74, številka* BWT Posamezna številka stane 10 v. Maribor, dme 17» septembra 1917« Letnik IX, Naročnina listu: — Celo leto . . K10-— Pol leta , . . , 5-— Četrt leta . . , 2 50 Mesečno. . . „ 1'— Zunaj Avstrije:---- Celo leto . . „ 15-— Posamezne številke — 10 vinarjev. — Ins er ati ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6redne petitvrste: pH večkratnih oznanilih velik — popust — „Straža** izhaja v pon* deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravniStvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Meodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Mainovijia poroda Za združenj e Jugoslovan© v, Obmejne Slovence, Štajerce in Korošce, navdaja veliko veselje, 'da so se vse slovenske stranke na Kranjskem zjedinile in skupno podale to-le izjavo: 1. Podpisani zastopniki Slovencev i iz j avl jamo , da se solidarno pridružujemo državnopravni deklar raciji 'Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1, Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodločnost našega naroda le na načelu z-druženja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna, na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da se čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikokrat posvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom. 2. Prav tako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža, Benedikta XV. Ce države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, začrtane v njegovi noti, tedaj smo prepričani, da se bo skoraj med narode vrnil mir res trajen in blagonosen v srečo narodov in držav. Vojska pa je tudi jasno pokazala, da mora na mesto sile stopiti pravica. Ideje o raz-oroženjii, o svobodi morja, o razsodiščih, o pravičnosti nasproti težnjam narodov, so zmožne započeti novo dobo človeštva», ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboroževanja, marveč v mirnem delu za pravi kulturni napredek. Ob enem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje naš ga vladarja,, ki vse meri na to, da bi se Čimpreje končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru in nove lepše bodočnosti. V Ljubljani, dne 15. septembra 1917. Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoško! ljubljanski; prelat Andrej Kalan, stolni kanonik; dr. Josip Gruden, stolni kanonik. Za slovensko Ljudsko stranko: Dr. Ivan Šuster-š i č, tč. načelnik stran ko. Za Narodno napredno stranko: Dr. Ivan T a v č a r, dr. Karel Triller. Za Slovensko katoliško delavsko demokracijo: Mih Moš k e r c, Franc Vidi e, Anton Žnidaršič. Kajnonji« »atrijsko «rada® porošilo, t 'TTC' 7W •' .-'■w'.- - ■ Dunaj, 16. septembra. Italijansko bojišče. Južno od Sel a ob Soči so se italijanski sunki izjalovili. Na, južnem ozemlju gorske planote Bajnši-ca —Sv. Duh je sovražnik ponovna napravil svoje poskuse, da bi predrl naše postojanke. Naše čete so v srditem boju iz bližine obdržale nadvlado; Italijani so bili vrženi nazaj. Pri Gorici in na K r a Š k T gorski planoti artilerijski ogenj. Weksrl© © jugoslovanskem vprašanju. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je v svojem nastopnem govoru v ogrskem djržavnem zboru razpravljal tudi o stvareh, ki se avstrijske Slovane direktno tičejo. Wekerle je rekel glede državnopravnih prizadevanj avstrijskih Slovanov: Zbornica naj mi dovoli, da se bavim na kratko z napadi, bolje rečeno: sanjami, naperjenimi proti integriteti naše domovine. Ta, iz krogov posameznih avstrijskih politikov izvirajoča prizadevanja, obsojam v državo sanj, ker nimajo na ozemlju dežela o-grske krone nobenih korenin in bomo tudi skrbeli , da jih ne dobe; drugič zato, ker nimajo nikake zaslombe na kompetentnih mestih in sicer kakor se ob sebi razume, niti na najvišjem mestu, niti ne pri še drugih merodajnih avstrijskih vladnih in drugih političnih krogih. Dasi je prav po mišljenju Nj. Veličanstva izključeno, da bi diovolil kakor&nokoli premembo dua-listične oblike monarhije, sem povodom svojega imenovanja dobil izrecno zagotovilo, da v Avstriji na razpravi stoječa vprašanja o narodni avtonomiji ne morejo imeti na nedotaknjeno integriteto §ve'te ogrske krone ne neposredno, ne posredno nikakega upliva. Da, čeprav to ne spada v naš pravni delokrog, sem tako od Nj. Veličanstva kakor tudi odi merodajnih politikov, ki stoje izven vlade, dobil informacijo, da bodo pri eventualno dovoljenih avtonomnih pravicah merodajne sedanje meje kronovin. Ker avstrijski kazenski zakoni ne dajo sredstev za kaznovanje dejanj proti integriteti sv. ogrske krone, tako da mere avstrijska vlada taka prizadevanja le zavračati , dočim omogoča naš kazenski zakon kaznovanje prizadevanj proti integriteti avstrijske države, bodemo .morali pri naših prihodnjih pogajanjih sprožiti v-prašanje, da se ugotovi za podlago načelo reciprocitete Kar se tiče našega razmerja z deželama Hrvatsko in Slavonijo, stojimo strogo na. stališču zak. člena XXX. iz leta 1.868. Ne spoštujemo samo pravic Hrvatske in ne izpolnjujemo le njene, na tem dogovoru sloneče želje, marveč pospešujemo, v kolikor to spada v naš delokrog, tudi njena kulturna prizadevanja, njeno narodno ojačen j e in želimo pospeševati s posebno skrbnostjo njene industrijalne in trgovske interese. Odkritosrčno hočemo podpirati njeno, v zakonu utemeljeno željo, da se ji zopet pridruži Dalmacija. Mislimo, da najdeta naše tako označeno stališče in naše na popolnoma enako bratsko postopanje mereče prizadevanje toliko bolj pomirljivo sprejetje, ker želimo pri novi orijentaciji naše armade, ki se more seveda zgoditi šele po vojni, pri naših narodnih zahtevah, honorirati tudi hrvatsko narodno na-ziranje. Ministrski predsednik Wekerle se sklicuje za svojo trditev, da je dualizem nedotakljiv, na krono, na avstrijsko vlado in na merodajne politike. Kar se tiče krone, vemo, da postopa krona popolnoma konstitucionelno. Kadar bodo prišle vlade z novimi programi, tedaj šele se bo lahko go-y o r i 1 o o stališču krone. Kar se tiče avstrijske vlade, nam je zelo ljubo; vedeti, da je Seidler prej nego avstrijskim politikom naznanil ogrskemu ministrskemu predsedniku, da je načelni nasprotnik jugoslovanske in tudi Češke deklaracije. S tem je kolebanje v naših političnih krogih med oportunizmom in radikalizmom izključeno. Jugoslovanski politiki je pod Seidlerjevim kabinetom pot jasno začrtana. Kar se tiče sklicevanja Wekerlovega na „merodajne politike“ izven vlade, od katerih je dobil informacijo, da bodo pri eventualno dovoljenih avtonomnih pravicah merodajne sedanje meje kronovin, je to dokaz, da Wekerle naše notranje razmere prav slabo pozna. Saj bi tudi krepke volje avstrijskih slovanskih narodov po narodnem ujedinjenju ne mogel imenovati „sanje.“ Wekerle bi storil boljše, da bi skušal orientirati madžarsko1 ja v. -n ost v nam in ne ge/manstvu prijazne m s m i s 1 u. Da Madžari v sedanjem trenotku delajo z germanofilsko politiko veliko napako, bodo spoznali v svojo nesrečo prepozno. Tujci mm delu. Gornja Radgona, 14. sept. ' Se le pred kratkim semkaj došli ^redstđfnit sodišča, deželnosodni svetnik dr. Watzulik, zet ptujskega Ornika, je, kakor njegov tast, popolnoma prevzet vsenemškega duha in temu primerimJeWudi njegovo delo. • V- - \ Slovenščine noče poznati, le z jezo in nevoljo izgovori v najskrajnejši potrebi kako slovensko be-seuo. Sodnijski dopisi občinskim in drugim uradom so samo nemški. Ali ta gospod morda misli, da je v Nemčiji ali pa dela to namenoma, misleč, da bi germaniziral naš okraj? Zato je prišel pač mnogo prepozno! Ravnokar so dobili vsi občinski uradi tega okraja samonemške dopise, v katerih jih prosi, da bi mu priskrbeli za sodišče vsak po en seženj ali pa vsaj pol sežnja drv. Gospod dr, Watzulik naj v« zame na znanje, da na, to njegovo prošnjo ne bo dobil od nobene slovenske občine niti polena. Ako hoče imeti uspeh, bo se že moral ponižati in priti s slovenščino. Vsak urad naj vsak nemški dopis nerešen vrne in zahteva slovenskega. Uradi so za nas, ne pa mi ,za urade in ker je okraj samoslovenski, se mora tudi urad po tem ravnati. Kaj pa bi reklo ljudstvo n. pr. na Gornjem Štajerskem, ako bi jim uradi pošiljali samoslovenske spise? Dosedaj je bil pri tem sodišču običaj, da se je sodlnijskim cenitvam privzel vedno cenilec iz iste občine, kjer se nahaja cenilni predmet ali pa vsaj 1? temu najbližje, Kar je tudi popolnoma, pravilno, saj ima skoraj vsaka občina svojega cenilca. Dr.: Watzu-lik pa je ta način opustil ter vzame k vsaki cenitvi cenilca iz tujega sodnega okraja,, iz Radgone, celo Nemca, naše cenilne može pa s tem zapostavlja. Ljudstvo se zoper to pritožuje, ker mora plačevati sedaj mnogo višje pristojbine, ker zamudi ta tuj cenilec vsled prevelike oddaljenosti od cenilnega predmeta pri vsaki cenitvi celi dan, katerega si mastno zaračuni, medtem ko so pri prejšnjem postopanju zamudili domači cenilci le po par ur in zato tudi ma» nje zaračunali. Ce bo njegovo postopanje še naprej tako, bomo poskrbeli za to, da bo prišel tja, kjer mu ne bo treba več germanizirati okraja in kjer s svojo nemščino ne bo nadležen. Jugoslovanska država, v kateri nam tujci ne bodo več gospodarili, je res nujno potrebna. Naši fantje umirajo trumoma, na frontah, doma pa sedijo tujci in nas mučijo s svojim tujim jezikom.; Gospodarski shod kmetov ggggDravskega polja. Kmetijska podružnica pri Sv. Lovrencu na Dr. polju je povabila kmete Dravskega polja» na gospo-darski shod in razgovor, ki se je vršil v nedeljo« dne 2. septembra, pri Sv. Lovrencu. Shod je bil z** lo dobro obiskan, čez 150 mož i Jcntöv iz domač® in sosednih župnij, zlasti so bil obilno zastopani cirkovški. liajdinski in gorski gospodarji; prisosto- J vato je shodu tudi enako veliko število žen in deklet, j Predsednik otvori shod s’ tri&ratjdirn živip-kli-cem cesarju Karlu I. ter pozdravi zborovalce, zlasti g. poslanca Brenčiča in zastopnike raznih občin. Nato povzame besedo g. poslanec Brenči č, ki prinaša zborovalcem pozdrave Jugoslovanskega Kluba, ter poroča o delovanju poslancev, zlasti v. gospodarskem oziru, omenja njih tozadevne predloge, interpelacije in posredovanja pri raznih oblastih, n. pr. glede zahteve socialnih demokratov, naj se kmetu vse odvzame in se ga pita s kartami, zaradi pomoči za okraje vsled suše, zaradli rekvizicij itd. K sklepu o-pominja k edinosti in skupnemu delovanju. Njegov govor so zborovalci z odobravanjem in zadovoljstvom vzeli na znanje. Potem se je začel razgovor o gospodarskih perečih zadlevah, zlasti glede rekvizicije sena in slame, zrnja, svinj, zaradi razdeljevanja sladkorja, petroleja, oprostitve kmetskih posestnikov, cen kmetskih pridelkov itd. K besedi so se oglasili razni posestniki: J. Peče, M. Napast, M. Zajc, Zafošnik itd. Soglasno so se sprejeli sledeči sklepi in zahteve ; 1. Dasi je ptujski okraj ,po suši posebno hudo prizadet ter je sena bilo 30—50%, otave do 90K manj kot-lani in je že pri navadni letini pomanjkanje krme, se vendar zahteva, da bi morali veliko množino DÖdati za vojaštvo. Ako se to izvrši, bi to bilo naravnost pogubno za gospodarstvo, ker bi morali večino živine odprodati, ne bi bilo gnoja in živine za de- lo. Zato se naj opusti rekvizicija sena in slame. Nekateri posestniki so navedli vzglede, koliko je pomanjkanje krme, n. pr. J. Bauman (Pangerce) je dobil 1. 5016 25 voz sena, 15 voz otave: leta 1917 15 voz seji a, 2 voza otave; Anton Dolenc (Mihovce) 1916: 20 voz sena, 10 voz otave; leta 1917 12 voz sena in 2 voza otave; Ogrizek (Hajdin) 1916: 10 voz sena, 4 voze ot£,ve1917: 7 voz sena, otave nič; M. Napast (Pleterje) 1916: 26 voz sena, 10 voz otave; 1917: 12 voz sena, 3 voze otave; M. Zajc (Apače) 1916: 12 voz sena, 4 voze otave; 1917: 6 voz sena, 1 voz o-♦ave; J. Peče (Crnagora) 1916: 8 voz sena, 4 voze otave; 1917: 5 voz sena, otave nič; Siter (Trnovce) 1916: 40 voz sena, 22 voz otave; 1917: 17 voz sena, 7 voz otave; Lorger Štefan (Cirkovce) 1916: 16 voz sena, 12 voz otave; 1917: 8 voz sena, 3 voze otave; Drevenšek Fr. (Pleterje) 1916: 15 voz sena, 10 voz otave; 1917: 7 voz sena in 1 voz otave; Kampfl J. (Hajdin) 1916: 25 voz sena, 10 voz otave; 1917: 15 voz sena, 2 voza otave. 2. Zahtevamo, da se uredi tako škodljivo delovanje raznih central, ki so skoro največ krive grozne draginje in pomanjkanja živil in drugih potrebščin. Pri njih ustanovitvi in ureditvi ne odločujejo nikdar stvarni razlogi, ampak ddbičkaželjnost gotovih ljudi. 3. Vlada naj skrbi, da se razširi kmetijsko zadružništvo, Zdaj. ko se nakup in prodaja skoro vseh reči organizira, bi bila za to najugodnejša priložnost, da ne bo kmet, kakor je bilo prej, prišel popolnoma oderuhom v roke. 4. Pri nakupovalnicah, rekvizicijskih odborih, centralah itd. naj se nastavljajo praktični gospodarji in kmetski strokovnjaki. 5. Kmete grozno odirajo pri obleki. Kakor je vlada določila kmetskim pridelkom cene, naj določi tudi trgovskemu blagu, tako bi bilo pravično. 6. Vlada naj skrbi, da centrala za usuje da do- LISTEK. Dv© nevesti, pa en sam ženin« Bilo je za časa svetovne vojske. V boljši hiši poleg dolgega mostu je sameval ženin, star vdovec. Ni sameval. Hišo je oskrbovala skrbna in kakor čebelica marljiva gospodinja. Zjutraj je bila prva na nogah, zvečer se je zadnja viegla k počitku. Toda po duhovniku blagoslovljene zakonske ženine roke vendar ni bilo v gospodinjstvu. In take si je željel naš vdovec, ki ga bomo krstili za Janeza. Ponujalo se mu je sicer nevest toliko, kakor je sam zatrjeval, da mu jih pridie deset na vsaki prst obeh rok. Lahko je torej izbiral. Pa ni izbiral, ker je imel že izbrano. Onkraj reke je domovala mlada vdova. Težak pa vdovski stan, posebno za mlado vdbvo; to je res bridko občutila tudi ona. „Moj Bog“, je često jadikovala, „kako je hudo, če ni moškega gospodarja pri hiši. Ni ga, ki bi šel na semenj, ki bi nacepil drv, ki bi prijel za plug. Sosedje delajo nemoteno škodo po njivah in mejah. Ra se jim ustavljaj, če te kdo posluša. In zlasti še mora dobiti mala hčerka drugega očeta. Moška oj tora mora biti pri hiši. Povrh pa še opravljivi in obrekljivi jeziki. Ponoči in podnevi mi ne dajo miru. Šfores, kdor se hoče dati ljudem med zobe, naj se le noffi ali Jeni« In koliko sramote mi nakopavajo na glav»« Ko je Sel zadnjič ženin, uganili ste itak že sa-mVr Mo je bil ta, torej ko je šel ženin pozno v rara-ffa na 10 stran, je prišel v roke smrkavim paglav- volj usnja za civilno prebivalstvo in po pravični ceni. 7. Oblasti naj skrbijo, 'da se odpravi razvadla ptujskih trgovcev, ki večinoma nočejo prodajati za denar, ampak terjajo: zrnje, zabelo, jajca, krompir, moko itd. Tako se trgovci lahko preskrbijo z živežem, ki ga zelo nizko zaračunijo, za več let (karte Še itak dobivajo) ali pa pod roko z velikim dobičkom dalje prodajajo. Ptujsko mesto je za ta posel ustanovilo posebno trgovino za menjavanje. 8. Cene kmetijskim pridelkom so tako nizke, da ne pokrijejo niti pridelovalnih stroškov. Naj se uredijo enotno in naj bodo vsaj take kakoršne so na 0-grskein. 9. Promet s svinjami naj bode prost. Sedaj nastavljene cene so prenizke, zlasti še one za mlade svinje (prasce), ako ostanejo te cene, bo to uničilo svinjerejo. 10. Za kmetske ljudi naj se pusti dovolj velika množina zrnja, vsaj toliko kakor lani, za čas težkega dela pa vsaj pol kile za osebo. Posestnikom mora se pustiti dovolj zrnja za delavce. 11. Pri oprostitvah od vojaške službe naj se o-zira oblast zlasti na kmetske samostojne posestnike in družinske očete. 12. Pozivamo vlado, kmetijske organizacije in poslance, da Čuvajo z vso odločnostjo koristi kmetskega stanu pri trgovskih in mirovnih pogajanjih. 13. Za živino naj se pusti dovolj krompirja in zrnja. 14. Kmetijska gospodarstva potrebujejo neobbo-dnc večjo množino petroleja, kakor jim je bilo dose-daj odkazano 15. Pri rekviriranju živine se naj ozirajo nakupovalci na razmere in potrebe gospodarstva, denar naj se hitro plačuje. 16. Izjavo naših poslancev o skupnem jugoslovanskem ozemlju odobravamo tudi iz gospodarskega stališča: kei' le Če bomo samostojni, svobodni, neodvisni od drugih narodov, bomo tudi gospodarsko samostojni in se lepo razvijali. Do sedaj so se z našo zemljo, z našimi., žulji bogatili tujci, potem pa bomo mi na svoji zemlji svoj gospod. Zdaj pa gospodarsko razkosani ležijo posamezni deli jugoslovanskega ljudstva in hirajo ter gladu umirajo. Tega ne bi bilo, ako bi bili svobodni, ako nam ne bi tujci rezali in delili kruha. Lega naših dežel ob morju, rodovitna; zemlja, nadarjeno in delavno ljudstvo — vse to nam obeta lepo gospodarsko bodločnost, ako se združeni in svobodno lahko gospodarsko razvijamo. Razgovor je bil včasih prav živahen. S prisrčno zahvalo na zborovalce je predsednik zakjučil s-koro 2/(urno lepo uspelo zborovanje. „Panslavizem na Jugu“. Koroški „Mir“ piše: Ni je lahko besede, ki bi se bila v vojnem Času tolikokrat zlorabila, kakor ravno beseda „panslavizem.“ V začetku vojne je nemškonacionalno Časopisje vsakega zavednega Slovenca proglasilo za panslavista: Slovenec, ki noče postati narodni renegat, izdajalec svojega lastnega naročila, je panslavist, sovražnik monarhije. Taka je bila šepava logika naših narodnih sovražnikov. Ne umremo verjeti, da bi bili nemški voditelji, ki tako govore, in nemški čas- nikarji, ki tako pišejo, res taki duševni reveži, da bi sami temu verjeli; prepričani smo, da sami dobro čutijo, kako votlo donijo te njihove fraze, a njihov namen jim je, nemško ljudstvo s tem prepričati in je zoper Slovence nahujskati. Žo iQiäsJÄÖi je rajni profesor Josip Apih v knjigi „Slovenci in 1848. leto“ zapisal besede; „Slovenec je dokazal že dozdaj, da urne gojiti narodnost-no idejo kot kulturno silo, a da mu je sreča in bodočnost lastnega naroda neločljivo spojena s srečno silo Avstrije. To je dokazal Slovenec že 1848. leta, in kdor bi hotel skruniti naše štiridesetletje dolžeč .nas nelojalnosti, moral bi izbrisati leto 1848 iz zgodovine ali pa skrpati novo zgodovino od onega leta sem iz samih laži.“ Torej že tedaj so se gotovi naši narodni nasprotniki posluževali takih laži in tudi vlada je v tedanjem celovškem bralnem, društvu slutila propagando za panslavizem, ker je bralno društvo gojilo slovenski jezik. Po zelo izvoženih potih hodijo torej sedaj nemški radikalni listi, kakor „Grazer Tagblatt“, „Freie Stimmen“ in drugi sorodni listi, ki še po sijajnih in brezprimernih činih slovenskega vojaštva, Častnikov in moštva, strašijo s panslavizmom na jugu. Dokazujejo le, da njihovi naročniki ne mislijo mnogo. To je ravno velika slabost avstrijskih Nemcev, da se slepo poprimejo vsake, še tako bedaste fraze, ki jim jo prinesejo za večerjo nemški radikalni listi. Deklaracija naših poslancev v državnem zboru dne 30. maja t. 1. mora biti stvarno presneto dobro podprta, da zoper njo nimajo naši narodni nasprotniki drugega orožja, kakor da slikajo na steno še vedno „panslavizem na jugu.“ Nič jih ni spametovala strašna blamaža. ki so jo doživeli v začetku vojne v boju proti Slovencem z ravno isto lažjo o slovenskih panslavistih. Kaj je pač najharavneje, kakor združenje vseh avstrijskih Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov in Srbov — avstrijski/) Srbov. S tem ne bi bili samo odpravljeni' narodni boji na jugu in stoletne krivice , ampak bi bila to najboljša opora za državo samo in za presvetlo našo dinastijo. Združeni Jugoslovani bi bili najtrdnejši zid zoper italijansko propagando na jugu in najboljši porok za gospodarsko okrepi,jenje naše države. Združeni 'Jugoslovani v okviru monarhije bi bili edino mogoč most, preko katerega bi si naša država osvojila simpatije vsega Balkana in si s tem pridobila tam gospodarsko moč, ki jo bo po vojski krvavo potrebovala. Naši kraji M se tudi vse drugače kulturno in gospodarsko dvignili, ker bi nadarjenega našega ljudstva v razvoju nihče ne oviral, nihče mu ne metal polen pod noge. Kar je Bog po naravi, po legi in po jeziku združil, spada skupaj , če tudi so nas ljudje po umetnih deželnih mejah za stoletja ločili, da so nas oslabili in izročili tujemu narodu, da služimo njemu namesto sebi, da bogatimo njega, sami pa stradamo. I A To je spoznal že rajni prestolonaslednik Franc cem, ne morem jim drugače reči, in ti so ga neusmiljeno obdelovali s krepelci, potem ga pustili in šli dalje nalašč mimo njene hiše in glasno prepevali: -„Kaj pa se starček v nevarnost podajaš, k nevesti v vas hodiš, pa, plavat ne znajš!“ Tega več ne morem prenašati. Vzameva se, pa je komedij konec.“ Istih misli je bil Janež na tej strani mostu. Že sta si upala javno pokazati svoja srčna čutila, seveda ne v premal zasmeh hudobnih sosedov. V jesenski noči se je premetaval Janez nevoljen po ležišču. Najrazličnejše misli so se mu podile po glavi ter mu niso dale zaspati. Slednjič vendar utrujen zadremlje. Kar nekdo potrka na vrata. „Kdo je?“ „Jaz. kaj me nisi spoznal po glasu, tvoja nevesta. Brž vstani, me boš nekoliko pospremil!“ Ženin vstane. Ves vesel se opravlja. Nočna je ura. Ravno prav. mu vsaj ne bodo dali sivi lasje toliko opravka. Pohiti za svojo nevesto prav po tihem vun na cesto. Komaj jo dohaja; sila težka mu je sapa. Ni čuda. Leta so tu in zahtevajo brezobzirno svoj davek. „Daj mi roko, pojdeva vštric!“ „Molči, da. ne zalajajo psi na vasi!“ „Kako je danes čuden tvoj glas; tako votel in zamolkel se mi zdi!“ „Pst! Tiho, da naju ne zaznajo fantje, ki no-čujejo tam za oglom one-le hiše!“ „Ampak, kam me pelješ proti cerkvi? Poroke menda dlanes še ne bo. Si nisva sklicana in duhovnika tudi ni sedaj v cerkvi.“ Nič odgovora. ;•■■r"' Pot ju j /el j e mimo pokopališča. — Prideta do vrat. „Tako čuden, mrtvaški duh diha iz tebe; tako koščena se mi zdiš danes. Vsa drugačna si, kakor sicer.“ „Kaj mrmraš v temno noč? — Pusti zdaj meni besedo!“ Brneč glas cerkvene ure se oglaša. Razločno je čuti pritajen odmev njunih korakov po peščenih tleh. Mesecu na nebu uide par svetlobnih žarkov na pokopališče. Ob grobnih spominkov sem se vijejo črne, dolge sence. Prideta mimo prvega spomenika. — Lep je in kamenit. V trenutku prelete njune oči napis v zlatih črkah: „Nepozabni ženi — žalujoči mož.“ Gresta dalje. Zopet napis, Še skoro nov: „Nepozabnemu in zvestemu drugu — neutolažljiva žena.“ „Tako! Sedaj sva na mestu! Glej, Janez, tu je za-te prostor pripravljen. Alo! Grobokopi, brž na delo! Vi, častiti gospod, pa pristopite, ooste najine roke zvezali za večno!“ Pristopil je sivolasi starček. „Podajta si roke!“ „Joj,, kako je tvoja roka mrzla, in koščena, in tvoj obraz! Usmiljeni Bog! Smrt — — —“ Glasno je zakriknil in se zbudil. Dobro, da se je že zdanilo. Vstane, tresoč se strahu, se obleče in. stopi na vežni prag. Mimo se prismehlja mlada, vdova. „Kako si bled in upadel! Kaj ti je?“ „Nič posebnega. Skrbi glede poroke me tarejo in mi kratijo spanec — — «Sä: Jmm c^maasssPT ' «m - r\z Ferdinand, ki je imel prav resen načrt, združiti Hrvate, Slovence in Srbe v samostojni velikohrvatski državi, kar je znano iz nekega njegovega pogovora dne 4. januarja 1911. (Glej „Die politischen Probleme des Weltkrieges.“ Dr. Rudolf Kjellen, str. 63.) Menda ti listi rajnega, bistroumnega in energičnega prestolonaslednika po njegovi smrti vendar ne bodo (udi proglasili za — panslavista na jugu države?! Pri teh ljudeh bi bila tudi taka abotnost mogoča. Zapomnijo si pa naj, da se zakoni narave in nagon salmoobrambe narodov ne ravnajo po željah in abotnostih ljudi, ki so izgubili vsak čut za pravico in se ne morej otresti za Nemce tako škodljivega naziranja, da morejo ostati Nemci le tedaj mogočen narod, ako bodo zadrali in zatrli neneraške narode. Poljska dobila svojo vlado. Vladi Avstro-Dgrske in Nemčije ste dne 12. t. m. objavili ustavni patent za Poljsko, po katerem dobijo zasedene poljske pokrajine svojo lastno vrhovno državno oblast, ki bo vladala Poljsko do časa, ko dobi samostojnega vladarja. Regent s ki svet kraljevine Poljske, ki se je ustanovil, obstoji iz treh članov. V zadevah, kojih uprava še ni dodeljena poljski državni oblasti, se morejo postavodajaini predlogi razpravljali le samo v soglasju z okupacijskimi državami v državnem svetu. V teh zadevah je pooblaščen, da odločuje generalni guverner. Postave in naredbe poljske državne oblasti morajo biti naznanjene pred razglasitvijo generalnemu guvernerju. 'Obvezno moč dobijo le tedaj, če tekom 14 dni ni nobenega ligo vora. Regenfeki svet bo sestavil poseben državni svet. Pravosodje in upravo bodo opravljala poljska sodišča in poljske oblasti. Druge stvari pa ■organi okupacijskih oblasti. Generalni guverner lahko v posameznih zadevah odredi revizijo. — Prva naloga vladarskega sveta bo. da imenuje ministrskega predsednika, ki mora biti potrjen od zavezniških vlad in ki bo sestavil in organiziral poljsko ministrstvo. V novi, razširjeni obliki se bo oživil poljski drž *a v n i svet, ki bo nekak predhodnik poljskega deželnega zbora. Imel bo pravico s-klepanja. Skliceval ga bo na zasedanje vladarski svet. Cesar Karel pravi v svojem oklicu: „Vsled težkega vojnega Časa, v katerem živimo, ni še mogoče, da bi vstopil zopet poljski kralj kot nositelj starodavne slavne krone Pijastov in Jagelonovv