiskati primerno delo. V teh državah so sedaj tudi ruski potniki svobodni. Na obširno pojasnilo smo ruski uradnici sledeče odgovorili:
"Bomo že uvideli; morda tudi mi zaprosimo za tak potni list pri španskem konzulatu."
"Ako želite tak potni list imeti, morate kako uradno rusko spričevalo pokazati, ali spričevalo od gospodarja kjer =tte delali kot ujetnik; brez/tega vam je nemogoče dobiti potni list. Dalje se morate dati tudi slikati, da vašo sliko overovijo in pritrdijo na potno listino; šele na ta način lahko potujete kamor hočete."
Nato je zapisala naša imena, ter nam naročila naj se zglasimo še v drugi pisarni pri Avstrijcih v svrho prenočišča in hrane. Mi smo sc zatem prijazni Rusinji lepo zahvalili za pojasnilo, nakar smo odšli iz pisarne glede prijave prenočišča, kar je bilo tudi kmalu vse urejeno. Nek avstrijski narednik nas popiše in nato nam razdeli karte za kruh, kavo>in obed; velel nam je, da naj si v oni baraki izberemo posteljo, kakoršno hočemo, saj jih je doflti na razpolago. Nato se podamo v barako, kjer je bilo nekaj Rusov. Na svoje veliko začudenje zagledam med njimi onega Rusa, ki sem ga videl prej na vlaku," ko je pravil, kako tihotapi in veriži kot vojni ujetnik. 2e od daleč se je smejal ter vprašal po kaj da smo prišli.
"Prišli smo tudi sem; čemu pa ne?" mu odgovorim.
"Dobro, dobro, čemu bi pa tičali vedno v enem kraju?
Kolikokrat sem že jaz šel med druge. Prepotujmo nekoliko svobodno, saj so nas dolgo mučili in izlemali; vas v Rusiji, naq pa v Avstriji," odgovori |tus. — Nato smo odložili svojo ropotijo, nahrbtnike in drugo; potem smo dobili kruha, nakar smo se podaH zopet v mesto, pustivšl svoje stvari v baraki.
Isti večer smo šli spat v ono barako med Ruse, kjer smo se prav dobro odpočili v družbi nezaželjenih gostov: uši, dunajskih in tudi naših lastnih. Pa kaj se hoče? Potrpeti je treba ž njimi; saj dolgo nas ne bodo več obirale; le še nekaj dni imajo lahko to veselje do nas, ko pridemo domov, se jih bomo pa za vedno otresli.
(Dalje prihodnjič)
o-
KAKO SE JE ZVONAR JANKO ŽENIL?
Avg. Senoa. Poslovenil Mihatov.
' (Konec)
"Vem."
"Pojdi ti z našim topom pred Sisek."
"Ne grem."
"Zakaj ne?"
"Ne grem. Pojdite sami."
"Dobro. A naša koža?"
"A moja koža?"
"Damo ti zlat cekin, kajne, bratje?"
"Damo ti ga!" pritrdijo vsi soglasno.
"Ne grem," odvrne zvonar.
"Damo ti dva cekina." .
"Ne grem!"
"Pet!"
"Ne grem."
"Deset!"
"Tudi za deset cekinov ne grem."
"Ali 3e mar bojiš?"
"Vraga se bojim. Ampak šel bi . . ."
"Za koliko?"
"Za Marico Celiničevo."
"Aha," vikne zbor, ki mu ob . teh besedah postane vse jasno.
"Oho!" vzklikne ves jezen Celinič, "na vrbi ne rastejo hruške."
"Pa si kupite hrušk od Turka pod Siskom," odvrne zvonar.
"Dajte Marico, mojster," ga nagovarja sodnik.
"Ne dam je," se otrese Celinič.
"Daj jo ,daj!" ga prosi Gradnej, "daj jo za občino, za Zagreb."
"Ne dam je.in je ne dam!"
"Daj! Daj! Daj!" ga prosi ves zbor enoglasno.
Celinič se je od jeze penil, brisal s rokavom pot s čela, potem pa jc zaklel in rekel:
"Za vraga — pa jo bom dal! Toda samo pod tem pogojem, da pohiti Zvonar Janko pred Sisek in nam cel top nazaj pripelje. Tedaj naj postane njegova moja hči Marica, ker gre za obč*ii blagor. Vrag ga vzemi!"
"Tako je!" reče sochiik.
"In prav je tako! Amen!" pritrdi ves zbor.
"Zdaj pa pojdem, "hvaljen Jezus!" reče zvonar in se pokloni.
Mestni kmetje so še tisti dan prepeljali stari top k ba-novi vojaki pred Sisek, na topu pa je celo pot sedel zvonar Janko, pokrepčan z blagoslovom Marice Celiničevo. *
* m
Bilo je 25. junija, leta 1593 po rojstvu Sina Božjega. V Zagrebu je mrgolelo ljudstva, tujega in domačega, z orožjem in brez orožja, glava pri glavi! Od Siska je došel tudi gospod ban. Slava mu do nebes! Na Griču je zopet zboroval mestni zbor; tu so bili tudi sodnik in Štefan Svastovič, Tomaž Grad-naj, notar čenči, v kotu pri peči pa je od jeze pokal cehovski mojster Nikola Celinič, pred zborom je namreč staf zvonar Janko.
"Kako je, Janko?" ga vpraša sodnik. "Dobro, gospod sodnik."
"Si li bil pri Sisku?"
"Bil sem, Bog mi je priča."
"Kaj pa top?"
"Doli na dvorišču je, v blatu in na starem mestu," se nasmehne zvonar.
"Pa poslušajte," govori dalje zvonar. "Slavna gospoda, še zdaj sc mi roke tresejo, mislil sem, da je že napočil sodni dan. Staro železno mrcino smo pripeljali pred Sisek. V žep sem si brž nabasal smodnika, vzel v roko gobo, kremen in netilno palico, čudo božje! V Sisku $o bili duhovniki, onstran Kolpe Turki pogani, za Siskom trdnjava šotorov, o katerih so bili naš gospod ban Tomaž Erdodi in naši Hrvatje, gospod general Auersperg in njegovi železni švabi na konjih. Ali mislite, da so se jih pogani ustrašili? še zmenili sc niso zanje. V svoji sredi so imeli generala Hasana, živega vraga. Ta je zamahnil 3 konjskim repom Ih bolni so začeli grmeti, kakor da prihaja nevihta in udarili so na naše z divjim krikom. Moj Bog, grmelo je kakor pri procesiji v Kurji vasi. Naši so se grmenja ustrašili. Turčin pritiska, a. naši se polagoma umikajo. Brrr! to je grmelo in se bliskalo, da ni bilo opaziti ne solnca ne lune. Pa glej ga, Jurko, vraga! V usodepolnem trenutku priskoči z desne gospod Auersperg s svojimi švabi, gospod ban pa z leve; udri, bij, beži, smo vsi hkrati vpili, da se" je zemlja tresla. Udarci obrezanca, da se bo napil Kolpe za poslednjo žejo in za krst. Po Kolpi je plavalo toliko pa-ganov, Ba je ni bilo mogoče prebresti. Tudi general Hasan je dobil svoj del na glavo, da ga niti vrag ne bo zbudil. To jc. junaštvo Ihslava! Kajne, 'gospodje? Pred Siskom ni več Turkov, 'zato pa vi zahvalite Boga, da živite, ker vi ne veste, kaj je turški strah." "A ti pa ^eš?" ga vpraša
> • >" »• * • vri .iti . (v «	-. • 11»'
"Vem pra(y dobro. Treslo me je ko mrzlica."
"Kako pp,,se ti je godilo?" vikne Svastoyič.
"Kako se ,ti je godilo?" povpraša tudi (Jradnaj.
"Kako? mTako! Dober je strah , komur ga jc Bog dal, sem si rekel., Janko, tj si čevljar. ne prodajaj prezgodaj svoje kože, saj ni treba, da bi hi bil prvi. Svoj zagrebški top sem postavil pred jamo, nabasal vanj smodnika in ga napolnil s kamnito krogljo. Zdaj naj pa le pridejo Turki, od strahu bodo popadali. Ko so se po polju semtertja metali in pehali, sem jaz sedel za topom v jami in nestrpno čakal Turka. Res je prišel, a je tudi zbežal v Kolpo. Ampak za vraga, sem si mislil, sramota bi bila, če bi se ne oglasil zagrebški top. Zažgem, šek, pok, naravnost- v Turke! Zagrmelč je, kakor da se nebo podira, moj top pa se je prevrnil liki pijana klada. In poslušajte čudo: Naš starj top je zadel naravnost v sredo velikega bobna, ki so ga peljali s sabo bežeči Turki. Sedaj niso mogli več razbijati in grmeti. Zato so se iznova razsrdili in obrnili naravnottt proti meni.Toda jaz nisem tako neumen, da bi si dal za tak nič odrezati glavo, zato »em si rekel: 'Janko, skrij se v grajo in bičevje. Rečene, storjeno!" Turki pa so medtem zabili v luknjo topa lesen klin in bežali dalje v Kolpo. In tako smo zmagali mi. gospod ban Erdodi, Auersperg in jaz. Top sem vam nazaj pripeljal, glejte doli v blatu, aato pa vi zdaj izročite meni Marico."
"Ii te moke ne bo kruha," zakliče CeKni*.
"Zakaj ne?" vpraša sodnik.
"Zato ne, slavna gospoda," kriči Svastovič in skoči na noge, "ker top ni eel. Turki so vanj zabili klin, zato ni za nobeno rabo več. Janko je vrnil ničvredno blago, aato ne more
dobiti Marice."
"Tako je!" pritrdi ves zbor enoglasno.
"Protestiram," reče Grad-naj in maha z rokami, "protestiram, rekli ste, da n$f Janko pripelje eel top na^aj. . Ali morebiti ni cel? 'Je, in Se več kakor cel, ker je za tisti železni klin, ki so ga vanj zabili Turki, težji. Zato pravim: 'Janko mora dobtii Marico.' "
"Tako je!" pritrdi iznova ves zbor.
"Tako je! Amen!" ponovi sodnik, "Janko dobi Marico in tistih deset cekinov, ki smo mu jih obljubili. Janko je zaslužen Zagrebčan."
" Zavraga! Pa naj jo vzame," prasne debeli Nikola Celinič.
Da, Janko je in ostane junak, zato dobi Marico, deset cekinov in javno pohvalo od mesta. Stari Celinič se je od radosti in ponosa tolkel po trebuhu in smeje rekel:
"Vidiš ga, vidiš, prokleti topničar! Mislil sem, da mu Turki zagotovo odrežejo glavo, a glej, nazadnje mi bo Janko prinesel še vnuka k hiši."
"Ha, ha," se nasmehne Marica, "vidiš, top je kriv, atek. Ali ti je žal?"
"Vraga mi je žal!" se otrese čevljar. "Hvala Bogu, da so ga Turki zabili."
"In da sem jaz med tem v grapi sedel," pristavi Janko.
Ob strani Marice je Janko dolgo in srečno zvonil s stolpa sv. Marka, posebno slovesno pa je zvonil, ko se je zmagovita hrvaška vojska izpod Siska vračala v Zagreb. Veliki mestni zbor je precej nato poročal kralju o stroških, ki si jih je naprtilo mesto — proti navadi in postavi — za bitko pri Sisku. Hkrati je veliki mestni zbor tudi fenoglaeno zahteval, naj kralj nemudoma pošlje z Dunaja "topničarskega mojstra," da bo iz topa izvlekel turški klin, ako ga pa ne pošlje,' ptftetfi ne "bo prispeval Za greb za bodočo vojno ne konjenika in ne pešca in ne topa. Ali je kralj poslal naprošenega "mojstra?" Nevem, ker je, žalibog, ravno zadnji list iz kronike iztrgan. Jaz sam pa sem videl stari železni top, ki leži v blatu grajskega dvorišča in povsem se mi dozdeva, da je to pravi nesrečni top srečnega zvonarja Janka Do-brilovičfc.
NA PRODAJ
Naprodaj je modema hiša s petimi sobami in široko loto, vse z drevjem nasajeno. Prodam tudi pohištvo in vse orodje, kar se ga rabi in več kokoši, starih in mladih.^Vprašajte za pojasnila in ceno pri lastniku:
Anton Barbich, 119 Raub St.
Joliet, III.
HARMONIKE
Predno se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdelovai-nicl harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugi, kateri so že naročili.
LUBASOVE harmonike imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah.
Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor tttdi popolna zaloga roi in plošč.
Pri meni boste dobili vsak muzikslični inštrument, mali aH veliki, za *nfzko ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music House,
^LFmAND.^ HK?"
ZASTAVE, BANDERA, REGA LUK in alato znake sa društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Haaalin Ave. Chicaga, IIL
IMATE LI TRAKULJO?
Njena znamenj« go:
Ako imate vi traknljo. ako »te en izmed stoteriV ki imajo vsebi teta parasita. upa* mo, da bodete imeli tudi davoU rasuma. da ae ga reiite. predno vam uniči vai« zdravje, predno se urinejo druge neredno«'i v va*. ki is navadna posledica vsled pomanjkaaju dovolj redilnih »novi. Ko ae vam to enkrat pojavi, kar mora priti prej ali alej potem ae Je telo tetko ozdraviti. Zdravniki u trjujejo. du j« selo teiko a gotovostjo določiti. če imate trakuljo ali ne. Vam pa lahko kar povedo ie imate je-terne. obistne, srčne a!i druge napake. Ko le govorimo o trak ulji. je to tfa.nopopioratc samo videti obra* otroka v katerega livotn sebi šmeino za mnoge, vi je iivela trakulja za nekaj meaeccv. Imeti trakuljo pnmenja toliko. Kot prenehati jenti. Trakulja poire vae re dilne anovi is vaie hrane, ki bi imela hiti aa vai iivot in vam dati dobro avcio kri. Prava znamenja ao drobci trakuije v odpadkih. Podobna znamenji ao: omotica, slab tek. zguba teie, smrdljiv dih, rumena koša. bolečine v delih teleaa. hrbtu in no-gah, plazenja v trebuhu in ielodr«. ki ae včasih vsdiguje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne sa iivljenje, nobene ambicije in je melanholičen. ielodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevi-čni napad se tu in tam pojavi vslrd trakuije. Pripetilo se je eelo. da je trakulja zlezla v sapnik in sadavila bolnika. Reiite se trga parazita predno vas umori. Reiite ae tega parazita predno vas umori. Samo po-Kebi je razumljivo rediti trakuljo vedoč ali ne vedoč. je metanje stran hrane. Vi ne morete nikoli preveč plačati, za se reiiti tega parazita. Ko se tega reiite, bodete kot novo rojeno dete. Bolje je plačati za dobra zdravila, kot da morajo vaii sorodniki plačevati sa vai pogreb. Kvarite najboljša zdravila. ki ae dobe za denar. Naročite ei dovolj Laataa ie danes za $10.48 iu ne odlagajte na jutri, ker zna biti ir prepozno. Karkoli storite n* kupujte eenih ponaredb. do)>i-a zdravila pa stanejo denar, eena samo ikodu-jejo. Laatan se prodaja edino le |>ri: Laul Med. Co., 145 Lasa I Bldg.. Box 963. Pittsburgh, Pa. Ni Ikodljivo tudi če nimate trakuije. Za zavarovanje zavoja priložite 26 centov več.	(Advertisement 1.)
DOMAČA ZDRAVILA.
V zalogi imam jedilne dišave, Kaajpovo ječmenovo kavo in importijana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Kaajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem ja aakratko popisana mika rastlina za kaj m rabi.
IMPORTIRANE KOSE
IN DRUGO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
K Me la garaatiranega Štajerskega jekla t rinčkom aa vijak. 24. 2«. 2*. in IS palcev
dolge ...........................IS.SS
S koa s rinčVi po____l.TI
Srp »a klorati ......................— .90
K lepilno orodje __________ . ,, .- 1.21
Braani kamen "Bergamo" __ .80
Motika ___________________ .90
Kibeien aa repo, a t noleua _ 1.10
Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnin« prosto.
MATH. PEZDIR
Box 772. t: City HaH Sta. N«w York, N. Y.
JOS. KLEPEC
laaaraaca, Real Eatat«, lami, 215 N. Chicago St (Nad W«riwortk 5 & 10c prodajalno). Phone 5768. JOLIET, ILL.
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec.
817 East C. St. Pueblo, Colo.
Jr
-^
Jeli vaša navada hraniti?
Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline so za dosego napredka in zboljšanje življcnskih razmer neobhodno potrebne. Ako šc niste pričeli hraniti, ne odlagajte dalje temveč pričnite šc danes in uk>-žite Vaš denar pri solidni domači banki na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
kjer Vam prinaSa 4% obresti na leto in jc sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno.
Zastopstvo vseh prekmorukih parobrodnih prog.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York. N. Y.
. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
? Ali že veste ?
da jc slovenska katoliška tiskovna drnžba EDINOST kupila NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
in istega sdruiita s listom
"EDINOST"
Novi Ust a« sedaj imenuje "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST"
in izhaja po itirikrat na teden.
C« hočete biti dobro poučeni o delavskem gibanjtf in razmerah, tedaj čitaj-te "AMERIKANSKECA SLOVENCA IN EDINOST," ki .ahaja dnevno itirikrat na teden in prinaia raznovrstne delavske, gospodarske in potPičn« članke. Prinaia najnevejie vesti in je pravi boritelj zatiranih delavcev. Stane letno aamo S4.O0.
POŠLJITE NA "AMERIKANSKECA SLOVENCA IN EDINOST" Si.00 IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA POSKUSNJOl
"AVE MARIA"
Je edini slovenski naboini list v Ameriki. Ithaja dvakrat na meeee. Prinaia najlepše naboine članke ia raznotere zanimive lepe naprave. Kjer Di flovenakega duhovnika je U list pridigar rojakom v naselbini. Letno stane aamo 12.60.
POŠLJITE NA "AVE MARIA" Sl^S IN PREJEMALI BOSTE LI3T POL LETA ZA POSKUSNJOl
KNJIGARNA "EDINOST" JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. PIŠITE PO CENIKI

Tiskarna "EDINOST" Ja danes edin* (lovenska katolUka tlakama v Ame-ladsluja vaa tiskarska dela ia se priporoča katobikias druitvaa
riki.
Za pojasnila pUite na:
"Amerikanski Slovenec in Edinost"
184» WEST 22nd STREET.
CHICAGO. ILL.
Lično in poceni!
Cenjena društva, trgovci ia fosamesnlki, kadar potreba-
Ste kakoritnekoli vrata tiskovin«, obrana «f	a« aatv«.
slevsaska na i jako tiskarna v Amarlkl
"AMERIŠKA DOMOVINA"
C11T St. CWv Ave. Ckvalaai, 6.
Pri nas sta sigurni, da dobita jako lične tUkovitM, p« aH-
Sevei ovj<*irtrav.|,i vzdržujejo 1 ; .zdravje v dhizinah.

VV. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOVVA
GLASILO K. S. K. JEDNOTE,
16. JULIJA, 1924
>
Kmalu na to sta se čudila Blaž in France zopet krasnim metuljem, ki so jima prileta-vali naproti.
"Takih pa ni pri nas," reče France.
"Mislim da ne," potrdi Blaž.
Toda zmeraj nista potovala tako brezskrbno, kajti oglašati so se začele tudi divje zverine, katerih je po braziljan-skih gozdih vse polno. Tudi sta se spomnila, kaj sta slišala praviti o velikanskih kačah, ki se nahajajo v Braziliji. Misel na kače ju je napolnila z nekako grozo, in želela sta si, da bi se jima posrečilo,_ priti že na piano. Opazovala sta torej poslej nekoliko manj pozorno vse to, kar se je prikazovalo njunim očem, in pospešila sta svoje korake, dasi je bila pot težavna in sta le s trudom prodirala skoz goščo naprej.
Naredila .«$e je noč, predno sta si želela. Strah pred divjimi zverinami in kačami jima ni dal zaspati.
"Da bi le že zopet dan bil," vzdihoval je France, premeta-jo& se sem ter tja po trdih tleh. "Po dnevi je človek vendar malo bolj brez skrbi."
"E, kaj bi se tako bal," ftd-vrne Blaž. Straha pa sam ni imel nič manj, kakor France. Posebno bal pa se je kač, akoravno doslej še nobene nista bila zalotila. To pa zato, ker je bil sli$al nekdaj, da si največja kača, takozvana boa, ki je čez še*>t metrov dolga, išče najraje po noči hrane.
še le proti jutru sta bila malo zadremala, a ne za dolgo časa. Komaj se je bil naredil do dobrega dan, sta bila. že zopet po koncu in pripravljena na pot. Marsikaj nenavadnega se je pokazalo še njunim očem, a zanimanje ju je minevalo bolj in bolj. Vsled pomanjkanja, ki sta ga trpela navzlic temu, da sta imela nekaj hrane s sabo, sta se čutila kmalu trudna in slaba, in čim delj sta hodila, tem bolj poparjena in brezupna sta postajala.
Dalje »ledi. -
stlti v takih voiičkih dali časa, ker so pogosto trdi in neudobni.
Kot ie omenjeno, ne morejo matere pogosto dojiti svojih otrok ter jim morajo vsled tega nuditi kako drugo hrano. Dobro čisto, sveže kravje mleko, primerno zemštfno z gotovo množino najfinejšega sladkorja in s primerno množino vode nudi to nsdomestilo za materinsko mleko. Najfinejšo mešanico izbranega mleka in najboljšega sladkorja dobite lahko pod imenom Bordenovo Eagle Brand Mleko. 2e tri generacije so se ameriške matere zanašale na to sijajno mleko. Prehranjajte svoje otroke soglasno z navodili, kajti mleko je najbližje nadomestilo materinskega mleka.
Bordenovo Eagle Mleko prehranja danes številne otroke, kojih stariši so bili vzrejeni z Eagle Mlekom in kojih stari stariši krog leta 1860 in 1870 so bili istotako prehranjeni s tem mlekom. če pomislite, da so Bordenovo Mleko rabile tri generacije in da se gs poslužuje stalno več in več ljudi, mora biti v tem gotovo vzrok. Ta vzrok pa je, da se je izkazalo to mleko zadovoljivo in varno ta tako doigo dobo in da mu ljudje zaupajo.
Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo.
(Nadaljevanje)
' Vsled tega počakovanja je preteklo morda pol ure, predno sta bila pri luknji. Blaž jo odmaši, poskusi, za koliko jo je treba še razširiti, potem pa začne zopet rezati s svojim slabim rezilom, katero je bil prinesel še z doma s sabo in je je imel vedno skrito v hlačnici.' A ta večer mu delo kar ni šlo od rok. Kolikor bliže je bil svojemu smotru, tem bolj se je bal, da bi mu ne izpodletelo, in tem manj poguma je tudi imel. Kmalu se mu je zdelo, da se rezanje nocoj bolj sliši, nego se je sicer, kmalu zopet, da črnci nemirneje spe, nego so spali druge večere. Vedno in vedno je prestajal ter prisluškoval.
Francetu pa je šlo to prepočasi. Krepko prime za trhlo žaganico, na kateri je pilil Blaž, ter nakrene. Hrestl, in dober kos žaganice je bil od-lomljen.
"Ježeš Marija, ali si nor-čev?" vzklikne Blaž nevoljen, a s pritajenim glasom. Med črnci pa se začne živahno premetavanje, zehanje in hrkanje. Brez dvojbe jih je hrup, katerega je bil povzročil France, zmotil v spanju. Eden od tistih, ki so ležali v obližju, je skočil celo po koncu in si začel meti oči. Blaž in France pa sta se vlegla ob luknji in se nista ganila. Strahoma sta pričakovala, kaj bode ukrenil črnec. če bi bil začel klicati, bi bila izgubljena najbrž za večno. Bili so mučni trenutki to, ko sta ždela med upom in strahom. črnec je stal precej dolgo ob svojem ležišču ter vlekel na ušesa; a ko ni zapaail ničesar, se je zgrudil zevaj e zopet na slamo.
Blaž in France si oddahneta, vendar pa sta še dokaj časa tičala pri tleh. Naposled reče Blaž:
"Pojdiva zdaj v božjem imenu."
Oba se prekrižata in drug za drugim zlezeta skoz luknjo. Ko sta bil azunaj, reče Blaž:
"Zdaj morava še do kuhinje. Okno je tam zmeraj .odprto, in lahko nama bo dobiti toliko, kolikor potrebujeva za prvi čas. Dosti itak ne moreva jemati s sabo."
Dospela sta srečno v kuhinjo in kmalu sta imela toliko kruha, da se jima ni bilo treba bati lakote nekoliko dni.
"Zdaj pa le proti gozdu," veli Blaž. "Tam je najino pribežališče."
In skoro v tek se spustita proti strani, kjer sta navzlic precejšnji temi, ki je vladala ta večer, razločevala gozd. Bila sta kmalu pri gošči. Globoko se oddahneta, in okoli srca jima postane lahko, kakor bi se jima zdaj ne bilo ničesar več bati. Toda kmalu se ju lotijo resnejše misli. Po gozdu hoditi je bilo težje, nego sta si prej domišljevala, kajti bilo je med drevjem tako temno, da nista storila niti stopinje, da bi ne bila zadela ob kaj. Blaž je bil vzel v kuhinji pač tudi vžigalic s sabo, ali teh ni smel porabiti, ker se ni vedelo, kaj ju še čaka.
"Tukaj ne prideva nikamor," vzdihne France, ko sta se nekaj Časa motala sem in tja. "Bolje bi bilo, če bi bila bežala ob vodi; tam je vsaj po nekaterih krajih malo ravnine. Iskali naju bodo pa tukaj tudi; nikar ne misli, da naju ne bo-
UNIČUJTE MUHE SEDAJ!
Ena sama spomladanska muha naredi do jeseni nevrjetno veliko zalego muh, nič manj kot 5,596,720,000,000. Muhe in komarji pretvarjajo vaše kuhinje, sobe, spalnice, delavnice in urade v pravcate mučilnice. Muhe z okuženimi nogami so bolj nevarne kot kače, ker razna-šajo poletno kofcro, jetiko in druge nevarne bolezni.
SPRAT TRINEJTS FLI-GASS uniči muhe in komarje na mestu. Je povsem neškodljivo sredstvo za ljudi in živali, brez barve in brez smradu. Naprodaj v lekarnah in pri trgovcih zdravil. Cena 1 pinta 75c; škropilna priprava 60c.
-COUPON-G. C.-
POSEBNA PONUDBA. Veljavna »mo u enkrat s tem kuponom. Odreiite ta kupon, priloiite »1.00 in pošljite r> na Joseph Triner Com-panr. lili So. AaMand Ave.. Chicago. 111.. in bo«Le prejeli r. obratna poito en pint Trinerjevega "FU-Gaaa" a i kropil no pripravo, poitnina bo p laja na.
ValellaM_______________________
ZA SLABO PREBAVO
pomanjkanje teka tsr splošno oslabelost, , vzemite
SEVERA'S BALZOL.
Važno, pametno in
pravilno
Splošne tonika za moške i ženske.
Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
Cena BO in 88 etatn.
Vprašajte svojega lekarnarja.
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donaša jo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko kamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje.
Prva slovensko-hratska
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
1818 W. 22nd Si, CUesge, IIL
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu svete mleko, dobro sladko, ali Ušle emetsne, (Creara) sli okusno, doma narejeno assafe Blltter, oglasite s« f noji mlekarni.
Jaz prodajam mlako, ki je psstsrill-i i rano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je prej* natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da j« naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokop rejenren.
Mleko rsfcvažam po hišah točne vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila sS tople priporočam
FRANK GR0LL. .
tst il.,wito4rv«t»kl mlekar
1818 W. IM 8t- Cblcee«. nt
A. C. ALLYN & CO
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Materino srce, je vedno pri otrocih.
Materina zvestoba se zbudi vsako jutro.	.
Dobra mati ne reče: "Ali hočeš?" marvef: "Na, tu imaš!"	*
Mater povsod spoznaš. Mater more čjovek izgubiti, a ne zopet-dobiti.
IMAM V ZALOGI U NAD 12 LET
otroško zdravj r
[ oskrba mmehnsra [otooSkecazpravja
Eftablished 1857
tri in itiri-vrstne, dva, tri ln štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatiCne in pa kovčeke. Harmonike so najboljšega dela in opremljene ■ zaporo za zapreti.
Imam v zslogi tudi le rabljene harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih censh.
Imam v zslogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $1.25 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih conah. ••	«.> . -
ALOJS 5KULJ, 128 Epsilea PL. Breokljn. N. T.
VARNO PRED TATOVI,
IU f Ako ste na potovanju, morate | biti zelo previdni pred žepnimi ta-|tovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke n£ more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne boste kesali.
Premoženje te banke znaša 112.000.000.00
NOV NASELNIŠKI ZAKON.
Po novem naselniškem zakonu so gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejšnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne ns mene za pojasnila in potrebne spise. Rojski v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer in ob nedeljah pa na domu, 206 — 57th St.
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 E. 62nd ST.
Odprto dan in noč
Telefon: Randolph 1881
Blaž ni vedel na to kaj odgovoriti. Izprevidel je sam, kako nevaren je njun položaj. če se jima ne posreči do jutra storiti primerno dolge poti, potem sta izgubljena, to
ANTON ZBA4NIK,
Javni notar,
20« BAKEWELL BLDG. (Nasproti sodni je)
PITTSBURGH, PA.