Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva
Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da si brez ustrez-nega razvoja drobnega gospodarstva kot komple-mentarne panoge združenemu delu ni mogoče za-mišljati nadaljnjega razvoja našega gospodarstva. Gospodarski in družbeni razvoj Jugoslavije narav-nost vzpodbuja razvoj malih gospodarskih enot, kate-rih prednosti so več kot očitne...
Pomena razvoja drobnega gospodarstva se zaveda med drugim tudi občina Center, zato ni čudno, da je sedaj pri-pravila obširno poročilo, na-menjeno v obravnavo delega-tom občinske skupščine. Ob-čina Center mora tudi na tem področju v naslednjem sred-njeročnem obdobju narediti odločen korak naprej. Dose-danji razvoj namreč ni dal ti-stih rezultatov, ki so si jih že-leli družbeni dejavniki od go-spodarske zbornice, Izvršne-ga sveta ter drugih organov, da naštejemo le nekatere med njimi.
O vlogi in pomenu drobne-ga gospodarstva je že razprav-ljal dvakrat IS SOb, sedaj pa bodo obravnavali poročilo o uresničevanju dosedanjega razvoja drobnega gospodar-stva ter program srednjeroč-nega razvoja te panoge še de-legati občinske skupščine.
Družbeni dogovor v uvo-dnem delu opredeljuje naj-prej pomen vključitve drob-nega gospodarstva v nadaljnji razvoj občine Center, nadalje omenja nosilce uresničevanja ciljev tega razvoja (temeljne iri enovite delovne organizaci-je, poslovne skupnosti s po-drcnSja obrti in drobne indu-strije, obrtne zadruge, POZD, občane, ki opravljajo delo z lastnimi sredstvi). Udeleženci družbenega dogovora se zave-zujejo, da bodo s primernimi sredstvi zagotavljali nemoten še hitrejši in uspešnejši razvoj drobnega gospodarstva.
Program razvoja drobnega gospodarstva pa vsebuje tudi analizo dosedanjega razvoja v občini, pri čemer bi kot zani-mivost vsekakor navedli ne-kaj najznačilnejših pokazate-ljev dosedanjega razvoja.
V preteklem srednjeroč-nem obdobju je bilo zaposle-nih v posameznih enotah drobnega gospodarstva 3600 delavcev  odnosno  občanov,
kar predstavlja 8,3% zaposle-nih v gospodarstvu občine, od tega 4,9% v združenem delu drobnega gospodarstva oziro-ma 59,7% zaposlenih v drob-nem gospodarstvu in 3,4% v samostojnem osebnem delu, kar predstavlja 40,3% zaposle-nih v drobnem gospodarstvu občine. Takšno in tolikšno go-spodarstvo v občini ustvarja z delom posameznih enot 816,267.000 din dohodka, kar predstavlja 4,8% dohodka go-spodarstva občine.
V obdobju 1981-1985 je dan razvoju drobnega gospodar-stva v dogovoru o temeljih plana občine in družbenem planu občine za omenjeno ob-dobje potreben poseben pou-darek in tudi določene razvoj-ne naloge. Skupni in najsploš-nejši cilj srednjeročnega ra-zvoja drobnega gospodarstva v občini je izkazan v izdatnej-šem povečanju obsega in ka-kovosti proizvodnje in stori-tev ter razširitvi asortimana proizvodov in storitev drob-nega gospodarstva.
Ta najsplošnejši cilj bo do-segljiv zlasti s tem, da se bo z nadaljnjim razvojem drobne-ga gospodarstva zagotovilo razvijanje vseh področij, ki sestavljajo drobno gospodar-stvo kot industrijsko organizi-rana proizvodnja, obrtno or-ganizirana proizvcdnja, obrt-ne storitve, zasebne gostinske storitve itd; povečanje delov-nih zmogljivosti kot celote, ki se bo izrazilo v povečanju za-poslenih, izboljšanju kadrov-ske oziroma kvalifikacijske strukture itd; širjenje tržnih osnov in možnosti drobnega gospodarstva na domačem trgu ter izvozu; hitrejše nara-ščanje ekonomskih učinkov drobnega gospodarstva izra-ženi z ustvarjanjem dohod-kov. Ta naj raste z večjo stop-njo rasti kot dohodek gospo-darstva občine. Dohodek na zaposlenega delavca naj raste
hitreje od gospodarstva obči-ne kot celote.
V tesni zvezi z razvojnimi usmeritvami srednjeročnega obdobja se oblikujejo za posa-mezno področje oziroma de-javnost drobnega gospodar-stva še naslednje razvojne usmeritve:
-  Industrijsko organizirana proizvodnja drobnega gospo-darstva:  Značilno za občino Center je, da je ta del drobne-ga gospodarstva zelo slabo ra-zvit in zato obstajajo ugodne možnosti za njen razmah, zla-sti če upoštevamo prostorske omejitve, ki ne omogočajo šir-jenja industrije.
-  Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu: Tudi tu ugotavljamo  slabo razvitost, čeprav ji niso potrebni večji poslovni prostori. Torej ima glede na to ugotovljeno dej-stvo ugodne pogoje za nadalj-nji uspešen razvoj.
-  Obrtno organizirana proi-zvodnja: Ta način proizvod-nje je v odnosu z industrijsko organizirano proizvodnjo do-segel boljše rezultate. Da pa ni to področje doseglo še bolj-ših rezultatov, kot jih sedaj beležimo, je to posledica pro-storskih ovir. Opažamo pre-cejšnje nihanje števila enot.
Za nadaljnji razvoj obrtno organizirane proizvodnje bo potrebno razviti ustrezno kooperacijsko povezavo z in-dustrijskimi in drugimi orga-nizacijami združenega dela ter poslovne odnose s trgov-skimi organizacijami združe-nega dela, omogočiti čim hi-trejše pridobivanje novih pro-storov, zagotoviti ustrezno število kadrov, izdatneje uve-ljaviti organiziranje POZD in zadrug na tem področju, ter seveda ustvariti možnosti za večje vlaganje denarnih sred-stev v obliki kreditov.
-  Obrtne storitve: Glede na to, da so te tesno povezane z vsakodnevnimi    občanovimi potrebami, je razumljiv inte-res delovnih ljudi za njih še hitrejši razvoj še posebno za-to, ker so obrtne stortivene dejavnosti   najslabše   razviti del    gospodarstva    nasploh. Vse doslej ni niti v občini niti na drugih področjih uspelo
razrešiti neskladja med potre-bami po obrtnih storitvah in njihovimi dejanskimi kapaci-tetami. To neskladje bo treba poizkušati še v naprej odpra-viti, kar je tudi sicer prven-stvena naloga v naslednjem srednjeročnem         obdobju.
Osrednja naloga na tem po-dročju je vsekakor razvijanje obrtnih storitev, ki jih v obči-ni najbolj primanjkuje (defici-tarnih obrtniških storitev).
- Zasebne gostinske stori-tve: V tekočem srednjeroč-nem obdobju naj bi se pri nu-denju      turističnogostinskih
storitev usmerjali predvsem na nudenje specializiranih go-stinskih storitev na območju KS Stara Ljubljana, Josip Prašnikar in Trg osvoboditve. To pa ne izključuje razvoja ta-kih enot tudi na drugih po-dročjih občine.
Iz dosedaj razčlenjenih na-log na področju nadaljnjega razvoja drobnega gospodar-stva izhaja, da jih bomo ure-sničili le, če bomo uskladili delovanje vseh družbenih de-javnikov, ki vplivajo na razvoj drobnega gospodarstva.
Franc Capuder