TllIBUNA DELOVNIH IN MOGOCE SLEPITI? Lenin je ob neki priložnosti v razgovoru dejal, da sta demokracija in svoboda (če se ne motim?) luksuz, ki si ga še ne gre privoščiti. Oba pojma, pravzaprav ideala, je devalviral na nivo potrošnega blaga, svoboda je tako postala isto kot pralni prašek ali salama. Nekaj podobnega se v zadnjem času dogaja tudi pri nas. Samoupravfjanje in samoupravni razvoj, medbratska simbioza in ostale pritikline postajajo domena in lastnina tistih, ki se zavzemajo za nepopustljivo dogmatski odnos do naše Armade in sekralno po-zicijo visokih funkcionarjev. Namesto da bi se pozornost delovnih Ijudi in občanov osredotočila na sovražnika, ki realno obstoji -zgre-šeno ekonomijo, vse težji socialni položaj in napake tako v politiki kot v gospodarstvu - smo nenadoma prisiljeni pred seboj zagledati in obsoditi (to je še pomembnejše od prvega!) notranjega sovražnika, ki nažira »tekovine naše borbe i revolucije«. Ve se, kdo je ta sovražnik: Mladina, Katedra, Nova revija in vsi novinarji, ki so pisali o zlorabah položaja v JLA ali pa ki so podprli uredniško politiko Mladine in njenega odgovornega urednika Zavrla. Obsodbe slednjih se vrstijo kar po tekočem traku. Vse skupaj že močno spominja na masovno histerijo, oziroma to že je ravno to. Kakor lahko zasledimo iz poročil dnevnega časopisja, gre za ideološko pogojena pretiravanja (200 tekstov!), za nekompetentno obravnavanje nastale problematike (grem stavit, da večina Ijudi, ki obsojajo pisanje »slovenačkih listova« ni niti prebrala »inkriminiranih tekstov«!) in za navsezadnje pravcato gonjo, ki na subtilen način pomeni v bistvu obrambo visokega funkcionarja. Vendar, žalibog, zgodovina teče s svojim imanentnim tokom, in ravno tako, kot so se čistunski bra-nilci Hamdije Pozderca nekaj mesecev nazaj molče sprijaznili z dejstvom, da HP ni like a virgin se bojim, da se bo izkazalo, da letna rezidenca Branka Mamule de facto obstaja. In tudi če to ni res in tudi če vse, pa ravno prav vse, trditve iz člankov objavljenih [ v Mladini, ne držijo, bi se Mamula moral braniti sam. Javnost ima namreč pravico izved eti, kaj je res in kaj ni, pravico imamo izvedeti mi vsi, komu prodajamo orožje in komu gradimo »protokolarne« objekte. Obračanje pozornosti delovnih Ijudi in občanov« vdrugo smer | je nedopustna demagoška finta. Sovjetska zveza je po skoraj 50 letih priznala, da opozicija obstaja povsod in vedno in da ima pravico do obstoja. Posthumna i rehabilitacija Buharina je akt tega priznanja in novega, na demokratičnih temeljih slonečega odpiranja v svet in svetu. Mi pa še vedno I s kupi pamfletov zagovarjamo nedotakijivost posameznih Ijudi in institucij. Praksa Višinskega je bila pri nas uradno prekinjena že pred nekaj desetletji. Da pa ni pokopana, nam dokazujejo zaplembe in represije nad novinarji v zadnjih nekaj mesecih. Žalostno je, da ob i prihodu Gorbačova v Jugoslavijo gledamo politika iz dežele, ki je še nekaj let nazaj veljala za dogmatsko, represivno in zaostalo, sedaj | pa s popolnoma novim imageom nastopa v svetovni javnosti. Sovjetska zveza je torej spoznala svojo napako in jo tudi javno priznala. I Mi pa jo ponavljamo v nedogled. To je tudi razlika med nami in med njimi. Pa še nekaj - Gorbačov je Armado Sovjetske zveze učin-kovito desakraliziral s svojimi ostrimi ukrepi proti njenim vodilnim Ijudem. Dokazal je, da ni nič tako svetega, česar ne bi smeli kritizirati in spreminjati. Tudi pri nas je to načelo deklarirano. Toda zanima me, ali vsi tisti, ki ta uvodnik berejo po službeni [dolžnosti, vedo, kam smo to zapisali?_Če vedo, ne bodo obsojali mojega pisanja, še manj pa pisanja v Mladini. Da ne bo pomote: nisem za nesankcioniranje v novinarstvu. Sem pa odločno proti represiji in pritisku, kakršnima smo priča fcvtehdneh. Ruža M. Barič Zakaj je bila zaplenjena Mladina.....3 Pogajanja okoli SL..........................5 Mornarica in marinci na pohodu.....6 Volilna vročica................................7 Volitve in interesni pluralizem........8 Retro intervju: LABIN 87..............9 Bojkotirani bojkotirajo bojkot......12 PRILOGA: USTAVNE SPREMEMBE' T3 Za politične pravice zapornikov......22 Slov ^xpress+ aforizmi.............23 Tortulator, ha, ha, ha.......v-.......26 GO-GO, ekstra, Rdeči pilot.......27 Glassba: Creation Rebels.....28 Primer Zdravljica..3O Teater: OLGA KACJAN..31 La Comedie.........34 Film: Berlinale88.............35 Ficciones: DAYGL0W ABORTIONS..38 Aljoša Košuta, Pokolenje....39 Crno-belo: Marjan Rožanc......40 Nadaljevanje feljtona Nagodetov proces zaradi objektivnih okoliščin prihodnjič msm TRIBUNA-STRAN 2 PISANJE NAM JE VSEM V POGUBO VERIGA JE V VSA MESTA, SKOZI KATERA JE SLA, PRINESLA PRAZNIK; TO SO BILE SATURNALIJE KAZNI, KAZEN SE JE V NJIH SPREVRGLA V PRIVILEGIJ. IN PO ZELO CUDNEM IZROClLU, Kl SE i ZANJ ZDI, DA SE JE IZMAKNILO OBlCAJNIM OBREDOM MUK, JE PRI OBSOJENCIH MANJ POVZROCAuJ OBVEZNAZNAMENJA KESANJA KAKOR NORO RADOST, Kl JE ZANIKALA KAZEN. j (Michel Foucault) i Škoda, škoda, da je znani teoretik FU - MU zacel izvajati manevre prestopanja med heretike. V zadnjih dneh lahko 5 obžaluje, da je skorajda radikalno prestopil v pozo revizorja svojih lastnih stališč, kajti drugače bi lahko svojo večno TOP lestvico OPOZICIONIH PLATFORMAdopolnil s kontrarevolucionarnim uredništvom. Kontrarevolucionarno uredništvo (kako grozljivo to zveni, mar ne? ) obsega urednike, novinarje Mladine, ki so svojo sprevrženost dokazali z uvodnikom, zaradi katerega je bila MLADINA med drugim zaplenjena. Sam po sebi ni uvocU nik nič strašnega, niti pretresljivega niti nevamega. Besede so postale nevarne šele s samim represivnim aktom pre-) povedi. Kakor nas učijo izkušnje podobnih sodnih spodrsljajev, se s prepovedjo zgodi naslednje: 1. nekaj tisoč IjudiJ ki bi drugače npr. ta uvodnik VIDELO, ga bo sedaj PREBRALO, 2. prodaja Mladine se«bo strahovito povečala. Na tak alijia drugačen način bodo Ijudje ta sporni uvodnik dobili v roke. Prepoved je torej KONTRAPRODUKTIVNA, ne služi namreč ničemer; tisto, kar naj bi zatirala v kali, spodbuja še bolj. Vprašanje je tudi, kdo si danes v času neverjetnih možnosti medsebojnega komuniciranja še privošči UTOPIJO, da je moč prepovedati DRUGACNO BESEDO in MISEL. Prepoved takšnega privilegija nikoli ni imela. Rablji so vedno pozabljeni, žrtve so preživele. TO JE DEJSTVO. In če naši sodniki menijo, DA BODO S SKRIVANJEM TEKSTOV LAHKO OBRZDALI nezadovoljstvo Ijudi, se strahovito motijo. Uvodnik, ravnokar prepovedan, je tekst, ki izraža tisto, kar normalni, navadni Ijudje govorijo kar na cesti (bo prišla prepoved tudi za Ijudi? ). Uvodnik ni izoblikoval nekih novih stališč, ki bi jih lahko imeli za teoretska, niti ni tekst, ki bi se opiral na kakeršnekoli oficialne podatke. Ne, besedilo BRANILCEM REVOLUCIJE je diskurz slednjih; poln je fraz, neizpolnjenih obljub in nerealiziranih zah-tev. Morda je bil ravno zaradi tega vreden prepovedi. Izvenel je namreč kot subtilna retro-farsa. j Smešno je, da človek na vsakem koraku sliši PREPOVEDANO. Pravna država, svoboda misli, govora in združevanja J so deklarirane v naši Ustavi (cic!). 0 legalizaciji štrajkov govori danes že sindikat, o tržnem gospodarstvu čivkajo žej vrabci. Za priznavanje legitimnosti razlik v JugosJaviji se je oni dan kar na TV zavzemal Stanovnik. TOREJ KAJ NAj Bl BILO TAKO SPORNO? Morda jasno zapisano dejstvo o kar 200 % inflaciji (ki je morda celo večja od te številkel o neučinkovitem gospodarstvu, o korupcijah, o orožju, brezposelnih itd... Smešno, preneumno, da bi bilo res še kje j drugje kot pri nas. Upam samo, da tisti, ki so spoznali za spornega Mladinin uvodnik, ne bodo spoznali za krivega tij di tega teksta, kajti povsem realno bi mi lahko očitali PONAVLJANJE KAZNIVEGA DEJANJA. Vendar upam, da j ne bomo šli tako daleč, da bi dokazovali, da pri nas, na Tribuni nihče ni povzročil inflacije, niti ni bil udeležen v ko| rumpciji niti nismo šli tako daleč, da bi metali kruh vsmeti in kradli čokolado v samopostrežnah. Niti, lojalni in ] pridni, kakor smo, nišmo do sedaj pisali deviantnih tekstov. Čeprav bi s tem morali vsi skupaj začeti že prej, najmarijj dvajset let prej. Novinarji so ves ta čas večinoma molčali, strokovnjaki so ravno tako molčali. Vsi skupaj pa smo pos* lušali velike in lepe besede in jim VERJELI. V TEM JE NASA VELIKA TRAGEDIJA in skrajni čas je, da začnemd govoriti o vsem, tudi o tistem, kar naj ne bi-bilo za nas. Smisel prepovedanega uvodnika vidim ravno v artikulaciji tdj potlačenih vprašanj in zamolčanih odgovorov. Javnost očitno, pa naj zveni to še tako banalno, HOCE BITI 1 VZNEMIRJENA J Hkrati s tem, ko namesto da bi se pogovarjalt kao vstilu KAKO NAJ Bl ZAJEZILI ŠE VECJI PADEC STANDARfJ LJUDI IN KAKO NAJ Bl ZAJEZILI HKRATI S TEM TUDI VSE VECJO EKONOMSKO STAGNACIJO, FINANCJ NE SKANDALE IN MISTERIOZNE KORUPCIJE, doživljamo prepovedi in zaplembe mladinskega tiska. KAJ RES I NEKAJ TEKSTOV 0 ARMADI, UVODNIK IN ŠE NEKAJ DRUGIH MALENKOSTI RUŠIJO TEMELJE NAŠE.. j Ce je to res, potem so ti temelji presneto krhki in v bistvu niso bili nikoli namenjeni za TEMELJE. Ni čudno, da prj zaradi tega avtorji posameznih spornih tekstov delujejo kot srednjeveški mučenci. 0 tem prelepo piše Michel F. I Morda je ravno zadnja zaplemba Mladine izbruhiracionalnega, nezavednega, ki si namesto črke paragrafa prizadeva I uporabiti srednjeveško sekiro rablja? Upam, da to ni res, kajti potem dejansko drvimo nazaj v fevdalizem. NamestoJ * . .1 da bi tolkli na računalnike, bomo bukvaino bežali pred SPAHIJAMI. 2e sedaj de facto realiziramo diskurz GOSPODA-RJA. Stos diskurza je ravno v tem, da gre za DRU2BENO VEZ utemeljeno v GOVORICI. In nezavedno naj bi bilo strukturirano kot neka govorica in to NE pripada polju lingvistike. CE NAS OBLAST RES TAKO LJUBI, DA NA VSAK NAClN SKUŠA PREPRECITI, DA Bl NAS NEKDO VZNEMI-RIL, potem naj tega ne dokazuje s prepovedjo strukturiranja nezavednega v polju lingvistike, pač pa naj upošteva Ijubezen kot ZNAK. Torej naj zamenja svoj vehementni DISKURZ. To pa je že znak Ijubezni. Očitno v teh dogodkih vsi ne uživamo in oblast bi morala vedetf, da užitek FAMOZNEGA DRUGEGA (torej užitek oblasti an sich) ni nikoli in nikdar resnični, pretresljivi in verjetni ZNAK LJUBEZNI. Ruža M. Barič MLADINO SO (SPET) ZAPLENILI / V času pisanja tega članka se še ne ve, ali se bo začasna prepoved razširjanja letošnje 11. številke Mladine , ki je je 15. marca izdal Ijubljanski temeljni javni tožilec Boris Stadler, spremenila vtrajno ali ne. 0 utemeljenosti tožilčeve olločitve bo najprej odločalo Ijubljansko prvostopenjsko sodišče utegne pa se zgoditi, da se bo pravda o zaplembi Mladine (tako kot že mnogokrat doslej) prenesla na višje pravosodne organe. V krogih, ki so blizu uredništvu glasila ZSMS, je, še-preden je bila Mladina natisnjena in nato zaplenjena, prevladalo mnenje, da 11. številka ne bo prišla iz tiskarne v javnost, pa čeprav bi uredništvo v njej poskušalo objaviti le pravljico o Rdeči kapici. Forumski pogrom nad Mladino je bil v zadnjih štirinajstih dnehnamreč tako močan, da je bila zaplemba , ki naj bi pomirila razdražene funkcionarske duhove in potrdila pravovemost sicer deklarirano drugačne slovenske partije, samo še vprašanje časa. Naneslo pa je tako, da se je javni tožilec za svoj ča*s izbral prav dneve obiska Mihaila Gorbačova v Sloveniji. Spekulacije o tem, kakšno luč meče zadnja zaplemba časopisa, ki je sovpadala z obiskom sovjetskega voditelja, na slovensko evropeizirano varianto demokratičnega socializma, prepuščamo bralcem Tribune. Kakorkoli že, dejstvo je, da je množica tujih novinarjev, ki so spremljali Gorbačovov obisk v Slove-niji in ki so se ob zaplembi udeležili Mladinine tiskovne konference, poslala svojim redakcijam poročila, v katerih so uradno samohvalo gostiteljev zabelili s črnimi packami. Temeljni javni tožilec se je ob prebiranju 11. številke Mladine zapičil v uvodnik "Branilcem revolucije", ki ga je podpisalo "Kontrarevolucionarno uredništvo". Ureništvo Mladine v njem ugotavlja, da se je prisiljeno razglašati za kontrarevolucionarno vse dotlej, dokler bo revolucija pomenila 200 % inflacijo, uničeno gospodarstvo, tisoče brez-poselnih , nezmotijivostZK in njen monopol na vseh podorčjih, drage rituale, prihodnost brez perspektive za mlado in ustvarjalno generacijo in tako dalje. Glede na to, daso bili inkriminirani pasusi iz uvodnika že predstavljeni na Mladinini tiskovni konferenci in prebrani na prvem programu Ijubljanskega radia ter na televiziji 17. marca, naj nam jih bo dovoljeno predstaviti še nam. Boris Stadler trdi, da se s pasusi, v katerih se kot revolucija ponujajo "predsedstvo države, ki se mu zdi bolj pomembno, da se ukvarja s pisanjem mladinskega časopisa, kot pa s finančnimi škandali in korupcijo", "več kot 20 mlrd USDzunanjega dolga, ki ste ga porabili tudi za svoje vile in privilegije", "grožnje z orožjem", "zunanjo politiko, ki zmanjšuje ugled države v svetu", "nehumano in dobička pohlepno prodaja orožja", ter rasistično populacijsko politiko v nekaterih delih države" širijo "neresnične novice in podatki". Ob tem lahko samo zapišemo, da so ob spominu na nedavne yu afere tožilčeve trditve o neresničnosti Mladininega uvodnika vsaj smešne. Zadostuje namreč, da prelistami jugoslovansko časopisje in se prepričamo v resničnost navedb Mladininih kontrarevol ucionarj ev. Da bi bil paradoks še večji, je Mladinin uvodnik napisan v obliki politične izjave, v kateri uredništvo po tem, ko zavrne tako ponujeno revolucijo, postavlja zahteve, s katerimi naj bi se demokratiziraljugoslovanski socializem. Toda te zahteve so do črke enake programskim zahtevam kandidatke za predsednika predsedstva SR Slovenije Mojce Drčar-Murko. Prebrati jih je mogoče v letošnji deveti številki Mladine. Pa menda javni tožilec ni nameraval inkriminirati tudi političnega programa kandidata, ki uživa poleg Janeza Stanovnika največjo predvol.lno podporo Slovencev? Počakajmo.... Simona Fajfar TRIBUNA-STRAN3 GORBAČOV NA OBISKU Zgodilo se je. Tudi y našo državo je pot ?anesla Mihaila Sergejeviča Gorbačova.To pot so bile priprave za njegov prihod dosti manj pompozne kot pred leti, ko so drugi sovjetski voditelji prihajali k nam. Ko smo slab teden pred njegovim prihodom vpra-šali pristojne tovariše na cekaju po njego-vem prihodu in urniku med obiskom, so se le-ti prav neprofesionalno sprenevedali, da ne vedo nič podrobnega. Ampak pustimo manjše nerodnosti, dejstvo je, da je sovjet-ski partijskivoditelj prišel k nam ob zanj sila neugodnem času. Pojdimo lepo po vrsti. Najavljena politika perestrojke že tri leta ne pomeni ničesar drugega kot svobod-nejše govorjenje o družbenih travmah (zato, ker to dovoli partija), izpustitev ne-katerih »oporečnikov« (medtem ko jih je še vedno ogromno v psihiatričnih bolnišni-cah) in prepričevanju, da je perestrojka v redu in sploh edina sprejemljiva smer za prihodnost SZ. Prepričevanje poteka znot-raj politbiroja in naprej na nižje nivoje in v druge d»iave real-socializma. Bratski skup-nosti t.i. socialističnih držav v poprečju ne gre najbolje, vendar se povsod sila previd-no odločajo za reforme gospodarskega živ-Ijenja, saj le-te prinašajo tudi omajanja par-tijskih vodstev. Le-ta se sedaj nahajajo v trostranskem primežu med iskanji avto-nomnih gospodarskih in političnih reform, reformnemu nareku \z Moskve in zgodo-vinskimi izkušnjami, da lahko Moskva vsak trenutek intervenira. Mihail S. Gorbačov je dosedaj opravil pogovore z vsemi partijski-mi vodstvi in povsod so mu bolj ali manj grenkosladko pritrjevali (razen Conduca-dorja - on je zgodba zase) in ostala mu je še pot v Jugoslavijo. Malce pozornejši bralci se verjetno spomnijo, da so na začetku le-tošnjega leta začeli izhajati članki o ju-goslovanskem samoupravljanju kot pri-meru, »iz katerega bi se veljalo kaj nauči-ti« (bralce prosim, da naj za trenutek od-mislijo svoje mnenje o teoriji in praksi sa-moupravljanja). Teksti, ki so jih pisali veči-noma ekonomisti in šele za njimi tudi par-tijski kadri, je objavila Sovjetskaja Rossija (glasilo Sveta ministrov Ruske federacije) in ne osrednje partijsko glasilo Pravda. Sovjetskaja Rossija še vedno objavlja zgolj in samo uradna in prediskutira stališča, vendar vsekakor nima tako visokega ratin-ga kot Pravda. PrisotnoStsrekstov v Rossiji in njihova odsotnostv^avdrfjomeni samo eno: prevladujoči de?F|»a^fi^ii1 pripravljen na kakršne koli spr^firipffpe^trie da bi pod-cenjevala sovjetskcf p^^jj[^|o vodstvo, ker ni pripravljeno uvoziii xi^\ jugo-felerjev, sama partijska struktufa po definiciji ne do-pušča bistvenih mišljenjskih in praktičnih premikov). Gorbačov je prišel y Jugoslavijo potem, ko je izvlekel nekaj usp#5nih potez na med-narodnem prizorišču, kp^ še ni domislil, kako naj sodeluje s t.i. socialističnimi državami (ideja o omejeni suverenosti je dokončno preživeta) in ko se nakopičena etnična in nacionalna nasprotja v SZ funkcionirajo kot prižgan sod smodnika. Razrešitev pri-mera Azerbajdžan bo precedens za vse ostale (podobnih konfliktov kot je konflikt med Armenci in Azerbajdžanci bi v SZ našli vsaj še sto) in do posebnega partijskega plenuma o nacionalnem vprašanju bo potrebno prebrati kakšen Leninov tekst, domisliti povečanje nacionalnih pravic in interiorizirati tolerantnost ki je nujna za življenje y večnacionalni skupnosti. In sedaj si zastavimo na videz banalno vprašanje: »Zakaj je Mihail Sergejevič Gor-bačov prišel v Jugoslavijo?« Vprašanje ni več tako banalno, 5e se spomnimo, da no-vembra 1986 takrat prvi človek ZKJ Mi-lenko Renovica na obisku v Moskvi ni go-voril z Gorbačovom (ker se je le-ta »slabo počutil«, naslednji dan pa je brez težav opravljal svoje dolžnosti; tak trik v diploma-ciji pomeni, da nekdo nekoga preprosto ig-norira). Tako se je Renovica pogovarjal bolj z državnim in manj s partijskim vodstvom, kar je v Jugoslaviji izzvalo vprašanja, koga je Renovica v Moskvi sploh predstavljal dr-žavo ali partijo? V tem času pa je imela Gorbačovova linija v politbiroju »fighte« z Ligačovovo linijo (Ligačov je ideoioški sek-retar in praktično drugi 6lovek v partiji) o smiselnosti in dinamiki perestrojke. Za pri-hod Renovice takrat sovjetska partija sploh ni bila pripravljena in suma sumarum, Re-novičev obisk ni bil preveč uspešen za no-beno stran, tako da bi ga vsi najraje kar po-zabili. Sedaj se je sovjetska partija pripravila in ¦ Gorbačov je prišel. Prišel je po potrditev svoje linije. Potrditev bo krvavo potreboval za argumentacijo doma. V Jugoslaviji pa imajo tako ali tako vsi na jeziku formulo: tržne zakonitosti + samoupravljanje + de- ----------------------------:------------------------------g mokracija = socializem. Da bo potrdite\i dobil, je bilo jasno že pred njegovim prihoJ dom in zato smo lahko tudi že prej vedeljl da bo Gorbačovov obisk uspeSen. Vpraša-1 nje pa je, kaj je Jugoslavija (oziroma njenal partija) iztržila od obiska. JugoslovanskJ praksa že dolgo ni več svetel vzor za nikoj gar, jugoslovanska partija pa se v zadnjiM letih odlikuje predvsem z mišljenjskimi krčl vedno, kadar se je potrebno srečati s čirrl novim, z zardevanjem pred razlikami in s tr^ mastim vztrajanjem na statusu quo. VpraJ šanje je, če lahko taka idejna avantgarda komu kaj ponudi. Zato jih ni bilo malo, ki scl že pred prihodom Gorbačova izražali boja-1 zen, da bodo s sovjetskim obiskom dobilj krila predvsem zagovomiki državno-parti« sko-planskega urejanja odnosov. ¦ Resnici na Ijubo: neposredne korelacijei med Gorbačovovim obiskom in »našim hit-1 rim tekom na mestu« se ne splača iskati.l Naredimo si življenje lepše in mislimoij da je Mihail Sergejevič Gorbačov prišel v| Jugoslavijo po inspiracijo in poduk, česaj vsega nesme narediti. Nataknimo si šq| rožnata očala, spomnimo se, da prihaja po-1 mlad in odmislimo možnost, da bi naše dr-i žavno ali partijsko vodstvo kdaj v prihod-1 nosti šlo v Moskvo po inspiracijo in podm uk, kaj vse je potrebno narediti. 1 Jasmin DRŽANld Post Scriptum: W S tem obiskom se bo gotovo povečala tudfm kulturna izmenjava med državama. To jeM dobro. Sovjetski intelektualci bodo lahkoM naše naučili. kako se reče bobu bob in he/f-m kopterju helikopter in da se t/pri tem ničnem zgodi. 1 STUDENTSKI LIST PO ZAPLEMBI Tretja številka Studentskega lista z dne 27. ja-nuarja 1988 je bila prepovedana potem, ko je bila praktično v prodaji že dva dni. Uradno časo-pis izhaja v sredo, kolpoterji pa ga na zagrebških ulicah prodajajo že v torek popoldne. Tako je bilo tudi s prepovedano številko. Javno tožilstvo mora številko pregledati do 13. ure tistega dne, ko številka izide, torej v sre-do Ko je 3. številka uradno prišla iz tiskarne, jav-no tožilstvo v Zagrebu ni dalo nobenih pripomb na vsebino SL-ja. 0 prepovedi se je začelo govo-riti šele v četrtek, 28. januarja. Vsebina odločbe o prepovedi številke, ki je bila uredništvu vroče-na v četrtek ob 15. uri, je bila takšna, da bi tudi laik za pravne zadeve lahko videl, da formalno pravnega dejstva za prepoved SL-a ni. To dej-stvo povezano s prejšnjim (glede zamujene reakcije tožilstva) jasno kaže, da je pravi razlog za prepoved tega čaopisa potrebno iskati v po-litičnih igrah. SL je prepovedan zaradi tekstov, v katerih napisane stvari so bile v drugih časopisih večkrat napisane že prej, ki so bile govorjene na raznih tribunah ipd. Sem spadajo trije sporni teksti, ki so v odločbi navedeni. Prvi je zapis Zo-rana Oštriča s tribune 5 poslije 8, ki se je bila v zagrebškem SKUC-u in na kateri je dr. Marjan Korošič govoril o stvareh, o katerih govori in piše že več let po raznih časopisih in strokovnih časo-pisih. Drugi tekst je zapis s tribune O zlouporabi psihiatrije v politične mane avtorja Damira Mi-kuljana. Kot sporne je tožilstvp ocenilo nastop dr. Vladimirja Seksa. Ko je dr. Seks te iste stvari govoril na tribuni, ni reagiral nihče. Tretji tekst avtorja Igorja Mekine pod naslo-vom Oaza lažne svobode je govoril o stanju v slovenskem mladinskem novinarstvu in odnosu do marksizma. Niti v tem tekstu ni bilo napisano nič, kar že prej ni bilo nekje rečeno in napisano. Kotzares spornega bi lahko imenovali le tekst Milovana Brkiča z naslovom Novinarske kurti-zane, v katerem Brkič govori o tem, kako posa-mezne novinarke do dela in ekskluzivnih infor-macij prihajajo preko postelj nekih politikov. Brkič navaja ime na novinark, ne pa tudi imena politikov. Ce je ta tekst formalno pravno sporen, je predvsem zaradi tega, ker vsebuje elemente za vsaj deset civilnih sodnih sporov proti Brkiču in, seveda, proti odgovornemu uredniku SL-a. Brkič namreč z ničemer ne dokazuje, da so nje-gove trditve resnične. Zanima me, kako bi lahko navsezadnje kaj takega dokazal? V vsakem pri-meru, tudi ta tekst nikakor ni mogel biti povod za prepoved SL-a. Če je res, da živimo v pravni dr-žavi, kakor je to zapisano na papirju, potem je potrebno soditi vsakemu tekstu enako za enak delikt. Za tisto, kar je povedano v spornih tekstih SL-a, ni bil nihče obtožen, če je kje drugje govoril iste stvari. No comment! Vpetek, 29januarja,jebila hitro sklicana seja Casopisnega sveta SL-a, na kateri sta predsed-nica sveta Ruška Mance (Član predsedstva mestne konference SZDL v Zagrebu in njen na-"Jiestnik Kamilo Antolovič (sekretar mestne konference ZSMS v Zagrebu) poskušala poho-diti uredništvo SL-a. Na vso srečo so bili ostali plani sveta bolj razsodni. Sprejet je bil sklep, da je uredništvo naredilo grobo napako pri svojem aelu. .. f ojenje je bilo v torek, 2. februarja. Sklep so-^Sča je bila trajna prepoved 3. številke SL-a. 'zdajatejji, ne pa uredništvo SL-a, imajo pravi-c° Pritožbe na sklep v roku 3 dni po prejemu ?L'ePa. Eden od soustanoviteljev (poleg vseuči-"SCa), MK ZSMS, ima svoje redne seje predsed-stva ob četrtkih. Obstajala je torej izredno lepa "Tožnost, da bi na tej seji predsedstva sprejeli »Klep o pritožbi na razsodbo in pritožbo še pra- vočasno oddali. Zakonsko je za to dovolj odloči-tev enega od soizdajateljev. Toda tega četrtka, 4. februarja 1988, kakor se to ni zgodilo niti enkrat prej, predsedstvo mestne mladine ni imelo svoje seje. Razlog - do danes neznan. Stvar je naprej tekla gladko. Rok za pritožbo se je izteket in sodba zagrebškega temeljnega sodišča je postala pravnomočna. V mestni mla-dini pa so se začele odvijati čudne igre. Pred-sedstvo se je sestalo naslednji četrtek in raz-pravljalo o SL-u. Sklenilo je, da represije kot od-govor na demokratičen dialog ne sprejme, niso pa sprejeli tudi sklepov Casopisnega sveta. Ta odločitev je sprejeta z glasovanjem, z enim gla-som v korist SL-a. Zanimivo je, da sta tako predsednik kot sekretar mestne mladine bila proti. Ko so bili ti sklepi dostavljeni SL-u za ob-javo, je sekretar mesjne mladine svojevoljno zapisal, da so sklepi Casopisnega sveta spre-jeti. Nekateri člani tega predsedstva so zato na-javili iskanje odgovornosti zaradi tega. Omenim naj še to, da je na dan prepovedi sekretar MK ZSMS poklical urednike v SL-u in jim rekel, da se to popoldne ne bo govorilo o prepovedi. Gle-de na to, da se nihče iz uredništva ni udeležil te seje, so »vzorni mestni mladinci« nemoteno pljuvali po uredništvu SL-a. SL je s svojim izhajanjem normalno nadalje-val, toda pod budnim očesom politikov - čuvar-jev. Odstopanj od oštrine političnih tem ni bilo, razen kadar so čuvarji reagirali pravočasno, ka-kor se je to pripetilo, ko je uredništvo interju z Milovanom Oilasom moralo odstopiti Mladini. Politikom je očitno v napoto to, da se SL-ovci niso »streznili« (opametili), zato počasi vršijo pri-tiske. V zadnjem mesecu je odgovorni urednik Ivica Buljan odšel na nekaj razgovorov v CK ZK Hrvatske. Sklicane so bile tudi seje mestne Par-tije, na katerih se je govorilo izključno o pisanju SL-a. Posebno zmešnjavo je izzvalo objavljanje Predloga za vzpostavljanje stvarne enakop-ravnosti v SFRJ, skupine znanstvenikov in kul-turnih delavcev iz Beograda. Poleg objavljenega predloga je izšel tudi komentar o predlogu pa tudi poziv za odprto razpravo o tem vprasanju. Že v naslednji številki je SL objavil komentar, negira večino tega, kar piše v predlogu. To poli-tičnih struktur ne zanima. Edino, kar je zanje po-membno je, da je SL odprl novo problematiko, v katero se prej ni bilo potrebno spuščati. Bila je prepovedana za javne razgovore. V isti številki, v kateri je objavljen komentar na predlog (številka z dne 9. marca 1988), so tri strani posvečene Mladini, sojenju Franciju Zavrtu in JLA. Ob tej priliki so pod nujno iz CK ZH Hrvatske zaprosili za 10 komadov te številke. Prepovedi tokrat ni bilo kljub intervjuju z Zagorko Golubovič. V modi je drug sistem pritiskov. Predsednik in sekretar mestne mladine no&eta sopodpisovati denarnih nalogov za dvig gotovine, ki je potreb-na uredništvu za pokritje tekočih stroskov in za potovanja. Fanta pač trdita, da jima je dovolj strahu, kaj se jima bo zgodilo zaradi SL-a. Ravno tako se dereta, da SL še nikoli prej ni bil tako za-ni&. Podatki o prodaji in porastu naklade govbrijo povsem nasprotno. Zaenkrat tako uredniki in so-delavci plaftujejo potovanja iz lastnega žepa in sploh ne razmisljajo, da bi zaradi tega začeli pi-sati, kako v mestu odvažajo smeti, koliko stane prodanj sok v študentski menzi ipd., kar so, kakor to pravijo politiki, prave teme za SL In ie enkrat -n.comm.«. ANTEGUGA MORNARICA IN MARINCI NA POHODU Mineva že tretji teden, odkar nas je sredi delovnega dneva ustavila in pretresla novi-ca, da tovariš Marinc »umika svoje soglasje za evidentiranega kandidata h kandidaturi za možnega predsednika predsedstva SR Slovenije«. šele kasneje, namreč ko nam je dnevno Časopisje (po vrsti Delo, Dnev-nik,...) v celoti posredovalo pismo tov. Marinca predsedstvu RK SZDL Slovenije, smo se zavedli vse teže in zgodovinskosti, tudi edinstvenosti njegovega dejanja. V je-ziku laika bi rekli, da je kandidat odstopil od p/edvolilnega boja. Kar se same publicitete tiče, me mimo-grede intrigira, zakaj je pismo predsedstvu RK SZDL postalo odprto pismo javnosti. Se je to pripetilo s privoljenjem pisca ali po njegovem navodilu? Ker pa je treba formo pustiti ob strani in se osredotočiti na vsebi-no sporočila, naj to tudi storim s spreho-dom skozi pač objavljeno pismo. Pravi pi-sec: »Sodim, da tudi mene zadene del od-govomosti za takšne razmere (v naši druž-bi-op. L T.), saj sem sam opravljal številne družbenopolitične dolžnosti.« Pravi kmeč-ka pamet: »Glede na višino teh funkcij, je ta del odgovornosti primerno velik, beri med največjimi.« Pravi pisec: »Del prispevkov v javnih glasilih pa mi želi pripisati krivdo, ki je ne morem sprejeti«. Pravi Kranjski Ja-nez: »Biti v dobršni meri odgovoren za ob-stoječe obupne razmere, pomeni isto, kot biti za te razmere kriv.« Zaključuje politični strateg: »Poteza pisca, t.j. priznanje nedefi-nirane odgovornosti, mu omogoča dve poti v prihodnost Odvisno od razvoja situacije. če obdrže sedanji oblastniki vajeti v svojih rokah, sede pisec na kak drug stolček, saj ni pojasnil svoje vloge, kakor tudi ne krivde kolegov. če se oblasti polasti levi center mlade KP in drugi delovni Ijudje in občani, se pisec tudi izmaže, saj ;e bil prvi, ki je kar koli priznal.« Ko si je pisec zgradil zasilni izhod, krene v protinapad. Tu konkretno in na dolgo na-šteje zasluge političnega vodstva SRS - se pravi svoje zasluge. Pisec: »Položaj SRS v začetku sedemdesetih let ni bil rožnat... doživeli smo elektroenergetski kolaps... trenutno še vedno dobivamo energijo iz ob-jektov, zgrajenih med leti 1970 in 1980 ... v iskanju alternativnih energij smo dobili plin... v obdobju 1970-1985 j6 kmetij-stvo doživelo pomemben razvoj... spod-budili smo resnejši razvoj v elektroniki... z ustanovrtvijo komiteja za znanost in var-stvo okolja pri IS SRS je bil sprožen proces za večjo uveljavitev znanja in za bolj orga-nizirano varstvo okolja ... v družbeno delo smo pritegovali ugledne strokovnjake in kulturne delavča... CK ZKS je načel po-membne teme, ki so prispevale k bolj sproščenemu intelektualnemu in kulturne-mu vzduSju ... kar je seveda nepogrešljivo XI sodobni razvoj v vseh smereh... raz-prfivp o kulturi, pomenu znanosti in moder- TRIBUNA-STRAN6 ne tehnologije, inovativnosti, naslonitvi na lastne moči... ustvarjalna iskanja identite-te s socializmom s človeškim obrazom. politična rehabilitacija posameznika.. svoj delež vidim predvsem v uveljavljanju potrebe po reševanju razvojnih vprašanj. podpiral sem pomlajevanje v CK ZKS iri nekatere druge kadrovske rešitve, zavze-manje za modernejši, tržno usmerjen sistem v federaciji...« Pravi nepoučeni tujec, prebirajoč citirano sporočilo javnosti: »Gospod Marinc je poli-tik, ki je naredil za svojo volilno bazo mnogo dobrega. Z veliko voljo in moralno odgovor-nostjo je pripomogel k razmahu in prospe-riteti družbe in ob svojem delu požel nebroj uspehov ter dal sedanjosti svoj pečat. Zlo-namerneži so ga ustavili na njegovi častni poti.« Pravi Slovenec: »Spominjam se leta 1967, ko sem prvič potoval v tujino. Med Slovenijo in sosednjimi državami ni bilo pravzaprav nobene razlike. Ko pa danes prestopim mejo in se vrnem domov, me ča-kajo še zmeraj ceste iz tistih šestdesetih leti (strahovito luknjaste in nevarne za vozni-j ke), razpadajoče fasade obcestnih hiš siveJ namigujejo na življenje njih prebivalcev, po-l govor z upokojenimi kolegi se zavrti okrogj nečastno, goljufivo nizke pokojnine, z de-| lavci o 60 % dohodkih zaradi izgub njihovej DO ... zdravstvo... kultura ... tehnologi-j ja ... kazenski pregon kritične besede...] Sosedi pa so medtem zgradili avtocestej bolnice, prebelilifasade ...«. Čigava opaža-J nja so bliže dejanskemu stanju? j Naštel bom nekaj možnih razlag za pre-1 pad med poslovilnim pismom in realnostjoJ Prvič: pisec se je vseskozi njegovih dvehl desetletij na odgovornih položajih boril zaj boljši jutri. Rezultatov ni bilo, ker so mu ko-j legi metali polena pod noge. Zakaj pisecl teh nasprotij ni razkril takoj, ko je do njih pri-:j šlo, se pravi pred 20 leti, in odstopil takrat?] Drugič: pisec je s kolegi prav dobro sodelo-j val. Izgubil je občutek za resničnost in se šej vedno prepričan v pravilnost svojega po-j četja čudi nastali situaciji in negodovanjul proletarcev pred poslopjem Skupščine inj drugje. Tretjič: pisec je s kolegi prav dobrol sodeloval in ni izgubil stika z realnostjoJ morda pa z »dobronamernostjo«. ] Na žalost pisec ni prva lastovka, ki najav-j Ija val odstopov, do katerega bi upravičeno 1 prišlo že pred 15 leti. Načrtovalci politične-1 ga življenja, dobri taktiki, so ugotovili, da je j nereakcija na kritiko tačas najboljša akcija. 1 Moto: »Time is on our side. Army too.d Oporečniki se pač upehajo in osivijo. Med-j tem priteguje pozornost množic pregonj publicistov, ognjemeti borcev in helikopter4! ji. Penzije pa še vedno padajo... I Leo T.1 VOLILNA VROČICA Male volitve se bližajo svojemu finalu. Po pravici povedano, ne bi si želela biti szdljev-ski uslužbenec, ki prebira zapisnike s kandi-dacijskih konferenc (do 5. marca so jih pre-brali 1500, morali pa jih bodo še trikrat to-liko). Ne zato, ker gre za mukotrpno delo jn slabo plačo, temveč zato, ker raje ne bi vedela, kako se pri nas demokratično eli-minirajo kandidati (za predsednika pred-sedstva SRS je že ustavno predviden en sam kandidat, medtem ko boste v naši re-publiki težko našli koga, ki bi brez zadrege razložil, kako se izvoli predsednike skup-ščinskih zborov in predsednika skupščine SRS). Sp pa letošnje kandidacijske konfe-rence zanimive zlasti zato, ker se na njih dogaja pomembna naknadna produkcija evidentiranja novih kandidatov. Tako je na primerdelovna skupnost RK SZDLeviden-tirala Matevža Krivica za predsednika skupščine SRS (trikrat ugibajte, če bi bila taka evidentacija možna na kakšni drugi szdl-jevski formi, kot so predsedstvo ali sveti). Pri RK SZDL so poskrbeli za novum v praksi DPO: DPO so razklane osebe. Po-dobno se je zgodilo tudi v sindikalni organi-zaciji, kjer je delovna skupnost RSZSS na svoji kandidacijski konferenci podprla kan-didaturo Toneta Anderliča za predsednika družbenopolitičnega zbora, medtem ko je predsedstvo RSZSS podprlo dotedanjo predsednico Valerijo Skerbec. Notranja razklanost straši tako po sindikatih kot v szdl-ju in ta ugotovitev me tako bega, da je raje ne bom deducirala še na funkcio-narje. Da pa ne bi bila generacijsko neobjektiv-na, še beseda o mladinski organizaciji. Ko so mladinci evidentirali kandidate za pred-sednika predsedstva SRS, so upoštevali prvotno navodilo kadrovske komisije SZDL, po katerem naj bi predsednika izbi-rali izmed obstoječih članov predsedstva. Tako so vrli mladinci evidentirali ne več mlajša tovariša Fabinca in Stanovnika (mi-mogrede: tovariša Ivana Vidica s Teleksa prosimo, da čimprej vrne dokumentacijo o TGA Kidričevem tja, od koder jo je dobil, saj jih je kar precej, ki jih zanimajo ekologistič-ne poteze tovariša Stanovnika v tej zadevi). Izkazalo se je, da sta mladinska »aduta« med manj zgovornimi. Mladinci se zdaj bolj ogrevajo za kandidatko SZDL (by the way: evidentacija Mojce Drčar-Murko pomeni, da je SZDL kršila pravilo, ki si ga je sama iz-mislila, saj Mojca trenutno ni članica pred-sedstva SRS) in ubijajo glavo z iskanjem elegantnega načina za dodelitev podpore M DM (upam, da so se v dveh letih že konč-no naučili, kako se to naredi). Sicer pa je še čisto malo časa in enigma volitev se bo razrešila. Vnaprejšnja napo-ved je sicer tvegana zadeva, vendar lahko po exodusu predsednika planiškega komi-Jeja iščemo bodočega šefa republike med dvema kandidatoma (katerima pa uganite sami), medtem pa je v trenutku, ko to pi- šem, za volitve v skupščini še velika megla, v kateri verjetno blodi tudi kadrovska komi-sija. Meglene blodnje pa verjetno niso najboljše zagotovilo, da bodo letošnje yo-litve »perla od demokracije« (kot tudi niso bile szdl-jevske ob koncu lanskega leta). Po drugi strani pa od kadrovske reprodukcije ne gre zahtevati preveč. Največji uspeh vo-litev bo, če bodo na mesta prišli Ijudje, ki imajo okoli hrbtenjače HRBTENICO in v glavi MOŽGANE (ali drugače povedano: da ne bodo ponavljali napak, ki so se enkrat že zgodile). In zato se tudi od bližajočih volitev ne splača pričakovati, da bodo spravile na površje dovolj Ijudi, ki bi znali in zmogli pre-lomiti s kontinuiteto preteklosti. Pa tudi -če bi jih dobili - še vedno imamo glomazen aparat strokovnih sodelavcev, svetovalcev in izvršnih sekretarjev, ki »v globalu« ne bo dovolil sprememb, ki bi ga kakor koli ogro-zile. SARA S. P.S. Jaz navijam za MDM. MATURANTI! ABSOLVENTI! MLADI! ISCETE UGODNO MOŽNOST ZA VAŠ IZLET? Pojdite v Makarsko! Bivali boste v letovišču Savinja (namestitev v bungalovih in počitniških prikolicah, prehrana v samopostrežni restavraciji)... CENE V PREDSEZONIIN POSEZONIZA SKUPINE ŽE OD 69.000 dindalje ZELITE UGODEN IN PRIJETEN DOPUST! Spet pojdite v Makarsko! Cene v glavni sežoni za 10 dni s polnim penzionom že od 144.000 din dalje. PRIMERNO TUDI ZA DRUŽINE! Ostale informacije in prijave: Od 21. do 26. marca smo tudi na sejmu ALPE-ADRIA CELJE, KOCENOVA 2, telefon: (063) 22-664, 24-019, 24-013, tekx: 33884 TRIBUNA-STRAN 7 VOLITVE IN INTERESNI PLURALIZEM Prav je, da v času volitev najvišjih repub-liških funkcionarjev ponovno premislimo celoten volilni mehanizem v delegatskem sistemu jn opozorimo na nekatere njegove bistvene pomanjkljivosti. Najpogostejše kritike jugoslovanskega volilnega sistema se nanašajo na pomanjkanje možnosti di-rektnega vpliva volilcev na izbor in izvolitev kandidatov za najvišje družbenopolitične funkcije ter na pomanjkanje možnosti odlo-čanja med alternativnimi programi kot os-novnega kriterija za izvolitev nekega kandi-data. Problem omejenega vpliva volilcev na izbor svojih najvišjih predstavnikov zadeva širše vprašanje funkcionalnosti in razvoja celotnega družbenopolitičnega sistema. V tej zvezi se volitve kažejo kot temeljna de-mokratična institucija, ki omogoča izbor tistih nosilcev političnih funkcij, za katere volilec meni, da izražajo njegov osebni inte-res, oziroma izbor tistih kandidatov, za ka-tere posameznik meni, da podajajo v svojih programih najperspektivnejšo pot družbe-nega razvoja. Medsebojna konkurenca kandidatov za isto politično funkcijo nujno pozitivno vpliva na njihovo kreativnost, ini-ciativnost ter na dejansko pripravljenost za aktivno poseganje v tiste družbene meha-nizme, ki ne ustrezajo več potrebam druž-be, in njihovo nadomeščanje z novimi in produktivnejšimidružbenimi modeli. Ce naj volitve ne bodo samo formalna potrditev od zgoraj postavljene garniture in stem ne-pomemben ritual v procesu neomejene cir-kulacije iste elite, morajo biti organizirane tako, da se lahko posamezen volilec dejan-sko (svobodno in neposredno) odloči, komu bo zaupal upravljanje splošnih druž- benih zadev, in to na podlagi programa, ki ga kandidati predložijo, pa osnovi katerega lahko ugotovi, kateri od potencialnih nosil-cev določene politične funkcije jasneje ar-tikulira in brani interese, ki jih posameznik spozna za svoje osebne. Če politični sistem in njegov volilni podsistem ne zagotavljata pozitivne selekcije, če torej ne omogočata, da strateško najpomembnejša mesta v družbi zasedejo tisti, ki so zanje najprimer-nejši - najsposobnejši in to na temelju od-ločitve večine članov družbe, kar je osnova njihove legitimnosti, to nujno povzroči ano-malije v družbenem razvoju, ki so posledica neustrezne kadrovske zasedbe najvišjih družbenih oblastnih pozicij. Za obstoječi način volitev najvišjih političnih funkcionar-jev žal ne moremo trditi, da omogoča izbiro ravno najboljših predstavnikov za politične funkcije. Hkrati pa nemožnost direktnega izbora najvišjih nosilcev oblasti ter zaplete-nost volilnega mehanizma, zaradi katere zveza med volilcem in končno izvoljenim ni razvidna, bistveno zmanjšuje volilno anga-žiranje Ijudi. Nezaintersiranost Ijudi glede izbora svojih najvišjih predstavnikov pa ima za razvoj neke skupnosti usodne posledice, saj omogoča neskončno samoreprodukcijo viadajoče elite z vsemi njenimi pomanjklji-Vostmi ter diskreditira pomen volitev kot temeljna legitimnosti javne oblasti ter inst- rumenta javne kontrole oblastnikov. Ko razpravljamo o voiitvah in nujnosti neposredne volilne izbire med kandidati z različnimi vizijami razvoja družbe, ne more-mo mimo problematiziranja same zastavit-ve možnosti artikuliranja in reprezentiranja različnih družbenih interesov v socialistič-nih družbenih ureditvah. Gre torej za kon-cept interesnega pluralizma, ki ima v teh družbah zaradi političnega monopola ene same ideološke doktrine bistveno omejene možnosti realizacije. Politični monolitizem v socialističnih družbah izključuje možnost obstoja drugih strank tudi z argumentom, da so interesi Ijudstva samega in da so zato drugačna političnointeresna grupiranja ne-potrebna. Ker po mnenju družbene avantgarde samo ona lahko dojame, kaj v resnici je in kaj ni v interesu delavskega razreda, torej druge politične skupine nujno izražajo le parcialne interese ostalih manjšinskih družbenih skupin, ki pa so z vidika družbe-nozgodovinskega razvoja povsem margi-nalnega pomena in zato ne zaslužijo legi-timne politične reprezentacije. V zameno za prepoved političnega pluralizma nam ponujajo sistem pluralizma samoupravnih interesov, katerega temeljna vrlina (in omejenost) je ravno v njegovi nespolitizira-nosti. Kljub teoretično dobri, čeprav rahlo utopični zamisli, pa se v praksi ta koncept sprevrača v dominacijo enega samega in-teresa - interesa vladajoče politične sile nad ostalimi interesi, ki so priznani le toliko, kolikor so v skladu z aktualnimi potrebami legitimacije domantne politične sile kot unK/erzalnega političnega subjekta, ki ima posluh za vse družbene potrebe in interese. Vendar pa je lahko nek interes v celoti polno priznan kot predmet političnega od-ločanja samo, če si pridobi tudi svoje poli-tično priznanje. V sistemu političnega mo-nizma to pomeni, da lahko postane politič-no legitimen samo, če je v skladu z ideolo-gijo in vsakokratnimi pragmatičnimi intere-si vladajoče partije. To pa z drugimi bese-dami zopet pomeni, da se vse družbeno življenje v tako organiziranem sistemu od-vija v skladu z enim samim političnim inte-resom, ki se predstavlja kot zgodovinski in-teres vseh. Nezmožnost realizacije vizije idealne družbe, ki naj bi bila v skupnem in-teresu celotnega človeštva, pa dominantna politična sila opravičuje ravno z motečim delovanjem drugih skupin z drugačnim vi-denjem družbene realnosti, ki ga zaradi tega, ker ni identično z vladajočo ideologijo, interpretira kot sovražno interesom delov-nih Ijudi in občanov. Iz pluralizma samoup-ravnih interesov tako dejansko izhaja izri-njanje ali celo prepoved vseh tistih teženj, ki se ne skladajo s trenutno ideološko in-terpretacijo stvarnosti in ki so zato etiketi-rane za (glej na naslednji strani) sovražnike socializma. Interesni pluralizem, ki je te-meljna značilnost vsake razvite diferencira-ne družbe, je kot mnoštvo enakopravnih in-teresov različnih družbenih skupin možen le, če je politično priznana enakost v različ-nosti, t.j. kot politični pluralizem. Če to po-vežamo z razmišljanjem o vlogi volitev kot instrumenta selekcije, legitimnosti oblasti in javne kontrole njenega delovanja, potem je jasno, da bi moral biti volilni sistem orga-niziran tako, da bi nudili možnost odločanja med različnimi političnimi projekti različnih političnih skupin. (Ne)izvolitev neke politič-ne skupine bi tako bila osnovno merilo nje-ne sposobnosti, da uspešno reflektira real-na družbena razmerja in vpliva na njihov produktivni razvoj oziroma splošni indika-tor uspešnosti njenega delovanja. Ni mi jasno, zakaj naj bi večstrankarski kompeti-tivni socialistični sistem ne bil v skladu z zgodovinskimi in trenutnimi interesi delav-skega razreda in zakaj naj bi bil nemara v nasprotju s samo idejo socializma. Družbe-nopolitična praksa namreč dokazuje ravno nasprotno in govori tej zamisli v prid. Kajti blokiranost družbenega sistema in splošna družbena kriza, ki iz tega izhaja, je posledi-ca ideološkega političnega ekskluzivizma. To pa dodatno kaže na nujnost razvoja di-ferencirane in pluralistične družbene struk-ture kot temeljne spodbude za družbeni razvoj in preseganje obstoječega stanja. Razvoj notranje demokracije v partiji kot tudi uspešni začetni poskusi demokratiza-cije v širši družbi pričajo, da je spoznanje o neproduktivnosti vztrajanja pri idejno mo-nolitni družbeni ureditvi z vsemi negativni-mi posledicami, ki jih ima za razvoj družbe, prodrlo tudi v del slovenskega političnega vrha, ki sprejema zahteve po reorganizaciji obstoječega političnega sistema v smeri razvijanja tolerantnosti do vseh javno izre-čenih mnenj in pobud ter demokratizacije procesa političnega odločanja. V ta kontekst sodijo tudi začetni poskusi razvijanja volilne konkurence med kandida-ti za neko politično funkcijo, ki je zasnovana na zahtevi po predložitvi lastnega progra-ma dela posameznega kandidata, ter mož-nosti neposredne volilne izbire med kandi-dati z različnimi koncepcijami možnih nači-nov razvoja naše družbe. Čeprav so tovrst-na prizadevanja še daleč od predhodno na-kazane alternativne možnosti socialistične demokracije, pa imajo gotovo zelo velik po-men za razvijanje idejnega pluralizma v družbi in s tem za preseganje obstoječe av-toblokiranosti družbenopolitičnega siste-ma. Kajti samo z dopuščanjem možnosti artikulacije različnih idej o izboljšanju teori-je in prakse socializma ter možnosti svo-bodne odločitve Ijudi za eno izmed njih kot legitimne vsebine delovanja politično živ-Ijenje v naši družbi, kar je edini in nujni po-goj za civiliziran vstop v 21. stoletje. Jorej: za svobodne in neposredne volitve najvišjih političnih predstavnikov ter možnost odlo-čanja med različnimi idejnimi projekti raz-voja družbene kot edine možnosti in garan-cije za preseganje obstoječega! Alenka Cotifi TRIBUNA-STRAN8 LABIN 87 »ogovor z Esadom Nuhanovičem, triin-vajsetletnim delavcem iz Labinske ,me,8. 5. 1987. Na katerem delovnem mestu delaš? Oelam pri transportu, na tekočih trako-fi, ki odvažajo nakopani premog. Skrbim, t ti trakovi nemoteno delajo. Moje delov-i mesto je pravzaprav nekje na rudniških jnikih. Kako poteka tvoj običajni delovni dan, ki sicer razdeljen v izmene? _____-------.----------___________________________________ če si recimo druga izmena, prideš ob 14. uri, oblečeš se, vzameš vse, kar potrebuješ (luč, voda, malica), in greš v jamo, recimo ob 1 5. uri. Kaj počneš tisto uro med 14. in 15., preden greš v jamo? Preoblečeš se, vzameš malico, natočiš vode, pobereš opremo (podobno kot v voj-ski), pokadiš cigareto... Kakšne so vaše malice? Vedno so suhe, salama. Dobimo jih od sindikata in v glavnem so slabe. Ni nobene izbire, malica je slaba in zelo hitro se jih na-veličaš in jih ne morešveč jesti. Na delovno mesto pridem okrog 16. ure, kajti skorajda eno uro se vozim pod zemljo, da pridem do svojega delovnega mesta. Nato na delovnem mestu sledi »prozivka« delavcev, razporeditev po delovnih mestih. Rudarsko delo je v glavnem skupinsko in tako se razdelimo po skupinah, v katerih je npr. 5 Ijudi: kopač, pomočnik in trije delavci, ki tovorijo premog na tekoče trakove. Teh pet Ijudi dobi norrno, da pobere premog re-cimo v razdalji kakih 30 metrov in da pod-prejo tisto, kar je treba, da se ne bi vse sku-paj zrušilo in padlo rudarjem na glavo. Pq-tem so še minerji, ki po odhodu izmene z di-namitom pripravljajo delo za rudarje na-slednje izrnene. Kopač je pri tem delu pri-irierljiv nekako z zidarjem pri gradbenih de-lih. To je kvalificiran delavec, mojster, kot sta zidar ali pa tesar. Na koncu vsake izme-ne ostane Še en rudar iz vsake skupine teh petih na t. i. minerski uri (ki se mu tako tudi steje in je plačana kot deveta ura delovnika |n sedaj znaša okrog sto tisoč starih dinar-jev). Oni torej ostanejo in sprožijo mine, ko so drugi rudarji že izven jame, kajti to je lah-ko zelo nevarno. Ven pridejo eno uro za nami, ki gremo iz jame po osmih urah dela. Potem je v tisto eno uro treba všteti to, da se ne spuščamo v jamo vsi naenkrat, am-pak po skupinah. To vse skupaj traja približ-np slabo uro. Če si prišel ob 14. uri, greš dol okrog 14.45 in ven prideš okrog 22.45, ^[6tja izmena pa se začne spuščati okrog 23.1 5. Delo torej teče nenehno. Delam 8 ur, 16 sem prost, tako kot drugje. Kaj pa sobote in nedelje ? Prva sobota v mesecu je delovna, sicer pa so vse sobote delovne, čeprav niso ob-vezne. Nekatere so bile obvezne npr. zaradi izpolnitve plana. Zato so bile vpeljane ob-vezne delovne sobote, ki so bile normalno plačane. Kako to misliš »normalno plačane«? Tako kot vsi drugi delovni dnevi. Razgla-sijo jo recimo za »udamiško«. Nedelje so tudi delovne. Ali tukaj dela kaj Slovencev? Ne kot jamski delavci. Nazadnje so delali pri postavljanju nove avtomatizirane inve-sticije, za katero se sedaj govori, da je tukaj največja zavožena investicija. Kaj je treba vedeti, da bi bil lahko kopač? Najprej moraš nekaj časa delati spodaj, da se seznaniš s tem od blizu, da vidiš, kako se rov, jama obnaša. Toda to ni dovolj, kajti sam sem sedaj že več kot leto in pol v jami in ne bi mogel biti kopač, saj nisem šolan za to. Jaz recimo ne znam postaviti »stojke«, ne vem, od kod prihaja nevarnost, ta ali ona, tudi mine ne znam pripraviti... Biti ko-pač je težko, to je zelo nevarno, tvegano delo. Prav zaradi tega zahtevamo poveča-nje plač za kopače. Po moje bi bila za tako tvegano delo, ko lahko vsak trenutek umreš (smrt je tukaj nekaj domačega), pla-ča 40 milijonov (starih dinarjev, op. K. T.) še premajhna. Majhna. Narava rudnikov sploh, labinska pa še posebej, je takšna, da je treba ogromno delati z lesom, s podpor-niki. Ljudje, ki to delajo, morajo vleči 3-4 metre dolge, premera ok. 30 cm in never-jetno težke droge tudi 200 do 300 metrov daleč, in sicer skozi take luknje, kjer se še brez tega komaj prerfješ skozi. Tam spodaj je tudi vroče, stalno ti nekaj kaplja, nenehno si v vlagi in prahu, ko prideš ven, pa včasih ne yeš več, koga vidiš. Ljudje, ki delajo »na proizvodnji«, se spodaj kuhajo, pečejo, slabše jim je kot na Golem otoku. Zato pra-vim, da jim tudi 40 milijonov ne more biti zadoščenje. To je delo, ki se ga ne da pla-čati. Zato so ti Ijudje tako enotni, nepopust-Ijivi in se bodo bojevali do konca, da bi dobili vsaj to beraško plačo, ki jo zahtevajo. Mis-lim, da je to popolnoma prav in sem čisto na njihovi strani, čeprav ne delam tako tež-kih opravil. Koliko zaslužiš? To je odvisno od tega, koliko sobot in ne- delj si v jami. Recimo, da dobim povprečno 13 do 14 milijonov (starih dinarijev, op. T. K.). Kako pa je z boni, ki jih dobivate ? Dobivali smo jih mesečno v vrednosti 3 milijone, nato 4, sedaj pa 5 in pol. Ali lahko z njimi kupuješ tudi v samo-postrežbi? Ne. Kaj pa sindikat, kako se je obnašal pred-sednik vašega sindikata med štrajkom? Predsednik sindikata je iz Bosne, toda na neki način je podkupljen. Dela tisto, kar mu na upravi naročijo. Živi v samskerrvdomu? Ne, ima družbeno stanovanje, družinski človek je. Ves čas štrajka smo rudarji za-htevali, da je z nami, toda potegnil se je na-zaj. Kaže, da je moral skrbeti za svoje de-lovno mesto, ki tudi spada med lažja delov-na mesta. Na katerem delovnem mestu dela? Najprej je bil elektrikar, nato je končal neko višjo šolo in zdi se mi, da je zdaj nad-zornik ali kaj podobnega. Torej ne dela v jami? Ne. Ste imeli kdaj predsednika sindjkata, ki je delal v jami? Pravta je bil v jami, toda potemje šel ven. Morda prav zaradi tega, ker je bil predsed-nik sindikata in ker je izpolnil pričakovanja vodstva podjetja. Ste rudarji skušali napraviti svoj sindi-kat? Ne, takšnih poskusov ni bilo. Zanimivo je, kaj se dogaja s temi predsedniki sindikata. Ko se pojavi kak posameznik, ki skuša kaj spremeniti, postane vodstvu nevaren in po-tegnejo ga tako, da mu dajo boljše delovno mesto. Pravzaprav ga podkupijo in potem je z njegovim uporom konec. Kako recimo izgleda jutranji prihod na delo, ko ste v štrajku? TRIBUNA -STRAN9 Pridemo, potem se pogovarjamo. Zna se tudi zgoditi (zadnje dneve je to bolj pogo-sto), da se nekdo iz uprave spomni in nas postroji kot vojake in reče: kdor je za to, da se gre na delo, naj stopi sem, ostali pa naj ostanejo... in takšne stvari. Kako gledaš na začetek tega štrajka? Rudarji v Tupljaku so prvi začeli s štraj-kom. V naši jami se je začelo naslednjega dne zjutraj. Prišel je direktor in smo imeli zbor delovnih Ijudi, na katerem nam je re-kel, da rudarjj tozda Tupljak štrajkajo, oz. da so prekinili delo, da zahtevajo povečanje plač. Potem je govoril o tem, kako to s pla-čami ne bo šlo... sploh je frazahl in govoril z nerazumljivim slovarjem. Hotel nam je povedati, da ni nobene šanse, da bi se pla-če povečale. Rekel je, da je zaželeno, da gremo delat, toda če nočerfio, naj ne gre-mo. Nato je odšel. Po mojem mnenju to ni bil pravi pristop k Ijudem. Lahko bi rekel re-cimo takole: trenutno je takšna situacija, da ne moremo povečati plač, kar pa ne pome-ni, da tudi v prihodnje ne bo, oz. skušali vam bomo povečati plače, pač v skladu s tem, kako se bo dalo. Tako pa je, po mojem, vse skupaj izzvenelo tako, kot da je rudnik nje-gova privatna stvar, češ kdor hoče delati, naj gre, kdor pa noče, naj ne. Rezultat je bil ta, da so nekateri posamezniki šli na delo, večina pa nas ni hotela iti. V rudniku pa je tako, če gre v jamo 30 do 40 Ijudi, 200 pa ne, da potem tudi tistih 30 do 40 nima kaj početi. Ali se je že pred štrajkom govorilo o tem, da bi ga bilo treba orgahizirati, da tako ne gre naprej? Ne, vsaj jaz nisem slišal, da bi se kaj ta-kega govorilo. Tu in tam so obstajale zahte-ve, da se skliče zbor delavcev, kar se je zgo-dilo, delavci pa so zahtevali povečanje osebnih dohodkov. Po novem letd so bile plače povečane za 20 %, toda zmanjšali so nam vrednost točke in ostali smo na istem. Formalno so nam povečali, dejansko pa smo dobili isto vsoto denarja. Tu nekje so rudarji začeli dvomiti v dobre želje vodstva rudnika, začelo se je govoriti o tem in onem in cela stvar se je vedno bolj zaostrovala, dokler se ni zgodilo to, kar se je. Ali obstaja kak posameznik, ki je iniciral štrajk ali ki je vodja štrajka? Ni bilo iniciatorja štrajka; recimo človeka, ki bi dvignil Ijudi na noge. Glavni povod je bil direktorjev govor tisto jutro. Obnašal se je tako, kot da bi bil rudnik njegova zasebna last. To pa je Ijudi prizadelo. Po drugi strani je bilo treba pomagati rudarjem iz Tupljaka. Ti dve stvari sta bili glavni povod za to, da smo tudi v Labinu začeli štrajkati. Pozneje so se stvari vedno bolj zaostrovale. Mi smo npr. zahtevali odstop vodstva, prav ti Ijudje pa so se obnašali še bolj arogantno. Kot da se ne bi nič zgodilo. Nastala je situacija, v kateri so nas skušali pomiriti tisti, za katere smo rekli, da naj odidejo; probleme naj bi razrešili tisti, za katere smo mislili in še mis-limo, da so nas pripeljali y situacijo, zaradi katere smo začeli štrajkati. Neki naš uprav-nik ima vilo v Rabcu, avtomobil volvo, kj je vreden več kot 1,3 milijarde, fiat 128 in še nekaj avtomobilov. Od kod in kako je prišel do tega denarja? Ali si ga je prislužil legal-no, ali pa gre morda za kaj drugega ... Saj zelo dobro vemo, nenehno nekaj mečkajo, da se prodaja premog, razprodaja material, ki ga uporabljamo v jamah itd. Rudarji smo zahtevali, da to razišče posebna inŠDekcija za ugotavljanje izvora premoženja. Clovek, ki smo ga obdolžili, pa je predlagal, naj bo ta inšpekcija iz Labina. Seveda smo zahte-vali, da pridejo inšpektorji iz Zagreba, kajti v Labinu se ti Ijudje preveč dobro poznajo in se medsebojno podpirajo. Ne vem, kaj se je potem zgodilo s to komisijo. Ali ste izbirali vodstvo svojega štrajka? Imate vpdje? Ali sploh obstaja kdo, ki vodi štrajk? Casopisi so se v zadnjem času raz-pisali o Todorju Revači kot o vašem vodite-Iju. Todor dela v naši jarni in je delavec pri transportu. Mislim, da ni mogoče govoriti o vodlteljih štrajka. Je pa nekaj Ijudi, ki vsakič, ko imamo zbor, »držijo govore«. Nekako ta-kole je: zjutraj pridemo, kot da bi bil norma-len delovni dan. Ker dan poprej ni bilo no-benih rešitev, pridemo naslednji dan zme-raj v upanju, da se bo nekaj zgodilo. Imamo prostor, v katerem je improviziran oder, nanj se povzpne kak rudar in začne govoriti, npr.: »Tovariši, mi ne bomo odnehali, ostali bomo pri svojih zahtevah ...« »Jaz mislim, da je treba oditi na delo,« ali pa: »Ali ima kdo kakšen predlog, kaj bi kazalo storiti...» Ni Ijudi, ki bi se ponavljali, ni tega, da bi go-vorili zmeraj eni in isti, temveč govorimo vsi. Nekaj časa je Hadžib Peštalič govoril več, pa ga je milica odvedla na postajo. Od-peljali so ga na nekakšno zaslišanje, češ da je on iniciator vsega, kar se je zgodilo. Šlo pa je zgolj za to, da se je oglašal več kot drugi in izgovarjal nekatere želje rudarjev ali pa je prebral zahteve, ki so jih rudarji prej skupaj oblikovali. V glavnem je šlo za to, da se je povzpel gor in prebral zahteve rudar-jev. Saj je normalno, da ne moremo govoriti vsi naenkrat. Nekdo mora priti gor in govo-riti. Govorilo se je, da so temu Hadžibu Peš-taliču dajali neke injekcije... dvomim pa, da bi ga pretepali. Toda kakor koli že, dan po obisku na postaji milice, ko je prišel med zbrane rudarje, ni rekel ničesar. Bil je tiho in ni šel več na oder. Takrat se je pojavil ta To-dor Revača in je začel brati in govoriti. Skratka, delal je tisto, kar je pred njim počel Hadžib. Pomembno je to, da se rudarji zelo pogosto sestajamo, sploh pa zdaj, ko ne delamo, ko nismo razdeljeni v tri izmene in nenehno nekaj diskutiramo. To, kar je vča-sih govoril Hadžib ali pa sedaj Todor, je prav tisto, kar je rezultat teh naših neskonČ-nih pogovorov. On je nekakšen predstav-nik, izreka tisto, kar smo ie neštetokrat rek-li. On pravzaprav zgolj ponavlja, kar neneh-no govorimo in zahtevamo. Za nikakršnega vodjo ne gre, pač pa za to, da nima smisla, da bi vsi skupaj vsevprek nenehno pona-vljali eno in isto. TRIBUNA-STRAN 10 Potemtakem sta Hadžib in Todor funk-cionirala zgolj kot tista, ki prebereta zahte-ve delavcev? Da, ona dva (ali pa še nekaj takih Ijudi, ki jjh je bilo dosti več) prenašata zahteve de-lavcev. Toda kdor koli od njih, kot posamez-nik, ne bi mogel narediti ničesar. Kajti ne gre za kake intelektualne kapacitete, za ge-nije, ki bi lahko kaj storili sami, čeprav mo-rarn povedati, da gre za zelo solidne Ijudi, o katerih mislim samo najbolje, in ki bi lahko potegnili za seboj množico. To, kar trenutno dela on, bi lahko delal tudi kdor koli drug. So Ijudje, ki so intelektualno močnejši od nje-ga, toda taki se izogibajo, nočejo se posta-viti v ospredje. Ali so med vami, ki štrajkate, tudi taki, ki bi se jim lahko reklo intelektualci? Da, so. Toda ti se držijo ob strani. čeprav so tu, so za stvar in podpirajo štrajk, pa se nočejo postaviti na čistino. Dosti je mlajših, npr. iz moje generacije, ki so nekje v ozadju. Zakaj bi se recimo jaz ali pa meni podobni postavljali v ospredje, če smo tukaj samo za dve ali štiri leta, če smo pravzaprav šele včeraj prišli? Naj to počno tisti, ki so tukaj že leta in leta; recimo 15, 20 ali celo 30 in več let. Ali bi se to razmišljanje in situacijo dalo primerjati z razmerami v vojski: naj to opra-vijo »stare kuke«? Da, natanko tako. Za to so v glavnem starejši rudarji, tisti, ki se bolj izpostavljajo. Ali obstaja jedro štrajka, recimo skupina desetih, dvajsetih ali tridesetih, ki se družijo in diskutirajo o problemih? Obstaja kaj ta-kega, kot je vodstvo, če že ni vodje? Kaj naj rečem na to? Kar zadeva rudar-sko družabnost: gre za izjemno družabne Ijudi. To je povezano, po moje, že s samim delom. Mi smo na delu kot bratje, pa tudi iz- ven jame, ker je vsak odvisen od tega, s ka-terim dela. Med rudarji zelo redko pride do pretepa ali česar koli takega. Ne spomnim se, da bi se pripetilo kaj takega v dveh letih, odkarsem tukaj.Toda nobene skupine ni in nobenega vodstva, ki bi iniciralo vso stvar. Rudarji se zbiramo takrat, ko pridemo na delo. Pogovarjamo se, razpredamo o tem in onem; v tej situaciji pa seveda y glavnem govorimo o štrajku. Gre za skupine po 30 do 40 Ijudi, ki se zberejo v krogu in se po-govarjajo, smejijo, zabavajo... krajšajo si 6as. Nato gre nekdo na oder in vpraša: »Ali se strinjate, da storimo ,to in to', ,tako in tako', in rudarji mu odgovorijo »jaaa«, ali pa »neee ...«. Nekako takole to poteka in se pri tem tudi vse konča. Največji problem v tem je, da se zahteva za povečanje osnov plač nanaša samo na jamska delavce, ne pa na administracijo. Vodstvo ne bo dovolilo, da se plača enega rudarja v jami približa plači inženirja, kar bi bilo po moje realno. Jamski delavci zahte-vajo za sebe tako povečanje plač, oni pa pravijo, da ni nobene šanse, da bi se to uresničilo. Toda šansa vendarle obstaja. jSaj gre za delovno organizacijo, ki ne pro-izvaja lutk, ampak črno zlato in denar se bo moral najti. Koliko je bilo partijskih sestankov v času štrajka? Bile so seje, in sicer v prostorih občine, števila pa zdaj še ne vem. Če se ne motim, so bile seje vsak tretji ali četrti dan. Skušali so razrešiti problem, toda rudarji niso pre-nehali vztrajati pri svojih zahtevah. Kako pa je bilo takrat, ko so komunisti »potegnili« in šli na delo? Tisti dan so odSli y jamo tudi Ijudje, ki si-cer nikoli niso bili v jami. Delati so šli zato, da bi jih bilo čim več in da bi potegnili ostale za sabo. Toda ni se obneslo. Si ta dan delal kot član Zveze komunis-tov? Ja, član sem, toda delat nisem šel. Od za-četka štrajka sem delal le prva dva dni, nato sem se odločil, da ne bom več. Delal sem tako dolgo kot moja skupina. Si imel kakšne težave zato, ker se kot ko-munist nisi odzval odločitvi 00 ZK? Ne, zaenkrat jih nisem imel. Sicer pa tudi nisem edini član Zveze komunistov, ki tak-rat ni šel v jamo. Večina jamskih delavcev, članov Zveze komunistov, takrat ni šla v jamo. Zakaj naj bi potem šel jaz? V jamo so se spustili tisti člani Zveze komunistov, ki sicer delajo v upravi, ne pa v jami. Kaj so sploh počeli v jami, če - kot si prej rekel - ne znajo kopati? Ne vem, kaj so delali, vem pa, zakaj so šli. Šli so zato, da bi potegnili ostale. Najbrž so se sprehajali po rudniku, morda so sedeli, načrtovali, se kaj pogovarjali... Stvar je v tem, da srce proizvodnje ni šlo v jamo in brez teh rudarjev se ne da ničesar opraviti. Tiste dneve, ko so komunisti delali in va-bili na delo, torej nisi delal? Poziv 00 ZK in njenih članov, da se gre na delo, je pravzaprav naletel na gluha uše-sa. Nobenega učinka ni bilo. Kar pa se mene tiče, si ne morem privoščiti tega, da se zjutraj oblečem in grem na delo in da mi potem, ko se vrnem iz jame, tovariši pripra-vijo sprejem v špalirju. Težko je priti iz jame ven in iti skozi 200 m dolg špalir tovarišev, ki jim iz oči lahko bereš prezir. Vem, ker se mi je to enkrat slučajno zgodilo, čeprav ni-sem prihajal iz jame. Ploskali so in žvižgali. Mi mlajši smo od starejših dobili tudi kakš-no za uho. Ne moreš si privoščiti, da bi to doživel še enkrat. Raje vzamem knjižico in grem proč. Ali uživaš v tem, da štrajkaš? Se hecaš? Ne, kje pa. To je izjemno psi-hično naporna zadeva in vsi smo bolj ali manj razrvani. Mesec dni ni nobena šaja. Včasih bi rad šel domov k punci, k prijatelju, k bratu ali kamor koli že ... pa ne morem. Stalno imaš občutek, da se bo jutri začelo delati, da se bo ta mora vendarle končala. Vsak dan smo imeli kake sestanke in člo-vek pričakuje, da se bo stvar le razrešila ... Toda vedno ostanemo na istem. Ljudje vztrajajo in točno vedo zaradi česa. Zahte-va za stoodstotno zvečanje in odstop vod-stva ni nič nerealnega in nemogočega. TONCI KUZMANIČ »™*Ta7? IZ N0VE KNJIGE KRT"a aMrES TJUZaMI BOJKOTIRANI BOJKOTIRAJO BOJKOT Na prvem zboru študentov filozofske fa-kultete (študentskega parlamenta) v tem letu so študentje podprli predloge za zmanjšanje števila ur skupnih/splošnih predmetov ter za njihove spremembe. Predloge so utemeljili s previsokim števi-lom urteh predmetov, ki zavzemajo približ-no 1 /3 urnikov in precej pripomorejo k pre-koračenju dovoljenega števila ur na teden. Snovi nekaterih predmetov se tudi prekri-vajo. Posamezni oddelki (filozofski, socio-loški, psihološki ter odd. za tel. vzgojo) so poslali svoje odgovore, v katerih so bolj ali manj uspešno prepričevali o nujnosti to-likšnega števila ur svojih predmetov (ter vsi po vrsti še zatrdili, da »predstavljajo prej minimum kot pretiravanje«). Precej živahneje pa se razvija zadeva v zvezi s predlogom o ukinitvi predmeta SLO in DS SFRJ iz vseh vzgojno izobraževalnih programov za višje in visoko šolstvo. Že na študentskem parlamentu se je debata o tem precej razgibala, o njenem nivoju pa nima smisla razpravljati. Protektor UEK, Rastko Močnik, je študentom jasno poka-zal svoje simpatije do predloga. SLO in DS je označil kot praktično veščino, ki se je ne da naučiti v predavalnicah, temveč le na te-renu. študentje so dodali, da so te stvari poslušali že v srednji šoli, fantje pa še na služenju vojaškega roka. Izrazili so tudi dvom v »akademski nivo obrambne teorije ter njenih predavateljev«. Vse predloge so študentje poslali Skup-ščini izobraževalne skupnosti Slovenije, Univerzitetnemu svetu Edvarda Kardelja in Fakultetnemu svetu filozofske fakultete. Postavili so zadnji datum, do katerega pri-čakujejo odgovore, in napovedali bojkot splošnih predmetov, če odgovori ne bodo pozitivni. Predavateljem SLO in DS je ob Oceni »neakademskosti predmeta in njegovih predavateljev« seveda zavrela kri. Po nače-lu napad je najboljša obramba so tudi oni napovedali bojkot svojih predavanj, ker »ocena ... onemogoča tvorno pedagoško delo« ter zahtevali ponoven sklic študent-skega parlamenta, »da odkrito, kot smo na-vajeni do sedaj, poveste, kje je bilo naše so-delovanje na tako nizki stopnji«, da »o pre-davateljih ne bi izgubljali besed«. »Medtem ko študentje čakajo na svoje odgovore, pa predavatelji svoj bojkot že učinkovito izva-jajo. Taisti Ijudje, ki so (sicer po pravici) vzeli vso stvar tako osebno, si sedaj ne vzamejo niti toliko vefi časa, da bi na vrata svoje predavalnice prilepili vsaj listek z obvesti-lom o bojkotu. (Kasnejša informacija: Ob-vestila so visela po oddelkih.) Polna pred-avalnica na študentskem parlamentu se-veda še ni cela filozofska fakulteta, tako da neobveščeni študentje pridno čakajo svoje bojkotirajoče predavatelje. S tem je štu-dentski parlament seveda pristal na mestu, ki si ga je zamislil za nekoga drugega. S precej nekomplicirano strategijo so pred-avatelji dosegli osmešenje študentov. Da ne študentje, ne predavatelji in ne fa-kulteta oz. univerza niso pristojni za od-pravljanje predmeta SLO in DS, je bilo menda jasno vsem že na študentskem za-sedanju, saj je predmet obvezen po zvez-nem zakonu. V odzivu Skupnosti učiteljev predmeta SLO in DS Univerze EK v Ljublja-ni in Mariboru je to tudi ponovno objasnje-no: »Predsedstvo SFRJ je na svoji seji dne 18. julija 1964 sprejelo smernice za uspo-sabljanje za splošno Ijudsko obrambo. V 10. točki smernic je rečeno, da je glavni na-men usposabljanja mladine za SLO in DS ustvarjanje trajnega prepričanja o pozitivni vrednosti našega sistema, motiviranja mla-dine in učencev za aktivno udeležbo pri splošni Ijudski obrambi in družbeni samo-zaščiti... Težišče vzgoje in usposabljanja mladine za SLO in DS mora biti še nadalje ... na obvezni podlagi.« ZVEZA SOCl-ALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE UNIVERZITETNA KONFERENCA Kersnikova 4, 61000 Ljubljana Datum: 14. 3. 1988 OBJAVA ZA ŠRC Na UK ZSMS nameravamo ustanoviti Študentski raziskovalni center, ki naj bi posegal na čim več področij, se ukvarjal s Studijem, njegovo reformo, ttinimi razmerami, študentskim turizmom, jav-nim mnenjem, študentskim standardom, družbenimi gibanji, Štu-dentsko kulturo, itd., itd. Center bi se podal na vsako podrofcje raziskav, za katero bi se ho-tela prijaviti skupina študentov (ali tudi en sam), Ce bi te raziskave le bile izvedljive v okviru UK. UK bi s tem projektom nudila prostore, opremo. finančna sred-stva in administrativno pomoč. Ker bi to precej stalo, bi pri tržno usmerjenih projektih UK vzela svoj del dobička. Smjsel raziskav naj bi bilo usposabljanje študentov za raziskoval-no delo, marsikatero raziskavo pa bi potrebovala tudi UK, študent-ska organizacija in politični predstavnik. Te raziskave bi kdaj pa kdaj lahko celo pripomogle k lastnemu razumevanju študentske družbe. Ta objava je vabilo k sodelovanju, pripravi jn prijavi projektov, pa še Lzziv za tiste, ki so ie razmiSljali o ustanovitvi česa podobnega in bi nam lahko z osnutkom svojih idej pri ustanovitvi pomagali. Predlo-ge pošljite ali jih sami prinesite na Univerzitetno konferenco, Kersnikova 4, v sobo 109 ali 108, poiščite koga »iz vlade« in ji/mu povejte. kaj imate, kaj potrebujete, kdaj zatnete. PREDSEDSTVO UK ZSMS Ljubljana Gorazd Drevenžek Dovolj razumljivo je, da pridejo predlogib odpravljanju tega predmeta ravno s Filo-zofske fakuitete v Ljubljani, vendar bi se določeni iniciativni posamezniki lahko za-vedali, da je za take zalogaje potrebno kaj več kot polna predavalnica filozofov. Osta-le Ijubljanske fakultete ne sodelujejo, mol-čijo tudi mariborski študentje (tudi njim ni njihovem bojkotu nihče pomagal). Za štu dente bi bilo mogoče bolje, da najprej ure dijo zadeve okrog svoje nepovezanostf^ Šele ko bodo na tem nivoju stvari tekle gladko, se bodo lahko spravljali na slona, kakršen je odpravljanje SLO in DS, in sicerj s polno mero potrpežljivosti in vztrajnostL^ 16. 3. 1988 bo na FF naslednji študerrt^ ski parlament, kjer lahko pričakujemo pc slušanje že znanih dejstev v obliki odgovc rov zgoraj naštetih institucij, nekaj osebnihf razčiščevanj in na koncu sklep študentovi izvajanju bojkota splošnih predmetov. K« pa potem? Mogoče propad bojkota ... JANA STARE" SAMOODLOČBA ŠTUDENTOV - ZA - SPREMEMBO - UKINITEV predmet-a SLO in DSZ na UEK v Ljubljani Dozorel je čas, da se ugotovi in javno izrazi želja študentov slo-venskih fakultet o samem »spornem« predmetu SLO in DSZ. P UK ZSMS Ljubljana kot organizator ponuja legitimno akcijo študentski populaciji in upa, da jo bo le-ta v svoj prid izkoristila S to akcijo hočemo prepričati nažo javnost da ne stoji za intere-som same spremembe oziroma ukinitve predmeta SLO in OSZ peščica Ijudi, ampak strnjene študentske vrste. ŠTUDENTJE irnamo pravico kot polnopravni in polnoletni občani sami odločati tako o vpisu na univeni kot tudi o tem, kaj bomo Stu-dirali. Obvezno poduievanje tega predmeta je poseganje po tej pravici. Dejstvo, da je popolnoma neakademski predmet stisnjen y kalup togosti ter enakosti na vseh fakultetah v Jugoslaviji, govon o tem, da se dejansko ne veže na nobeno POSEBNO podroije. Kot tak je nezdružljiv z vsebino univerze, ki bi morala dajati predvsem specializirana znanja strok Ker več glav veC ve, pošljite morebitna lastna mnenja in pomis-leke na naslov: UNIVERZITETNA KONFERENCA ZSMS UUB-UANA, KERSNIKOVA 4, 61000 UUBUANA ali po telefonu: (061) 318-6511 PREDSEDSTVO UK ZSMS UUBUANA Tomaž Miklavc J TRIBUNA-STRAN 12 Izhajajoč iz temeljnih državljanskih pravic in pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki je neod-tujljiva in nikoli ne zastara ZAHTEVAMO 1 da Skupščina SR Slovenije razpiše referendum, na katerem se bomo odločali o osnutku amand-rriaiev za spremembo zvezne in republiške ustave; u 2 če se večina na referendumu izreče proti ponujenim osnutkom, zahtevamo ponovno obhkovanje in sprejemanje ustave v demokratičnem postopku, za katerega mora biti na voljo dovolj časa. Podobne zahteve so množično in javno izrazila različna strokovna in druga društva in združenja ter vrsta posameznikov, zato širša razlaga ni potrebna. Poiitiki namreč kalkulirajo, čas pa teče. Nobene garancije nimamo, da bi verjeli, da bo tistih nekai Ijudi ki dejansko odloča o soglasju Slovenije k spremembam zvezne ustave, vzdržalo pritisk in se odločilo po volji Ijudstva oziroma razpisalo referendum o predlaganih amandmajih. Da bi Skupščini SR Slovenije dali učinkovito podporo in moralno zavezo za takojšen sklep o sprejemanju ustavnih sprememb z referendumom, POZIVAMO vse, ki podpirate gornji zahtevi, da zanje zastavite svoj glas in podpis. Da bi zahteve podprlo čim večljudi, zbirajte podpise tudi sami. Ljubljana, 9. marec 1988 Koordinacija novih družbenih gibanj POJASNILO: . . ... . Vse tiste, ki želite sodelovati v podpisovanju Zahteve za referendum, prosimo, da upostevate naslednja praviia igre: 1 6e se podpisujete na zgoraj natisnjeno besedilo, zadostuje čitljivo napisano ime in priimek in zraven še podpis; 2. če se podpisujete na kakršen koli papir. prosimo, da jasno naznačite. da so podpisi namenjeni zahtevi po referendumu. UredništvoTribune se zavezuje, da bo vse podpise predalo koordinaciji novih družbenih gibanj. Zahteve po referendumu posljite na naš naslov ali pa na naslov katere koli institucije ali medija, ki ravno tako sodeluje v tej akciji. Milan Balazic: ELEMENTI DEMOKRATIČNEGA IMAGINARNEGA ZA DRUGI SOCIALIZEM »Socializem sinov ne more biti isti, kotje socializem očetov.« Milan KUČAN & 1. Jugoslovanske/slovenske ustave in zdajšnjih ustavnih sprememb kot posebne oblike politično-programskega prava vsebi vedno že po diskurzivnem razmerju sil - ki v »igro« vstopajo s svojimi fantazmatskimi projekti - Zakonodajalca ni mogoče dojeti m kritizirati na osnovi neke »realne« (deni-mo ekonomistične) nezadostnosti, temveč zgolj skozi njeno imaginarno, ki omogoča -ne kljub, marveč zaradi napak, pomanjklji-vosti, nezadostnosti - preživetje družbenih razmerij, imenovanih socialistično sa-fnoupravljanje s komplementarno garanci-Jo gospostva državno-partijske birokracije vred. V neskončnem spodletelem lovu his-teriziranega Zakonodajalca za objek-tom/razlogom želje, v želji, zmerom parti-kularni in ekscentrični, ki nikoli ne deluje v stieri preživetja/prilagoditve nečesa, zato škoduje, v metonimični strukturi želje, ki je nepripravljena za vzgojo in je istovetna z zakonom, leži vzrok nenehnega spreminja-nja ali podaljševanja temeljnega zakonske-ga akta. Objekt identifikacije Zakonodajal-ca - Ideal harmonično razvite socialistične samoupravne družbe na poti v komunizem (po mohamedansko: »ni komunizma razen komunizma in socializem je njegov pre-rok«) - željo vzdržuje. Tako ustava tu figu-rira kot vrhunska pomožna tvorba v smislu halucinatorične zadovoljitve želje Zakono-dajaica, naloga analitičnega spoprijema pa se ogleduje v konstrukcijah, ki naj Zakono-dajalcu vrnejo izgubljene koščke realnosti in iztrgajo pulzijo (tej) imaginarni ujetosti. Od tod tudi težava: tovrstno početje se s strani Zakonodajalca zapopade kot nova nevarnost. &2. Imaginamo obstoječe ustave in ustavnih sprememb je bolj realno kot »realno«, ideo-loška shema ustave ni odraz realnosti, am-pak način, kako nanj intervenirati. Realnost zanika in vzpostavi/predpostavi neko Dru-go realnost, katero fiksira in ki iz nje izhaja: ustava privzame vlogo institucionalizirane-ga materializiranega verovanja sredi vse-lejšnje fantazmatične oblikovanosti real-nosti družbenega. Fantazma Zakonodajal-ca po funkciji stoji na mestu obljubljene utopije, ki jo najavlja in izmika, s tem pa mu daje določeno ugodje padca realnega v simbolno. Naloga analize je intepretacijo nemožne fantazme rekonstruirati in preko-račiti s prehodom Zakonodajalcu skon-struirati simptom, ki ga bo skozi rezultanto neugodja privedel v analizo. Ime simptoma poznamo: civilna družba in pravna država, torej zasuk od neposredne (negativne) kri-tike ustavnih sprememb k (pozitivnemu) nizanju, kaj to - pravna država - je. S po-močjo velikega in še več zamolčevanega slovenskega pravnega teoretika Leonida Pitamica skontruirajmo »kontrafantazmo«, ki nam bo služila v Ijudsko-demokratičnih bojih za vzpostavitev demokratičnega ima-ginarnega Drugega socializma.* &3. Pravnost države v prvi vrsti pomeni »jamčiti Ijudem eksistenco nasproti državni organizaciji, pa tudi jamčiti državni organi-zaciji eksistenco nasproti zlohotnim Iju-dem« - poudarek je na prvem delu sintag-me: šele spoštovanje pravic s strani države pri Ijudeh proizvede nedvomna jamstva v prid ohranitve pregneteno skovane države, ustave in zakonov. Iniciramo »transhisto-rične« glavne točke (le point-maTtre) pra-vičniških diskurzov Magne Charte, Bill off Rights, Habeas corpus Act, Act off Settle-ment, Droits... 1789 - taksativno: nrhče ne sme biti na kakršen koli način oviran v svoji osebni svobodi brez zakonite sodbe, odgovornost državnih uradnikov (sodni-kov) z visokimi kaznimi ob kršitvi predpisov, neodvisnost sodstva, neposredne svobod-ne volitve v parlament. Človeške in držav-Ijanske pravice negirajo absolutno državno oblast s tem, ko določajo kompetence indi-vidua nasproti skupnosti: človeške pravice v ustavi so izven in nad ustavo, državljan-ske pa »nadomestilo za tiste naravne pra-vice, ki jih more človek kot član države žr-tvovati skupnosti«. Državljanska svoboda in enakost postavljata meje državni kom-petenci (npr. svoboda zborovanja, združe-vanja, tiska, doma, aktivne in pasivne volil-ne pravice), medtem ko so človeške svo-boščine tako rekoč nad-državne, pozitivno pravo jih konstitutivno ne more odpraviti in obstajajo - če je tako - zoper vsako pozitiv-no-pravno organizacijo in zoper ustavo. Pravnost moderne države za razliko od po-licijske države vključuje načelo delovanja države in njenih organov y okviru zakonskih določb in tem organom je hkrati prepove-dano izvajati katere koli dejavnosti-tudi če so v korist države in družbe - ki bi šle samo-voljno preko zakona. &4. Kaj vsebuje kratka, jasna, vsem razumlji-va ustava, ustava, ki se hoče izogniti volun-taristično programskosti kaprice Drugega, utemeljene na ne-vednosti in verovanju v oblasti polni užitek (da bi z odpovedjo le-temu, užival tudi podložnik, recimo: totali-tarne tendence civilne družbe), kako skrat-ka proizvesti takšno Gospodar-Hlapec, dr-žava-civilna družba razmerje, v katerem bo mesto obiasti zakonito prazna oblast zako-na, mesto (v nazaj) demokratičnih tendenc civilne družbe pa bilo izpolnjeno z delom, užitkom in oblastjo nad oblastjo? Kratka, jasna in razumljiva ustava je vsa sestavlje-na iz dveh osnovnih delov: »1. Naštevanje in slovesno proglašanje starih, že pred ustavo obstoječih... pravic, 2. Organiza-torne določbe, ki urejajo, organizirajo druž-bo, t. j. ustanavljajo organe z namenom, da se na določen način ščitijo prej navedene človeške pravice...«, ali kot to kompaktno pove čl. 2. francoske deklaracije: »Namen vsake politične združitve je, ohraniti narav-ne in nezastarljive pravice človeka.« Relaci-je so na moč jasne: prvi del - kaj (pozitivna zaščitena materija), drugi del - kako (sred-stva za zaščito temeljnih Ijudskih pravic in meje ter naloge medsebojno strogo zako-nodajno-izvršno-sodno ločene oblasti). Us~ tavi kot družbeni pogodbi s statusom lex fundamentalis je temeljni namen varova-nje svobode individua, kolikor pa - names-to, da bi državni organi ščitili - slednjo og-rožajo, ima Ijudstvo kot najvišji čuvar na-ravnih pravic svobode skrajno pravico spremeniti državno organizacijo, ki je z ne-zakonito dejavnostjo zdaj postala rebel. Ta pravica - ius resistendi (gl. Francoska dek-laracija pravic 1793, ameriška deklaracija o neodvisnosti 1776) - izhaja iz privilegira-nosti človeških pravic proti drugim določ-bam ustave. & 5. Katere temeljne pravice je potrebno na-vesti v jedrnato ustavo, če ne tele: 1. telesna svoboda - a) načelo svobode gibanja, ki je ovirana zgolj na podlagi (ka-zenskega) zakona, b) svoboda doma - brez zakonitih razlogov in privolitve lastnika ne sme nobena uradna oseba vstopiti v stano-vanje (sem spadajo tudi prisluškovalne na-prave), c) tajnost poročil (od pisma do tele~ fona); 2. duhovna svoboda - a) svoboda vesti, mišljenja, verovanja, v izvedbi, vsak- do uživa državljanske pravice in lahko opravija katero koli državno službo neod-visno od lastnega prepričanja ali pripad-nosti Partiji, b) svobcxJa javnega izražanja svojih misli ali svoboda govora, c) svoboda tiska, omejena z zakonom zgolj zaradi kršit-ve dostojanstva osebe ali državne varnosti (ki pa je pod kontrolo javnosti), odprava cenzure (obstoječe-da-je-ni), d) svoboda znanosti in umetnosti, e) svoboda pouka, t. j. možnost, da sme vsakdo poučevati, kar hoče in kogar hoče, svoboda učenja vključ-no z možnostjo, ne učiti se, f) svoboda zdru-ževanja in zborovanja, da lahko posamezne civilno-družbene združbe Ijudi kvalitetno ščitijo interese individua in onemogočajo monopolizirano uveljavljanje skupnih inte-, resov, g) pravica peticije, se pravi, možnost; neposrednega apela na zakonodajno obr last, ki je zavezana uradno jemati peticijo V- nretres; 3. gospodarska svoboda - lastnin-ske pravice, ki so dvojne: svobodno razpo-laaanje s svojo imovino in svojo delovno močjo, pluralizem lastništev in združevanje oblik lastnine za doseganje boljših delovnih učinkov; vsakenurdržavljanu država zago-tavlja kar najboljše možnosti za pndobitno delo obenem pa se vsem varuje človeka vredno eksistenco (socialna pravičnost); in 4 enakost- naredimo kar Deklaracijo pra-vic 1789: »Ljudje se rodijo in ostanejo svo-bodni in enaki v pravu. Socialne razlike mo-rejo biti utemeljene samo v skupni koris-ti Zakon mora biti enak za vse, kadar šči-tj in kadar kaznuje.« Priznanje razlik zago-tavlja zakonu z neenakimi Ijudmi ravnati enako in (progresivno) neenako; sem spa-dajo tudi pravice manjšine nasproti večine. Navedene temeljne pravice (S) uverižijo to pozitivno označevalno verigo z označeval-cem-Gospodarjem (S) tako, da začne (de-mokratična) civilna družba eksistirati na način univerzitetnikove družbene vezi, vi- dez nevtralne vednosti skriva gesto Gospo-darja nad Gospodarjem/državo, ki po za-konskih kompetencah intervenira v civilno družbo le toliko, kolikor z registrom simbol-nega pomirja/ureja civilno-družbeno vojno vseh proti vsem: s tem so končno zanika-ne-ohranjene-povzdignjene (pozitivne) vsebine ideje samoupravljanja in odprta pot Drugemu socializmu, v katerem je svo-boda najprej formalna, ta »transhistorična« forma pa nastopi kot nosilec socialističnih - »vsebinskih« prebojev prve. .&6-Kako spreminjati ustavo? Ce ustavne spremembe niso odgovor na zastavljeno vprašanje in zgolj napeljujejo dalje na dvo-cepno alternanco: ali ostati pri ustavi 1974 ali napisati novo ustavo v zgornjem smislu, vse ostalo pa prepustiti zakonom splošne narave. Vsaka ustava in vsako spremembo že od Agreement of the people (1647) naj bi se dajalo v podpis celotnemu narodu, če apliciramo: vsaka SR za sebe izvede Ijud-sko glasovanje; ustavotvorna oblast izvira samo iz naroda/narodov (prim. Rousseau-jevo Contrat Social ali Sieyesa Qu-est-ce que le tiers-Etat), ki jih ne more nadome-stiti nobena skupščina narodnih zastopni-kov. Na liniji sintagme »ukazujem, da si svoboden« in Cicerona izreka »svobodni smo le, če smo hlapci zakona« se torej vsa-ka ratifikacija katere koli spremembe usta-ve lahko opravi samo z referendumom in ta pravica mora biti zapovedana v ustavi kot dolžnost. Na čelu te v grobem konstruirane »kon-tra-f antazme« piše: Slovenci in vsi ostali ju-goslovanski narodi, še ta napor, da posta-nemo socialisti! MILAN BALAŽIC • prim. L Pitamic, DrJava, predvsem str. 175-233, Druiba sv. Mohorja, Ljubljana 1927 dr. France Bučar: USTAVNA KRIZA 0 ustavni krizi govorimo takrat, kadar je neka družba prepadno razdeljena v pogle-dih na možnosti svojega nadaljnjega ob-stoja. Soglasje obstaja samo v tem, da v dosedanjih okvirih in po sedanjih poteh ne gre več naprej. Različhost pogledov glede možnega izhoda pa je grozeča ne zaradi tega, ker bi pogledi predstavljali široko pa-leto izbirnih možnosti, med katerimi je tež-ko izbrati najboljšo, ali ker bi bile možnosti izbora zaradi danega položaja izrazito majhne, tako da je tudi najboljša alternativa še vedno slaba ali komaj zadovoljiva, pač pa zaradi tega, ker se izbirne možnosti medsebojno izključujejo. Rešitev za ene pomeni obsodbo in žrtvovanje drugih ter obratno. To je položaj, ki pelje naravnost v spopad, ker njegova notranja logika izklju-Cuje sporazumevanje, kompromisi pa ne morejo zadovoljiti niti enega niti drugega. To je najslabši možni položaj, v katerem se lahko neka družba znajde, in sleherna pa-metna politika mora osredotočiti vse svoje napore, da se takemu položaju lahko izog-ne. To je tipična podoba našega položaja, ki se je razkrila prek sedanje ustavne razpra-ve. Gre za kurz, ki vodi neposredno y pat pozicijo, ki sama na sebi ne predstavlja ni-kakršne rešitve, vsekakor pa uvod v domi-nac'jo, ker v taki pat poziciji ni mogoče ostati in ne obstati. Dominacija pa zopet s svoje strani ne omogoča rešitve, ne za eno ne za drugo stran, ker nobena družba n\ sPosobna preživeti, 6e y njej ni soglasja vsaj v nekaterih temeljnih pogledih na skupne interese. Enotnost pogledov je bila mukoma in sele po dolgih naporih pri nas dosežena ceio glede priznanja, da v dosedanjih okvi- rih ni mogoče najti izhoda iz krize oz., celo o tem, da kriza sploh obstaja. V tem je prednjačilo prav slovensko politično vod-stvo, ki se je dolgo fcasa na vso moč upiralo kakršnim koli zahtevam po spremembi ustave - češ ni problem v sedanji ustavni ureditvi, pač pa v tem, da tudi te ustave, take kot je, rie izvajamo. Argument, ki sam na sebi drži, ki pa vendar pušča neodgovor-jeno še bolj temeljno vprašanje, zakaj ne ustave ne drugih predpisov ne izvajamo. To bi nas pripeljalo do jedra problema, do od-govora na vprašanje, ali je sploh struktura države, taka kot je, ustrezna za sožitje v mnogonacionalni državi in ali je tak kon-cept socializma, kot ga pri nas uveljavlja-mo, odgovor na zahteve moderne družbe. No, taka analiza pri nas ni bila nikoli na-pravljena, ker zaenkrat niti še ni dopustna. Napravljena pa je bila analiza o delovanju našega političnega sistema, seveda pa v okvirih dopustnega - niso bila postavljena vprašanja glede prav tistih temeljnih dejav-nikov in konceptualnih izhodišč, ki v zadnji posledici narekujejo naš sedanji položaj. Ostali smo v ideoloških in konceptuainih okvirih. To pa seveda ne more biti izhodišče za ustavne sprem embe, ki naj bi ponudile resnične možnosti izhoda. Kajti tudi ustava sama je le pravno izraženi pogled in zami-sel o družbeni ureditvi, kot izhaja iz temelj-ne filozofije oz. ideologije, ki ji je podlaga in pravi izvor. Če želimo seči do pravih vzro-kov krize in poiskati rešitve, je treba spre-memb v tej temeljni filozofiji, v teh izhodiš-čih načelih. Tu pa do sprememb ne prihaja. Celo nasprotno, predlagatelji sprememb so izrecno poudarili, da se z njimi v ničemer ne spreminjajo temeljna ustavna načela. Šlo naj bi torej samo za doslednejšo in organi- zacijsko bolj izpopolnjeno ter normativno bolj dorečeno izpeljavo teh temeljnih ustavnih načel. S takimi izhodišČi se je stri-njalo tudi slovensko politično vodstvo, ki je v celoti dalo pristanek za začetek postopka za ustavne spremembe na podlagi tako iz-delanih predlogov. Ostati v okviru takega temeljnega kon-cepta pa pomeni ostati pri dosedanjem po-litičnem monopolu partije, pomeni sistem bolj dosledno centralizirati, pomeni voditi in upravljati državo kot enoten, čim bolj unifi-ciran sistem, pomeni upravljati ga na hie-rarhičen in administrativen način, na pred-postavki enotnosti in enakosti interesov celotnega delavskega razreda Jugoslavije, pomeni postaviti v ospredje interese drža-ye kot celote v nasprotju z individualnimi interesi posameznih narodov ali republik, pomeni dati prednost razrednemu pred na-cionalnim, pomeni tudi ideološko ter vzgoj-no izobrazbeno sistem čim bolj poenotiti na temelju enakega naČina mišljenja in pogle-dov, pomeni čim bolj osredotočiti denarna sredstva za naložbe, ki so skupnega pome-na za vso državo - o skupnem pomenu pa odloča center. Torej ne samo, da ostajamo pri prav tistih temeljnih izhodiščih, ki so pravi in zadnji vzrok sedanje agonije naše družbe, ampak jih celo potenciramo. Govorjenje o tržnem gospodarstvu je samo okras. Slovensko politično vodstvo se z njimi v načelu strinja, kljub formalnemu zavrača-nju nekaterih amandmajev kot nesprejem-Ijivih. Kljub temu pa je prišlo do jasne polariza-cije stališč - ne prek političnih vodstev, ki tega sploh niso pričakovala - pač pa prek javne razprave in usklajevanja v zvezni ustavni komisiji. Predvsem iz Slovenije izvi-rajo zahteve po spremembi temeljnih us-tavnih izhodišč, proti predlagani centraliza-ciji, proti predlaganemu administriranju, proti sedanjemu opredeljevanju družbene lastnine, za tržno gospodarstvo. Slovenska stran si v ustavni komisiji teh predlogov v tako jasno izraženi obliki ni upala niti predložiti. Vendar, celo tisti njeni relativno medli predlogi, ki jih je morala sprejeti pod pritiskom javnega mnenja, so bili dosledno vsi zavrnjeni. Ugotovitev: slovenski predlogi za večji del države niso sprejemljivi. Ce niso, sledi, da jih tisti, k/ so proti njim, z enako pravico odklanjajo, kakor jih Slovenci zagovarjamo. Zakaj bi jih torej Slovenci drugim vsiljeali, če smatramo, da so proti njihovim kori-stim? Izhod iz te pat pozicije je samo ali do-. minacija enih nad drugim ali ugotovitev, da stvari, o katerih ni skupnega in enakega in-teresa, ureja vsak zase. To zadnje pa je re-šitev, ki je v nasprotju s celotnim duhom in koncepcijo sedaj predlaganih ustavnih sprememb, s katerimi pa slovensko politič-no vodstvo v načelu solidarizira. In tudi nima zadosti politične moči, da bi jih odklo-nilo brez vsesplošne podpore javnosti. Zato so vse bolj številne in široke zahte-ve, da naj Ijudstvo z referendumom zaveže slovensko skupščino, da predlog amand-majev v celoti zavrne. To je na eni strani njena moralna podpora in hkrati zaveza. Naše politično vodstvo se je na ta način znašio v precepu: treba se je odločiti ali za slovensko javnost ali za podreditev zvezne-mu političnemu vrhu. Obstaja utemeljen strah, da se bo podre-dilo slednjemu ali pa poizkusilo najti rešitev v sebi prikrojenem referendumu. Taka reši-tev pa je y obeh primehh samo podaljševa-nje agonije. dr. FRANCE BUČAR Alenka Cotič: K USTAVNIM SPREMEMBAM Dejstvo, da Jugoslavija ponovno spremi-nja ustavo, priča, da so bili vsi dosedanji po-skusi realizacije vizije samoupravnega sd-cializma neuspešni. To povzroča dvom v samo zmožnost konkretizacije tega druž-benega modela, saj je znano, da se teore-tične postavke morajo potrditi v praksi, da jih lahko sprejmemo kot resnične. Vseka-kor pa sedanja družbena kriza dokazuje, da nekaj v tej družbeni ureditvi ne funkcionira tako, kot je bilo zamišljeno. Menim, da za nastalo stanje ni kriv »subjektivni faktor« -delavec in občan, ki da se »neodgovorno obnaša«, ki še ni dojel bistva samoupravnih odnosov kot najvišje stopnje demokracije in se zato ne dovolj aktivno vključuje v sa-moupravno sporazumevanje in dogovarja-nje, v delegatski sistem, ostaja pasiven itd. Za krizno situacijo so odgovorni izključno nosilci politične oblasti, mehanizem njiho-vega delovanja pa je določen prav z obsto-ječim ustavno-pravnim sistemom, v kate-rem so nekatere bistvene pomanjkljivosti. Te preprečujejo preseganje kriznega polo-žaja, v katerem je jugoslovanska družba, in so hkrati tudi temeljni vzrok nastanka sta-nja, ki se spreminja v pravo družbeno ka-taklizmo. Družbena kriza je sprožila težnjo po spre-minjanju obstoječe ustave, ki ne nudi ust-reznih možnosti za ozdravitev gospodar-stva in za izhod iz vsesplošne družbene de-zorganizacije. Cilj teh sprememb naj bi tako bil preseganje starih konceptov, ki so se v praksi izkazali za neučinkovite. Toda urad-no določene meje ustavnih sprememb go-tovo niso dokaz resnične pripravljenosti pobudnikov teh iniciativ, da bi s korenitim posegom v dosedanji ustavni red rešili na-kopičena družbena protislovja in nepravil-nosti, ki onemogočajo razvoj jugoslovan-ske družbe. To daje slutiti, da bomo še en-krat priča kozmetičnim spremembam sta-rega, torej poskusu restavracije neproduk-tivnega koncepta ureditve temeljnih druž-benih razmerij. Osnovna slabost sedanje družbeno-poli-tične prakse je odsotnost elernentov dina-mičnosti, tekmovalnosti in iniciativnosti kot osnovnih principov delovanje kreativne družbe. To povzroča pasivizacijo Ijudi in s tem tudi stagnacijo ali celo nazadovanje v razvoju vseh segmentov družbe. Odsot-nost pluralizma v družbi pa vodi v centrali-zacijo in monopolizacijo politične oblasti in odločanja na vseh področjih. Dosedanja enostrankarska politična praksa kaže na bistveno nemoč vladajoče garniture, da bi poiskala »čudežno formulo« rešitve nasta-lega stanja. lluzorno je prepričevati se, da are le za nepravilno kadrovsko zasedbo na-^ažnejših javnih funkcij, da so torej zgolj posamezni konkretni politiki (na primer tov. Branko Mikulič) kriviza družbeno nazado-vanje, ker zaradi svoje nestrokovnosti in nesposobnosti vsiljujejo neprave stabiliza-cijske in druge ukrepa da tako na njih sloni glavna odgovomost za polom vseh dosedaj predlaganih programov za izhod iz krize. Vzrok nezmožnosti preseganja obstoječe-ga tiči drugje, in sicer v samih temeljnih sistema, ki z negativno selekcijo kadrov omogoča prodor tovrstnih oseb na najod-govornejše položaje. Zaradi uzakonjenja ene same politične sile kot nosilca absolut-ne resnice družbeno-zgodovinskega razvo-ja, je ta sistem nesposoben absorbiranja novih pobud in rešitev, ki se rojevajo izven te privilegirane politične sile. Sistem, ki ni sposoben adaptacije novih in perspektiv-nejših idejnih konceptov, pa je nujno obso-jen na stagnacijo ali celo tragičen propad. Eden izmed temeljnih pogojev za izhod iz začaranega kriznega kroga je torej samo radikalno predrugačenje družbeno-politič-nih odnosov. S tem mislim na ukinitev po-litičnega monopola ene same stranke in na omogočanje svobodnega artikuliranja inte-resov različnih družbenih skupin, ki se lahko konstituirajo tudi kot avtonomni politični subjekti, na uvedbo svobodnih in nepo-srednih volitev kot temelja legitimnosti jav-ne oblasti ter na pravico do uresničevanja vseh z mednarodnimi deklaracijami zago-tovljenih političnih pravic in svoboščin. Kajti vnaprej predpisana nezmotljivost oblasti, odsotnost odgovornosti nosilcev javnih funkcij, nezmožnost njihove zame-njave, ko se njihovo delovanje izkaže za neprimerno, odsotnost kontrolne funkcije javnosti in javnega mnenja - vse to onemo-goča produktivno samoregulacijo in stabil-nost sistema ter njegov razvoj. V ta kontekst sodijo tudi razprave o uvedbi novih gospodarskih odnosov in tr-žnega gospodarstva, katerega temeljno določilo je konkurence in uspeh najsposob-nejšega, najproduktivnejšega ter poraz tis-tega, ki teh lastnosti nima. Dopustiti gos-podarstvu, da deluje po svojih im anentnih zakonitostih, ob hkratni strokovni in odgo-vorni družbeni regulaciji, se kaže, da je os-novni pogoj za izhod iz gospodarskega kao-sa. V te pobude se vmeščajo tudi zahteve po novi konceptualizaciji lastnine kot izhodišča za produktivnejše delovanje gos-podarskih subjektov. Jasno pa je, da novih ekonomskih odnosov ne moremo vzposta-viti brez politične reorganizacije oziroma hkratne vzpostavitve politične konkurence - političnega pluralizma. Kar pa zadeva spreminjanje statusa re-publik in pokrajin, je potrebno poudariti, da vsakršno spreminjanje mehanizma medre-publiškega sporazumevanja v smeri res-tavracije sistema preglasovanja, nujno vodi v neenakopraven položaj posameznih fe-deralnih enot, ki so glede na številčnost na-rodnega občestva v manjšini. To bi pome-nilo transformiranje jugoslovanske federa-cije iz večnacionalne skupnosti enakoprav-nih narodov in narodnosti v večnacionalno skupnost prisile, torej v ječo (malih) naro-dov. Vprašljiv pa je tudi sam princip kon-senznega odločanja, kajti v skupnosti tako diferenciranih in nezdružljivih nacionalnih interesov neka skupna obvezujoča rešitev določenega spornega problema, pa čeprav na osnovi konsenza, ne zadovolji nujno zahtev vseh narodov in narodnosti. Kot vi-dimo iz tovrstne prakse, medrepubliško pri- lagajanje - kompromisarstvo - večkrat po-meni bistveno oddaljevanje od avtentičnih interesov posameznih nacionalnih skup-nosti. Zato bi veljalo razmisliti tudi o pre-ureditvi jugoslovanske federacije v konfe-derativno večnacionalno skupnost, ki naj omogoči odločanje na osnovi konsenza le na najvišji ravni, medtem ko naj skupno od-ločanje ne posega na tista področja, ki jih mora vsak narod sam urejati, če naj bo su-veren politični subjekt. Možnost za vzpo stavitev takih odnosov sicer obstaja že v sedanji ustavi, tako da bi bilo potrebno predvsem preprečiti uveljavitev zahtev po dopolnitvi ustavnih določil v smislu centra-lizacije in krepitve zveznih organov, razširiti pa tiste določbe, ki opredeljujejo pomen in pravice republik in pokrajin. Ignoriranje večine pobud, ki prihajajo iz javnosti, ali pa njihova zavrnitev z argu-mentom, da posegajo v temelje sistema, ki jih ne bomp (bodo) spreminjali, sproža vprašanje, čemu potem sploh spreminjati ustavo, in v čigavem interesu potekajo ustavne spremembe. Kdo potrebuje novo ustavno ureditev: družba, da se bo lahko produktivnejše reorganizirala, ali oblast da bo lahko še bolj utrdila svojo oblast nad družbo in ohranila krizni status quo? Kajti v primeru, ko bi se uveljavila težnja k centra-lizaciji politične moči in odločanja, sistem še popolnejšega državnega poseganja v gospodarstvo in druga družbena področja, če bi se vloga republik in pokrajin bistveno zmanjšala na račun krepitve zvezne admi-nistracije, se nam obeta padec že dosežene stopnje demokratizacije družbe in še večje zaostajanje za Vazvitim svetom. V čigavem interesu je, da postane Jugoslavija podalj-šek tretjega sveta v Evropi, pa naj ostane odprto vprašanje, na katerega naj si odgo-vori bralec sam. ALENKA COTIČ dr. Božidar Debenjak: OB USTAVNIH SPREMEMBAH 1988 Znano je, da je ustava SFRJ iz leta 1974 ena najdaljših, če ne sploh najdaljša ustava na svetu. Prav tako dolgi - sorazmerno so ustavni amandmaji, ki so pravkar v javni razpravi. To dejstvo si moramo na začetku poskušati razložiti, da bi vedeli, kako naprej. Nedvomno je namreč razumen korak tisti, ki pelje v kar najkrajšo, najmanj ekstenziv-no ustavo. Jasno pa je, da bo ta korak mo-goče narediti šele tedaj, ko bo o ustavnih ciljih dosežen zadosten konsenz v relevant-ni javnosti. Zal pa smo od tega še precej oddaljeni. Za dolžino veljavne ustave je pravzaprav samo ena razlaga: ustava je nastala v času, Ko.je generacija, ki je nosila revolucijo in iz-yajala v povojnem obdobju vodilne funkci-ie' niorala intenzivno razmišljati o tem, Kako bo po njenem odhodu zagotovljena •Sontinuiteta njenih temeljnih zavzemanj. "ešitev je našla v dveh karseda nadrobnih dokumentih, ki naj bi nadaljevalcem omo-gočila stabilno ravnanje v skladu z že začr-tanimi cilji. Ta dva dokumenta sta bila us-tava in zakon o združenem delu. Dokumen-ta sta nastajala y specifično jugoslovanski atmosferi kritičnih pripomb, ki niso izrecne, temveč merijo na to, da kakšen aspekt bo-disi ni zajet, bodisi ni zajet v zadostni meri, na kar sestavljalci vedno odgovarjajo z do-dajanjem, pripisovanjem ali vstavljanjem odstavkov, vrinjenih besed ali vrinjenih stavkov, rezultat pa je nabrekanje besedila preko vsake razumne mere. Dolžina ustave in zakona o združenem delu je potemta-kem izraz kompromisa in reševanja osnov-ne ideje z obilnimi stranskimi popuščanji in pripuščanji, ob čemer včasih postane tudi osrednja ideja nedosledna. Ne smemo se torej čuditi, če so tudi predloženi amand-maji prej širjenje besedila kot pa njegovo krajšanje, saj skušajo na enako kompromi- sen način dodajati v obstoječe besedilo do-ločene nove poudarke. Pogled na predlože-ne amandmaje zato pokaže, da so tudi sami polni notranjih kompromisov in da ni-kakor ne merijo vsi v isto smer. Povedano v celoti velja tudi za tiste amandmaje oz. tista določila znotraj amandmajev, ki imajo poseben pomen za družbene dejavnosti in s tem seveda za funkcioniranje gniverze, ki je sestavni del nekaj druŽbenih dejavnosti. Že sedma toč-ka amandmaja IXodpira vprašanje družbe-nih dejavnosti: ustanavljanje samouprav-nih interesnih skupnosti in svobcxJna me-njava dela. Določila te točke deklarativno zagotavljajo »enak družbenoekonomski položaj delavcev v organizacijah združene-ga dela družbenih dejavnosti«, kotga imajo delavci v drugih dejavnostih. Vendar pa ta amandma ne zapira možnosti minuspro-centnih resolucij, kakršnih se rada poslužu- je zvezna administracija, ki s tem dokazuje, da delavce v družbenih dejavnostih eko-nomsko tretira podobno kot drugi sistemi, »državne uradnike«. V teh sistemih je še vedno ohranjen tisti status pedagoških in dela zdravstvenih in kulturnih delavcev, ki so ga poznali do 50. let tudi pri nas. Mi-nusprocentne resolucije potrjujejo, da so samoupravne interesne skupnosti postale z administrativnimi ukrepi samo posebno področje državnega proračuna in da jih zato udarjajo varčevalni ukrepi, kadar je dr-žava, torej državna administracija, bila glo-balno vzeto preveč »zapravljivca«. Da pa bi ne bilo nobenega dvoma, je v nadaljevanju predloženih dopolnil tudi točka 10. istega amandmaja, ki govori o začasnem omeje-vanju razpolaganja z delom sredstev druž-bene reprodukcije in je v amandmaju XIII v točki 7 izrecno povedano, da se ta zaseg nanaša tudi na samoupravne interesne skupnosti. Amandma XIII se izrecno nanaša na sa-moupravne interesne skupnosti, pri tem pa ne postavlja nobenih meja ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh, od občine do federacije. V drugi točki so našteta tale področja sa-moupravnega interesnega združevanja: iz-obraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo. V drugem odstavku iste točke se tem petim samoupravnim interes-nim skupnostim pridružuje se šesta, na-mreč, samoupravna interesna skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tretji točki se omogoča, da ustava (zvez-na, republiška, pokrajinski ustavni akt) do-loči še druge obvezne SIS družbenih dejav-nosti. V peti točki je določeno, da se z za-konom oz. z odlokom skupščine družbeno-politične skupnosti določijo načela za orga-nizacijo obveznih samoupravnih interesnih skupnosti. Strogo razumevanje ustavnega besedila bi najbrž terjalo, da se v vsaki ob-čini ustanovi občinska raziskovalna skup-nost in vse druge v ustavi naštete obvezne interesne skupnosti. Vprašljiva je že obvez-nost interesnega združevanja, tembolj pa ali je za samoupravno interesno skupnost občina dovolj velika rizična skupnost in do-volj velika aglomeracija za določitev real-nega vsebinskega in materialnega intere-sa. Za zdravstvo velja najbrž mednarodna norma, da je temeljna rizična skupnost tis-ta, ki šteje približno dva milijona Ijudi. Ko-likšna je rizična skupnost za druga področ-ja, je treba dognati na podlagi mednarodnih primerjav. Zagotopvo pa občina ni ne po vsebini interesa ne po materialnih kazalcih zadovoljevanja interesov primerna rizična skupnost znanosti. Podobno velja za sred-nje šolstvo, da o univerzah niti ne govorimo. Na drugi strani pa je vprašljivo, ali je treba vsako tako skupnost razširiti do federacije. Posebej pa je vprašljivo, ali naj se vse dogo-varjanje o medsebojnih interesih prenese na samoupravne interesne skupnosti, saj sedma točka IX. amandmaja omenja tudi »prodajo svojih storitev na trgu«, karkoli že to pomeni. Predloženi ustavni amandmaji tudi ne prispevajo ničesar k poenostavljanju in va-riiranju samoupravnih funkcij v organizaci-jah združenega dela družbenih dejavnosti. Ena od temeljnih ovir za razvoj družbenih dejavnosti je namreč, da morajo v organi-zaciji biti kar najbolj enake organizacijam združenega dela s področja materialne pro-dukcije. Iz dejstva, da je vsaka osnovna šola, vsaka srednja šola, vsaka fakulteta obravnavana tako, kot bi bila tovarna, sledi, da postanejo predmet obravnave vpraša-nja, ki ne morejo biti predmet samoupravne obravnave, tako kot se ni mogoče samoup-ravno odločati za vsebinska vprašanja ma-tematike ali fizike. Ta vprašanja so ravno zaradi slabe organizacijske analogije pove-zana z doseganjem ali nedoseganjem do-hodka in zato pod pritiskom materialnega preživetja. Ustava bi tu morala omogočiti takšno zakonsko ureditev področja, ki bi zajela vsebinsko drugačnost in s tem omo- gočila predvsem skrb za kvaliteto in poso-dobitev posla. Zakon o usmerjenem izobra-ževanju, ki se pravkar spreminja, je adapta-cija zakona o združenem delu za področje vzgoje in izobraževanja, nesodobna določi-la, ki jih je treba spreminjati, torej temelje na nadrejenem zakonu. Ta zakon je nastal po ustavi z vzdevkom »mala ustava«, zdi pa se, da je bil prekopiran nazaj v amandmaje ustave, namesto da bi bila ustava v določi-lih o družbenih dejavnostih razbremenjena in da bi silila potem k takšnemu noveliranju zakona o združenem delu, ki bi potem od-meril družbenim dejavnostim drugačen status, priznavajoč vsaki njeno temeljno specifiko. Ne da bi se torej spuščali v razpravo o tem, ali naj se predloženi amandmaji sprej-mejo ali ne sprejmejo, moramo ugotoviti, da so v sedanji obliki takšni, da jih je treba tudi za sprejemanje vsakega posebej še močno predelati. Tudi karzadeva družbene dejavnosti, je treba spremeniti marsikatero določilo, bistveno drugače je treba določiti amandma XIII, v vseh amandmajih pa je treba bistveno drugače določiti vlogo zna-nosti. Nemogoče je pričakovati, da se zna-nost pojavlja v amandmajih samo kot sa-moupravna interesna skupnost, kot »znan-stvena spoznanja in na njih temelječe oce-ne razvojnih možnosti« oz. »ocene pogojev in možnosti« (amandma XIV točka 1 oz. točka 3) oz. da se na drugem mestu znan-stveno-raziskovalna dela omenjajo hkrati z marketingom in inženiringom (IX amand-ma točka 14), obenem pa se nikjer ne ome-nja, kdo ugotavlja (normalno bi bilo, da zna-nost), kdaj kaj »zahteva tehnološka enot-nost sistema« (amandma X točka 5). Do-kler niso razjasnjene takšne nejasnosti, osnutek amandmajev ne more v skupšči-no. Tudi to je eden od razlogov za zahtevo, da nam za obravnavo ustavnih sprememb ne sme časa sekati časovna giljotina. dr. Božidar DebenjakJ Peter Kodermac: KDOR JE USTAVO PISAL, NIMA ZGODOVINSKEGA SPOMINA Razpada Avstroogrske ni zagrešilo per-manentno nasprotovanje slovanskih naro-dov življenju v AO skupnosti, ki pred 80 leti devetnajstega stoletja sploh ni bilo izraže-no, temveč po tem obdobju vse bolj agre-sivno nastopanje s pozicij unitarističnega nemštva. Tako sta zavmjena v velenem-ških manifestacijah na Dunaju proti koncu stoletja dva preloga parmamentu, ki bi dala koncesije Slovencem in Cehom. Celo ce-sarju se je grozilo z umorom. (Anton Koro-šec, »Postanek Jugoslavije«) Kulminacija velenemštva je sovpadla z vojno, kar je pri-peljalo državo do razpada. Žgodovina se ponovi s staro Jugoslavijo. Triinštirideset slovenskih kulturnih delav-cev je pred sprejetjem Vidovdanske ustave 1921 podpisalo tako imenovano avtono-mistično izjavo, ki zahteva slovensko avto-nomijo in govori o nevarnih poskusih unita-rizma. Izhaja pa iz izkušenj razpada AO. Toda beograjski vladi se manevriranje po-sreči s pomočjo vladajoče srbske elite, ki vsako zamisel o federativnosti države od-klanja ter sprejme koncept unitame meš-čanske države, sloneče na francoskem vzorcu pod geslom: Ena prestolnica, ena država, en narod. Posledice so bile za Slovenijo katastro-falne, javna uprava in javni sektor sta popolnoma odpovedala; iz slovenske bla-gajne se je v Beograd prelivala ogromna količina nepovratnih sredstev (Zgodovina Slovencev). Kakšne so bile posledice tega državnega modela, vemo. Streljanje v parlamentu, kraljeva osebna diktatura ter na koncu zelo vesel razpad države ob okupaciji. Se bo zgodovina ponovila tretjič? Kot farsa ali tragedija? Ali je res, da se iz zgodovine samo neka-teri ne rnorejo ničesar naučiti? Mnenje o argumentu zagovornikov se-danje ustave »potreben je boj proti repub-liškim avtonomijam zaradi ekonomskih po-treb združevanja na višjem nivoju ter seda-njega zapiranja tržišča v republiške meje«. Države, velikosti Jugoslavije, Francije, Nemčije, spadajo v politični mavzolej dvaj* setega stoletja. Ne gre samo za krizo re-prezentantivne države, temveč tudi proce- sa načina sedanjega odločanja kot takega. Politični mehanizmi odločanja so vse bolj preobremenjeni z informacijami in količino odločitevterzato nesposobni kontrole last-ne dejavnosti. Dovolj, če se prebere Delo prejšnjega tedna ter pogleda dejstva. Od Radenske, ki ne more izdelovati vode brez C02, ker še po enem letu ni odgovora zvezne vlade, ki te predpise urejuje z zveznim odlokom, do tehnološkega sklada NUCLEM na nivoju federacije, ki hoče obvladovati celotni goril-ni ciklus jedrskega goriva ter sodelovati v pripravah na fuzijo, ki je ne zmorejo celo dr-iave z nuklearno tradicijo kot Francija in Japonska. Procesi v svetu gredo namreč v obratno smer in ne v jačanje centralne moči države. Državni centri moči svoje kompetence pre-lagajo na naddržavne ekonomske poveza-ve, kot so EGS ali SEV, upravne zadeve pa na manjše enote, kot so Zvezne enote v ZRN ali ministrstva okrajev na Vzhodu. Tako je zanimivo edina pridobitev praške pomladi 1968 kljub ruskim tankom njena federativnost. Anahronistične težnje nove ustave torej ne bodo prinesle nič dobrega. Podobni pro-cesi v svetu so prinesli zlom volilnega si-stema, mednacionalna nasprotja, ekonom-sko dezorganizacijo in politično togost. PREDLOG 0 OSNUTKU 0 USTAVNIH AMANDMAJIH JE ZATO POTREBNO V CELOTI ZAVRNITI Ustava si lasti to kar bi morala biti kom-petenca zakonodaje ali celo podzakonskih aktov. Nerazumljiva je in da se jo multip-lastno interpretirati. Ustava zapada v normativizem zaradi nepravilnega dojemanja družbenih odno-sov in trenutnega položaja družbe. Tako se je s svojimi amandmaji podaljšala za celo švicarsko ustavo in je po dolžini druga na svetu, takoj za indijsko. Je Jineamo nadaljevanje dosedanjih ne-gativnih družbenih trendov, s tem da zago-vorniki ustave zagovarjajo tezo, da ta ima določeno konstitutivno moč, čeprav samo formalno odraža teinjo po določeni druž-beni pomoči. Vodi v popolno družbeno entropijo. če zavračamo posamezne amandmaje, zavrnemo samo to, kar je resnično nespre-jemljivo, ne vnesemo pa vanjo tega, kar bi v njej moralo biti. Predloge, ki so jih obliko-vali pravniki, družbena gibanja, književniki, ekonomisti ter so bili namenoma preslišani ali spuščeni. Namen spreminjanja pa je vsaj v začetku bil, da dobimo boljšo. PETER KODERMAC Tonči Kuzmanič: O TAKOIMENOVANIH USTAVNIH SPREMEMBAH Če skušam čimbolj realistično pristopiti h kompleksu nakopičenih problemov, ki jih skrajšano in neupravičeno imenujejo ustavne spremembe, potem moram na-jprej poudariti, da že vpeljava oznake »us-tavne spremembe« v razpredanje prisotnih problemov predstavlja pogled, ki zahteva posebno obravnavo. Kako obravnavati nakopičene probleme glede na prisotnost t. i. ustavnih spre-memb? Nemara ne tako, da odmislimo vpeljavo t. i. ustavnih sprememb, temveč ravno obratno: tako, da jih vštejemo kot po-membno in nemara odločilno sestavino le-teh. Vprašanje, ki, me zanima na začetku, je: kakšno funkcijo ima v tem vrenju v pokri-tem jugoslovanskem loncu sama vpeljava t. i. ustavnih sprememb? Menim, da lahko brez strahu pred napako odgovorim, da je funkcija ta, da vnaprej ponudi tisto, čemur se reče »edina možnost«, da morebitne spremembe zakoliči kot Spremembo. Ob temi t. i. ustavnih spremem b se mi odpira še neki problem, ki je pred samimi t- i. ustavnimi spremembami. Gre namreč za vprašanje konteksta teh sprememb, ki se ga lahko skicira skozi odgovore na tri vprašanja: kako, kdo in kdaj je odprl proble-ijiatiko t. i. ustavnih sprememb, oz. tega, da do njih sploh pride? . Jasno je, da so t. i. ustavne spremembe micirale in pripravile oblastne strukture na zvezni ravni in sicer tako, kot je to že dolgo v njihovi samoupravni navadi. Na prvi po-gled torej tako, kot da je ta oblast sama na tem jugoslovanskem samoupravnem sve-tu» ki od nje radostno pričakuje nova navo-d»a, ki jih bo takoj inkarnirala v samouprav-no prakso. Toda, če je bila tovrstna teorija in praksa samoupravljanja samoumevna zadnjih 40 let, danes ni več tako. Kolikor omenjene samoupravne oblasti nimamoza bebavo, kar ji nekateri tu in tam iz različnih razlogov pripisujejo, potem je analitičnemu pristopu k predtekstu (t. i.) ustavnih sprememb treba prišteti tudi po-memben kanček všdenja na strani te ob-lasti same. Gre za všdenje tega, da je po-stala po 40-tih letih samoumevnosti vprašljiva prav legitimacijska osnova sa-moupravljanja. šele odtod, iz tega všdenja (ne pa iz nevednosti) oblasti bi izpeljal tako način kot tudi trenutek vpeljave t. i. ustav-nih sprememb. Iz te perspektive izhaja tudi, da ne gre za to, da bi oblast ignorirala družbo, ki je že tu-kaj in zdaj, oz. zato, da je ponudila kost t. i. ustavnih sprememb v abstrakciji od druž-be, ampak prej obratno. Oblast je ravno upoštevala družbo in vpeljala t. i. ustavne spremembe prav zato, da bi prehitela in blokirala procese samovzpostavljanja tako družbe kot družbenosti (ni slučajno, da so se natanko iz tega pobočja pojavile za-hteve po pisanju ne le »novih ustavnih sprememb«, ampak tudi »nove ustave«). Tiste procese torej, ki jih je mogoče zaznati vsepovsod po Jugoslaviji in ki pazljivemu opazovalcu kljub različnim oblikam (od t. i. novih družbenih gibanj, prek štrajkov, tja do nacionalnih in jezikovnih premikov) kažejo nastajanje nečesa, kar je socializem in sa-moupravljanju »odtujeno«. Casovni element, torej dejstvo, da so za-čele t i. ustavne spremembe strašiti natan-ko takrat, ko je prišlo do silovitega razcveta tukaj bežno nakazane družbe(nosti) in pa dejstvo, da y zgodovini samoupravljanja še nismo bili priča tako ogorčeni samoobram-bi pravice do samoorganiziranja druž-be(nosti) pred oblastjo, pa sta samo ena plat problematike, o kateri je veliko napisa-nega in česar tukaj ne bom ponavljal. Hkrati z radikalnim poskusom odcepitve družbe do oblasti (kot bi kazalo interpreti-rati vstajenje družbe(nosti) v samouprav-Ijanju) in seveda z vztrajanjem na pravici do tovrstne odcepitve oz. do tega, da se začne živeti vsaj v relativni neodvisnosti od obla-sti, se pojavlja §e neki, po mojem odločilen, element: vprašanje države. Iz mojega zornega kota se zgodovinski konglomerat samoupravljanja nakazuje kot sistem oblasti (seveda oblasti delavskega razreda, organiziranega in predstavljenega prek partije dela), ne pa kot sistematika dr-žave. Kajti o moderni državi, se pravi o dr-žavi v buržoaznem in civiliziranem smislu, se lahko govori šele od tiste točke, ko na-stopi kot posvetna, tostranska, odtujena strbktura, ki je po eni strani odlepljena od družbe, po drugi pa emancipirana tako do religije kot tudi od cerkve. Pojavljanje drža-ve in državnosti (od tod tudi drugačna te-matizacija vprašanj naroda, ki jo oblast lah-ko spregleda zgolj negativno, torej kot na-cionalizem) v samoupravljanju, ki državo že na ravni definicije dojema kot tisto, kar je treba ukiniti, pa je proces, ki teče hkrati z nastajanjem družbe(nosti). Lahko bi se ceto reklo, da je nastanek družbe(nosti) in drža-ve(nosti) nasledek razpada, razcepa do se-daj uniformirane Eno(tno)sti samoupravne oblasti. Sele v tem kontekstu se lahko postavi vprašanje odločilnega elementa samou-pravne oblasti; njegove najbolj subjektoid-ne sile - Partije dela. Simptomatično je, da se v t. i. ustavnih spremembah situiranost Partije dela sploh ne kaže kot vprašljiva. Zato se mi postavlja ta problem toliko bolj, in sicer v prej zarisani luči nastajanja delje-nosti med družbo/družbenostjo in c vo/državnostjo. Ob tej priložnosti ga bom oblikoval v obliki aksioma: predpogoj za ka-kršno koli civilizirano življenje v tem našem delu sveta je ta, da se država emancipira od Partije dela, torej od nosilnega elemen-ta oblasti. Ne torej, da se »Partija loči od dr-žave«, ampak da se država vzpostavi v lo-čitvi od partije, kajti omenjeni subjektoidni izrek v korenu spregleduje vmeščenost te parole znotrai dane strukture oblasti in od-misli družbo/družbenost, ki jo znotraj zako-nitosti samoupravljanja nadomešča t. i. družbenopolitičnost. Za izpeljavo emanci-pacije države od Partije dela so nemara po- učni prizori iz herojskega obdobja buržoaz-nih revolucij, ko so opravile z religijo in cer-kvijo: pahnile so jih v pobočje privatnosti. V Glede na aktualna dogajanja je treba temu pristaviti še odtenek, ki tukaj in zdaj žal ni samoumevno izpeljiv iz povedanega: tudi JLA se mora emancipirati od Partije dela oz. postati državna, civilizirana (ki ji znotraj medija javnosti »poveljuje« tudi in predvsem družba) in ne več religiozna, ob-lastna ustanova. Skratka: Ta-ustava, Ta-država, Ta-arma- da ... ne morejo biti zadeva, ki je v absolut-ni pristojnosti Partije dela, kot to velja se-daj. Kajti poleg članov Te-Partije, eksistira še kakih 20 milijonov prebivalcev, tistih ki bi radi postali državljani in za katere je to-vrstna oblastniška legitimacijska osnova -blago rečeno - vprašljiva. Menim, da se lahko začne razprave Šele na tem mestu, ne le o t i. ustavnih spre-membah, a mpak tudi o ustavnih spremem-bah, čeprav je to problem, od katerega smo, kot kaže, časovno še zelo daleč. TONČI KUZMANIČ Ali Žerdin: SPOMENIK SONCU Največje jugoslovansko. podjetje vseh časov ni izdelovalo jekla, traktorjev ali elek-tričnih žarnic, kot bi si lahko kdo mislil. Ne, naše največje podjetje izdeluje novo usta-vo. Podjetje ima svoje podružnice v vseh vaseh, na otokih, po karavlah, v tovamah, kjer predelujejo druge materiale, v prestol-nici, skratka povsod. Po uradnih podatkih podjetje zaposluje približno dva milijona delavcev. Tako velika je namreč naša dele-gatska baza. Predpostavka resne javne razprave pa je seveda ta, da se vsa delegat-ska baza kar najbolj resno angažira pri sprejemanju in izdelovanju tega velikega dokumenta. Dr. Slaven Letica je pred dnevi na nekem zagrebškem posvetu izjavil, da bi moral človek porabiti 415 ur, če bi se hotel resno posvetiti razmišljanju o novi ustavi. Na prvi pogled je ta cifra pretirana. Če pa začnemo seštevati, lahko ugotovimo na-slednje: najprej mora človek prebrati vse osnutke in teze. Že to mu pobere nekaj dni resnega študija. Potem mora človek pre-brati še teze, osnutke in dokončne sklepe prejšnjih javnih ustavnih razprav, saj bo le ob pomoči zgodovinskega spomina vedel, kaj kakšen sklep prinaša. Temu sledijo dis-kusijski prispevki vsakega posameznika, branje časopisnih poročil, potem pride na vrsto branje delegatskega gradiva, pa nove seje, usklajevanja itd. Povedati moramo še nekaj: v javno razpravo so vključeni najbolj produktivni sloji naše družbe. To niso stare mame ali cicibani, pač pa Ijudje, ki bolj ali manj redno delajo. Celo brezposelni niso, saj so brezposelni mnogo teže izvoljeni v ustrezne razpravljalske organe. Vse to pa pomeni, da se je realni delovni čas v Jugo-slaviji še nekoliko skrajšal in je najbrž že pa-del pod 4 ure na dan: vse ostalo preživi de-lovni človek na sestankih, bolniški, čaka na surovine ali pa sprejema novo ustavo. 2.000.000 delavcev torej 51 delovnih dni razpravlja o novi ustavi. To pomeni nekaj več kot dva polna meseca. Zdaj pa za trenutek zapustimo ustavne spremembe in se vrnimo k našim koreni-nam: v Egipt. Kot veste, so v tej državi ne-koč gradili piramide. Za današnjo razpravo je pom embno le nekaj: koliko Ijudije gradilo piramido in koliko časa. Podatki sicer niso enotni, saj vsak znanstvenik »butne ven« svojo številko oz. oceno. Herodot je govoril, da so veliko piramido gradili 20 let. Naš ve-liki vzornik Dšniken pa trdi, da bi tako goro morali graditi pol stoletja. Ker si ocene na-sprotujejo, bomo kot veljavno uporabili tis-to, ki naši razpravi najbolj ustreza: piramido so torej gradili 20 let. Tudi pri cifri o številu garačev si znanstveniki še niso segli y roke in mešetarijo s cifro med 100.000 in ne-kajkrat večjo številko. Tudi tokrat bomo v skladu z našim načelom, da je za resno po-litično debato potrebno uporabiti tiste po-datke, ki najbolj ustrezajo, kot veljavno pro-glasili najnižjo številko: torej 100.000. Sklep: veliko Keopsovo piramido je zidalo 100.000 garačev, za ta posel pa so porabili 20 let. Vrnimo se k ustavni razpravi: 2 milijona Ijudi o ustavi razpravlja dva meseca brez prestanka, rezultat te razprave pa je nov dokument. Ce bi o istem dokumentu raz-pravljalo 100.000 Ijudi, bi za ta cilj porabili 40 mesecev, torej nekaj več kot tri leta. Še enkrat moramo poudariti, da gre za nepre-kinjeno delo s polnim, osemumim delov-nim časom. Če pa vemo, da so tudi delegati le Ijudje in so nagnjeni k običajnim slabo-stim samoupravljalca, moramo to Številko množiti z dva, pa bomo dobili realno ob-dobje. Zavedati se moramo, da bo del de-legatov nekaj časa prestal na bolniški, da bodo sestankovali tudi o kakšni drugi stvari in ne le o ustavnih spremembah, da bo od časa do časa zmanjkalo repromateriala, da se bo zataknil kakšen fotokopirni stroj, da bo katera od dvoran, namenjena sestan-kom, zasedena itd. itd. Bodimo torej realni: če bi na projektu »nova ustava« deialo 100.000 Ijudi, bi le ti porabili za uspešno opravljen posel 80 mesecev, torej nekaj manj kot sedem let. Ni kaj, v tem času bi Egipčani zgradili piramido do ene tretjine. To pa znaŠa nekaj manj kot 50 metrov v vi-šino. Ker pa našo ustavno razpravo vodi SZDL, torej najširša fronta demokratjčpih sil, in ker v isti razpravi sodeluje tudi najbolj napredna stranka in kompartija na svetu. lahko mirne duše ugotovimo, da delo ni bilo odveč. Še en podatek moramo navesti, sicer naša razprava ne bo na ustrezni strokovno-teoretski ravni: nove ustave v Jugoslaviji ne sprejemamo prvič. Podobno proceduro smo ubrali že leta 1974, pa leta 1963 in še nekje ob začetku 50-ih let. Ker se sistem v tem času ni spremenil, ker je ves Čas veljalo samoupravljanje, ker je ves čas razpravo sponzorirala kompartija in ker delovni za-nos v vseh teh letih ni preveč nihal, lahko ugotovimo, da je ustrezna delegatska baza do zdaj že naredila projekt, kj presega Keopsovo piramitlo. Če bo v tokratni raz-pravi sodelovalo 100.000 Ijudi in če bodo ti Ijudje delali 80 mesecev, potem so vse dosedanje razprave že pobrale 240 mese-cev, vsota pa znaša 320 mesecev. Ob vsem tem seveda ne prištevamo raznih ustavnih amandmajev. Hitro lahko opazite, da teh 320 mesecev pomeni nekaj več kot 26 let. Na hitro ponovimo: če velja predpo-stavka, da mora človek za ustavno razpra-vo porabiti 415 ur, če velja predpostavka, da naša delegatska baza šteje 2.000.000 Ijudi, 6e velja ocena, da povprečen delavec v Jugoslaviji dela 4 ure dnevno, potem bi med vsemi ustavnimi razpravami že zgra-dili vsaj eno pošteno piramido. In kot je znano, je kmalu po izgraditvi Keopsove pi-ramide stara egipčanska država začela raz-padati. Ostali pa so spomeniki nezaslišane moči enega samega človeka in njegove po-litične ekipe. Faraoni so verjeli, da bodo ži-veli tudi y posmrtnem življenju, a le toliko Časa, kolikor bo stala piramida. Samoup-ravljanje pa bo živelo toliko časa, kolikor bomo gradili ustavni sistem: vedno znova in znova. In morda bo nekoč prišel spet kak Dflni-ken in v knjižnici našel dokumente o naši ustavi in podatke o javni razpravi. Najbrž bo prepričan, da so našo ustavo pisali Ijudje z neznanih planetov, saj bi se mu zdelo ne-verjetno, da bi neka civilizacija izvedla takš-no javno razpravo, kot bi morala biti naša. Nazaj k zvezdam torej! ALI ŽERDIN TRIBUNA nlasilo UK ZSMS LJUBLJANA ItiOLleto XXXVII 23. marec 1988 UREDNIŠTVO: Tomi Gračanin (glavni ured- nik), Ruža M. Barič (odgovorna urednica), Tomaž Toporišič (kultura), Simona Fajfar, Borut Rismal, in Brane Senegačnik (lektor) TISK: Tiskarna Ljudska pravica PRIPRAVA: BEP-Dnevnik NAKLADA: 5000 izvodov NASLOV: Kersnikova 4, Ljubljana TELEFON: 319-496,318-457 TRIBUNA izhaja načeloma vsa-kih štirinajst dni, med počitni-cami pa počivamo. Cena po-samezne številke je 800 dinarjev. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170 zdne 22.1.1973 Uradne ure: ponedeljek: 1130-1330 sreda: 18 — 1930 petek: 11-13 Sestanki ureništva: sr6da18-1930 NEARGUMENTIRAN NAPAD NA SLOVENSKI TISK M JAVNOST Evforična kampanja predsedstva SFRJ in ostalih medijev na redakcijo Mladine in Telexa nam razkriva znane simptome YU notranje in zunanje po-litike. Obtožbe zoper Mladino in Telex tendenciozno zadevajo slovenski tisk, javnost in angažirano novinarstvo na-sploh, kot take pa so neargumentirane in posplošene. Kompleksna in nekonsistentna vsebina teh obtožb pa razkriva oz. po-trjuje naslednja dejstva. 1. Racionalno argumentirana kriti-ka tiska ali javnosti v svoji tehtnosti in konsistentnosti vsebine določenega družbenega problema sproducira afektivnost oblastniških struktur, ki na takšen način tudi reagirajo, navadno z neargumentirano kampanjo proti tis-ku in javnosti. Način reagiranja oblastniških struk-tur je v praksah realnega socializma povezan z imperativnimizahtevami po diferencijaciji ali drugače povedano s čis-tkami in represijo. V tem primeru je argumentirana kritika slovenskega tiska o prodaji YU orožja Etiopiji izzvala burno reakcijo oblastniških struktur in neargumenti-ran napad ne samo na omenjena čas-pika, temveč na slovenski tisk, javnost in politiko, ki se v bistvu zavzema za proces razorožitve in načela miroljub-ne neuvrščene politike. 2. Drugo zelo znano dejstvo kaže na nasprotje med deklarativno in de-jansko zunanjo in notranjo politiko SFRJ. 3. Oblastniške strukture z medijski-mi vzvodi v tej kampanji dokazujejo iz-razito in odločno nasprotovanje do de-javnikov družbene demokratizacije in nasploh do konstitutivnega procesa neposredne družbene demokracije. Torej, do vsega, kar zadeva demo-kratično odločanje in kritiko obče po-membnih družbenih vprašanj. Vpraša-nje o vlogi JNA v našem sistemu, vse-kakor ni stvar države ali same armade, temveč je stvar »suverenega« Ijud-stva ... Tisk in javnost imata legitim-no pravico do kritike obstoječega, v primeru da oblast temu nasprotuje, iz-gubi svojo legitimnost. 4. Bolj ali manj prikrito vseskozi ostaja dejstvo, da je zvezna oblast po letu 80 rapidno povečevala proračun za JNA, ki je temeljil na negativnih vi-rih akumulacije, medtem ko je renta-bilnost YU gospodarstva padala tudi zaradi teh negativnih virov akumulaci-je. Namesto izvozno uspešnega gospodarstva smo tako dobili uspeš-no izvozno usmerjeno vojno industrijo, katere predstavniki se hvalijo z uspeš-nimi poslovnimi rezultati, ki so prika-zani v bleščečem številu dveh milijard US dolarjev. Ce dodam temu dejstvu še malo cinizma, potem nekatere tovr-stne poslovneže očitno preveč ne sk-rbi usoda civilnega gospodarstva, ka-teremu primanjkuje lastne akumulaci-je. Naša Oblast se torej boji svoje last-ne resnice kot hudič križa, zato tudi neargumentirano napada tisk. 5. In na konec koncev še peto dej-stvo: Če bo sprožen soden proces zo-per urednika Mladine F. Zavrla ter no-vinarja Telexa A. Novaka, potemta-kem bo ta sodni proces dokončno do-kazal dejstvo, koliko je prvosodje od-visno in podrejeno samovolji oblast-niških struktur. V Yu sistemu so procesi ih afere bolj ali manj prežete z Dreyfusovimi simptomi, katerih analiza pokaže, da bi morali v normalni pravni državi na od-govornost poklicati tudi predstavnike oblastniških struktur. KONCIUA BRANE RUMANJA VAS 33 Straža 68351 Srbija: voditelji »diktatorji, dogmati, stalinisti, celo neofašisti«?* KATEDRA VZNEMIRILA MILOŠEVI-ČA V treh letih, ki sem jih zapravil za Katedro, sem videl mariborsko sodi-šče (2 x), videl sem Ijubljanskega (2 x), upam, da bom kmalu videl celjskega (Dragica je že dobila obtožni predlog, Igor injaz še nej. Nova zaplemba Ka-tedre mi je omogočila, da sem dopolnil to opazovanje pravne komparativisti-ke, razsodba pa obeta zanimivo pri-hodnost. Najprej: od sojenj, ki sem ji prese-del, je bilo to najlepše. Niso nam pobi-rali osebnih izkaznic kot prvič v Ljub-Ijani, ni bilo ideoloških izpadov tožilca ali sodnikov, vsi, s policaji v civilu vred, so se vljudno vedli. Dvorana je go-sposka, moderna, dostojanstvena, spominja na predavalnico. Zdi se veli-ko primernejši kraj za čustvene govore in smrtne obsodbe od doslej spozna-nih slovenskih sodišč, ki imajo bolj kmečki prizemetjski šarm. Dali so nam tisti isti prostor, kjer so leta 1984 po-častili Erica Blaira s sojenjem šesterici in ko se je predstava začela, se je llija Moljkovič ozrl naokrog in rekel: »ko nekada«, saj so vsi tedanji posedli po svojih starih mestih. Vprašal sem ga, koliko policajev posluša, llija je vprašal Olujiča in odgovoril, »Ima. kaze do- stair. Kasneje sem zvedel, da je Vojis-lav Sešelj (dan prej so mu spet prepo-vedali knjigo, naslov te je bil Knjige za lomaču) sedel ob »tovarišu,« ki mu jo je prišel zaplenit. Vtis predavalnice se je še povečal, ko je odvetnik Drago Demšar, ki nas je skupaj s Srflo Popovičem (glej intervju. Katedra it. 3, 1986/7. str. 6/7) branil, dosegel, da so sodniki brali obsojene članke in aforizme. Sodnik je bral tiho in dolgočasno in nenadoma sem ugo-tovil, da vse več poslušalcev tudi bere. Katedre so veselo zelenele po dvorani. Članki so tako brani zveneli še boij ne-dolžno in Saš Dravinec (slavni »Nuri«, podpredsednik mariborskega UK) mi je naenkrat rekel - »Saj tega ne more-jo zaplenit. Noro bo!« Pri aforizmih se je dvorana smehlja-la (zdelo se je, da še tipkarica z muko drži resen obraz) in vse se je muzalo, ko je sodnik preskočil branje intervjuja z dopisnikom TASS - »tu ničega nema«. Rutina, rutina. Demšar je opozoril, da gre za mišljenje, do katerega imajo državljani pravico, da zakon ne dovo-Ijuje zaplembe zaradi mišljenja, da bi moral tožilec prinesti dokaze, da je v Katedri kaj neresničnega. Srda je govoril o alegoriji, jo po slo-varju definiral (»tudi oblika družbene kritike, nekakšnega tajnega jezika, ki se izmika politični cenzuri«) in opozo-ril, da tožilec zahteva zaplembo celo za mišljenje, ki ni izrečeno, ne le za tisto, ki je. Govorilje o parodiranju debilnega jezika, ki ga uporablja politika - težko ga je poslušati, nemogoče razumeti. Sodniki so poslušali, tožilec je nevese-lo molčal. »Hvalimo se, da smo odprta deže-la - a kaj naj to pomeni, če ne tega, da Ijudje od drugod smejo povedati, kaj mislijo o nas?... Francoski do-pisnik ni vezan z zakonom, ki predvi-deva, kakšne so dolžnosti jugoslo-vanskega novinarja.« Srda Popovič, obramba intervjuja s tujimi dopisniki Najprej je opravil z obtožnico, po-tem je govoril o zaplembah. »Zastopal sem Student, zastopal sem Vidike, Susrete ... Dosti je bilo zaplemb.« Vsa sojenja so enaka. Vselej ta isti usodni predpis o vznemirjanju javno-sti, predpis, ki zahteva, da ima socialni mir prednost pred vsemi drugimi vred-nostmi. Melanholičen je po vseh teh sojenjih, čeprav upa, da tokrat rezultat ne bo enak. Zdelo se je, da skuša po-vedati sodniški trojici, da sodijo bo-dočnosti te dežele. Skušal jim je dopo-vedati, da smo bili uredniki Katedre v času, ko je kriza nastajala, otroci... in da nismo ničesar krivi. Da smo zrasli y svetu, kjer se nimamo česa radostiti. »Frustracija mladine je večja od frust-racije, ki jo poznamo vsi mi. Lahko smo celo zadovoljni, da se v tem času še najdejo mladi, ki jih zanima situacija po Jugoslaviji, ki pišejo, izdajajo časopise A vsa sojenja so enaka. Ko smo čakali na sodbo, ni mogel nihče verjeti, da bodo zapleniii, in vsi smo vedeli, da se drugače ne more končati. Kar bom sedaj napisal, je moje mnenje, do katerega imam po sloven-skem zakonu pravico. Eden od beo-grajskih komentarjev sodbe je bil, da je sodišče potrdilo Slovenijo kot tujo dr-žavo, saj je bil stavek zakona, na kate-rega so se oprli, zamišljen za kontrolo tujega tiska. To je bilo testno sojenje, ki naj bi ustvarilo precedenčen primer. Zaplemba Mladine, Teleksa ali Dela »na suho« in brez predigre ni bila poli-tično predraga. Zaplemba marginalne Katedre iz marginalnega, lojalnega Maribora, in še to samo zaplemba šti-rih strani priloge v srbohrvaškem jezi-ku, je cenen prvi korak v anarhijo poli-tičnih samovolj, kot sem napisal v je- senskem komentarju o Mariboru in prejšnji zaplembi Katedre-našahčer-kicaje čisto malo noseča. Če vrhovno sodišče Srbije ne bo razveljavilo sod-be, je princip šel skozi. Moteči sloven-ski tisk lahko zapleni vsako zavedno javno tožilstvo od Buj do Bitole, in če bo tamkajšnje sodišče zaplembo potr-dilo, bo veljala po celi Jugi. Naslednji teden se to še ne bo zgo-dilo-tovariši niso neumni. ((Najboljše, kar bi si sedaj lahko želeli, bi bila za-plemba Mladine-šeboljšibibilTeleks - v Beogradu; potem bi bila igra jasna A to se ne bo zgodilo. Beograjsko to-žilstvo »ne ve«, da se Mladina v njiho-vem sivem mestu sploh prodaja, kot tudi za Katedro tega niso vedeli mese-ce in mesece, do dneva pred zaplem-bo.** Olujiča sem prosil, naj napiše anonimno prijavo, a f inta je preveč na-ivna, da bi delovala. Morda - če bi se uredništvo Mladine ali Teleksa samo prijavilo?)) (Tudi člen o vznemirjanju javnosti -ki po obsodbi časopisa ne zahteva še kazenskega pregona avtorjev - ni bil uporabljen brez premisleka. Tiha voda bregove dere.) That's it. Sodnik je bil bojda zelo zanesljiv ka-der - bivši milifinik z med vojno oma-deževano družinsko zgodovino. Moral bi soditi tudi šesterici. Pa še tako je bil v ustni obrazložitvi sodbe zelo apolo-getski. Menda je celo omenil (jaz sem ta stavek preslišal), da bi se lahko dru-gače končalo, če bi odvetnika zahte-vala izvzetje sodišča in prenos sojenja v Slovenijo. Srda Popovič je v zagovoru po slo-varju definiral javnost kot tiste, ki lah-ko vplivajo na dogodke v neki družbi. Tako se žal zdi, da so srbska javnost ki bijo Katedra lahkovznemirila, tov. Mi-loševič in njegovi. Da se ne bi zdelo, da kdo neupravi-čeno favorizira tov. Stamboliča in nje-gove, pa naj omenim noro govorico, ki sem jo slišal v Sivem mestu -tovariša Miloševič in Stambolič naj bi se sprla zaradi delitve 35 milijonov $ provizije za gradnjo nekega industrijskega ob-jekta ali elektrarne (pozabil sem ime). Govorica je absurdna, a zdi se, da ji nekateri v Beogradu celo verjamejo. So pač že vsega hudega vajeni. Tudi to je uspeh zaplemb. Samo Resnik * Zanimivo je nezavedno rangiranje beograjskega tožilca - diktator je najnižja psovka, neofašist je groznejii od stalinista. Drugi kraji, drugi običaji. " Mikavno vprašanje je, ali bo policija Se dovolila prodajo Katedre na beograjskih uli-cah. (S predpostavko, da naslednja itevilke ne bodo ena za drugo zaplenjene.) Dacem-brski poskus prodaje Tribune v Bg se je kon-čal s Stirimi aretacijami. (Vsi Stirje prodajalci so bili Ijubljanski študentje, saj »slovansko državljanstvo« varuje pred batinami. Mad njimi sta bila Miran Kalin, tedanji v.d. odgo-vornega urednika in Gorazd Drevenick, m-danji predsednik Ij. študentske organizacije.) TRIBUNA-STRAN21 ZA POLITIČNE PRAVICE ZAPORNIKOV V TEMNICAH SFRJ (zadnjič) _____ V odprtem pismu predsedniku Škofov-ske konference Jugoslavije, kardinalu dr. Franji Kuhariču, spomladi 1984 so ti isti zaporniki poudarili, da je sprejemanje ali to-leranca krščanske duhovnosti in misli da-nes bolj kot kdaj koli prej pogoj obstoja ev-ropske kulture in civilizacije. Kristjan se ni-koli ne sme odreči vere ali pa se skrivati zaradi strahu pred pregonom oblasti. Stališča krščanstva so v nasprotju s strukturami, ki ovekovečujejo krivico. Sočasno z opozarjanjem zapornikov ves-ti na očitno rušenje zakonitosti v pravosod-ni politiki Jugoslavije, še posebno Hrvats-ke, je v Sovjetski zvezi moskovski patriar-hat dobil od oblasti dovoljenje, da pošlje enega duhovnika y taborišče Perm v Si-biriji, kjer je prestajal desetletno kazen or-todoksni duhovnik Gleb Jakunin. Pred-stavnik patriarhata Pimena je lahko duhov-niku Jakuninu poklonil Sveto pismo in mu podelil svete zakramente. Novico je, raz-umljivo, prenesel ne samo TASS, ampak tudi TV takoj zatem, zahodni mass mediji pa z različnimi poudarki. Ne glede na različ-ne verzije ostaja dejstvo, da je duhovnik Jakunin po letih težkega zapora prejel uteho Cerkve in dobil Sveto pismo. Od pomladi 1986 v Sovjetski zvezi novi pred-pisi dopuščajo pristop duhpvnikov k verni-kom v zapore, bolnice in domove za ostare-le. Potrditvah angleškega instituta Keysto-ne College je v novih predpisih odredba, ki dopušča opravljanje verskih obredov za težko bolne v zaporih. Na žalost, taisti, ki so v temnicah, ne gle-de na kategorije, v Jugoslaviji, posebno pa še na Hrvatskem, nimajo nobenih pravic za prejemanje zakramentov tudi če so težko bolni ali če umirajo. Mnogi umirajoči so iskali stik z duhovnikom - spovednikom, toda te poslednje želje jim niso izpolnili. In ne samo to, zaporniki vesti, ki so se odločili zahtevati religiozne pravice zapornikov, so morali trpeti zaradi raznih trpinčenj, udar-cev, pregonov, večmesečne samice in izolacije. Temnice, v katerih so nameščeni skupaj z duševnimizapomiki in težkimi pre-stopniki se odlikujejo s popolno nečloveč-nostjo. Vse to uničuje psihe zapornikov, zato izgubljajo razum in prihaja do serijskih samomorov. (Leta 1986 je bilo samo v KPD Lepoglava 8 samomorovl) Ob Onevu človekovih pravic 10. 12. 1983 so zaporniki vesti s peticijo zahtevali zaščito tedanjega suverena Mike Spiljka pred robimi pregoni in udarci, zaradi česar so jih znova pognali v mračne in mrzle sa-mice v trajanju od 15 do 20 dni. 15. aprila 1984 so se pritožili zaradi dela in nedo pustljivih postopkov službe vamosti in up-ravnika KPD Lepoglava M. Budžanovca Zveznemu sekretariatu za pravosodje v Beogradu. Istočasno je zaradi torture in težkih izživ-Ijanj nad temi zaporniki, ki ob Dnevu člove-kovih pravic javno v zagrebški katedrali po-sredoval zagrebški kardinal in predsednik BKJ, Franjo Kuharič, v pridigi dne 31. 12. 1983. Direktno je obtožil oblast zaradi kr-šenja človekovih pravic v zaporih. Za Dan zmage nad fašizmom, 9. 5. 1984, so zapomiki poslali Izjavo Miki Špiljku zaradi metod in postopkov, ki so mračni recidivi časa, ki bi moralo biti pre-magano in uničeno s fašizmom. Z iiidigna-cijo zavračajo kvalifikacijo »sovražnik na-roda«, s katero bi bilo potrebno opravičiti tretma, dostojen nacističnih koncentracij-skih taborišč in gulagov. V tej izjavi izražajo tudi svojo solidarnost z 28 državljani, are-tiranimi v Beogradu po predavanju Milova-na Džilasa in apelirajo na Špiljka, naj ne do- pusti, da se senca represije in pregona iz Hrvatske prenese in prakticira v drugih okoljih. Sporočajo, da ukinjanje opozicije v eni deželi pomeni poziv k terorizmu. Zaradi te izjave so bili zaporniki vesti kaznovani s strogim zaporom v temnicah v času od 15 do 45 dni. Zapomik vesti T. Marinkovič je bil zaradi te izjave tako pretepen, da so ga morali z nujno ambulantno pomočjo pre-mestiti v Varaždinsko bolnico (10. maj 1984). Vsi zaporniki, ki so podpisali Izjavo, so zato še drugič začeli z gladovnim štraj-kom od 16 do 21 dni (prvič so štrajkali za Dan človekovih pravic). 6. Po opravičenih zahtevah - tortura in udarci Na vsakega izmed zahtev in kasnejših apelov je uprava temnice odgovarjala z ok-repljeno represijo in izpostavljanjem pritis-ku kriminalcev. Namestnik upravnika An- tunovič je šel tako daleč, da je za sovražno pojmoval pozivanje v apelih na Deklaracijo OZN?, kajti »le bi oni to spoštovali...«. Zaradi napada na osebnost in človekovo dostojanstvo, zaradi očitnega kršenja usta-ve SFRJ in deklaracije o človekovih pravl-cah OZN z leta 1948 in zaradi opuščanja demokratizacije družbe, so zapomiki vesti redno gladovno štrajkali. Te štrajke so za-porniški čuvarji na čelu z zdravniki s po-močjo torture, nevarne za življenje, posku-šali zlomiti tudi z nasilnimi sredstvi. Zapo-rniki so se nasilju in torturi zoperstavljali z nenasiljem in lakoto. Gladovni štrajkje oh-ranjeval visoko moralo borcevza človekove pravice, kajti izkazalo se je, da celo takrat, ko trpijo zaradi največje krivice in mučenj, zapomiki vesti ne pristajajo na molk in pa-sivnost. Zavestne in dobrovoljne žrtve ima-jo neprehoden in nadčasovni pomen in do-met. Zapomiki so vedeli, da jim ne morejo odvzeti vsega, če imajo moč, da se vsemu odrečejo. Menili so, da niso v temnici zato, da bi z molkom pred krivico in mučenjem združili s svojimi preganjalci, ampak zato, da bi ostali do konca privrženi, jasno in od-ločno, svojim idealom, zvesti gtasu vesti. Borba zapomikovvesti za človekove pra-vice, ki je tukaj kratko prikazana, je samo velik začetek, za nekatere iluzoren in ne-taktičen, toda začetek, ki ga nikoli več ne bo moč potlačiti niti spregledati, kajti kar je enkrat storjeno, neustrašno in dobro, je storjeno za vedno. Zaradi kršenja vseh odredb in deklaracij, vktjučujoč tudi tokijsko deklaracijo iz 1975. leta, ki prepoveduje zdravnikom sodelova-nje v nasilnem hranjenju osebe, ki zavrača hrano, so se temni oblaki zgrnili nad sliko Jugoslavije in njenega pravosodja v svetu. S spremembo tretmana in priznavanja po-sebnega statusa političnim zapornikom in s spoštovanjem verskih pravic zapornikov lahko edino spremenimo slab glas, ki spremlja represivno in nedemokratično prakso jugoslovanskega pravosodja. Dobroslav Paraga, Zagreb V današnji številki smo končali feljton Dobroslava Parage, ki je opisoval torturo in represijo, ki je v redni uporabi v naših zaporih in temnicah. Ko smo začeli z nadaljevanjem, smo pozvali vse tiste, ki dvomijo ali pa imajo drugačno mnenje o opisanih dogodkih, ksodelovanju. Od Iju-di, ki so omenjeni kot nosilci represije, se ni oglasil nihče. Kaj to pomeni, da z mol-kom priznavajo tisto, kar jim feljton očita (in nadaljujejo represivno prakso še na-prej)? Mesečnik Ognjišče izdajajo slovenske rimskokatoliške škofije. Letna naročnina 7200 dinarjev, za naročnike po pošti 7500 dinar-jev. Uredništvo: Trg revolucije 11, p. p. 114, Koper. Po mnenju pri-stojnega organa je Ognjišče oproščeno prometnega davka. - Marsikaj se je spremenilo in se spreminja. Ali je to zarja nove dobe, ko bo tudi versko prepričanje imelo domovinsko pravico v sveti Rusiji, kot so jo včasih imenovali? - Knjige, ki so izšle v decembru (Babuška - 1800 din, Marija v slovenskih legendah - 2.500 din, Velika verstva sveta in nova iz-daja Zgodb svetega pisma - po 15.000 din) gredo dobro v promet, zlasti Velika varstva sveta (naša cena je neverjetno nizka - 15.000 dinarjev; enaka jzdaja v hrvaščini stane 45.000). - Želimo vam poglobljeno doživetje postnega časa! - Dr. Janez Evangelist Krek - Mojzes slovenskega naroda ... Slovenci smo na svojega Gandhija-Kreka, ki je zrastel iz kr- ščanskih korenin, domala pozabili. ... Mojzesa slovenskega naroda ob prelomu stoletja in ob odlo- čilnih dogodkih v naši zgodovini še vse premalo poznamo... - Že 17 let je Ognjišče stalen in zaželen obiskovalec naše pet-članske družine. Beremo ga vsi: mami, ati, jaz (16-letna dijakinja) ter sestra in brat. V prostem času in ko sem psihično povsem na dnu, sežem po Ognjišču iz leta 1980, 1979 ali nazaj in marsikdaj najdem v sestavkih novih moči. - Predal dobrote Za lačne otroke v misijonih: otroška negovalka iz Cerknice, Mladinska skupina Prevalje, A. S. s sinom, Ana, Kanada... Za gradnip novih cerkva: Jože G., Svedska; Vera, Maribor; Emeršič J.,... Vzdrževanje katehistov: 5 - U-stolnica, Loški potok... skupaj 44 Namesto venca na grob: v spomin ob obletnici po. staršev, dar za lačne otroke - T. T.;... Naš misijon: N. N. škofja Loka, N. N., adventna mis. nabirka, ... Za revne župnije: v čast sv. Tereziki za vero svojih dragih, K. S. Sturje za potrebe duhovnikom koprske škofije. Milijonarji dobrote (prejeto do 1. 2. 1988) Dob 700 Tišina 505 Izola 491 LJ. Bežigrad Lj.-Ježica Žalec skupaj 23 1 16024 Prispevek- mesečno najmanj 200 dinarjev- lahko pošljete s po-ložnico ali nakaznico na naslov... ali oddate v naši pisarni... - Alberto Tomba: Papež mi je prinesel srečo ... po molitvi sem stopil k papežu, ki mi je brez besed stisnil roko. V tem trenutku se je v mojem življenju nekaj spremenilo. Morda je to samo vtis, toda prepričan sem, da mi je ta izredni človek prinesel srečo... - Stara sem 21 let in sem zaposlena ... imam tudi fanta ... Po-tem se je nasmehnil in me ]e vprašat: »Mojca, pa ti res verjameš v vse to, kar govorijo in kar piše tu notri?« Jaz sem mu ogorčeno pri-trdila ... »dajte mi v odgovoru vsaj kanček upanja, da ga rešim iz rok satana ...« pripravil Veliki dvorni cenzor in Antikrist Josef Smolle ččCCčččCCččččCC Ne samo aforizme, tudi karikature, stripe ... sprejemamo na naš naslov: TRIBUNA, Kersnikova 4, Ljubljana. Sestanki uredništva pa so ob sredah med 18. in 19.30 ... Pridite! Mislim, torej me bodo poslali na Goli otok. Mar je Stendahl z romanom Rdeče in črno mislil na Jugoslavijo? Vsa čast rdeči knjižici - prva je postala šef. Kar je koloradski hrošč za krompir, je jugoslovanski politik za gospodarstvo. Ameriko smo odkrivali tudi za svoje vnuke. Če je Kavčič petelin, ki je prezgodaj zapel, je Ribičič kura, ki je prezgodaj oslepela. (Škrjanc) (Bizjak) (Recek, 11 let!) (Bob) (Mitrovič) (P. Truba) TRIBUNA-STRAN23 SLOVENIJA EX-PRESS BILO JAONO ILI GLADNO U SVfMlB-U NiUE PO5»XW tAKO..., CioJoJihl Jl fs/A C€P'K. t^UML JAGA , ZATO TORTURATOR Pisma slati na adreso: TORTURATOR TRIBINA Kersnikova 4 Urednica mi je rekla, češ kao odpira se nova kontaktna rubrika KONTAKTATOR, ki se bo ukvarjala s kao češ švarcenegrovstom ali švarcenegerjanstvom v slovenski mestni kulturi (ne vem, a je imela v mislih masno ali mestno, pa sem pustil kar rečeno-storje-no). Najprej nekaj lepih dejstev: ime mi je Arnold, pišem se Švar-ceneger in sem vsestransko razvita osebnost. Opominjam vas: raje si zapomnite dejstva, kajti na koncu vas čaka na to tčmo tekst (kot pravi Z. Tupančič: TESTIS WHAT TEST IS), čigar rešitev vam bo dala rešitev. Ker je VSAKA KULTURA VRSTA TORTURE, bomo dali rubriki ime KULTURATOR, v njej pa bomo (pl. majestatis) sku-šali navezati dialog s/z spoštovanimi bralci/alkami. Kako nam bo to ratalo, to je pa druga himna. Vem, nekateri bodo proti. Nekateri so vedno proti (zato na starost podležejo protinu). Kajti vanjski nep-rijateljski elementi in podrivači nikad ne spavaju. Vendar vsi dobro vemo, kdo so! Tudi sam poznam te Ijudi, vem kakšne baže sodrga je to: Ijudje, ki me lahko zakurac primejo, pa mislijo, da boga za jajca držijo. Videčete vi gdo je Arnold Švarceneger, tako mi partija! IL FINE GIUSTIFICA I MECI (neču na njega ni metak da utrošim) -to je parola, katere se bomo držali, kot se je je držal že Machiavelli. Torej - pišite, vpraŠujte, odvračajte, izzivajte, vaš Arnold bo od-govarjal! Vsi, ki veste, da je Henry James brat Jesseja Jamesa, da je Shakespeare rock bobnar, da je D. H. Lavvrence raziskovalec Arabije, in da je Marx (poleg Oliverja in Stana Mlakarja) eden od treh klasikov marksizma, oglasite se na straneh TRIBINE! Švarci & negri, unitevi! Do naslednjič pa še par pizdarijic v navržek, če se kdo ne more spomnit, o čem bi mi pisal. - Kaj vam v TRIBINI ni všeč (vem, vem, da vam je všeč vse) oz. kaj bi spremenili, ko bi mogli (pa ne morete, hehe)? Se mordi TRI-BINA preveč mladinizira oz. neuerevuezira? Kako izbeči to, kar MLADINI ni ratalo - namreč preprečiti, da se bralstvo senilizira? Kako preprečiti opasnost, da nam občinstvo postane generacija naših očetov in dedov? Baj the vaj, kar MLADININE kolporterje po-vprašajte o starostni strukturi kupcev, če mi ne believate! - Kaj menite o tem vidiku časnjkarstva: sta kvaliteta člankov in papirja premo ali obratno sorazmerni? - Pred temi BOSS & CURE fans ni obrambe in zaščite! Še na strani TRIBINE so sejeli vtihotapljati (vidi tipove kao što su Barič, Držanič, Matakovič, Sušulič)! Kakor si v slovenski kulturi ne mo-remo privoščiti, da nam jo kolonizirajo razni Krstiči in Gluviči, mo-ramo tudi v publicistiki izrezat to nezdravo m eso in zasejati klene Slovence. Našo kulturo so vedno zadolžili in edini lahko zadolžijo res slovenski Ijudje, denimo Moderndorfer, Fritz, Simona Weiss in Arnold pl. Svarceneger! - BOYCOTTTHE PIJ3S! Dajte si Razglednico iz Babolina pod povšter in bojkotirajte ŠS! Vas ni sram, da se prodajate za trideset kovancev, ceneje kot Juda in pristaniške kurbe? ArnoldŠvarcenegerje večništudent-a PREKŠSŠE NIKOLI Nl DELAU LET 'EM FUCK OTHERS, THEY WILL NEVER FUCK ME! je njegovo geslo. In dodaja: če ne bomo dovolili, da jebejo NAS, se bodo morali MED SABO. Z vsem tem AIDSOM v zraku pa bo to pravi podarim-dobim. Ko zvišajo tarife (vsaj na duplo), no, takrat se mo pa spet poguvarjal. Če se že kurbamo, kurbejmo se za keš! Dost je blo. Pomirte se. Kle mate test. 1. Arnold je R-ŠVARCENEGER S-HAJDEGER Š-JEGER 3. Njegova specialnost je A - 100 m PRSNO Z OVIRAMI B-ŽELVJEREJA C-HETITŠČINA 4. Najraje Ijubi R - SLO & DSZ f- HEAVY MENTAL -KIM ILJUNGA 5. Proti AIDSU se bori z A - ANALNO MONOGAMIJO Njegovo ime je T-TOPONIM U-OSTRONIM V-TRINITA' B - POLIGAMIJO C - KLINCEM (klinc se s klincem zabija) 6. Navija Č - ZA SANJO POLEZAL D - ZA RDEČI PINOT (enološko društvo) 7. Zasluži L-500 JURJEV NALET M - 600 JURJEV NA LET N - 700 UDARCEV NA RIT 8. Nikoli ni bil D-ZŽENSKO E-Z MOŠKIM F-V DISKUTURIST 9. MiŠice si je razvil G - MED MORMONI H-S HORMONI I - NA Naked Island Baby 10. Arheologijo smatra za F - ZNANOST PRETEKLOSTI F - ZNANOST S PRIHODNOSTJO G - RAJE IMA SVOJO D0M0VIN0 11. Njegov znak v zodiaku 0 - RIBA (zlasti VIDI KOJA RIBA!) P-SCORPIONS R - BEŽIGRAJČAN 12. Trenutno je v rokah G - MARTE H - MATILDE I-MILICE 13. Bere R -TONETA SVETINO (prvega slovenskega nobel nagrajen- ca) S - UTO DANELLO (Uta strica Sama) Š - ZAPLENJENO ŠTEVILKO »KOČEVSKEGA GLASU« 14. Ne bere T-KAR HOČETE(ŠEKI) U-KOMU STOJI?(HEMI) V- NEBRANO GROŽDE (MIDRAZ BULLATOVIOI) 15. Gleda G - GLOBOKO ŽRELO VIII (Linda Lovelace) H - MODRI BARŽUN (Isabella Rossellini) 1 - PLAVI ŽAMET (Pier Paolo Musolini) 16. Posluša E - MOULIN ROUGE: TOULOUSE-LAUTREC F- NOVI LONGPLEJ MATEJE SVETOVE: ČAO MATEJA G-MAMO 17. J6(žre) 18. A-KRUH B-SADJE C-PRVEGAVMESECU 19. Kadi P-BOSS R - KING (ko zmanjka, tudi LORD) S - BEST (ko zmanjka, tudi SHIT) 20. Skretnica je Š-ČISTILKASTRANIŠČ T-ŽENSKAIZ KNOSOSA U-TAJNICA Če tega inteligenčnega testa nikakor ne morete rešiti, vam iz-dam, da črke pravilnih rešitev, brane zaporedoma, dajo smiseln sta-vek, y katerega je vpleteno tudi moje ime. Če ga tudi zdaj ne znate rešiti, odpovejte naročnino na NEUE REVUE (a" propos: oglejte si njeno novo ceno in fršlognili boste) in podvojite svojo naročnino TRIBINE - morda vam bosta dva izvoda lahkojzvišala kvocient, ki ga en sam ni mogel (GET STEREO, TYPE!)... Če pa vam še to ne pomaga, vam tudi sam Bog ne bo pomagal. Vaša edina rešitev je naslednja številka TRIBINE - tam bo rešitev za vse. IVIVA CHE! Arnold Pije Č - BLOODY MARY D-EN OLDIE(BUTGOLDIE) E - JA, HVALA Če so se Ijudje malo in nemalo zabavali ob škandalih y zvezi z uprizoritvijo Strniševih Ljudožercev v Primorskem gle-dališču v Novi Gorici, a se je pravda za avtorjevo dediščino (če bi te tri besede pisali z veliko, če ne drugih dveh, pa vsaj prvo, bi to lahko bil še eden od Klopčičevih b und b filmov) končno le končala tako, da je bila drama uprizorjena in gos-tovala tudi v Ljubljani, se je stvar z MIGRANTI, projektom Kozmofrenetičnega alias Kozmogenetičnega gledališča, ki mu nekateri še danes vztrajno pravijo tudi Kozmoenološko gledališče Rdeči Pinot (končno pa ni važno, kakšno je ime, ampak, kaj se skriva za njim), in pa VINKOM GLOBOKARJEM, ki je, ko se tele vrstice bolj same kot kako drugače pišejo, že zdaleč od nam vsem Ijube Ljubljane, kot vse kaže končala precej manj bleščeče. Glavni akterji umetniško-kulturno-po-litičnega thrillerja, ki je postomoderen do te mere, da ruši vsa možna pravila svojega, zraven pa še sosednjih žanrov, tako da imamo opraviti (in DavidLodge bi bil tega v Angliji, ki se precej radikalno navdušuje nad NSK, gotovo vesel) z več konci, oziroma, kar je še bolj post post post, z več razpleti, ki jih lahko samo slutimo, saj tako rekoč sploh še niso raz-berljivi, so CD, po M. C.-ju, (ki ga, mimogrede povedano, vse več Ijudi vlači po svojih zobeh, psuje ali hvali, nedvomno pa pomaga pri tem, da postaja nespoma medijska zvezda in je sposoben zasenčiti celo še tako v STARTU hiper hva-Ijenega T. Z.-ja) Compact Disc drugače pa Cankarjev Dom, kot tisti, ki naj bi stvar spravil pod hišo (zaenkrat pa mu je ostal pod streho samo dinozaver iz pleha), V. G., se pravi skladatelj in dirigent, ter R. P., že prej omenjena g. s. (za tiste, ki ne znajo slovensko, Theatre Company). Uvodni akordi thrillerja so odzvanjali najprej pred štirimi leti, ko so se začela pismena oziroma telefonična pogajanja med V. G. in C. D., predigra se je nadaljevala do pred nekaj mesecev, ko so se začele stvari res rapidno zapletati. Najprej je prišla na vrsto zloglasna tiskovna konferenca na letališču B., ki je uradno in neuradno civilno letališče Lj. Pravoverni (od tu naprej beli) Ijudje so že na tej nekoliko misteriozni konferenci zavohali možne transakcije s tujim kapitalom in infiltracijo sovražnih elementov v naš gledališko-umetniški obrat, a ker so bili tega pri R. P. že vajeni, so računali na 0. S. (Security Sistem). Pojavila so se prva konkretna vprašanja glede financerjev (vlaganje tujega kapitala v dejavnosti skupnega pomena), odgovor na ta ni prišel, predstavniki ekonomsko-tehničnega sektorja pri C. D. so bili bojda odsotni. Ekonomski kriminal je vzel stvari v svoje roke, na drugi strani so naredili, kar so mogli, tudi good guys (and girls), se pravi tabeli, ki so organizirali protiofenzivo proti tračnim. V. G. je začel z vajami (D. S. je poostrila nadzor na vajah), vse je potekalo po načrtih (tako vsaj kažejo nekateri važnejši dejavniki), potem pa se je zgodilo neizbežno. Najprej so se po Lj. razširile govorice, da s stvarjo nekaj ni v reduJA-G-R-F-T-, M-L-A-D-l-N-A, T-R-l-B-U-N-A), potem se je stvar še dodatno zapletla na rednem zasedanju (beri tudi Ž-U-R) NSK-ja, ko je sojeni ali ne-sojeni režiser, ki mora zaenkrat ostati anonimen, hotel obračunati z enim od eminentnih Ij. art kritikov, ki je bil po spletu okoliščin povabljen na isto zasedanje (izdamo lahko samo njegove iniciale M. 0., pa še te smo morali premakniti za eno črko naprej), pred tragičnim koncem pa je zadevo rešil pr. r. za št. vpr., se pravi S. N. (enaka logika začetnic kot pri M. 0.) s svojimi stanovskimi kolegi. No, zadeva je dobila mednarodne razsežnosti pa tudi jasnejše obrise nekaj dni kasneje, ko so začeli omahovati celo tako trdni Hudje, kot so uslužbenci C. D.-ja. V. G.-ju je bilo končno vsega skupaj dovolj in y R-l-U-]e sklical tiskovno konferenco PRISEL-VIDEL-ŠEL, katere naslova zaenkrat še nismo uspeli dešifrirati. Govoril je o mi-lionih in miliardah, ki so bile(i) in ki jih naenkrat ni bilo, potem pa je imel vsega dosti in se s svojim avtom (renault ali citroen francoske registracije, registrska tablica neznana) odpeljal proti in čez mejo. Projekt je do nadaljnjega nerazjas-njen, eventualne težave so še neodkrite, C-D- si še n\ opomogel, R. P. enako, skratka, če povzamemo: ni jasno, v čem je bil problem, ni jasno, zakaj se je ta problem sploh postavil, kako ga niso uspeli razrešiti, predvsem pa, kdo, kaj, kje In zakaj je kriv? Rešitve še čakamo, pošljete pa jih lahko tudi na naslov TRIBUNA, KERSNIKOVA 4, Ljubljana. Daleč od neba, pilotov, compact diskov in podobnih stvari je SKUC ROPOT, ki pripravlja dva koncerta, 20. aprila ob 20.30 v Festivalni dvorani skupina PERE UBU, vsem dobro znana zasedba iz ZDA (pridem, poslušam, uživam), čez tri dni pa bend, nad katerim so nekateri manj navdušeni, MISSION, 23. aprila ob 21.30 v Hali Tivoli. Oba nastopa bosta edina v Jugoslaviji. ARTOCK redakcija taistega Škuca pa pripravlja svoj drugi letošnji koncert, skupino THE BLEACH, ki bo 31. marca koncertirala v KD Poljane (njihova glasba naj bi bila blizu »zvoku sveta«).Tisti. ki sovražijo take vrste muziko, bodo v CD-ju (ki, kot kaže, zaradi thrillerja še ni izdihnil) 25. marca lahko poslušali NAŠE DOSEŽKE 88, revijo oktetov Ljubljanskega pevskega združenja (ZKO Ljubljana vabi, s seboj prinesite, kar hočete). 29. marca v Hali Tivoli WAYNE SHORTER in njegov OUINTET, ki smo ga napovedali že vsaj dvakrat, ampak tudi tretjič ni odveč. Za vse, ki Iju-bijo zvok kitare, Marinko Opalič in večer španske in južnoameriške glasbe (sreda, 30. marec). Potem pa ponedeljek 4. aprila, orgelski koncert: RoseKirn in zanimiv program. Pa še en zborovski koncert: HARLOVV CHORUS iz VelikeBritanije, spet z zanimivim programom. Ostala slovenska gledališča so, medtem ko je bil R. P. po lastni volji ali ne, vpleten v thriller, pokazala, da lahko med vsem drugim pripravijo tudi nove predstave. MGL, ki trenutno prednjači po tem, da je in bo v dveh ali treh tednih dalo ven kar tri premiere (čeprav so se zaradi neverjetnega tempa vaj bojda razburjali vsi trije režiserji), Klementov padec, nov hit DragaJančarja, ki ga je režiral Pipan, potem Dnevi in vmes noči, ameriško sodobno dramo, ki jo je (nekateri bodo rekli, oh pa ne že spet, mogoče imajo celo prav) režirala neumorna Barbara Hieng, tretja stvar pa je Veronika Deseniška, ki jo režira Vinko Moderndorfer. Filipčič and Company pripravljajo v Mladinskem gledališču novo kult premiero, Damir Zlatar Frey se trudi v Koreodrami, svoja dela tudi Ana Monro, gostujejo predstave s srečanja gledališč ALPE ADRIA, ostali pa se pripravljajo na marketinško-prodajno-promocijski festival v CD-ju. Skratka, dosti stvari za videt, slišat... PROBLEMI-LITERATURA nadaljujejo s ciklom fan večerov, MihaZadnikar bo 29. marca povedal kaj o Glasbeniku in črki, Jure Potokar pa 5. aprila o Rocku in poeziji. S tem pa še ne bo konec. 29. marca bomo lahko gledali v CD-ju Zeleni žarek EnricaRohmerja, ki je dobil tudi glavno nagrado v Benetkah 1.1986. V ponedeljek, 28. marca bomo, v CD-ju lahko gledali filme študentov A-G-R-F-T. Če je za vse drugo zmanjkalo časa, vseeno še nekaj: V G-L-E-J-U so odprli galerijo, ki je zanimiva že po tem, da je najmanjša v Ljubljani, brez dnevne svetlobe, še kar nekaj časa pa bo v njej raz-stavljal Milan Percan, študent Likovne akademije v Benetkah (tri slike, ki se jih splača videt). Itt) TCJIRIIMA _ RTRAN 2?! CREATION REBELS ADRIAN SHERVVOOD je predsedujoči bristolskega Ministrstva duha, ki si je svo-jo hrupno svobodo izboril pod okriljem za-ložbe ON-U-SOUND. Čeprav se izvajalci te založbe le redko pojavljajo v različnih lestvičnih pregledih, imajo vendarle po ce-lem svetu horde privržencev. Dub, studijsko tehniko, ki je nastala pravzaprav slučajno, so utemeljili jamaj-ški prevratneži kot Jah Shaka,The Upset-ter ali famozni Lee »Scratch« Perry. Os-novne dub taktike - nadlegovanje, prese-nečenje, dezorientacija - pa niso uporab-Ijali le zmedeni rastafarijanci, marveč se je udomačila tudi med ostalimi glasbeni-mi paranoiki - Pop Group z Markom Ste-vvartom, PIL v Jah VVobblovi fazi... Če je dal dub reggaeju novo dimenzijo, je bil z Shervvoodovim nastopom postavljen na piedestal novoglasbenih inovacij. »Začelsem kot osemnajstletnik pred kaki-mi enajstimi leti. Najprej sem se ukvarjal predvsem z reggaejem, ter si pridobil dojo-čen sloves s produciranjem zdajže pokojne-ga Princa Far-I (pred štirimi leti je bil ta dub pesnik žrtev nasilnega umora. op. p.). Skupaj z zelo dobrimi reggae glasbeniki smo se duba lotili na drugačen način. Običajno izha-jajo dub albumi iz že posnetih pesmi, sam pa sem ubral drugačno pot. Leta 1977 je izšel prvi album Dub From Creation, naslednje leto sem naredil še Starship Africa, za kate-rega sem porabil samo osem ur študijskega dela. Sledilista Še plošči Rebel Variations ter Cry ofBarbie & Ken, Chapter One. Potem pa sem 1979 spoznal kup punkerjev. Skupaj z Markom Stewartom in Ari (The Slits) smp posneli prvi album New Age Steppers. Že kmalu po izidu je dosegel naklado kakih 20.000, vendar denarja nismo nikoli videli. Založba je bankrotirala m izginila. Ves čas sem se torej nekako potikal na-okoli in do trenutka. ko sem ustanovil svojo založbo On-U-Sounen, sem sodeloval že na kakšnih 37 ploščah. Pod okriljem On-U-Sound je izšlo pet albumov African Head-charge, projektiLee »Scratch« Pern/ja in Dub Syndicate, ter seveda Tackhead, Fats Comet in Maffia. Tik pred izidom je prvi albuma Tackhead z naslovom Friendly As A Hand Grenade. Zelo zlobno delo, na katerega sem res ponosen.« Glasba založbe On-U-Sound predstavlja katalog neprestanih variacij. Vse skupaj druži poseben faktor. Najdeni zvoki in be-sede, ki tako pogosto povezujejo studijski science-fiction z realnostjo. Njihove plošče imajo mesto tam, kjer kolidirata resničnost in fikcija. Adrian je kot svoj tourde force po-zabil omeniti še naslednje projekte: famoz-ne remikse Einsturzende Neubauten in Depdche Mode (People Are People ...) ter albuma Cabaret Voltaire (Code) in Annie An*iety Bandez (album Jackomo bivše punk pesnice in sopotnice anarho-punker-jev The Crass). Maffia, Fats Comet, Tackhead Ponavadi se te tri zasedbe pojavljajo sku-paj na koncertih, ki so, skupaj z Shervvoo-dom za mešalno mizo, work-in-progress v pravem pomenu. Jedro vseh treh skupin predstavljajo basist Dough VVimbish, bob-nar Keith LeBlanc (ki je podpisal tudi solo album Major Malfunction) ter kitarist Skip McDonald. Vsi trije so se v zgodnjih osem-desetih letih udinjali kot hišna ritem sekcija Sugar Hill Records iz New Jerseya, ulti-mativne rap založbe, ki je vrgla na tržišče GaryClail dancefloor killerje, kot so Rapper's Delight, The Message ali White Lines. Njihova vlo-ga v tem času je bila torej podobna tisti, ka-kršno so imeli session glasbeniki v zlatem obdobju založbe Motovvn. Le kdo ve za nji-hova imena? Zakaj različna imena? »V osnovi zaradi različnih tipov glasbe. Fats Comet predstavlja komercialnejši tip eksperimentalne glasbe. Stvari okoli Tack-headpa so bolj zapletene, ostrejše, politične. To glasbo smo spravili v promet s pomočjo Garyja Claila, kije bil še pred nekaj leti nava-den bristolski prevratnik, zda/pa se pojavlja v vlogi pevca in tekstopisca.« Dvanajstinčerja Tackhead- Hard Left in še posebej Reality - sta znanilca nove plesne godbe devetdesetih. Hrup, ki izzi-va ... Hkrati je ideja o razširjeni družini pod-obna tisti Georga Clintona (Parliament-Funkadelic, Brides Of Frankenstein, Bootsy's Rubber Band). »V našem primeru ima cela stvar pred-vsem interkontinentalni značaj. Naša glasba je spopadin pomihtev dveh kontinentov (Ev-ropa-Amerika). Pol nas je Američanov, pol Britancevin ko se sestanemo vsake triališti-rimesece, delamo zafukano ostrereči. Pred-nosti Londona so v tem. da ima mnogo bolj odprto tržišče kot New York. Najverjetneje gre za zadnje neodvisno tržišče na tem pla-netu. Medtem pa ima človek v New Yorku z ustanav/janjem založbe lahko kup proble-mov.« Zaradi tega tudi distribucija On-U-Sound zaenkrat šepa. Njihove plošče je moč naba-viti na celotnem evropskem svobodnem tr-žišču, vAmeriko pa prihajajo z veliko zamu-do. The Message Medtem ko so z Hard Left in Reality pod-ana ostra politična sporočila, ki opozarjajo na nenehno vrenje, ima eden največjih hi-tov, The Game, drugačno vlogo. Adrian Shervvood je na vinil spravil eno izmed bri-tanskih obsesij - nogomet. Posnel je nogo-metne himne, skozi katere se zrcali fanatič-na zanesenost privržencev te v vsem (anta-gonizmi, nasilje, prevare ...) zgodovinske igre. Med njegovimi občasnimi off-shot projekti je tudi Barmy Army, na katerega dvanajstinčerju je pod naslovom Sharp As A Needte zabeleženo zaneseno in čiscipU-nirano dretje nogometnih navijačev na tek-mi Anglija - Jugoslavija. Naključje? Pregovori za paranoike Mark Stevvart, deklarirani bristolski nihi-list, je v mladosti vneto poslušal reggae. Poleg tega je, ker je bila njegova stara mati pač medij, vedno veroval v duhove. Skupaj s svojo matično skupino The Pop Group (She Is Beyond Good And Evil!) je nastopal na turnejah z Pere Ubu. Trenutno piše knji-go, v kateri se ukvarja s svojo najljubšo temo- informacijami in njih zlorabo. Govori o zarotah - the busier you are the less you see. »Veliko Ijudimisli, daje nihilizem nekaj slabega, vendar sam mislim, da gre lahko tudiza čisto pozitivno izkušnjo. Beseda Maf-fia (ime Markovega spremljajočega benda, op. p.J pravtako prihaja iz nihila, ruske bese-de. Nihili so bilisekta zgodnjih ruskih revolu-cionarjev okoli leta 1870. Poskušali so orga-nizirati upor proti carju že dvajset ali trideset let pred boljševiki. Maffiaje bil njihov najbolj radikalni del. Zato tudi tako ime moje skupi-ne.« Mark Stevvart se ukvarja z različnimi za-rotniškimi teorijami, ki predstavljajo pona- vadi kar senzacionalen, pa tudi kontrover-zen pogled na zgodbvino. Njegove skladbe so zato polne aluzij, klišejev, fraz. Njegov pogled na sedanjost je v mnogočem cini-čen, o čemer govorijo tudi posamezni na-slovi - Learning To Cope With Covvardi-ce, Anger Is Holy, Hypnotized, Hell Is Empty ali As The Veneer Of Democracy Starts To Fade. Za navideznim cinizmom je ponavadi veliko več ozadja. »Ljudje v Angliji se zanimajo za različne stvari. Nekateri so popolnoma zabredli v 19. stoletje. literaturo kot sta De Sade ali Laut-reamont drugi so popolnoma obsedeni od različnih semiotičnih teorij. Sam sem napisal tristransko zgodbo multinacionalk (za pam-flet Control Data), sedajpa pišem dve knjigi, od katerih je ena bolj poetična. druga pa te-melji predvsem na empiriji, raziskovalnem delu, ki se ga grem zadnjih osem let. Ljudje tukaj vedozelo malo o resnični zgodovini, ki je polna zarot, povezovanj med zahodom in vzhodom, vojn, ki so jih zanetile multinaco- nalke, Ijudje ne vedo o čem govoriš, ko daješ skupaj Henryja Forda in Hitlerja, ali to, da so Stalina financirali z zahoda. Vsi mislijo, c/a gre zgolj za utopijo.« Mark Stevvart je pred kratkim izdal isto-imenski album, ki ga je že pred nekaj časa uvedel neverjetni evergreen Stranger Than Love, katerega osnova pripada Gymnopedistu Ericu Satieju, sopotniku dadistov in nadrealistov. Njegov glasbeni jezik je bil daleč pred časom. Historične vi-dike in konzervativnost tedanjega glasbe-nega sveta je učinkovito parodiral, zato so ga imeli za ekscentrika. Znana je njegova izjava: »Prišel sem tako mlad na tako star svet!« Če je jasno, da tudi Mark Stewart krade vsepovsod (Billy Idol, Giorgio Moroder, Vincent Price, Sylvian/Sakamoto), je hkra-ti tudi eden izmed redkih, ki to počno s toč-no določenim namenom. V razmislek. ANDREJ ILC MarkStevvart PRIMER ZDRAVLJICA Nekje pred novim letom izdajo Lačni Franz ploščo Sirene Tujijo, na njej najde mesto tudi vsem dovolj znana pesem, v kateri se pojavijo gostje: Boris Cavazza, Drago Mislej, Pete/ Lovšin, Jani Kovačič in Vlado Kreslin. Ze pred izidom plošče postane pesem hit radijskih želja RGL-a, RTV-ja in ostalih radijskih postaj po Slo-veniji. Pesem še nikoli ni bila tako znana! Pesmi danes ni večl Po sramežljivih novičkah (STOP ...) napade Društvo Slovenskih Skladateljev, ki je podalo predlog za začasno umaknitev iz radij-skih programov, mariborski 7D. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Odgovarja nam Pa-vel Mihelčič, predsednik DSS. Kot predsednik DSS ste ravno vi tisti, ki nam lahko najbolj pojasni zadevo z Zdravlji-co. Kakoje prišlo do predloga za umaknitev iz programov? PAVEL MIHELČIČ: »Nekaj članov naše-ga društva nas je opozorilo na ta posnetek, ki smo ga nato poslušali na izredni seji Društva. Se prej smo pregledali nekatere podatke, ki so pričali o nepravilni prijavi tega dela (npr., da je avtor glasbe F. Preše-ren ali da je tekst napisal Predin ipd.). V Beogradu smo izvedeli, da avtorji priredbe nimajo dovoljenja dedičev (skladatelj Stanko Premrl je umrl leta 1965, delo pa je zaščiteno še 50 let po avtorjevi smrti). Pri samem poslušanju smo ugotovili, da sklad-ba ne vzdrži kakovostnih kriterijev, gre za sJabo priredbo, tako intonančno kot... To-rej gre za dvoje, so ti glasbeniki tako slabo glasbeno izobraieni ali pa gre za namensko provokacijo. Najbri je res prav slednje in zato 8mo 83 odločili za zaščito avtorstva, materialno, moralno pravico avtorja in nje-govih dedtčev. Pri tem ni šlo za prepoved predvajanja, temveč za umaknitev iz pro-grama, dokler se zadeve ne reši na ustre-zen način. Očitki vašemu društvu so predvsem po-sledica popularnosti priredbe, in po drugi strani videzu »lova na čarovnice«? P. M.: »Tega smo se zavedali. Predlog zato tudi ni bil namenjen javnosti, obvestili smo samo določene forume in jih prosili, naj to delo začasno umaknejo. Sama inicia-tiva ni prišla od upravnega odbora, ampak s strani Ijudi, poslušalcev (Radia Ljubljana) in iz rojstne vasi skladatelja. Tako je radio Ljubljana to skladbo umaknil iz programa že pred našim sklepom! Po prejemu naše-ga dopisa je kolegij na Radiu to samo še potrdil. Bilo je res veliko pritožb. Čeprav se je vrtela že kake pol leta, sem jo sam slišal šele pred kratkim in sem se zgrozil. Ne zaradi načina - rockovskega podajanja, absolutno nič nimam proti take-mu načinu, še posebej tako populame pes-mi, ki ima vse možnosti, da postane sloven-ska himna. Toda, vedeti moramo, da to delo ni nastalo med Ijudmi, ampak v glavi posameznika. Kakoje vsa zadeva sploh prišla vjavnost? P. M.: »To je lahko storila samo maribor-ska založba Obzorja, ker s tem dviguje po-pularnost in prodajo plošče. Ta škandal, če to je, je samo bussines! Pri tej himni se je treba zavedati..., pravzaprav to še ni him-na, je treba vedeti, da se iz te Svetinje ni treba norčevati. V osnovi mora ostati delo nedotaknjeno! Podoben problem je tudi z »špico« TV Dnevnika, ki prav tako nezako-nito uporablja delo brez dovoljenja avtorja. Prodajanje tujega dela za dober denar! To ni vredno nič! Kaj pa Agropop, tudi oni počnejo nekaj podobnega? P. M.: »Društvo slovenskih Skladateljev nima časa, da bi se ukvarjalo z vsemi posa-mezniki, tukaj smo naredili izjemo. Najbrž to velja tudi za Agropop, ansambli, izvajalci in producenti se ne zavedajo, da vendarle obstajajo moralne in materialne pravice av-torjev. Kot predsednik DSS in predsednik predsedstva Zveze skladateljev Jugosla-vije lahko zatrdim, da slovenska in jugoslo-vanska glasba nista cenjeni. Kvaliteta ni dovolj zaščitena. Popularnost Zdravljice v izvedbi Lačnega Franza v širšem krogu Ijudstva razumem tudi kot nacionalno ne-zavednost. Če ima širši krog publike tak okus, je to zaskrbljujoče, trend poneumlja-nja Ijudi že ima svoje rezultate. Očitno smo z Zdravljico za nekaj časa opravili, iz radia se je preselila na domače gramofone, zabave ob kakršni koli prilož-nosti ali žuru. Sam postopek DSS spominja na zloglasno SUND komisijo izpred nekaj let, pri čemer najbolj moti skrivanje in ne- kakšno podtalno delovanje. če so člani DSS mnenja, da lahko Zdravljico Lačnega Franza umakne iz radijskih programov brezslišno, so se pošteno ušteli, saj prav ta »umik« še kako odmeva, pa če ste ZA ali PROTI. Škandalček - pa naj bo, s tem še ni kon-čan. Epilog sledi na sodišču, kar niti ni po-membno. Bolj važno je to, da smo se tudi mi uvrstili v svetovni trend plagiatov, pre-povedi in kar je še podobnih zadev. Da pri tem ne gre za samplanje, kot je to običaj na zahodu, moramo iskati vzroke nekje drugje, tehnologiji mogoče ...? Spraševal: Marjan Novak NATEČAJ ZA YURM 1988 Organizatorji letošnjega JUGOSLOVANSKEGA ROCK MOMENTA so: Mladinski kulturni center (Zagreb) Omladinski radio (Zagreb) Polet (Zagreb) Prijave na natečaj pošljite na naslov enega od navede-nih časopisov: na Glasbeno mladino (Kersnikova 4, 61000 UUBUANA), Polet (F. Mehringa 14, 41000 ZAGREB), Student (Balkanska 5, 11000 BEOGRAD), Naše dane (Džemala Bijediča 185, 71000 SARAJE-VO) ter na Mlad borec (Ul. 8. udarne brigade 22a, 91000 SKOPJE). V vsakem izmed teh mest bodo komisije (sestavljali jih bodo po trije »domači« glasbeniki kritiki) izbrate po 5 najboljših skupin ter svoje predloge poslale v Zagreb, kjer bo osrednja komisija izbrala 6 skupin za finale YURM-a. Komisijo vZagrebu sestavljajo člani komisij iz vseh sodelujočih mest (po eden iz vsake). Prijava moca vsebovati: - IZKLJUCNO kaseto s posnetki najmanj petih skladb - ime skupine. poimensko sestavo, točen naslov, kratko biografijo in besedila Natečaja se lahko udeleže vse skupine iz Jugoslavije, ki še niso nastopile na YURM-u in še niso izdale ve-like plošče. Jezik besedil ni določen. Natečaj je odprt med 1. marcem in 15. aprilom. TRIBUNA-STRAN30 Zakaj Olga Kacjan ni v instituciji? Kaj jamrate, svo-bodnjaki, in boheme se greste, kruh poštenih hiš gleda-liških odklanjate, z bonitetami namazan in hišnimi redi začinjen? Prav vam je, svobodnjaške visokosti, prepiraj-te se in sabljajte nad belimi pogodbami, dokazujte nego-vanemu bančnemu uslužbencu, da je vaš honorar že zdavnaj nakazan in naj za božjo voljo pogleda še na kak-. šen seznam; vam smrdi ob pol šestih se na troli drenjat, kajne, prav, nič dopusta v Umagu pa na Pokljuki, boste Z razpisi za igralce in igralke je nekaj podobnega ka-kor s čudeži. Direktorji in umetniški vodje ponavadi niti ne dajo razpisa v objavo, če tisti, ki bi ga radi sprejeli, ne izpolnjuje vseh pogojev (da se ne bi slučajno prijavil kdo, ki prppozicije izpolnjuje, pa bi ga kar morali v službo vze-ti). Ce bi se zgodil čudež, bi se prijavila na razpis? Ja, najbrž bi se. Bilo bi mi težko, a bi se - vsaka zaposlitev bi bila zame kompromis 1. Old friends - Miloš and his sister Ajda in London Zoo. videli yi svojega Bdga, poglej jih, Domovina, umetnike, ki tvojih svetih institucij ne marajo! Olga Kacjan ni v instituciji, pa vendar ves čas živi v najrazličnejših gleda-liških in filmskih družinah, dela v gledališču Proces, Ko-reodrami, s Freyem, Živadinovom, snema, potuje, festi-vali, nagrade... V prihodnosti se od honorarjev ne bo več dalo živet! Že sedaj se komaj preživljam kot svobodnjak (če veliko delam, še nekako gre, pozabim, v obdobjih, ko malo delsm -pa pride denarna luknja za mano). Svobod-njaštva ne igram (v smislu - kako fino je biti bohema), svobodo potrebujem y pravem pomenu besede, ne prenašam pritiska, te-rorja. Nekatere govorice govorijo, da so svobodnjaki asocialni tipi, ki se ne morejo prilagodit instituciji - kar se nemudoma de-mantira z dejstvom, da je nastajanje vsake predstave kolektivno dejanje, kjer koli se dela - v instituciji ali pa pred njenimi vrati. Prav tako je bilo moč slišati, da so svobod-njaki kot mimoidoči sprehajalci v kožuhih. Tudi sama imam kožuh (cela dva, priznam), ampak krzno je obmjeno na zunanjo stran, ne nosim ga kot podlogo. Ne mislim pa se-veda razlagati porekla mojih kožuhov, na kraj pameti mi ne pade! v tem, da si sicer želim ostati svobodnjak, a tega ne morem. Res ne maram, da se me kdo polašča. V kulturnem uredništvu našega časopisa se trudimo teatru vrniti čast in slavo, ki mu zadnje čase spet čedalje bolj pripada. Film je krasna stvar, ampak v premnogih časopisih, še posebej v naši mnogo bolj slavni kolegici je teater zapostavljen, včasih se zdi, kot bi prebiral strani hollywoodskega lokalnega časopisa. Ti si ogromno sne-mala in ogromno igrala po gledališčih - oboje ima svoje igralske čare in veselja - enostavno vprašano - kje je bilo lepše? Zadnja leta sem bila precej več s teat-rom, zato so tudi moje sedanje misli, želje in ambicije bližje gledališču - pred leti je bilo ravno obratno. Sicer pa ne odtehtavam, kaj in kje mi je Ijubše, igralci bi se ne smeli deliti na film-ske, gledališke, pa na radijske in ne vem, kakšne še vse - vsi igralci bi morali obvla-dat vse vrste igre. Iz antologije vloge Katice, slepe deklice v lepem slo-venskem filmu Povest o dobrih Ijudeh se pogovor pripe-Ije k petju. Kdo te je naučil peti, če te je sploh kdo in kaj najraje poješ, če sploh rada poješ? Zelo rada pojem in to je bistveno. Ni važ-no, kaj in kako - dejstvo je, da premalo p6-jemo, ne gled^ na to, kakšen ima nekdo glas. Pri nas doma veliko pdjemo. Taj što loše peva - isto zlo ne misli, je nekoč zapisal Cvetko Zupančič. Pogosto se dogaja, da si tisti z naj-manj posluha in najbolj poSenim glasom najbolj želijo prepevat. Jaz jih zelo podpiram! Že v šoli otroke po hitrem postopku zatrejo, razdelijo jih na ne-kakšne slavčke in medvedke (slednjiso tis-ti, ki ne znajo peti, pa si to želijo), slavčki v zboru pojejo, medvedki pa smejo le odpirati usta. 2. Lepo je, ko na rojstni dan prijatelje povalbiš v stan. 3. Kadar kam odpotujem, se s Čoko pogovarjava po telefonu. Pred nekaj leti sem te opazil čakajočo pred baletno iolo, kar kar v devetdesetih odstotkih pomeni, da čaka-joči čaka sina ali hčerko, ki bo iz baletne šole prišel vsak čas ven. Zbornik Starševske želje glede njihovih otrok -niti ni tako obširen, kot bi kdo pomislil. Zanimivo je, da so včasih bolj stare mame kakor mame sanjale o tem, da bi bil vnuk duhovnik. Zavidati je starševsko situacijo sifuiranemu obrtniku, ki ga ne bremeni medijski uspeh otroka - kaj pa naj store uboge matere, učiteljice glasbe še več kot to, da ure in ure prestojijo ob klavirju, za ka-terem sedi vizija male Dubravke ali malega Ivota? Lah-ko je tudi režiserju, kj bo že poskrbel, da njegova hči ne bo igralka, ker on že ve, kako je s tem. Plesalka je tudi ena pogostih vizij. Spremenilo se je to, da hčerke ne čakam več pred baletno šolo - zdaj sama gre in sama pride. Vnaprejšnje slike o svojih otro-cih nimam - v baletno šolo je šla na mojo pobudo, ker jo poznam. Bila je (in še vedno je, hvala Bogu) živahna in spretna -zato, ne pa iz moje želje, da bi moja hči postala ba-letka (sploh pa hodi k izraznemu plesu). Zgrožena sem nad starši, ki svoje neuresni-čene želje na silo prenašajo na otroke - pri tem sicer trpijo, a otroci še dosti bolj! Važno je samo to, če gre k izraznemu plesu rada ali ne gre rada in ker gre rada, jo lahko le podpiram in vzpodbujam. Sin ima druge interese (modeliranje, konstruiranje), sem pa zelo zadovoljna, kadar pride prepo-ten in umazan iz Šole - kar pomeni, da je ig-ral pred šolo nogomet Najvažnejše je, da so zdravi in veseli, amen. Spet se je vprašanje izbrskalo iz brskanja po spominu - Isni ti svoj razgovor iz novosadske revije Stav nalepila y kutturniiki bife Kava in tudi na AGRFT. Fascinirala me j« radoživost tovrstne komunikacije in pogum, kajti mtkdjfi so pač različne. Kot prvo, ne yem, zakaj ne bi. Ne bojim se nobenih reakcij, če čutim, da moram nekaj ppvtdat to povem, na kakršenkoli že način. TJHicrat hura za plakatiranje, kdor ima kaj za pcvedat naj kar nalepi in zalima, napolni-i*W) praznfe zevajoče table s stenčasi, dajmo okrasit naše gledališke oglasne deske. Ta-kole gre to - če te kdo kaj vpraša, mu od-govoriš, če te nihče ničesar ne vpraša, se vprašaš sam, si odgovoriš, napišeš, nali-maš. Na vprašanje, če ima kaj za povedat, česar je nisem vprašal, mi je Olga Kacjan (udata Srdič) pomolila tekst, datiran s 7. novembrom 1987 v Ljubljani; tekst pred-stavlja odgovor na žalitve nekaterih gospodov in ker se ona ne mara pretepati in vračati žaliltve z žalitvami, se tekst glasi dobesedno takole: IZZIV NA DVOBOJ Puškinova vremena su prošla (ne znam, možda opet dolaze) ili puna sam želja kao šipak koštica ili reference neke sadašnjosti ili kako stiči od neke gospode do Kierke- gaarda, straha \ drhtavice. IZAZIVAM NA DVOBOJ! Sah smo več odigrali, pa dolaze na red neke druge sportske discipline. Isključujem vatreno oružje ili neko drugo isto tako žestoko. Nije mi do pogibije, ni moje, ni čije druge ... Prva disciplina: plivanje prsnog stila. Ne pristajem na manje od 2000 metara. Za one, koji nisu tako sigurni u vodi pribavit čemo čamac, da ih drži na oku. Dolaze u obzir vode svih tipova: more, jezera, brzaci Krke, Une, Morače ili Soče, naravno i pre-plivovanje Save, Drave, Morave ili Dunava. Može poslužiti i neki od naših bazena. Dru-ga disciplina: brzinsko »rolšuanje« (upozo-ravam, tu sam neobično močna, prvak Hr-vatske godine te i te). Vrlo su pogodne sta-ze oko nekih naših pozorišta. Ved dobivam na brzini. Treča disciplina: brzinsko klizanje. Zima več kucka i samo treba sačekati, da se neka veča bara ili jezerce zaledi ili (kuvarskom terminologijom): da joj se uhvati korica. Bi-ciklizam kao četvrta disciplina. Dajem prednost sportovima pod milim nebom. Peta disciplina: skijanje ili pitanje tehnike »princip je isti ostalo su sve nijanse«, »nič nas ni strah, ker so smučarji z nami«, ja bi pravo dole, niz drn i strn, vozi. Stolni tenis, kao šesta disciplina. Tu bi računala na pro-tivnikove razrvane živce i na uticaj alko gama zraka na Ijudski organizam, pošto bi »pimplala« do besvesti ali ipak svremena na vreme iznenadila protivnika nekim jačim udarcem, naravno držim u tajnosti, kojim. Sedma disciplina ili disciplina poslastica: nogomet, na dva mala, teren je.ulica, a go-lovi kapije ... Porazna kritika je zmožna potisniti labilnega igralca v suicidarno razpoloženje, slavospev pa lahko kakšnemu drugemu igralcu tako močno stopi v glavo, da postane glava podobna gojzerju oz. planinskemu čevlju, ki se vzpenja visoko, visoko. Kako ti gledaš na kritiko. Lahko povem tisto, česar pri kritiki ne maram - to, da iz kritike razberem samo to, da je tisti človek, ki jo je pisal, zelo utrujen od gledališča in da gledališča ne mara (mo-goče za kakšne druge stvari ni utrujen). V nekizgodbi Hermana Hesseja sije matizaželela ob otrokovem rojstvu, da bi bil deček neznansko lep in da bi bili vsi vanj zaljubljeni - kar se je tudi zgodilo, a bil je zelo nesrečen. Lepota je vedno dvorezen meč (pogosto se dogaja, da lepe deklice, pri osemnajstih potegnjene v blešč shovv-biznisa čez nekaj let obnemorejo, blešč jim ie izDil vso leDOto, pa še notranjo moč zraven, tako 4. Noge hočejo pogledati tla od zgoraj navzdol. za predstavo, spremljanih z razgibalnimi vajami, vsemu pa sledi še letanje na vajo, nazaj domov in »polurno sesanje tepihov« - je to za vzdrževanje kondicije nog več kot dovoljj. Prilagajam se tistemu, kar delam -če nimam vaj, vadim s pospravljanjem, sprehodi, drsanjem - ja, predvsem željam otrok se uturim zraven - drsamo kot zme-šani. Trenutno sem tudi vpisala tečaj stepa (neizpolnjena mladostna želja), hkrati pa prispevek k stalni težnji po izpopolnjeva-nju). Za vzdrževanje kondicije glave je treba kar naprej brat, gledat predstave in se ve-liko pogovarjat z Ijudmi - a ne samo o teat-ru. Trenutno se izpopolnjujem v angleščini. Sitna in tečno zoprna zadeva pri nastopanju je trema, smrtna sovražnica radosti igralskega nastopa. Kako sta vedve s tremo domenjeni? Ne poznam oziroma nisem še spoznala igralca, ki ne bi imel treme - s tem, da jo eni boljše in hitreje premagujejo. Tisti igralci, ki jo zelo dobro skrivajo in premagujejo, reče-jo, da je nimajo! Trema je sestavni del igral-ca (to se hecno sliši - kot bi bil igralec trak-tor, trema pa njegov sestavni del). Tudi meni se na dan premiere vse mogoče po glavi mota, kaj ko bi padla in si kaj polomila, samo da še ne bi bila tisti dan premiera. Trema se meša s strahom pred neuspe-hom (tresenje nog, glasu prvih deset minut, znane reči). Pa vendar, kolikor je trema neprijetna, je tudi koristna - premagovanje treme je namreč pot do koncentracije. Z blazno energijo, ki jo vlagaš v premagova-nje treme, dosežeš hkrati vsesplošno kon-centracijo, podobno, kot pijanec, ki se v do-ločeni situaciji blazno trudi, da bi hodil na-ravnost in se zdel trezen - kar mu lahko po-vsem uspe. Stalnega sodelavca pri zastavljanju vprašanj Mižija Ekarta sem telefonično poklical k dolžnosti nekaj minut pred zmenkom z Olgo Kacjan, ob spodobni dopoidanski uri. Iz spanja vrženi subjekt je zastavil vprašanje takole - Kdo, a Olga Kacjan, jojj, njo vprašat, moram, kaj vpra-šam naj, madona, zdaj si me pa našel, jaaa, hmm, Olgi-ca ... Tu sem odložil slušalko, kajti M. E. si je zopet pri-služil svoj tradicionalni sodelavski honorar, vampe in malo pivo pri Daj-Damu. Slavo tega zapisa si bo na svoj račun za-pisal MAKAR, ČUORA pa se bo zadovo-Ijil z avtorskim honorarjem. 5. Ker psiček na zabavi je preveč divjal v Ajdinem naročju bo vsak čas zaspal. da končajo, kakor pač končajo). Tudi moški in ženski po-gled na lepoto se razlikuje ponavadi - že tisočletja moš-ki nagonsko opazi zgolj zunanjo lepoto. Ljudje, ki jih imam rada, so zame lepi. Včasih pozabim za koga, kakšne barve oči ima, ne pozabim pa njihovega pogleda (zame, kot za igralko, je pomemben tak emotivni spomin - pozabiš ime, datum, ostane pa občutenje nečesa). Nimam le-potnega modela, ne klasificiram Ijudi na takšen način (včasih vendarle rečem, na prvi pogled - kako lep moški - ali ženska -, kar je pač stvar okusa). Lahko pa rečem, da so vsi otroci lepi. Kako in na kakšen način vzdržuješ igralsko kondici-jo? Modnim igralkam ameriških TV nadaljevank je edini trening vzdrževanje svojih postav, negovanje kože, las, programiranje imidža za sprejeme ali fotografiranje, na drugi strani pa vemo, v kakšni askezi in posvečenosti so preživljale dneve igralke v skupini Grotovvskega. Preprosto povedano - treba je vzdrževat kondicijo nog in kondicijo glave (s tem, da mora biti igralec v dobri fizični kondiciji, ne glede na to, kakšno oziroma koliko fiziČno zahtevno predstavo trenutno pripravlja). Po znanstvenih raziskovanjih uvrščanja pokli-cev v težavnostne stopnje so igralci in ru-darji v isti kategoriji. Kadar imam dva meseca intenzivnih vaj 6. Ladja v gradnji, ki bo ob izidu te fotogra|fije v Tribuni že zgrajena do konca. LA COMEDIE N'EST PAS ENCORE MORTE Ko je umiral Toulouse-Lautrec, si kar predstavljam, kako so Angleži žalostno dej-stvo komentirali - skomignili so z rameni in rekli - You'll lose Lautrec. Po teoriji diplo-mirane umetnostne zgodovinarke, ki se raje bavi z donosnejšim zeliščarstvom, je naziv za pikantno, vseh skrivnosti in draži polno zelišče luštrek povezano prav z Tou-louse-Lautrecom, zato se njena specialite-ta, čajna mešanica za dolgotrajno temeljito mobilizacijo in aktiviranje vseh mogočih čutov imenuje Toulouse-Luštrek. Nekaj podobnega v zvezi z mobilizacijo čutov se je dogajalo obiskovalcu predstave Pokojna gospejina mama v vse bolj razvpitem Can-karjevem domu. Redko se zgodi, da uho ni Ijubosumno na oko ali obratno (ker dobi eden meso, drugemu pa ostanejo kosti), ampakse znajdeta oba za bogato obloženo mizo. Povrh vsega pa je komedija resnično smešna, kar se tako prekleto redko pripeti - sicer pa se sploh ne spomnim, kdaj sem se v javnosti zadnjikrat prav nespodobno režal in hkrati krohotal (seveda so izjema seanse profesionalnega pripovedovalca smešnic o južnejših Ijudeh v kavarni Union - Keleta Kelečeviča, bivšega pevca skupi-ne Mister Zoro). Občutek o tem, kaj te lepega (ali pa največkrat ne) čaka na predstavi, ki si jo pri-beležičč za ogled, se začne precej prej. Pla-kat Eke Vogelnik je y popolnosti izpolnil funkcijo plakata gledališke predstave - na-mreč, sladokusca naravnost srkajoče vabi na predstavo s pogledom koketne lepotice - Pridi, pa boš videl, kaj vse te čaka vzne-mirljivega na kraju samem. In, hvala Bogu, na kraju samem te ne čaka okrogla dvora-na, smrtna sovražnica scenografa in publi-ke, brezmilostna uničevalka gledališke ilu-zije, v kateri bi bilo treba gledališke uprizo-ritve z zakonom prepovedati - ampak solid-na Mala dvorana. Na kraju samem pa te tudi pričaka ekipa Vinka Moderndorferja, ne samo po violinskem, ampak sila spretno oblikovanem ključu zbrana. Dejstvo, da ne razmišliaš o režiji, njenih domislicah, prije-mih in (o, Jezus) o tem, kaj je režiser hotel povedati, ampak se kot Janko Brovvn (de-ček iz knjige Brovvnov najmlajši) zabavaš hrupno in glasno - to pomeni, da je režiser opravil dobro in se požvižga, če se o njego-vem delu piše ali ne piše. Presenečenje je tudi petje med predstavo, ki ne predstavlja, kar navadno predstavlja - fte boš priden in boš pojedel špinačo, boš dobil kremšnito -seveda je edini razlog v ekipi četverca s slo-venjgraškim slavčkom na čelu in krmarjem, mojtrom Borutom Lesjakom. Zelo zanimi-va je glasovna posebnost zborčka, ki z rav-no pravo, točno preračunano mero nepra-vilnosti glasu Romana Končarja, katerega zven priključi k svojemu zvon6ku Jerca Mr-zel kot dodatno kladivce - obarva skupno zvenenje petja z gledališkostjo. Po uvod-nem petju, ki z volančki omili hladno maši-nerijo stropa in sten dvorane, se hec prične. Zavesa, ki je ponavadi nasilna ločnica in gmota blaga, je tokrat največji likovno-ret-rogardistični dosežek, improvizacija alla Toulouse-Lautreck, z vkomponiranimi liki štiriperesne deteljice nastopajočih, podob-na je tistim starim razglednicam Pariza, ki jih kupiš v antikvarjatih ob velikih rekah in ki je ne gledaš kot razglednico ali fotogra-fijo, ampak vstopiš med starodavne barve, sedeš za mizico na sončni ulici in naročiš kozarec kalvadosa iz Normandije. Malo te postane strah, kaj bo, ko se bo zavesa raz-maknila in bo čar pretrgan, razpršen - no, zavesa se razmakne in buljilec (tisti, ki v kaj bulji, op. M. Č.) si oddahne. Eka je spet na-redila sceno slabim scenografom in v tre-nutku sem se odločil, da v trenutku, ko obogatim, naročim opremo stanovanja pri Eki (Schone Wohnen, go home)! Cesar v pravljici Cesarjeva nova oblačila stalno daje šarlatanom ogromne količine svile, brokata, pozlate, sam pa nag paradira okoli, kakor CD nag po Ljubljani paradira in nosi parolo Sve če narod pozlatiti, što smo mo-rali mi džabe platiti. Mogoče se bo kdo le zamislil ob robčku, ki jim ga je Eka izvezla in si z malo napora vizualizacije predstavljal, kaj bi nastalo, če bi Eka oblekla recimo ve-liko dvorano. Skratka, igralci so se s sceno spojili in di-hali z njo v enakem ritmu. Jerca je zganjala histerijo po vseh sila natančnih pravilih ko-mične igre, kjer te lahko najdrobnejša na- paka v trenutku pahne v šmiro in nepreprič-Ijivost, z obrazno mimiko je vočesih gledal-cev po potrebi aktivirala objektiv, ki je v tre-nutku približal njen obraz. Enakovredno ji Brane Ivanc ni mogel parirati, vendar je bila vloga tako njegova in zanj, da tega ni nihče opazil, tudi jaz ne. Alenka Vipotnik je bila korektna sobarica in služkinja, pospravljala in garala je pač toliko, kolikor je mogla. Ježek nam je umrl, ampak še imamo Slo-venci komike - recimo, Romana Končarja, še ga bomo srali. Mojster Borut Lesjak, sramežljiv pri po-klonu in suveren pri igri je spet pokazal, kako gledališki Ijudje ne vedo, kaj bi lahko imeli, če bi hoteli, kajti mojster Lesjak rad igra in zna parirati vsakemu štosu, podložiti z glasbo kakršno koli odrsko dogajanje, morda ga je režiser še premalo prosil za so-delovanje. Tekst je Aleš Berger prevedel s precej duhovitimi izrazi (po tepihu ti curi, kaj se boš vical), lahko pa bi si privoščil še več. Er-vin Fritz je z besediljenjem pesmi napravil točno toliko, kolikor je bilo od njega priča-kovati, ne več ne manj. Pri samem koncu je treba reči, da je za spremembo zaskrbljujoča druga plat me-dalje, precej prazna dvorana. Študentski popusti veljajo, valjanje po postelji ob os-mih zvečer tudi še ne pride v poštev, gleda-liški list je zastonj, kritika odlična, torej kje tičikleč,vasvpraša MAKAR ČUDRA. TRIBUNA-STRAN34 OSMIMAREC - dan pornografije Je že res. Po toči zvoniti je prepozno. Lahko pa se pornofili obvarujemo pred na-slednjim osmim marcem. Pravzaprav to moramo storiti. Osvoboditi sebe in kar ves ženski spot tega ponižujočega praznika, ki je plod nazadnjaške ideologije in neproduk-tivnega verbalizma. Seveda so vzgibi, ki so »nastali« osmi marec, nadvse plemeniti. To \\e praznik tovarišice, tiste neznane prole-tarke in borke ter njenih prispevkov gradnji komunizma, elektrifikaciji in osvoboditvi delavskega ražreda. Matere kratko pristri-ženih sinov, ki s srpom v eni in M-48 v drugi roki stopajo po zaprašeni cesti med žitnimi ! polji proti poslednji utrdbi eksploatatorja in kažejo svetu junaška prsa za odpetimi ' gumbi srajce z zavihanimi rokavi. Prepričan sem, da je ta skica cilj in smisel sleherne prebivalke naše domovine. Kakopak je to nadvse hvalevredno, ne omogoča pa do- stopa do komunizma po najhitrejši poti ker • zanemarja vlogo moškega pornofila. Sled- nja je, kot sem že večkrat dokazal, zdaleč najpomembnejša. Naslednja statistika na :sliki št. 1 v trenutku izriše problem. Po bur- fžoazni terminologiji lahko smatramo prole- [tarko, omenjeno na začetku tega sestavka, za pripadnico spodnega sloja v tabeli na sli- }ki št. 1. Ta proletarka ga pornofilu fafa [samo v 34 % občevanj, gospa iz srednjega ' ja pa kar v 56 občevanjih od stotih. Na- dalje se proletarka redkeje pokaže gola. Evidentno se njen partner po tako neprisrč-nem obravnavanju slabo počuti in je njego-va delovna sposobnost ustrezno nizka. Lo-gično lahko tej proletarki pripišemo osebno odgovornost za slabe poslovne rezultate in ¦zgubo DO, kjer je zaposlen njen dragi. Ker je teh primerov na stotisoče, se ne smemo ŠT.1 Spodnji sloj (v odstotkih) Srednji sloj (v odstotkih) Moški pogosto draži ženskino spolovilo z roko Ženska pogosto draži moško spolovilo z roko Cunnilingus Fellatio Partnerja sta pri koitusu gola 94 81 38 34 68 97 93 64 56 96 Nekatere oblike spolnega vedenja pri koitusu in socialni sloj (Rainwater 1966) ŠT.2 Pogostost orgazma vedno več kot nekako manj kot ali skoraj v polovici v polovici v polovici vedno odnosov odnosov odnosov redko nikoli (v odstotkih) (v odstotkih) (v odstotkih) (v odstotkih) (v odstotkih) (v odstotkih) 36 8 15 17 19 Pogostost orgazma med koitusom pri ženskah (Armytage 1980) ŠT.3_______________________________________________________ Zelo Dokaj Nekoliko Zelo zadovoljne zadovoljne nezadovoljne nezadovoljne (vodstotkih) (v odstotkih) (v odstotkih) (v odstotkih) Zadovoljne z doživljanjem med koitusom 38 30 20 12 ZadovoJjne s spolnim življe-njem sploh 34 34 20 12 Odstotek žensk, zadovoljnih s svojim spolnim življenjem (Walker 1977) čuditi dolgovom naše države in nizkemu standardu, saj naredi profetarka suma su-marum več škode kot koristi. Zato jim praz-nik sploh ne pritiče in si pornofili tačas be-limo glavo, kako bi z zahoda uvozili zadosti gospodičen, ki bi stimulirale gospodarsko dejavnost po opisanem principu. Resnici na Ijubo bo ta uvoz le začasna rešitev in spada bolj med interventne ukrepe ZlS-a. Sicer se je treba lotiti problema načrtno in postopoma, sprejeti številne resolucije in samoupravne sporazume, restavrirati vzgojno izobraževalni program in sestaviti petletni načrt. Statistika, ki jo želimo izbolj-šati, je naslednja. Preštudirajte sliki št. 2 in št. 3. Petietka »Izboljšanje spolnega doživ-Ijanja tovarišice« si mora po mojem skrom-nem, vendar poznavalskem mnenju začrta-ti doseganje 100 % v prvih kolonah v nave-denih tabelah, torej vsakokratno doseganje orgazma in popolno zadovoljnost z doživ-Ijanjem med koitusom in spolnim življe-njem sploh. Genetski inženiring bi dal na tem področju velike in spoštovanja vredne rezultate, potem ko bi strokovnjaki osamili odgovarjajoče gene pri Cicciolini ali kateri drugi kolegici. Ker so komunisti bolj makia-velisti kot humanisti, si lahko obetamo hitro sprejetje omenjenih predlogov mimo uzakonjenih poti, kar je na srečo ustaljena praksa. Take prihodnosti bomo izjemno ve-seli pornofili, ki nam bo tak razvoj dogodkov številčno in drugače ojačal populacijo. Res-nici na Ijubo je bodo še bolj kot mi, pornofili, vesele prav tovarišice, saj smo za njih izna-šli način, kako v največji možni meri osebno graditi bodočnost. Vrnimo se ponovno k prazniku samem. Očitno ga je čas prerasel, potrebe so dru-gačne kot leta 1947; zato naj mu spreme-nimo karakter ter uradni naziv, datum pa naj ostane isti in naj prihodnje generacije opominja na zgrešenost in plitki futurizem oziroma neznanstveno fantastiko kreatoric proletarske mentalitete, ki je smrtni sov-ražnik pornofilov obeh spolov, ki so vedno bili in bodo steber naše družbe ter garant prosperitete in gospodarske konjunkture. Dol z osmim marcem, Dnevom žena! Naj živi osmi marec, Dan pornografije! Že prej-šnjikrat sem Vam obljubljal recepte za pri-Ijubljene afrodiziake in naj danes za konec to obljubo ponovim in prenesem na nasled-njo številko Tribune. Primož Truba TRIBUNA-STRAN35 38. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V BERLINU (DRUGIČ) Za začetek se spet malo poigrajmo s šte-vilkami (v prejšnjem nadaljevanju smo omenili, da je bilo oseb z akreditivi na letoš-njem festivalu absolutno preveč). Če po-gledamo stvari številčno, to znese približno 6000 osebkov, od katerih jih kar 2200 od-pade na novinarje, ostalo pa se porazdeli med goste in udeležence filmskega sejma. Posledica dejstva, da je bilo več pretaden-tov na tisti odstotek sedežev v dvoranah, so bile med drugim tudi popolnoma polne dvorane na sejmu, ki so ga, kot smo že omenili, letos preimenovali v fst Europian Film Market, kar naj bi tudj bila protiutež American Film Marketu, ki se približno cib tem času vrši na povsem drugem koncu sveta, v Los Angelesu, in zaradi katerega so tudi letošnjiZ?e/y/Jr7s/r//res?/Va/premaknili te-den dni naprej, da se ne bi prekrivala. Če še nekaj časa ostanemo pri marketu; zaradi iz-rednega zanimanja posameznih držav so mu letos priključili tudi novo manifestacijo zimenom LANDERTAGE(Nacionalnidne-vi). V kompleksu kina GLORIA, kjer so sicer ponavljali redni/tekmovalni program, so v mini dvorani, imenovani GLORIETTE (ta je zelo podobna mini kinu Union), vsak dan festivala predstavili po štiri celovečerne fil-me posameznih držav. Ker je bila ta prire-ditev v sklopu MARKETA, to pa seveda pp-meni, da je bilo potrebno te projekcije fi-nančno posebej participirati, jugoslovan-skih filmov seveda ni bilo nikjer na spre-gled. Svoje nacionalne dneve pa so imele države, ki že več let dajejo poseben pouda-rek promociji svojih filmov v Berlinu: to je predvsem Španija, ki je tudi letos blestela s svojimi propagandnimi panoji po ožjem berlinskem centru, sledile pa so ji Švica, Kanada, Francija, Nizozemska ter Grčija. Kot je to nazoren primer, da je večina držav spoznala dejstvo, da je filmski produkt po njegovem nastanku potrebno tudi prodati, je bilo tudi letos najbolj simptomatično, da je najbolj posrano izgledal štant Jugoslavi-je filma. Oziroma bi izgledal (kot prejšnja leta), če ne bi bilo Ijubljanske Vibe (pohvala g. Ljubiču in druščini, razen njega so se os-tali predvsem sončili v zimskem soncu Ber-lina), ki je dokaj vzorno poskrbela za pro-mocijo svoje lanskoletne produkcije (baje so v to vložili kar precejšnja sredstva, druž-bena seveda) in ji sedaj, ko imajo z njo (pro-mocijo namreč) dovolj izkušenj, preostane samo še to, da prične proizvajati vsaj malce kyalitetnejše filme. vCe smo prejšnjič delali revizijo predvsem med filmi, ki so kvarili povprečje festivala (tp bi sicer lahko počeli vsaj Še pet nadalje-vanj) ali pa so bili glede na svojo izraznost nepričakovano uvrščeni oziroma prikazani, se bomo tokrat malo dlje zadržali pri filrnih, ki so festivalu dvigovali povprečje oziroma bili prava presenečenja. Tudi tokrat ni bilo izvzeto dejstvo, da je zaradi obilice filmov takih bolj malo in se na festivalu preprosto izgube, a na srečo so bila nekatera dela re-žiserjev, ki že sami po sebi pritegnejo po- Derek Jarman The Last of England zornost nase, kot se je letos zgodilo s PO-WAAQATSIjem Godfreya Reggia. PO-VVAAQATSI (njegov Koyaanisquatsi smo si lahko lani v organizaciji SKUC-a ogledali v Ljubljani) je njegov drugi del in obenem drugi del njegove qatsi oziroma življenjske trilogije. Sama beseda »povvaga« označuje tistega, ki živi na račun drugih, y njegovem konceptu so to velesile, ki živijo na račun držav tretjega sveta. Brez zgodbe in dialo-gov, ponovno podkrepljen samo z izvrstno glasbo Phillipa Glassa, nam film skozi Ijudstva Indije, Afrike, Srednjega Vzhoda ter Južne Amerike kaže njihov izraz skozi delo in tradicijo. Film je pravo praznovanje človeškega prizadevanja - spretnosti, du-hovnosti, dela in kreativnosti-, močan kon-trast mehaničnega življenja v svetovnih metropolah. Če šestih mesecev snemanja, 92000-ih metrov oziroma okoli 3300 ur posnetega materiala v 12 državah sveta, sponzorstva s strani Francisa Forda Cop-pole ter Georga Lucasa ter Cannon distri-bucije niti ne omenjamo. Prav gotovo eden izmed najboljših filmov letošnjega festivala, film KOMISARKA Aleksandra Askoldova, je doživel svojo pre-miero 25. 12. 1987, več kot dvajset let po svojem nastanku. Film je postavljen v čas državljanske vojne v postrevolucijski Rusiji, komisarka rdeče armade, ki ugotovi, da je noseča, pa je po umiku svojih čet prisiljena ostati pri judovski družini v vasi, ki so jo za-sedle čete belih. In tu je prisoten moment, ki vso zgodbo postavi na glavo - zagreta re-volucionarka, ki je prej brez premisleka ubi-la dezerterja, se delno zaradi situacije, v ka-teri se je znašla tako ona kot tudi židovska družina, delno zaradi Ijubezni do otroka, spremeni v Ijubečo mater, ki pa ima svojo revolucionarno zavest le preveč globoko ukoreninjeno pod kožo, tako da se po umi-ku čet belih iz vasi spet pridruži rdečim ter v zadnji sekvenci, ki je nabita s patetiko in absurdom in je verjetno tudi bila glavni raz-log za dvajsetletno bivanje filma v bunker-ju, skupaj z ostalimi rdečimi vojaki koraka ob zastavi ter zvokih Internacionale protipo-ložajem belih. Filmje tudi dobitnik srebrnega medveda. Da pa si ne bi v uradnem programu og-ledovali samo resnih, številnim tudi dolgo-časnih filmov, so predvajali tudi film CHUCK BERRY: HAIL! HAIL! ROCK'N'ROLL režiserja Taylorja Hqckfor-da, ki je sicer znan po filmu Oficir in Gen-tleman. Film je dveurni posnetek koncerta, uprizorjenega ob Berr/jevi šestdesetletnici v Fox Theatru v St. Louisu, Chuck Berry igra Svveet Little Sixteen, Mybellinne, MemphisTennesse in števifne ostale hite, se spominja svojih začetkov, vmes pa so še intervjuji z gosti na njegovem koncertu, Keithom Richardsom, Ericom Claptonom, Little Richardom in drugimi, ki vsi v en glas trdijo, da je bil Chuck kralj rock and rolla. Zanimivejši filmi uradnega programa so še kitajski RDEČE KORUZNO POUE reži-serja Zhang Vimouja, ki je dobil zlatega medveda -grand prix berlinskega festivala, MATI KROL IN NJENI SINOVI poljskega režiserja Janusza Zaorskega, ki je dobil sre-brnega medveda za izjemen avtorski dose-žek - film je sodobna variacija na temo »Matere Korajže«, ter seveda novi film Richarda Attenborougha, znanega po TRIBUNA-STRAN36 Gandhiju in A Chorus Line, CRY FREE-DOM, film o prijateljstvu južnoafriškega ak-tivista Steva Bikoja, ki je le ena izmed krva-vo umorjenih črnih žrtev, ki jih je umorila južnoafriška policija v boju proti črnski ve-čini ter belega novinarja ter lastnika/re-daktorja časopisa Donalda Woodsa, za ka-terega je Apartheid legalizirani rasizem. Prijateljstvo/borba se nadaljuje tudi po Bikovi smrti. Woodsu je uspelo pobegniti iz hišnega pripora vVeliko Britanijo, kjer je objavil knjigi o resnici, ki se dogaja na jugu Afrike. Tudi Forum mladega filma se je, tako kot prejšnja leta, držal svoje usmeritve k izraža-nju politične pripadnosti skozi film. Tudi samo berlinsko filmsko občinstvo je, kar se tega tiče, izredno naivno in, lahko bi rekli, da so posamezne, predvsem vzhodnoev-ropske države že doumele način, na katere-ga svojo produkcijo izjemno priljubijo ber-linskemu občinstvu, recept sam pa je zelo preprost; v manjši meri je treba pokritizirati razmere y domači deželi, malce napasti so-cialistični sistem, vpeljati temo, ki do rieke določene mere koketira s kriminalom, in občinstvo bo navdušeno. Tipični primer take manipulacije je bil tokrat češkoslovaš-kifilm BONY IN CLIDE,enostavnaštorija o fantu s podeželja, ki se y Pragi pridruži sku-pini preprodajalcev deviz. Enostavna, mes-toma celo banalna zgodba, podložena več ali manj z vedno istima dvema pesmima skupine FRANKIE GOES tO HOLLY-WOOD je povsem navdušila berlinsko pub-liko. Drugače pa so v okviru Foruma tudi letos organizirali dve retrospektivi, ena je bila po-svečena azijski kinematografiji - tokrat je bila na vrsti Indija, druga pa je bila posve-čena italijanskemu komiku TOTO-ju. 0 obeh retrospektivah se ne splača kaj pose-bej izgubljati besed, na svoj račun sta pred-vsem prišli dve koloniji v Berlinu - indijska in italijanska, en film iz TOTO-jeve retro-spektive, in to Pasolinijeve Ptičke in ptičice, pa so prikazali skupaj z osemminutnim res-tavriranim delom filma, imenovanim »Toto v cirkusu«, ki nikoli ni prišel y film. Pasolini ga je izločil v končni montaži filma. Plain Talk and Common Sense r < Klartext and Vernunft Nekaj filmov pa je Forum le obdržalo na nivoju prejšnjih let, kljub precejšenjemu op-letanju s politiko, ki je bilo prisotno v letoš-njem filmskem programu Foruma. Ameri-čani so se predstavili s filmi The BIG BLUE Andrewa Horna, ironiji na kriminalke, ki niti ni kriminalka, ter s filmoma JonaJosta, či-gar filme smo v Ljubljani že videli, PLAIN TALK AND COMMpN SENSE ter BELL DIAMOND. Zanimiv je bil tudi projekt>4//a-na Frankovicha THE HOUSES ARE FULL OF SMOKE, ki na dokumentarni način ob-ravnava perečo ameriško temo - vmeša-nost CIE v obstoj srednje in južnoameriških diktatur. Tudi PANORAMA ni letos posebno bles-tela, kot je bila to navada prejšnja leta. Go- FriepdshipsfDeath (Peter VVollen) dard je spet posnel še en filrn, Marek Ka-niewska, ki je naredil soliden prvenec ANOTHER CpUNTRV, ki si ga bo moč v petek ogledati na TV Ljubljana, si je pokva-ril vso svojo reputacijo s tipično hollywood-skim izdelkom LESS THAN ZERO, nemške barve pa je uspešno, film je eden najboljših na festivalu - zastopal Rosa von Praun-heim s filmom ANITA - TANZE DES1AS-TERS. A vse to so filmi, ki si zaslužijo širSo obravnavo, nekatere med njimi, pa bomo lahko videli tudi v Ljubljani. DANE HOČEVAR TRIBUNA-STRAN37 1967 kaj zato, če imam knjižnico, če imam bazen, vozim lamborginija, oče vozi cadillaca, matka mg, nimam službe, ne hodim v šolo, samo doma posedam, ni mi treba skrbeti, ker imata ogromno denarja, ne bosta pustila, da bi stradal leta 1967 razmere niso bile tako dpbre, moj očka je bil hipi, zdaj je na čelu države nihče mi ni enak, in nobenih čudakov ne poznam, in čisto vseeno mi je ne spuščam se v pretepe, kadar grem zvečer ven, kajti moj šofer je morilec. ni se mi treba truditi, kadar hočem fukat samo nekaj denarja porabim več mi je dovoljeno, kot si vi kurčevi malomeščanski tepci sploh upate pomisliti PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ MESO IN KRI IN RAZTREŠČENO DROBOVJE, MEZEČI MOŽGANI IN RADIACIJA, VSAKDO JE POHABUEN, ZAVIJAJOČI IZSTRELKI, GOREČI OTROCI. TO JE ZGOLJ PRAVUICA ZA LAHKO NOČ, DA BOŠ LAZJE PREŽIVEL NOČ, KAJTI KO SE BOŠ JUTRI ZJUTRAJ ZBUDIL, SE BOŠ MORAL BORITI. VSTANI AMERIKA VSTANI, AMERIKA BODI DOBER AMERIČAN PRISEZI, DA BO TVOJ NASLEDNJI AVTO AMERIŠKI 0, KAKŠEN KUP DREKA NACISTIČNA PROPAGANDA ZAHVAUUJOČTOVRSTNEMU SRANJU IMAM RAKETNE IZSTRELKE NA DVORIŠČU ARGH FUKAT UBIJAT BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA BLA ARGH...FUKAT...UBIJAT SAM SVOJ BOG SEM naredim, kar sam hočem kajti sam svoj bog sem ni važno, Če je prav ali ne kajti sam svoj bog sem NAPAD BACILOV sovražimo glasbo, hrup pa Ijubimo pamet smo zgubili, ko smo bili otroci ne obvladujemo tega, kar počnemo tako kurčevo blesavi smo, naši možgani so čežana napad bacilov možgane imamo iz dreka in ne znamo plesati ne moremo držati rok iz žepov ta pofukana plošča ne bo prinesla nobenega dnarja ker je tako kurčevo neumna, da še zabavna ni IDIOT idiot sem, pa kaj potem ne moti me, ko Ijudje zijajo moja glava je prazna, nikoli nisem zmeden ker ne morem misliti s pregorelo varovalko idiot sem ne znam brat al' pisat al' zavezat čevelj država plačuje mojo hrano in obleko živim v veliki stanovanjski hiši v prebivališčih družin z nizkimi dohodki BOJIM SE UUDI bojim se Ijudi, res ne vem zakaj skoraj podelam se v hlače, ko me pogledajo v oči bojim se Ijudi, in bojim se tebetrašen sem šel bom noter in posnifu malo lepila ves ta stres in vsa napetost je preveč za moje majcene možgane negotov sem in paranoičen ubili me bodo, pa ne vem kdaj TDIRI IMA _ CTBAN *)» DAYGLOW ABORTION Aljoša Košuta PREHODNO POKOLENJE He had seen primal innocence in those eyes, and a promise of resurrection. Walter M. Miller, Jr., A Canticle for Leibowitz Niso se spremenili le Ijudje, tudi vreme se je. Čeprav so deževja že davno ponehala, je bil to prvi resnično sončen dan po dolgem času. Sedela sta na klopi v razvejani senci sto-letnega kostanja, jalovega kot vsa drevesa. Ženska je bila na robu joka: le megleno je videla skupinico prešernih otrok, ki so se šli gnilo jajce na pravkar pokošeni travi. Pore-zane bilke so ležale v kopicah po tleh in iz njih je puhtel močan sladkoben vonj. - To je bil zadnji up, je rekla. - Da, je šepnil. Nagnil se je naprej in na-slonil komolce na kolena. - Reverzibilna DNA deluje na dedni zapis v telesnih celi-cah, a na spolne nima nikakršnega učin-ka ... Kotbi jo nekaj popolnoma onesposo-bilo. - Ampak... sčasoma, je dejala tiho, -sčasoma, z leti? Z upanjem je vrtala vanj. Med prsti je su-kal dolgo bil trave z latom na vrhu in zrl y tla. - Tudi če bi jih počasi normalizirali, bi bilo brez smisla. - Pogledal je proti otro-kom. - Njihovi potomci bi bili spet mutanti. Pustila je, da tišina nabuhne kot milni mehur, nato pa jo predrla. - Potem ... - pogoltnila je slino, - potem normalnih otrok sploh ne bo več? - Ne bo jih več... A ne smeš pozabiti, da je normalnost le statističen pojem. Sonce se je skrilo za raztegnjen prosojen oblak. Molčala je. Brada ]i je komaj opazno drgetala. - Cudno, - je zajecljala. - Cudno, kako hitro se človek sprijazni s stvarmi... mis-lim, s stvarmi, katerih si prej še predstavljati ni hotel. - Poslušaj... - je rekel, ne vedoč, kako naj jo tolaži. - Drugačni so, res je; ampak kaj nismo tudi mi drugačni? Različni med se-boj? ... Človek je človek v tolikšni meri, ko-likor skupnih lastnosti ima z drugimi Ijudmi. A oseba, posameznik je le toliko, kolikor se od drugih razlikuje. Ni ga poslušala. - To ni mogoče, je rekla, s pretirano mir-nim glasom, za katerim je bilo čutiti zadrže-vano ihto. Stisnila je čeljusti. - To enostavno ni mogoče! - je prasnila. - To ne more biti res! Razumeš? Razumeš?! Ne more! Strmel je v njen solzni obraz in zazdelo se mu je, da v vsaki drobni solzi vidi morje trpljenja. - Reci, da ni res! Reci! Reci! -ga je rotila in zakopala obličje v njegove prsi. - Reci... reci... - je ihtela in prižel jo je k sebi in jo pustil jokati in njeno telo je silovito drgetalo v obupu in on ni mogel najti besed tolažbe, ker je besede preprosto ne bi potolažile in vozel v grlu mu je trdo silil navzgor pod pri-tiskom kipečih čustev. A ostal je tiho. Naposled se je umirila. Brbotanje otrok s trate mu je butnilo v ušesa, kot bi nekdo obrnil gumb za glasnost. Naslonila je glavo na njegovo ramo, da mu je v nosnice priplaval vonj njenih las. r Spregledali ste kaj, je rekla tako prepri-čano, da se je zdrznil. - Zanemarili ste kako pot ki pelje v pravo smer, morali ste se nekje zmotiti!... Kako moreš reči, da rešit-ve ni? Ravno ti, ki si pri projektu od vsega začetka! Močneje jo je stisnil v objem, nato pa jo prijel za ramena in nežno odrinil. - Prav zato, - pogledal ji je v oči. - Jaz najbolje vem. Njene veke so bile nabrekle in pordele, a oči jasne: v njih se je še vedno iskrila brez-plodna iskra nade. - Vidiš, - je rekel tiše, - že, ko je prišel na svet prvi mutant, kmalu po katastrofi, se je v meni zbudila neka misel. Sprva se mi je iz-mikala, kot bi bežala v globino, a skrivoma se je razraščala v meni. In ves čas, ko smo vztrajno iskali novih poti, pa so se pred nami vztrajno odpirale slepe ulice, je čakala v zasedi. - Govoril je z dolgimi premori. -Danes, ko je odločilni poskus pokazal, da je vse delo jalovo, danes, ko sem spoznal, da ne le nimamo ključa, ampak ne vemo niti, kje iskati vrata, danes se je pojavila znova. In to pot jasna, določna, trdna: navaditi se moramo... Obdobje, ko smo prikrojevali naravo svoji podobi, je mimo... Sedaj se moramo prilagoditi mi. Zastal je. Njegov obraz se ji je mahoma zazdel čezmerno blizu, velik in neizprosen kot na orjaškem filmskem platnu. Zmogla je razbrati vsako gubico krog ustnic, ostre neobrite ščetine, neprespanost podočnja-kov, mrežo drobnih črt ob zunanjem kotič-ku oči, s skrbnni prebrazdano čelo. - Kaj... Kaj hočeš povedati? - se je na-mrščila. - Naše sanje o vsemogočnosti... Bile so le slepilo. Narava je samo z mezincem mignila in nas kot porednega otroka posta-la za kazen v kot... Svet, ki smo ga dobili, vse, kar smo zrušili, vse, kar smo zgradili -vse je nepovratno minilo. - Toda... otroci, - oči so se ji prena-polnile, ko je dvignila pogled na travnik in živžav malčkov. Besede so ji z naporom, ena po ena, prihajale iz ust. - Kaj bo z njimi? Kaj bo z... najino Jasmino? - Prav o tem govorim. Končno, kaj po-meni prst yeč, glava brez las, troje oči, v svetu, kjer Imajo vsi prst več ali golo glavo ali po troje oči? ... To, kar vidiš, ni njihova nesreča,temveč naša. Mi trpimo. Oni bodo, ko odrastejo, živeli v svetu mutantov, v sve-tu sebi enakih. Obdobje med zatonom ene-ga rodu in vzhodom drugega bo temno, a pred njimi je bodočnost. In bodoČnost je nada. - Ne njihova ... V njihovi bodočnosti ne vidim prihodnosti. Upam le, da nam bodo odpustili, ko odrastejo. Prijel je njeno mrzlo dlan in jo stisnil med svoji, ko je izza oblaka primežikalo sonce. - Ne. Živeli bodo. In mi bomo živeli v njih. Nesmrtnost, kako bi rekel, edina, prava nesmrtnost, je v spominu naših otrok. K njima je pridrobnela nasmejana kos-mata deklica, ki je imela na mestu desne roke le kratek, mrtev štrcelj. Bila je nekako popolna v svoji nakaznosti, z od trave poze-lenelimi koleni pod krilcem in vsa zapacana s čokolado okrog ust. - Mami, tako sem srečna! Saj še ne gre-mo domov?... Mami... a jočkaš? Aljoša Košuta - šestindvajsetletni pisec iz Križa pri Trstu (kije bil nekoč slovenski, bi rekel M. B.) - je pri nas še docela neznan. Čeprav je njegova mati Slovenka, Aljoša objavlja izključno v italijanščini, vendar je to nuja, ne izbor. Njegov šivalni stroj Olivetti '48 namreč nima slovenskih črk. Svečano pa je obljubil, da si bo pri nas kupil stroj, ka-kor hitro nabere dovolj honorarjev. Potem-takem smo izgubili še enega nadebudnega slovenskega umetnika besede. Pričujoča zgodbica se bo - če gre vse po sreči - pojavila v antologiji znanstveno-fan-tastične proze TERRA, ki izide brzčas nekje v maju. Aleksa Šušulid TRIBUNA-STRAN39 LjUC^) LJLJLlLb^i Slovenska proza LEGENDE O MARJANU ROŽANCU ».. .v svetu brez enega samega, mono-teističnega Boga ne vidim namreč nika-kršnega upanja, še manj upanja pa vidim brez poosebljenega Boga ...« ' ».. .Namesto za homo scientificus in homo politicus sem se odločil za homo re-ligiozus___« »—da ni zgodovine! Če pa vendarle je, ni to nič razvoju podobnega, še najmanj pa razvoju od dobrega k še bolj-šemu ..., ampak le nenehno ponavljanje večno istega...« ».. .seveda smo; ne samo zemljepisno, tudi sicer smo Slovenci Evropa, vendar njena najnesrečnejša varianta ...« Stavki, ki jih je Marjan Rožanc zapisal v Uvod in sklep svoje zdaj nekaj mesecev po izdaji že skoraj razvpite knjige ne ravno si-logistično navdahnjenih esejev in legend Evropa, so za tiste, ki vsaj malo poznajo do-sedanji razvojni lok njegove proze (tudi esejev, I. 1981 je izdal prvo knjigo svojih esejev o slovenskih nnitih, Iz krvi in mesa), dovolj povedni. Marjan Rožanc, ki je, mi-mogrede povedano, poleg tega, da piše še drame in publicistiko, tudi športni delavec (kar pa ne vpliva za njegov literarni opus), se je, potem ko je po in vzporedno z Vitomi-lom Zupanom vpeljeval v slovensko prozo homo eroticusa Henryja Millerja, s tem se-veda rušil že skoraj žanrska pravila socrea-lizma in socsentimentalizma, se v dramati-ki sem ter tja ukvarjal tudi s tem, kar literar-na kritika imenuje »družbena kritika« (Top-la greda, ki jo tako rad omenja Taras Ker-mauner), napisal kafkovski roman Slepo oko gospoda Janka in roman, po katerem je Franci Slak posnel istoimenske Hudo-delce, se pravi literami izdelek v slovenski oziroma jugo varianti političnega thrillerja, v Evropi spet po logiki slovenskih intelek-tualcev (Pirjevec, tudi Kermauner) motivno tematsko prestavil pod okrilje Biblije. Če so njegovi eseji (od prevrednotenja srednjega veka po zelo površni logiki Ro-žančevega esejizma, protestantizma, tako rekoč usodne zaostalosti in zavoženosti ozemlja in prebivalcev Slovenije, Blaisa Pasca/a, F. M. Dostojevskega, Miquela Una-muna kot druge polovice, »rešitve« Evrope, ki je Slovenci niso znali izkoristiti, do zale-zovanja Edvarda Kocbeka in evropskega Slovenca, ki to je in hkrati ni...) res zanimi-yi kvečjemu za bralstvo rednih in nerednih izdaj Mohorjevih družb iz Celja ali Celovca, za vse ostale pa samo kot nekakšen eksces pisatelja, ki zaradi svojih obrtnih sposob-nosti misli, da lahko, a na žalost ne more postati tudi esejist, so legende, ki so sicer pisane iz podobnih religio-filozofičnih izho-dišč, če že nič drugega, vsaj literarno-zgo-dovinsko zanimivo branje. Pretežno so to čisto klasične variante to-vrstnega pisanja, se pravi povzemanja živ-Ijenja in mučeništva ne sicer samo zgod-njekrščanskih svetnikov in mučencev. Ro-žanc se ni odločil za kakršno-koli od radikal-nejših variant faction-fiction proze, zgodbe vsaj polovice legend so povprečno izobra-ženemu bralcu že znane (zapeljanost in spreobrnjenje Teofilovo, zgodbe o Frančiš- ku Asiškem, Johnu Wyc//ffu, Katarini Sien-ski...), pripovedovalec jih v tretjeosebni pri-povedi brez kakršnih koli očitnejših avtorskih vneskov obnavfja v tekoči pripovedi, ki ni ne poudarjeno vznesenane ironična. Zanimivej-še so legende, kiizstopajo iz tega klasičnega okvirja in to pretežno zgolj motivno temat-sko. Najprej legenda o Mahdi Halladžu, »učlovečenem mohamedanskem bogu-pastirju-šiitu, ki ponovi usodo Kristusa in njegovega križevega pota, »med padanjem in vstajanjem« zanese »na z bakljami raz-svetljen griČ nad Kordobo«s\io\ križ. Ko križ postavijo pokonci, iz množice stopita »Mati Božja in Janez s knjigo v naroč/u, k/pa svoje pretresenosti in žalosti nista odigrala najbolj prepričljivo«. In prav na tern mestu postane Rožančeva legenda nekaj več kot samo branje o življenju mučenikov. Podobno kot v Jančerjevi Smrti pri Mariji Snežni, Dveh slikah ali Ognju, se v vsej ostrini izriše te-matika »določenosti z usodo«, ki človeka presega. Zgodba Halladža je točna ponovi-tev zgodbe Kristusa, toda ta ponovitev se šele ob samem koncu zgodbe izkaže kot vsaj pogojno usodna. če je Halladžev križev pot insciniran, tako rekoč do popolnosti zrežiran po legendi o križevem potu Krustu-sa, se to, kar se je zdelo samo oblastniška igra, samim oblastnikom vsaj pogojno za- zdi kot nekaj, kar ni bila navadna igra, am-pak igra usode. Kalif vpraša, če je Mahdija že mrtev, ko mu odgovorijo, da se na križu »pogovarja z Bogom, kot da je res njegov sin«, se kalif Mohavija TretjUgloboko zamisli in reče: Razpnite poleg njega imama in kadi-jo, kistaga obsodila, za vsakprimer.« Zgod-ba je končana, režija ponovitve usodeje pri-peljala do tega, da je ta postala skrajno ver-jetna, tako rekoč realna. Legenda o Antoinu Lavoisieru, ki je že pisana z močnejšo ironično noto, je tekoča ponovitev njegove usode, nič veČ in nič manj, tematizira pa seveda še eno od mož-nih variant razkoraka med zavezanostjo znanosti in realnostjo politike. Zanimivejši sta še zadnje uvrščeni legendi, v ironično parodičnem tonu pisana zgodba o »vojšča-ku« Wernerju Lettowu-Vorbecku, visokem nemškem oficirju, ki ga na ruski fronti, medtem ko se precej sumljivo približa svo-jemu konju oziroma kobili, ubije granata, druga pa oAnkiMoščanki, preveč libidinal-no usmerjenem dekletu, ki se med vojno tešča z italijanskimi in drugimi mladci, \6 zato okolje poskuša izobčiti, a sama to stori pred njim. Rožančeva ironija je v končni zgodbi najočitnejša, legenda je že skoraj do popolnosti travestirana, ni več zgodba o ka-kršnem koli vsaj pogojno »svetniškem« živ-Ijenjepisu. Povratek k svetemu je vmeščen v sam zaključek, ko Moščani izvedo za An-kin konec in eden od njih vzklikne: »Bila je svetn/cak, pripovedovalec pa doda: »Ta je to rekel tako, kot daje spet Bog.« Rožanc se spet vrne k homo religiosusu, njegov po-vratek pa je dvoumen, protisloven, kar je v bistvu za samo literaturo, zato ker ji omo-goča ambivalenco, ki je tako tipična za dobo, v kateri nastaja, čisto zanimivo. Vsaj v tistih bolj uspelih legendah je torej možna tudi »katoliška varianta« uporabe tehno-poetskih postopkov postmodernizma. Tomaž ToporiŠič »-I PODft-OMU A.U.O ^Dt TR.tCALO.