Gospodarske stvari. Šota se raore v kompost ali pa koj za gnoj porabiti. Iz šote in prsti se da izvraten kompost ali meianec napraviti. Ako je primešana prst in pa zemljišče, katero se ima s kompostom pognojiti, borna na apnu, tedaj se mora kompostn še apna primešati. Gips ali malec za to ni. Posebno dobro deluje ta kompoat, ako se mu leanega pepela primeša. Ravno tako moremo zmes iz šote, prsti, apna in lesnega pepela neposredno za gnoj porabiti. Crna, drobnozrnata šota ima navadno več gnjilcavsebi in ae da v vlažnem ali mokrem stanu bolje s prstijo pomešati, kakor laknata tvarina, je toraj za kompost in gnoj boljša od onega. Močno je tedaj nasvetovati in priporočati tako šoto kopati in skozi zimo na prostem pod milim nebom ležati pustiti. Samo po aebi se umeva, da šote za nastelj in gnoj ni treba v jednakomernih kosih. izbadati. Kjer je kaj primerne šote koj na površju, se more tudi vzorati in potem mokrotni in vodeni razkrojitvi prepustiti. Gornje plasti šotinib prostorov imajo semena in korenine rastlinske v aebi, kar na polju plevelj zarediti zamore. Priporoča se tedaj teh površnih plasti le za kompost, ne pa za gnoj porabiti, ki ae z gnojnico poliva in večkrat prekoplje, da kaličje, seme in koreničje konec vzame. Sejmovi. Dne 18. oktobra v Pristavi in v Oplotnici, v Apačah, pri sv. 3 Kraljih, pri sv. Emi, v Vojniku, v Podsredi, v Mozirju in v Trbovljah. Dne 19. oktobra v Vidmu. Dne 21. oktobra v Celju, v Sevnici in pri sv. Petru pod sv. Gorami. Dne 23. okto^ra v Ribnici in v Dramljah.