3Ë ^ 78886 ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA LETO I. - Štev. 1 KOPER 5. marca 1950 Cena 2 Din Slovenski delovni ljudje Istre dobijo svoj list Slovenski delovni ljudje, živeči v Istrske mokrožju, dobivajo z današnjim dnem svoj list. Ta prihaja iz Kopra. Kdo se ne bo spominjal v tem trenutku jarma, ki ga je slovenski narod prenašal iz stoletja v stoletje tudi na tem -ozemlju, koprske kaznilnice, ki so jo zgradili izkoriščevalci ter Zatiralci, da bi bila njegova beda čim bolj popolna? Zmagovita narodno osvobodilna borba je razbila stoletne okove, ki so slovenskemu delovnemu ljudstvu v Istri onemogočali vsak razvoj, osvobodila je tudi Koper. Kjer je stala ena izmed mučilnic slovenskega delovnega ljudstva, se zdaj dviga šola, učilnica mladine, ki bo gradila v sreči in zadovoljstvu. Ljudska oblast zagotavlja tudi na tem ozemlju slovenskemu delovnemu človeku vse njegove pravice, ga ščiti, ker je njegova. Kdor bi se bil pod fašistično Italijo javno izrazil, da je Slovencem v Istri potreben list v njihovem materinem jeziku, tega bi fašisti takoj proglasili za rušitelja javnega reda in hudodelca. Slovenski delovni človek je končno obračunal z njegovim smrtnim sovražnikom in danes sOu.i na, teineifu udu: iz:c asle v tudi tiste, ki se kažejo na videz svobodoljubne in izglašajo v Trstu resolucije o terorju v Istrskem okrožju in potrebi združitve obeh con, ali točneje, resolucije o potrebi priključitve obeh con h Italiji? Ti »svobodoljubni« ljudje niso nikdar pisali o tem, da je moralo slovensko delovno ljudstvo prenašati težak jarem zatiranja, nikdar o tem, da je treba pomagati delovnemu človeku, ki je šel skozi krvavo borbo. V javnosti so dolgo molčali, kakor da se ne bi bilo nič dogodilo. Slovenski delovni človek se ne moti, če gleda v njih sovražnika, prav tistega Sovražnika, ki je njega, poštenega delovnega človeka proglaševal za hudodelca ter rušitelja javnega reda. Take in podobne resolucije in prav tako vsa podobna dejanja ne bodo nič poma-ga'n. Tisti časi, ki o njih sanjajo različni »Capi delle sguadre clan-deštine per ITstria«, se ne bodo povrnili nikdar več. Zmagovito zaključena narodno osvobodilna borba, ki vodi do utrjevanja ljudske oblasti, poraja bogate sadove. Slovenski delovni človek se zdaj dviga, krepi in ustvarja srečno življenje. BREZ ZNANJA NI ZDRAVE RAST/ GOSPODARSTVA NI US PESNE RASTI NASE KULTURE Poliične, gospodarske in prosvetne organizacije v Istrskem okrožju vodijo tisti, ki so se s puško v rokah borili proti -okupatorju ter domačim izdajalcem, tisti, ki so jih njihovi zatiralci proglaševali za hudodelce in rušitelje javnega reda. Vsa oblast je v rokah delavca, delovnega kmeta ter nekdaj teptane inteligence. Vsi tisti, ki se trudijo, da bi dogradili nekaj novega in boljšega, pa vidijo, da taka graditev ni nekaj lahkega. Izkoriščevalci delovnega ljudstva so znanje za-državali le zase, niso dopuščali, da bi se strokovno in kulturno dvigal tudi delovni človek. In ravno zaradi tega imamo danes težave, ravno zaradi tega so potrebni nadčloveški na pori. Res je torej: čim več bomo znali, tem hitreje bomo gradili! Znanje pa si lahko pridobivamo, ker so zdaj naše šole zares ljudske, ker se v teh šolah zdaj lahko učimo to, kar služi napredku. Pred nami se odpirajo svetla pota. Nihče nas ne bo mogel preprečiti, da ne bi gradili in si osvajali znanosti! Naloge, ki stojijo pred nami, niso lahke! Zamuditi ne smemo zategadelj niti dneva in niti ure! Cim hitreje se bomo dvigali, tem krepkeje se bo dvigala tudi mogočna zgradba našega gospodarstva in naše kulture! Uspehom, ki snio jih že dosegli, bodo sedili drug za drugim novi in še večji. LJUDSKA FRONTA, 1VOCNA MOBILIZACIJSKA SILA ZA IZVEDBO GOSPODARSKEGA PLANA Vzgoje širokih ljudkih množic :-.i ni mogoče zamisliti brez dobrega tiska. Vzgoja in tudi sam tisk pa ODDAJ SVOJ GLAS LJUDSKI FRONTI! KDOR JE ZA RESNIČNO DEMOKRACIJO IN LJUDSKO OBLAST TEKMUJE V ČAST VOLITEV! TRŽAŠKI MESTNI SVET! DAJ KRUHA BREZPOSELNIM TRŽAČANOM! PRI NAS JE LJUDSKA OBLAST, KI NE POZNA BREZPOSELNOSTI. SOVRAŽNIKI LJUDSKE OBLASTI SO ZAGOVORNIKI VELEPOSESTNIKOV IN TOVARNARJEV. Z DELOM ODGOVARJAJMO NAŠIM KLEVETNIKOM IN SOVRAŽNIKOM. sta sestavni del naše borbe za boljše življenje. Narodno osvobodilna borba nam je pokazala, da staneta svoboda in blagostanje krvavih in dragocenih žrtev, pokazala nam je, da je moč delovnega ljudstva v bratskem sožitju ter sodelovanju, prepričali nas je nadalje, da sovražnik ne pozna milosti, da brani naropano bogastvo do zadnjega in tudi to, da še vedno računa, da se mu bodo povrnili zlati časi. V takem duhu je slovenski narod vzgajala O F s KP na čelu! In prav zaradi tega pripisujemo v Istrskem okrožju Ljudski fronti tisto važnost, ki jo ta resnično zasluži! Iste sile, ki so delovno ljudstvo vodile v borbi proti okupatorju, vodijo zdaj naše delovno ljudstvo v borbi za dograditev sreče in blagostanja! Z volitvami bomo OKREPILI NASO LJUDSKO OBLAST, V NJENE ORGANE BOMO POSTAVILI SE NOVE MLADE MOČI, V. KATERE IMA DELOVNO LJUDSTVO NAJVEČ ZAUPANJA IN PRIČAKUJE, DA BODO Z . USPEHOM DOPRI-NASALE K SPLOŠNEMU DVIGU! SREČKO VILHAR Istrsko ljudstvo prod volitvami Razpis novih volitev v okrajna ljudska odbora postavlja delovno ljudstvo Istrskega okrožja pred težke in odgovorne naloge, kajti ne gre samo za formalno izvršitev pravice volivca, ampak pred vsem zato, da volivec ve, komu odda svoj glas in kaj pričakuje od novo izvoljenih delegatov odnosno od novo izvoljenih organov oblasti. Za ves nadaljnji razvoj ljudske oblasti, kar pomeni razvoj in dvig gospodarstva, s tem izboljšanje življenjskih pogojev delavnega ljud-. stva, pomenijo nove volitve važen korak, katerega se morajo zavedati vsi delovni ljudje. Vsi volivci se morajo zavedati, da pomeni voliti za Ljudsko Fronto, voliti za vse tiste pridobitve, ki so sad zmage nad fašizmom in imperializmom, da volijo za svojo oblast, ki je osnovni pogoj vsakemu nadaljnjemu razvoju na poti k izgradnji lepše in srečnejše bodočnosti. Zato volilni programi Ljudske Fronte niso papirnate obljube kot jih srečamo v tako zvanih zapad-nihydemokracijah, kjer so na oblasti kapitalisti, programi, ki imajo namen opehariti in z obljubami jih piše v narekovaju. Však volivec bo imel možonst, da svobodno in tajno izrazi svojo pripadnost tej ali oni kandidatni listi, teinu ali onemu kandidatu. Toda »1’Unita« verjetno poizna sile svojih pristašev v našem okrožju (zato pa ni ravno potrebno, da negira v odloku ono, kar je v njem določeno). Pred časom so zahtevali, naj se da prebivalstvu Istrskega okrožja možnost, da svobodno izrazi, kaj misli in kaj hoče. Na volitvah 16. aprila bo Istrsko ljudstvo izrazilo na tajnih in demokratičnih volitvah, kaj misli in kaj hoče. Reakcija je govorila in pisala, da se mi bojimo volitev. Danes pa izgieda, da je najbrže obratno. Mi poznamo kakšno je naše delovno ljudstvo in kaj hoče. Vse naše dosedanje delo je izraz teženj in volje tega ljudstvu in prav zato ima take uspehe pri izgradnji svoje lepše in jasne bodočnosti. To ljudstvo ve, da čeprav danes še nima vsega, kar potrebuje, si vsak dan z. vztrajnim delo mkrči pot do cilja, ki ni daleč. Demokratično prebivalstvo Istrskega okrožja ve, da mu je ljudska oblast zagotovila delo, .in tržišče za njegove produkte, da je ključ tega njegova povezanost z zaledjem, naše ljudstvo pa tudi ve, da mu je dala ljudska oblast trajno in sigurno perspektivo, široko možnost vsestranskega udejstvovanja, na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, da je uredila in uzakonila enakost in medsebojno spoštovanje med Italijani, Slovenci in Hrvati; skratka ustvarila je pogoje svobodnega in poštenega življenja. S to aktivo gre Ljudska Fronta, ki je osnovni steber Ijudfske oblasti na volitve v prepričanju, da bo-uo delavni ljudje Istrskega okrožja znali zbirati svoje predstavnike med onimi, ki ne obljubljajo Amerike, kot se pravi, ampak delajo in učijo ljudi, da je resnično blagostanje in sreča samo v tem, kar bomo sami s svojini delom ustvarili in zgradili. Ljudska oblast je porok, da bodo sadovi našega skupnega dela Tast Istrskega delavnega človeka. Zato bojno volili za kandidate Ljudske Fronte. Julij Beltram zavesti volivce, ampak program dela, ki nakazuje težko pot vsakdanje borbe za njegovo izvedbo. Nakazana je tako edina realna, objektivna možnost tako dejansko doseči blagostanje in srečo. In to se lahko doseže samo z delom žuljevih rok. Slovanisko-Italijanska Ljudska Fronta, ki bo nastopila na volitvah z enotno kandidatno listo za vsak okraj, poziva v svojih proglasih vse delavne ljudi na borbo za izvajanje planskih nalog. V okviru programa prevzemajo frontovske organizacije različne obveznosti, ki bodo zahtevale od vseh članov največje napore, ker upravičeno smatrajo, da se bodo tako najlepše in najvrednejše predstavili na volit« vah in oddali svoj glas onim, ki bodo garantirali nemoten razvoj gospodarstva in s tem ustvarjanja lepšega svobodnejšega življenja. V borbi za izvršitev nalog pred volilnega tekmovanja, ki so del našega gospodarskega plana, bomo srečali vse mogoče sovražnike delovnega ljudtsva, od razlaščenih veleposestnikov do kominformistov, ki bodo skušal; z vsemi silami preprečiti izvajanje našega p’ana in planskih nalog. Ni to novo orožje naših sovražnikov, kajti oni so vedno zastavili vse sile, da bi preprečili zmagoviti pohod naših ljudskih množic v svoj etn nezadržnem poletu boljšemu življenju naproti. In vendar imajo tudi ti neprija-telji delovnega ljudstva polno svobodo, da se predstavijo volivcem. V členu 19. odloka o volitvah je rečeno »kandidatne liste lahko predlagajo politične in družbene organizacije, kakor tudi določeno število volivcev«. Torej ta odlok daje možnost vsem družbenim organizacijam in skupinam volivcev, da se predstavijo na volitvah z z lastno kandidatno listo. In kljub temu je organ KPI »i’Uni,ta« zapisali naše voalitve v narekovajih »volitve«. Mi se ne čudimo kom-informiistični »l’Unita«, ki hoče ka-rakterizirati naše volitve s tem, da PROGRAM S.I.L.F. je nacionalizacija velikih podjetij Okrajni svet SIAU daje predlog volivnega programa v pretres vsemu prebivalstvu Delavci in kmetje! Ribiči in pomorščaki! Intelektualci, obrtniki in nameščenci! Mladina in žene! Slovenci in Italijani! 16. aprila t. 1. boste klicani, dd izvršite svojo državljansko dolžnost in pravico, da oddate svoj glas za kandidate v koprski okrajni ljudski odbor. Splošne volitve vam z razliko od odpoklicev, s katerimi je in bo prihajalo do izraza vaše mnenje o delu posameznih odbornikov nudijo priliko splošnega pretresanja o vsem preteklem delu vaših zastopnikov in bodočem delu novih. Ko vas Slovensko-lali-janska fronta poziva, da izrazite zaupanje in poverite mandate njenim kandidatom za koprski okrajni ljudski odbor, vam kliče v spomin zgodoviniske uspehe, ki jih je v poslovni dobi dosedanjih okrajnih ljudskih odborov zaradi podpore delovnih ljudi pod vodstvom Komunistične Partije in vseh organizacij Ljudske fronte dosegla Ljudska oblast. Obenem Vas seznanja s svojim programom, ki je program novih delovnih naporov, program nadaljnje krepitve Ljudske oblasti in s tem neločljivo .tudi program dviga vašega blagostanja. Kaj je napravila doslej Ljudska oblnst za naše delovne ljudi: v nnitpžiih okoliščinah, ki niso bile le rezultat druge svetovne vojne in posledica nesposobnosti prejšnjih režimov, ampa ktudi prispevek diskriminacijske politike upravnikov sosednje cone glede na Istrsko okrožje, je Ljudska oblast ustvarila pogoje za največji raz-cvit, kar ga poizna zgodovina teh krajev. Obnovila je industrijo in druge gospodarske panoge, nadalje povečala njihovo storilnost ter likvidirala problem brezposelnosti kot družbeni problem. Odpravila je srednjeveške odnose kolonata in polovinarstva, dala kmetu zemljo ter ga osvobodila za-visnasti od samovolje gospode, S podpiranjem delovnega zadružništva mu .je da’a perspektivo izkoriščanja sodobne tehnike ter udobnega in kulturnega življenja. Poenotila in razširila je socialno zavarovanje, okrepila zdravstveno službo, zgradila nove šole in kulturne domove, pospeševala kulturne prireditve in športno udejstvovanje jnladine. položila je temelje resnične samouprave, to je zlasti gospodarske samostojnoti mest in krajev. Zaradi teh uspehov se pričenja spreminjati lice naših mest in vasi ter žive v njih delovni, ljudje, ki so rešeni bede in pomanjkanja. Vse to je dosegla Ljudska oblast PREDLOG VOLIVNEGA PROGRAMA S.I.L.F. (Nadaljevanje s I. strani) zaradi moralno-politične enotnosti delovnih ljudi ter bratstva in popotne enk »pravnosti prebivalstva slovenske in itaUjanSke narodnosti, ki jih je skovala osvobodilna borba in zaradi uničenja fašizma in njegovih predstavnikov, To je dosegla zato, ker je neprestano izganjala izkoriščevalce delovnega človeka z njihoivih privilegiranih položajev. To je dosegla zato, ker je gospodarstvo Istrkega okrožja povezala z njegovim narvanim zaledjem s sosednjo socialistično državo, PROGRAM SLOVENSKO-ITALIJA Da bi zagotovila pospešen razvoj vseh proizvajalnih panog in nadaljnji dvig življenjske ravni delovnega človeka ter da bi pripravila pogoje za dokončno likvidacijo izkoriščanja človeka po človeku, naj Ljudska oblast vzame v svoje roke glavna proizvajalna sredstva. V to svrho naj se nacionalizirajo, to je postanejo splošna ljudska lastnina industrijska in trgovinska podjetja in pravice večjega pomena zlasti pa naslednje: v bančni in zavarovali panogi: Istrska banka d. d. Cassa di rispar-mio Triestina, Tržaška zavarovalnica d. d.; v trgovini na debelo: Podjetja »OMNTA« d. d. in »VINO« d. d, v Kopru; v živilski industriji: Podjetja ex Ampelea in Arrigoni v Izoli ter »Fruktus« d. d. v Kopru; v kemični industriji: tovarna Sal-vetti e Co. v Piranu; v turizmu: Palače Hotel v Portorožu in kopališče Sv. Nikolaj v Ankaranu; v gradbeništvu: EDILIT d. d. v Kopru; v industriji gradbenega materi-jala: opekarna Nardone v Izoli; v rudarstvu: rudnik v Sičovljah, podjetje »Ruda« d. d. v Piranu, v ladjedelništvu: Piranska bro-dogradilištva d. d. v Piranu; v grafični in tiskarski industriji: Tiskarna »Jadran« d. d.; v proizvodnji plinov: v plinarni v Izoli in Piranu; v prevozništvu: Avtopodjetje »A-DRIA« d. d. v Kopru, Internazio-nalna pomorska agencija »AGMA-RIT« d. d. v Piranu, špedicija »INTEREUROPA« d. d. v Kopru. Posledica črpanja finančnih virov iz nacionalizirane imovine bo za delavce in nameščence postopna ukinitev davka nanjihove prejemke, za ostale delovne sloje pa o'aj-šanje davčnega bremena. Omogočeno bo sodelovanje delavcev pri upravi in nadzorstvu in njihovo nagrajevanje iz čistega donosa nacionaliziranih podjetij, kakor tudi izboljšanje njihovega položaja v delovnem odnosu. V okviru nacionalizacije, kakor jo postavlja, se bo Ljudska fronta zavzemai a za polno zaščito zasebne lastnine in bo pospeševala vsako zasebno pobudo, ki ne bo nasprotna skupnim koristim. Zato bo zlasti tudi podpirala gospodarsko delavnost obrtnikov in razvoj obrti. Socialno zavarovanje naj se po-džavi in razširi na vse kategorije delovnih ljudi. To bo omogočilo postopno ukinitev prispevkov zavarovancev, kot se ta že izvaja v novi Socialistični državi. Ljudska Fronta se bo odločno borila za nadaljnjo demokratizacijo javnega življenja in proti birokratizmu v javnem aparatu. Gojila bo vse oblike neposredne udeležbe ljudstva pri oblasti kot so zbori volivcev, mestni sveti, komisije za odmero davkov, roditeljski sveti, ljudska inšpekcija i. dr. Krepila bo gospodarsko samostojnost mest in krajev kot jamstvo za resnično samoupravo teh enot. Za svojo najvažnejšo nalogo pa bo smatrala ki je danes v svetu edina voljna dobavljati potrebno blago in kupovati vse odvišne izdelke po stalnih cenah, ki iso sorazmerne z vloženim trudom in ne po svetovnih kapitalističnih cenah, ki valovijo po slepem zakonu ponudbe in povpraševanja in po diktatu imperialističnih monopolistov. V največji meri pa je vse to rezultat vsakdanjih naporov vas, delovni ljudje, ki vam v pogojih Ljudske oblasti vsak trud donaša vidne sadove in vam ni treba zastavljati lastne imovine, svobode odločanja, vašega ponosa in vaše prihodnosti danajska darila zapada. NSKE LJUDSKE FRONTE zaščito osnovnih svoboščin in državljanskih pravic delovnega človeka ter gojitev bratstva in čuvanja enakopravnosti tukaj živečih narodnosti. Delovni ljudje! Program Ljudske fronte ni y da-lekosežnih volivnih oblikah, ampak v težkih delovnih nalogah in v žrtvah, h katerim se obvezuje v imenu svojih bodočih predstavnikov v okrajnem ljudskem odboru, v imenu množičnih organizacij, ki jo sestavljajo in predvsem v vašem imenu. Delavci in delavke! Vzdržujte delovno disciplino, vstrajajte na svojih delovnih mestih ne izostajajte neupravičeno od dela! Ustvarjajte nov odnos do ljudske imovine, ki vam bo zaupana! Povečujte produkcijo in lastno storilnost! Stalno izboljšujte metode dela! Z delavskimi sveti, ki se bodo ustanovili v vaših tovarnah in v vaših obratih, pomagajte pri njihovi upravi in jo nadzorujte! Z večanjem produkcije stalno izbljševala tudi vaša preskrba po sindikalnih magazinih, ki bodo predmet osebnega prizadevanja judske fronte. 7 vašo skrbjo za prospeh lastnega podjetja vam bo to lahko iz lastnih virov nudilo vedno več ugodnosti in udobja. Le s to skrbjo in z raznimi podu-dami boste ob podpori Ljudske fronte in Ljudske oblasti mogli reli,evati pereče stanovanjsko vprašanje ter si preskrbeti stanovanja, ki odgovarjajo zahtevam kulturne-ga človeka, medtem ko so sedanja žalostna dediščina izkoriščevalskih odnosov v preteklosti. Ljudska o-blast je že pričela z akcijo graditve novih stanovanjskih zgradb — na vas je, da jo razširite. Ljudska oblast je poleg dviga vašega kupovnega fonda uvrstila že v svoj gospodarski plan za tekoče leto tudi nalogo zvišati število delavskih potrošnikov v višjih kategorijah garantirane preskrbe za 81 odst.; tudi to naj so doseže z vašo nadaljno usposobitvijo, ki je odvisna predvsem od vaših naporov, Ljudska fronta pa bo delala na tem, da se vršijo in pomnožijo strokovni tečaji, kakor določa gospodarski plan. Z vsemi temi napori, s poglobljenim delom v lastnih razrednih sindikatih, z budnim zasledovanjem in odkrivanjem spletk notranjega in zunanjega sovražnika proletariata ter z moralno in materialno pomočjo borbi delavskega razreda naših meja, boste tudi v naprej' razvijali svojo razredno zavest ter izpolhjevali svojo internacionali-stično dolžnost. Kmetje in kmetice! Dvigajte kmetijsko proizvodnjo — v korist skupnosti in v vašo neposredno korist! Usmerjaje proizvodnjo na donosnejše panoge — v korist skupnosti in v vašo korist! Ljudska fronta in ljudska; oblast bosta storili vse, da bi dvignili vaše gmotno blagostanje in kulturno življenje na vasi. Po vaši osvoboditvi od suženjstva pod veleposestniki, oderuhi in drugimi izkoriščevalci vas čaka še dolga in težka pot, da za sebe in še bolj za svoje otroke likvidirate suženjstvo neudobnega življenja in prekomernega dela. Nacionalizacija velikih podjetij, ki bo manj imovitim slojem na vasi zmanjšala davčno breme, selek-,cija semen in živine ter drugi čisto oblastveni ukrepi bodo le majhen korak k temu cilju. Vse ostalo — postopna mehanizacija v kmetijstvu preskrba z umetnimi gnojili, z orodji in dvig veterinarske službe — bodo v veliki meri odvisni tudi od dviga vaše produkcije; preskrba zadnjih vasi z vodo, popolna elektrifikacija, melioracije in pospeševanje kulture na vasi, pa bodo celo neposredno odvisne od vašega sodelovanja pri teh akcijah. Posebna strokovna in gmotna podpora ljudske oblasti bo po prizadevanju Ljudske fronte namenjena kmetijskim obdelovalnim zadrugam. Toda tudi v teh zadrugah pa bo vaš napredek odvisen predvsem od porrtvovalnosti od žilavega premagovanja, zlasti začetnih težav, od vas' samih. Ribiči in pomorščaki! Tudi vi prospevajte čim več ljudski skupnosti na svojih delovnih mestih! Ljudska oblast bo na pobudo Ljudske fronte, ki je njen temelj uredila vaše socialno zavarovanje na način, ki bo ustrezal njenemu odnosu do delovnega človeka tudi na tem področju. Lastnikom malih ladij bo poskrbela vso potrebno opremo in jim zagotovila delo in zaslužek. Ribičem in pomorščakom, ki so v delovnem odnosu, bo pomagala v njihovi borbi za izboljšanje materialnih pogojev. Za ribolov bo gradila novo ladjevje in bo z njim diktirala spremembo udeležbe na ulovu od ključa 1-20 na ključ 1-17, tudi pri lastnikih velikih rib1 kih ladij. Da bi bili ti napori uspešni — zavisi zlasti od vas in od vaše borbe. Obrtniki! Vaša naloga je kvantitativni in kvalitativni dvig obrtne proizvodnje. Ljudska fronta in ljudska oblast i-mata interes na vašem procvitu, ker neposredno prispevata v dvigu živ-ljenske ravni ostalih delovnih ljudi. Zato vam bo-do zagotovljeni vsa podpora, potrebne sirovine in stalno delo. Intelektualci in nameščenci! Namesto privilegija birokratske superiornosti, ki ga imajo drugod nad delovnimi ljudmi protiljudske-ga režima, dokler in kolikor so mu potrebni, imate vi privilegij pono-s'a, da trajno in izključno služita svojemu ljudstvu . Gojite v uradih nov odnos do delovnega človeka! Prispevajte v delu, ki ga opravljate, svoj delež k splošnim ljudskim naporom! Deležni boste tudi vi vsakega materialnega izboljšanja, ki ga bodo dosegli ostali delovni sloji, razen tega pa tudi priznanja, brez katerega ni polnega zadoščenja za vaše zažno delo, ki terja uporabo vseh intelektualnih in moralnih sposobnosti. Mladina! Ljudska oblast ti nudi možnosti vsestranskega razvoja duševnih in fizičnih sil, razen tega pa gradi novo življenje — predvsem zate. Izkoristi v polni meri te možnosti: uči in izpopolnjuj se za poklic, ki ga boš po prizadevanju Ljudske fronte svobodno izbirala brez bo-jàzni, da bi ostala kdaj brez dela in dostojnega zaslužka; udejstvuj se v športu, z vsem mladostnim ognjem se udeležuj delovnih akcij! Ljudska oblast je tvoja oblast! žene! Z odpravo brezposelnosti ste rešene osnovne skrbi za materialni obstoj svojih družin. Niste pa še rešene mnogih vsakdanjih težav pri odgoji svojih otrok. Uspešnejša zaščita matere in otroka bo v veliki meri odvisna od vašega sodelovanja pri naporih Ljudske fronte in ljudske oblasti na tem področju. Prebivalci mest in vasi! Ze danes' spreminjajo vaša naselja svoje zunanje lice, že danes je vanje ljudska oblast vtisnila neizbrisni pečat z novimi zgradbami, preureditvijo ulic in trgov ter z novimi javnimi nasadi, ki naj pripomorejo do izraza edinstveni lepoti narave, ki jih obdaja. S kanalizacijo in drugimi napravami izboljšuje sramotne, od stare dobe podedovane higijenske razmere. Z ljudsko samoupravo in zlasti z gospodarsko samostojnostjo mestnih in krajevnih ljudskih odborov je v vaših rokah možnost, a tudi odgovornost odprave srednjeveške zaostalosti in dviga stanovanjske kulture. Slovenci! Nadaljujte vstrajno borbo za likvidacijo žalostnih razmer, ki so jih v narodnostnem in kulturnem pogledu vzdrževali prejšnji razno-rodovalni režimi zlasti pa za likvidacijo žalostnega stanja v katero vas je pahnil barbarskih fašizem. Vaša borba je sveta in pravična, zato naj vas v njej niti najmanj ne zbegajo glasovi tistih, ki na eni strani meje še vedno sanjajo o starih časih. Italijani! Izkoristite vse možnosti, ki vam jih nudi za nacionalni in kulturni dvig Ljudska oblast! Šovinizem ki so vam ga skušali cepljati v preteklih časih, je vse svetle tradicije italijanske kulture vešče zakrival pred vami, ker se je bal delovnega ljudstva, oboroženega z zdravo nacionalne samozavestjo in z nacionalno kulturo. Dvignite visoko ponos italiana svobodne dežele, ki bo v Ljudski oblasti in obenem v stiku s svojo matico družil poznanje lastnih kulturnih vrednot z gojenjem tradicij osvobodilne borbe tukajšnjega ljudstva, h kateri ste tudi vi prispevali častni delež! Delovni ljudje koprskeea okraja! Glasuite za Slovansko Italijansko Ljudsko fronto, glasunte za svojo ljudsko oblast edino obrambo vaših že doseženih pridobitev in edino jamstvo vaših bodočih uspehov! Živela enotnost delovnega ljudstva v graditvi srečne bodočnosti! Živelo neomajno bratstvo Slovencev in Italijanov! Živela ljudska oblast! Živela Slovansko-italijanska ljudska fronta! OKRAJNI ODBOR SIAU OKRAJNI ODBOR AFZ OKRAJNI ODBOR ZAM OKRAJNI ODBOR OF OKRAJNI ODBOR ZPP OKRAJNI ODBOR ZBPP Tretje zasedanje okrajnega sveta SIAU Tekmovalna napoved okraju Buje Včeraj popoldne je bilo v Kopru dravljajo sklepe okrožnega sveta tretje zasedanje okrajnega Sveta SIAU za Istrsko okrožje ter skle- S1AU. Tovariš Sokol je v političnem poročilu govoril o velikem pomenu, ki ga ima to zasedanje v času, ko smo pred zelo važnimi nalogami gospodarskega plana za leto 1950. Govoril je nadalje o volitvah, ki bodo dne 16. aprila, o utrjevanju slovansko - italijanskega bratstva in ljudske oblasti. Poudaril je pomen množične organizacije SIAU, ki tako požrtvovalno pomaga pri obnavljanju požganih vasi, pri gradnji Zadružnih domov in na splošno pri razvijanju gospodarstva. Dotaknil se je tudi položaja v Trstu in dejal, da tržaški proletariat danes čuti, da nima več pravega vodstva in da bo moral sedanjega zamenjati z drugim, res revolucionarnim vodstvom, ki bo znalo uspešno voditi borbo proti kapitalizmu. Posebno je poudaril pomen volitev in postavljanje kandidatov, ki naj bodo iz vrst borcev za svobodo, mladine, ASIZZ in drugih množičnih organizacij. Svoj govor je zaključil: »Volili bomo take kandidate, k( bodo dali vse, celo samega sebe za izgradnjo socializma pri nas.« Poročilu je sledila diskusija, v kateri so razni delegati še podkrepili govor tovariša Sokola. Tovariš Beltram ie v. diskusiji podčrtal, da bomo šli na volitve s prikazovanjem položaja kot je, z nobenimi olepšavami in nobenimi obljubami. Kar bomo sami napravi')., to bomo imeli. Poudaril je tudi, da naše ljudstvo ne bo nikomur dalo svoje oblasti, ker jo je predrago plačalo. Ob zaključku pa so bili sprejeti naslednji sklepi: Okrajni svet SIAU in vodstva množičnih organizacij okraja poč- nejo,"da bodo na prltraOnjTb-adim- nistrativnih volitvah nastopili skup. no z vsemi množičnimi organizacijami z enotno kandidatno listo pod imenom Slovansko-italijansko Ljudsko Fronto. Okrajni svet SIAU in vodstva množičnih organizacij sklenejo predložiti predlog volilnega programa v diskusijo vsem članom SIAU in delovnemu ljudstvu vsega okraja. Za uspešno izvršitev vseh priprav za volitve se postavlja enotno vodstvo vseh množičnih organizacij, ki na volitvah skupno nastopajo. Okrajni svet SIAU sprejme v celoti predložen predvolilni tekmovalni načrt. Na podlagi tega načrta napoveduje tekmovanje okrajnemu odborou SIAU za bujski okraj in poziva vse osnovne odbore SIAU koprskega okraja, naj si napovedu-jeo tekmovane tudi med seboj. Z utrditev in demokratizacijo ljudske oblasti se pooblašča okrajni odbor SIAU, da izda vse potrebne ukrepe in navodila osnovnim odborom, da se še pred administrativnimi volitvami izvolijo v območju vsega okraja komisije za ljudsko inšpekcijo. Okrajni svet SIAU-ja poziva vse osnovne organizacije, naj zlasti sedaj pred volitvami stopujujejo svojo dejavnost pri izpolujevanju gospodarskega plana. Pri tem naj dajajo vso materialno in moralo pomoč vsem organom ljudske o-blasti, zlasti pa krajevnim ljudskim odborom. Vse čanstvo pa naj se obvezuje, da bo v okviru prostovoljnih frontovskih brigad pomagalo pri vseh delih, ki jih predvideva plan. NAŠE LJUDSTVO TEKMUJE ZA VOLITVE V Dekanih hočejo biti med prvimi Tako nam pišejo Dekančani: »Začeli smo pri nas s pogozdovanjem opuščenih krajev nad vasjo. Ljudska oblast je že iz samega začetka poskrbela, da se bo to delo izvršilo, vendar pa smo se šele v zadnjem času lotili res odločno prostovoljnega dela za uresničenje našega načrta za pogozdovanje. V nedeljo 26. februarja t. 1. se zaradi dežja ni mogla vršiti pogo-zdovalna akcija, v kateri bi morale sodelovati tudi okoliške vasi. Da bi delo ne zaostalo, so se frontovci zbrali v ponedeljek in opravili določeno nalogo. Preko 200 ljudi je izkopalo 20.000 lukenj in zasadilo 15.000 borovih sadik. Pri tem delu so odpravili 700 prostovoljnih ur. Organi ljudske oblasti so že preskrbeli 30.000 sadik v svrho pogozdi tve neizkoriščenega zemljišča. Clanj fronte iz Dekanov se obvezujemo, da bomo dali vse svoje sile za izpolnitev nalog, predvidenih v predvolilnem tekmovanju.« V Baredih nočejo zaostajati Borba za dosego enoletnega plana našega okrožja in tekmovanje na čast volitev se je začela tudi pri nas. V soboto smo imeli množični sestanek. Tov. Knez Alojz nam je pojasnil pomen enoletnega plana in posebno poudaril pomen gradnje ceste, ki bo vezala naše zaselke z Izolo in omogočala gospodarski in kulturni dvig tega ljudstva. Sledila je živahna diskusija in dokaza'a precej samoiniciative, dobre volje in ’ samozavesti našega človeka, ki gradi boljšo bodočnost •— ustvarja socializem. Tov. Barbo Aldo, udarnik z avto-strade bratstva in edinstva, je še posebej poudaril naloge mladine. Sprejeli so predlog, da bodo tudi ob delavnikih prispevali s prostovoljnim delom. V ta namen so se naslednjega dne prijavili prostovoljci za izvedbo 123 delovnih dni. V tej zvezi bo tovariš Kranf Renato delal 10 dni. On bo zgled vsem onim, ki se izogibajo vsakršnega dela za skupno korist. Tudi naši najmlajši niso hoteli zaostati in na včerajšnjem sestanku pionirjev so se obvezali za tri in petdeset delavnih dni, ki jih bodo dvoršili v pouka prostih dneh. Med njimi se je- izkazal Tuljak Slobodan, ki je tudi odgovoren za pionirsko delovno četo in Božič Lucijana, odgovorna za zadružništvo. V ponedeljek se je prva skupina prostovoljcev pridružila delavcem podjetja. S kakšnim veseljem so prijeli za pikone in lepote! Pod močnimi udarci so se pikoni ugrezali in rušili. Ob pogledu na te ljudi se misli poglabljajo še globlje kot pikoni; preletele so vso vrsto stoletij trpljenja, tisočdvesto-letne dobe tujega jarma, ki je rodil številne »kmečke punte« po vseh delih naše 'domovine in obstale so mi na 25 letni dobi italijansko fašističnega narodnega in socialnega zatiranja istih ljudi, ki si s krampi in pikoni danes gradijo novo. srečnejšo, socialistično dobo, kakor bratje v svobodni Titovi Jugoslaviji. Ko prisluhneš, se zdi. da udarci pikonov in lopat ponavljajo: nikdar . . . več, nikdar . • . več, nikdar več . ./. več ... se ne vrnejo časi, ko so kulaki v Kopru izkoriščali kmete za svoj «podere». Da. gospodje, vi ste potegnili ob prihodu naših bratov in tuhtate vse mogoče klevete ter kujete načrte 'starega tipa. Frav ono mišičevje, ki ste ga izkoriščali, prežeto z du- hom 'svobode in prepojeno z željo pravice, je raztrgalo suženjske vezi in svobodno stopilo novim časom nasproti. Tako ponavlja vsepovsod pesem dela delovnih ljudi naše Istre. Židanik Tožica Iz Sv. Antona Podrav delegatov z II. sindikalne skupščine CK KP STO-ja Delegati II. redne sindikalne skupščine vam pošiljajo prisrčne pozdrave ter se iskreno zahvalju- celo vrsto prosvetnih društev, ki prirejajo skozi vse leto kulturne prireditve in proslave, v zimskeni, času pa večerne, anafabetske in izobraževalne tečaje. Naše plansko gospodarstvo nalaga vsem prosvetnim ustanovam in prav posebno prosvetnim delavcerti Pred dnevi je imela krajevna or- jejo za vso pomoč, ki jo je nudila Ljudskd oblCLSt ZCLgOtCLvljCL V3'ak dan večje naloge, da se bo kul-gnaizacija ASIZZ svoj masovni se- Partija pri reševanju načelnih pro- , . . , . . turna raven našega delovnega ljud- stanek. Udeležba je bila zelo do- blemov in pri reševanju vsako- QOSpOClCLTSril TICLpVGCLGK, ITI stva vsporedno dvigala z našo go- papolnoma strinjajo z doslednostjo delovnih ljudi Jugoslavije, ki z veliko požrtvovalnostjo in z globoko vero marksizma - leninizma rušijo vse ovire, pa naj prihajajo z vzhoda ati zapada ter smelo stopajo v bra. Naše žene so sprejele razne dnevnih težkoč, ki so se postavljale sklepe. Tako so izvolile de- pred sindikalno organizacijo, legatke za II. kongres ASIZZ STO- Po preučitvi pozitivnih in nega-ja ter sklenile, da bodo izvedle za tivnih rezultatov na vseh sektorjih II. kongres nabiralno akcijo ter pri- sindikalne aktivnosti vam s tega pravile darilo. Dalje so iz svoje zasedanja obljubljamo, da bomo mm SMO*; m Le malo še manjka in nova opekarna pri Bandelu bo zgrajena srede zbrale tovarišice, ki bodo od- nenehno delali, da bodo naši sin-šle v brigado žena. Izvolile so tu- dikati postali v najkrajšem času di tovarišico, ki pojde 8. marca v Ljubljano kot gost. Odločile so se tudi, da pojdejo na izlet v Gabro-vico, kjer si bodo ogledale delovanje obdelovalne zadruge. Končno so sklenile, da pojdejo v Dekane pomagat saditi bore. Takoj drugi dan po sestanku so se lotile dela ter izvršile dobro u-spelo nabiralno akcijo. Vsaka družina je prispevala, razen nekaterih, ki prezirajo ljudsko oblast. Tudi naši pionirji sodelujejo pri enoletnem načrtu. Po svojih močeh bodo sodelovali pri gradnji Zadružnega doma in pri drugih gradbenih objektih, ker hočejo, da se bo naš enoletni gospodarski načrt izvedel s takim uspehom, kot želi naša ljudska oblast in vse delovno ljudstvo našelga okrožja. V nedeljo 26. II. 1950. so imeli naši pionirji svoj sestanek, kjer so sprejeli tele sklepe: 1. Soiski obisk bo dosegel 90 odstotkov; 2. Napravili bodo 300 udarniških ur; - 3. Nabrali bodo 100 kg starega železa; 4. Ob vsaki proslavi bodo okrasili razrede. ne dopušča izkoriščanja dolovnih ljudi! socializem. Obenem izjavljajo, da bodo napeli vse sile, da bi čimprej, kot v času NOB, korakali skupno. Naj živi ZS Jugoslavije! Naj živi delovno ljudstvo Jugoslavije! V Izoli, 26. februarja 1950. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! V Kopru bomo imeli nov sadni in ribji trg V prihodnjih dneh bodo odprli v Kopru nova potrebna dela To pot bo na vrsti gradnja pokrite tržnice. Gradnjo bo prevzelo podjetje I. C. E. T, iz Semedele, Dokončna dela bodo zaključena že v naslednjih 4 mesecih. Novi trg. ki bo zraste! poleg stare ribarnice, bo preko 60 m dolg in 39 m širok. Ob straneh in v sredi stavbe bo postavljen lep vrt z vodometom. Tu bodo posajena tudi drevesca, ki bodo krasila novo najmočnejše orodje delovnega ljud- stavbo. Prastari stavbe bodo pri- merno razdeljeni v oddelke za prodajo rib. sadja in mesnih izdelkov. Gradnja tega trga je gotovo velike važnosti za mesto in podeželje, kajti današnja ribarnica nima niti dovolj prostorov, niti primernih higijenskih naprav. Sindikalne podružnice Kopra so že vložile več sto prostovoljnih ur pripravljalnega dela. V kratkem bo ustanovljena mestna brigada, v katero bodo vključeni koiprskl prostovoljci ,ki žele ne, pošiljajo vsem članom ZSJ bor- jim delom izboljšati pogoje življp-bene pozdrave in izjavljajo, da se nja v mestu. stva pri ustvarjanju novega človeka vrednega življenja. Naj živi Centralni komite KP STOJa s tov. Babičem na čelu! Smrt fašizmu! Svoboda narodu! . V Izoli, 26. februarja 1950. Centralnemu odboru Zveze Sindikatov FLRJ v Beogradu Delavci cone B, zbrani na II. rednem zasedanju sindikalne skupšči- Naše žene so se dobro pripravile za svoj kongres V sleherni naši vasici so se žene udeležile udarniškega dela in siceT Pa še razni drugi strokovnjaki in spodarsko dejavnostjo. V Kopru so nekatere sindikalne podružnice že pristopile k organizaciji raznih društvenih skupin, pevskih zborov in dramskih družin. Predvsem je potrebno da se združijo sindikalne podružnice v Koprii v skupno Sindikalno kulturno umetniško društvo (SKUD), ki bo vzgajalo člane v kvalitetni umetniški dejavnosti. Naše mesto bo imelo v svoj reprezentativni pevski zbor, svojo diletansko dramsko družino; razen tega pa se bo poživelo tudi delo ostalih društvenih odsekov. Dne 12. 3. 1950. bo imela Slovensko hrvatska prosvetna podzveza za koprski okraj svoj redni občni zbor, na katerem bo odbor Podzveze podal poročilo o dosedanjem delu. Občni zbor bo na podlagi dosedanjih izkušenj v delu postavil nove smernice za razvijanje ljudsko prosvetnega dela v bodoče. Po tej poti bomo dosegli še večje uspehe in množično vključili naše ljudstvo v kulturno udejstvovanje. Tako bodo postali naši ljudje zavestni graditelji in zaščitniki novega družbenega reda. Kakor odbija naše ljudstvo vse sovražnikove napade s konkretnim delom na gospodarskem in političnem udejstvovanju, tako mora odbijati tudi napade domačih in tujih protiljudskih elementov na kulturnem področju. VELIKONJA JOSIP Šmarci"delajo zase Med važnejšimi deli, ki jih predvideva gospodarski plan našega okraja za leto 1950 je tudi elektrifikacija mnogih vasi. Te vasi so bile popolnoma zapuščene, šele ljudska oblast jim daje s svo- možnost napredka. Dela pri elektrifikaciji podeželja so začeli že lani. Letos pa bodo končana, kar pa zahteva velikih naporov. Pri elektrifikaciji najtesneje sodelujejo vsi organi ljudske oblasti v okraju, inženirji in tehniki, ki napeljujejo nove vode, poleg teh pripravljale na II. kongres ter vneto tekmovale za veličastno praznovanje 8. marca, mednarodnega praznika vseh žena. V času 13. do 21. februarja t. 1. se je vršilo 19 masovnih sestankov po naših vaseh ;ter 9 sestankov krajevnih odborov ASIZZ. Reorganiziranih je bilo četvero krajevnih odborov. Novi odbori pa so bili izvoljeni v Škofijah, Padni, Pomjanu. Žene so volile svoje delegatke za kongres in jim naročile, naj iznesejo na kongresu njih težnje in predloge, povejo o njih uspehih in delu. Povsod iso de vršile zbirke in se pripravljajo darila, ki jih bodo žene darovale o priliki kongresa. Posebno se je izkazala krajevna organizacija ASIZZ v Izoli v okviru katere je 27 žena v 260 udarniških urah uredilo otroški vrtec, Jugoslov. Armada -Ljudska Armada V preteklih dneh so nam borci herojske Jugosovanske armade dal zgovoren dokaz njihove vdanost delovnemu ljudstvu. Oddelek štiri desetih borcev JA je delal v to varni vpeke «ex Nardone» v Izol ramo-ob rami z našimi delavci Teden dni so borci JA tekmovali z našimi delavci in tako znatno prispevali k dvigu produkcije ter k izpolnitvi plana tovarne same. Posebno so se borci odlikovali pri odkopu gline, kar zahteva velikih ki je bil odiprt ob prisotnosti 62 naporov. Opravljenih je bilo 2560 ur mater, predstavnikov JA in masov-prostovoljnega dela. Vsi nameščen- nih organizacij, kakor 'tudi delega-ci so izrazili priznanje za izdatno tov tovarne »Ampelea« in »Arrigo-pomoč, katero so prejeli prav od ni«. Žene iz Ankarana in Bertokov predstavnikov one Vojske, ki je so izvršile 60 prostovoljni! delov-osvobodila naše kraje in danes pod- nih ur v pogozdovanju, medtem ko pira našo ljudsko oblast ter tako je 9 žen iz Pirana napravilo 27 ur omogoča uspešno borbo našega prostovoljnega dela na noogmetnem ljudstva za izgradnjo socializma. igrišču. Tudi žene iz Kort so se pri gradnji Zadružnega doma. Iz poročil ie razvidno, da so naše žene dorasle novemu času. Pred občnim zborom SHPZ Pri ljudsko prosvetnem dela smo dosegli v našem okraju od osvoboditve do danes nedvomno prav lepe uspehe. Ustanovili smo delovnih urah. prostovoljni delavci. Kljub slabemu vremenu v zadnjih mesecih so prostovoljci iz vasi Šmarje krepko delali. Tako bo pokazali svoj smisel in razumevanje teženj ljudske oblasti. Do sedaj so skopali že nad 60 jam za električne drogove, 35 drogov pa so že postavili. Najboljši prostovoljci iz Šmarij so to opravili v 2300 prostovoljnih Zidovi za novo vinsko klet pri Skocijanu se dvigajo že visoko. Ze v jeseni bo koristila našim kmetom. Klet bo najmoderneje urejena in bo sprejela okrog 200 vagonov vina Vo&hcu/, Te dni je obiskalo koperski okraj znana partizanska pesnica tovarišica Vida Brestova. Posebno so se ji prikupili pionirji, ki jih pozdravlja s svojo pesnico: DEDKOVA PRAVLJICA Vnuki — kodrolasi k peči so se zbrali, da bi z dedom starim malce pokramljali. sPravljico povej nam!« deca neugnana deda je prosila v topli izbi zbrana. Brke ded zaviha, brado si pogladi: »Pa povem vam bajko, če tako bi radi!« »Prav zares na svetu je dežela taka, kjer vam v enem letu na ukaz junaka zrase mesto belo in tovarna zrase, kjer je danes travnik, jutri ne spozna se. Le besedo reče — tisoče mladine s pesmijo na gradnjo prog in cest odrine. Le z roko zamahne — hrasti podero se, le s pogledom šine —• polja razor ostro se! Prav zares na svetu je dežela taka, ki jo roka vodi silnega junaka. In cvete dežela, kot še ni cvetela — in mladina poje, kot nikdar ni pela!« »Pa je daleč, dedek?« »Ej, vi, moji mali!« dedek nasrheji se — »Bi jo poiskali? Tu je!« dedek modri se nasmeje zvito: »Našo domovino vodi dragi Tito« PRED 8. MARCEM Kako so % žene borile za svojo enakopravnost Spet je tik pred vrati vsakoletni veliki praznik vseh demokratičnih žena sveta — 8. marec. Zaradi tega sem prepričana, da bo bralkam tega našega novega listaj ki izhaja prvič prav v dneh največjih priprav za dostojno praznovanje tega dne, ustreženo s tem, da podamo na 'tem mesto kratek oris vzrokov in zgodovine ženskega gibanja. Ako pogledamo daleč, daleč nazaj v zgodovino, bomo tam srečali v skupini človeških bitij, ki so si v pravicah in dolžnosti drug drugemu enaki, ženo-mater. V tistih časih je žena-mati, zaradi svojega materinstva uživala največje spoštovanje. V sredi rodu je bila mati najbolj spoštovana oseba, kateri so se podrejali vsi, sledili njenim nasvetom in ubogali njene ukaze. To Z delitvijo družbe v razrede žena polagoma izgubi ono mesto, ki ga je zavzemala v proizvodnji, kajti večja dela morajo opravljati sužnji. Na ta način je žena tudi izgubila vsako gospodarsko neodvisnost in je tako v popolni oblasti moža, na katerega je navezana. Njena aktivnost je omejena med štiri .stene svojega doma v krogu svoje družine. Postala je takorekoč sužnja možu. oropana -najosnovnejših pravic. Saj je -bila smatrana kot bitje brez miselnosti in ji je bila zaprta vsaka pot do znanosti in do udejstvovanja v javnem življenju. Kljub težkemu položaju in napačni sodbi žena o vrednosti samih sebe, so se našle žene, ki so začutile težo krivic. Pričele so prvi boj za pridobitev svoboščin in sicer: pravico do volitev, podporo socialnega skrhstva nosečim delavkam, odstranitev nočnega dela, pravico do študija in izobrazbe in v zvezi s tem pravico do visokih službenih mest. A ta njihova borba i* bila brez uspeha, dokler niso prišle do spoznanja, da je kapitalist njihov pravi -sovražnik, tisti kapitalist, ki ni ’s težkim delom in smešnimi plačami zasužnjeval samo njih, ampak tudi njihove može, bodisi delavce ali kmete. Frišie so do spoznanja, da je za žene možna pravica le pod demokratičnimi pogoji, z demokratičnim režimom, doseženim s strmoglavljenjem izkoriščevalcev človeštva. Do leta 1910. je žensko gibanje doseglo že tak razmah, da se je v Kopenhagnu na Danskem vršil prvi kongres Mednarodne Zenske Zveze. In prav na tem prvem kongresu demokratičnih žena sveta je bil dan predlog, da se 8. marec praznuje kot mednarodni praznik demokratičnih žena. Predlog je bil sprejet in od tega leta dalje se je ta praznik proslavljal vsako leto v vedno večjem številu dežel. Iz Danske se je razširil v Nemčijo, Avstrijo in Švico in to leta 1911. Za terni so ga v Rusiji prvič praznovali leta 1915. In prav v tej deželi in siicer v Petrogradu so se leta 1917. žene prvič -tesno povezale V borbi delavcev in kmetov, ko so po ulicah demonstrirale z vzklikanjem: »Mir; kruh in svobodo!« Združile so se z ljudstvom za osvoboditev izpod carističnega jarma. Zmaga oktobrske revolucije je prva osvobodila ženo iz njenega suženjskega položaja, s popolnim priznanjem njenih pravic in jo postavile na višino enakopravnosti z možem. Za pravice, ki so jih žene v SZ, z zmago oktobrske revolucije že dosegle, so se morale žene v ostalih deželah še naprej boriti. Borba je bila težka, ker je kapitalist, s pomočjo svojega zaveznika —• kapitalistične vlade — trdo vklepal v okove suženjstva ves delav-ski razred. To vse dotlej, ko je v Evropi izbruhnila druga svetovna vojna. Na eni strani napadalci, imperialisti, ki s pomočjo mogočnega orožja iščejo življenjski prostor za se.. Na drugi strani zvesti sinovi napadenih narodov, ki z golo pestjo branijo svojo zemljo, svoje ljudstvo, svoje človečanske pravice v svetu. In med temi zadnjimi, najprej v Španski revoluciji, nato v Sovjetski Zvezi in Jugoslaviji, dalje v Grčiji in Kitajski vidim,o med borci tudi žene. Tovarišica v borbi proti skupnemu sovražniku deli z borcem-možem vse neugodnosti: naporne poti, lakoto, mraz, nevarnosti: naporne poti, lakoto, mraz, nevarnost, podi iz 'svoje dežele tujega zavojevalca, istočasno uničuje domačega sovražnika, kapitalista, pomaga vzpostavljati ljudsko oblast, v kateri bo na oblasti prej zaničevani proletariat in s tem ona sama, Dejstva jasno kažejo, da so bile za žene v Jugoslaviji, z vzpostavitvijo ljudske oblasti, odpravljene vse tiste krivice, ki jih je doživljala stoletja in stoletja. Danes je za ženo v Jugoslaviji delo pravica in dolžnost. Na poljih in v tovarnah, v pisarnah in šolah, povsod, kjer se dela in gradi so zaželjene njene pridne roke in njene sposobnosti. Zaželjene so in pravilno ocenjene. Zaradi tega pa so ženi-gospodinji in še posebno ženi-nia-teri zagotovljene vse tiste ugodnosti, ki 90 ji potrebne, da se lahko brez skrbi za družino vključuje v delo. Po vseh krajih, kjer se to pokaže količkaj potrebno, se odpirajo dečji domovi, novi in novi domovi igre in dela. otroške jasli, katerim v čaisu dela lahko brezskrbno zaupa svoje otroke, z gotovostjo, da bo tam imel vso nego. ki jo potrebuje telesno in duševno razvijajoče se bitje. Poleg tega ji ljudske kuhinje, pralnice in šivalnice odvzamejo velik del skrbi za gospodinjstvo, tako da prosti čas lahko posveti vzgoji svojih otrcsk, svoji izobrazbi, razvedrilu in počitku. A ni nujno potrebno, da gremo v Jugoslavijo, ako hočemo videti kaj vse prave demokratične svoboščine prinašajo ženi. Saj imamo enak primer v sami coni »B« Svobodnega Tržaškega ozemlja, to je v Istrskem okrožju. Tudi tu si ljudstvo samo vlada in med vodilnimi organi je lep odstotek žena, kar je jasen dokaz o zadobljein volilni pravici. Pravilno je ocenjen trud in požrtvovalnost žene, ki dopri-naša k dvigu in izboljšanju življenjskih pogojev Istrskega ljudstva. Odpravljeno je vsako izkoriščanje in daje se ženi delavki vsak dan več možnosti, da se razbremeni gospodinjskih dolžnosti in se ji s tem po delu omogoči potrebni počitek. In žena-delavka na našem ozemlju je razumela to skrb Ljudske -oblasti za njo in to dokazuje s tem, da se njeni proizvodi iz dneva v dan večajo in izboljšujejo in da sodeluje povsod, kjer Ljudska oblast potrebuje njene pomoči. A medtem ko uživamo, uspehe težko priborjene zmage, ne smemo pozabiti, da ie na svetu še veliko dežel, v katerih izkoriščevalci niso še uničeni. Ne smemo tudi pozabiti, da na svetu še vedno obstojajo države, ki bi hotele zanetiti novo' vojno. Zaradi tega naj naša borba ne preneha, dokler ne bo sleherna žena na svetu -rešena suženjskega jarma in dokler ne bo v vseh deželah zagotovljen mir. Do tega časa, ko se je lansko leto konec novembra preselil v Maribor vselil se je prav v sosednjo hišo sva govorila štiri ali petkrat. Pred voj-ro sem ga spoznal le iz knjig, videl ga pa nisem. Toda bilo je dovolj, da sva se sprijateljila. V tem, kako je govoril z ljudmi, kako te je pogledal, je bilo nekaj tako močnega, da si ga moral na prvi pogled vzljubiti in govoriti z njim odkrito, toda prostodušno, kakor je govoril on s teboj. Ker sva bila soseda, je minil malokateri dan, da se proti večeru ne bi bil oglasil pri njem in da ne bi do pretekle, za nas vse tako nesrečne sobote posedel pri njem uro in tudi dlje. Se zadnji večer sem ga obiskal in mu v slovo stisnil roko, komaj tri ure preje, preden je zastalo njegovo zlato srce. Ze ob prvem obisku sva se pogovarjala kot stara znanca in kot dobra prijatelja. To kar sem doži ve! v tem kratkem času tesnejšega poznanstva s Prežihom, mi bo — kot doživetja ob njegovih knjigah — v trajen spomin. Globoko sem bil presunjen, ko sem 28. novembra' prvič stopil v njegovo sobo. Postava je bila sicer njegova, orjaška, široka, plečata, toda njegove široke roke so bile shujšane, obraz je bil upadel in Zadnji obisk pri Prežihovem Vorancu brezbarven, grenke ustnice brez sem mu omenil, da je izšel v leto-prave barve, lasje pa popolnoma pišu Matice srbske prvi del Slodnja-bf-li. Sprva so bile tudi njegove kove razprave o njem, je začel ži-vedno tako žive oči — brez živi je- vo pripovedovati o svojih literar-nja, šele v razgovoru so oživele, nih začetkih. Pa tudi v obraz je dahnilo nekaj Sedel je na postelji, h kateri je Prežihov Vorane — velik slovenski realistični pisatelj je umrl pred kratkim v Mariboru. Slovensko ljudstvo se je lepo poslovilo tod s/vbjega umetnika. V Mariboru, v . Ljubljani — v Gustanju in Kotlah, kjer so ga položili k zadnjemu počitku so bile velike žatlne slovesnosti. Prežihov Varane je dal Slovencem vel.ika; dela, kot so: »Samorastniki«, »Jamnica«, »Požganica«, potopise »Od Kotel do Belih vod« in »Borba na tujih tleh« ter »Solzice« za mladino. življenja. Opazil sem, da mu govorjenje dela težave. Skušal sem govoriti tako, da bi mu ne bilo treba stavi jat; vprašanj, še manj odgovarjati. Pripovedoval sem mu kulturne in politične novice iz naših krajev in izza naših meja, kajti tedaj je bil tako slab, da ni mogel brati časopisov in tudi ne poslušati radia, do česar — kar sem zvedel pozneje — tudi preje, ko je bil še zdrav, ni imel veselja. Ko imel pristavljeno mizico, položil je roko nanjo sunkovito, kakor je znal samo on. Pozabil -sem, da i-mam bolnika pred seboj, pozabil sem, da mi je bolnikova sestra naročila, naj ostanem največ četrt ure. Skoro celo uro sem ostal pri njem. Ob slovesu me je zadrževal. Od tega dne se je počasi popravljal, lica -so mu postala polnejša in dobival je kar zdravo barvo, oči so se ob posebno vedrih razgovo- rih bleščale. Mariborski zrak, posebno zdrava in domača nega, predvsem pa njegova nezlomljiva volja, da bo živel in tudi ozdravel, vse to je odločilno prispevalo k temu, da se je njegovo stanje vsaj za nas laike popravljalo, in da smo s čedalje večjim zaupanjem gledali na njegovo ozdravljenje. Cez dobre tri tedne bivanja v našem mestu je začel prebirati časopise, potem cele knjige, vsedel se je k stroju in napisal kratko pismo, v mislih delal načrte za literarno delo, ki ga bo začel, čim bo ozdravil. Razume se, da so na ta način moji obiski, a tudi obiski ostalih njegovih znancev, postajali daljši in živahnejši in da je v teh razgovorih govoril največ on sam. Najraje je govoril o svojem političnem delu pred svetovno vojno doma in v inozemstvu. Govoril je podrobno o tem, kar je iz njegove knjige «Borba na tujih tleh» mogoče prebrati le med vrsticami. S čudovitim spominom je pripovedoval podrobnosti o svojem delu v Franciji, v Sovjetskj zvezi, na Nor- veškem in drugod. Plastično je orisal človeka, s katerim je prišel v stik. Pripovedoval je, kakor da bi bral iz svojih nenapisanih romanov. Ko sem ga včasih prekinil, češ da bo moral vse opisati, se je široko nasmehnil in dejal: «To bom še napisal». Podrobno se je zanimal, kako je v vaseh mariborske okolice, in če-sto je dejal: «lepo je dejal zunaj med ljudmi!» Ko sem mu sporočil, da je na kandidatni listi za Svet narodov, ga je ta vest tako ganila, da nekaj trenutkov ni mogel spregovoriti. Potem pa je rekel: «Izbrali bi si raje koga drugega, saj jaz ne morem med ljudi. Saj jaz ne morem delati!» Informbirojevsko gonjo je zavračal kot veliko nesrečo za svetovni proletariat. Kak mesec dni pred II. kongresom ljudske prosvete je dejal: «Ce bom mogel, bom šel na kongres, da ga odprem in kot star komunist povem tistim tam svojo pošteno besedo». Na kongres ni mogel. Poslal pa je pozdravo pismo. Pozneje, ko je že lahko bral časopise, in prebral jih je od prvega do poslednjega članka, se je veselil Stran 5 Z modernimi agrotehničnimi ukrepi bomo dvignili hektarski donos obale do Novega Grada je pa ostreje kopališče v Portorožu; obnovili go zarezan in daje sliko elementarne se hoteli «Helios», «Central», romantičnosti. Tu so prekrasne tu- «Adrija», «Portorose». Za letošnjo i istične točke kot Savudrija, Umag, sezono so v obnovi še drugi objefc- Sv. Bernardin, Dajla, Novi grad. ti v Portorožu. Toda naša obala je izredno za- Na novo se je du hotel y nrnnva m bogata na kulturno zgo- PiranU| v Bujah, v ggradnji je ho_ Pred nami stojijo številke let- a) skrbeti morajo za stalno i!ii pomanjkanju hlevskega gnoja lahko odpomoremo z zelenim gnojenjem. Na razpolago imamo večje narodnosti, trije jeziki, tri kulture vsaka s svojo zgodovinsko tradicijo. Tako nudi naš teritorij bogate možnosti za naj raznovrstne jši umetnostno zgodovinska študij in raziskovanja. Prav zaradi navedenih okolnosti je naša istrska obala izrazito turistična. — Zato so se tu tudi razvila močna turistična središča. Toda naši turistični centri so med vojno bili močno prizadeti. Objekti so večinoma služili vo- Na novo s'o se usposobili objekti v Fiessu za domove oddiha. To je nov center letovanja, ki ga preje ni bilo. Male hišice raztresene po vsej dolini Fiessa so se povezale r skupni organizaciji in usposobile tako, da preživi tu svoj letni oddih več stotin naših delovnih ljudi. Za letošnjo sezono se organizirajo domovi oddiha tudi v Savudriji. S tem smo tudi nakazali osnovno značilnost našega novega turizma, jaškim potrebam. Po končani vojni ki s'e izraža na eni strani v spre- ie našla ljudska oblast na tem teritoriju težek položaj na turističnem področju. Takoj je pristopila k obnovi porušenih in poškodovanih objektov in naprav. Delo se je zabelo načrtno in sistematično spro-vajati. Najpreje se je na novo zgra- membi socialnega značaja turistov-letoviščarjev, na drugi strani pa v spremembi organizacijskih oblik jn splošno turistične politike, ki mora biti prilagojena novim potrebam, socialističnega turizma. Na ta način bomo omogočili, da odlaganje materiala, ki se izkoplje skupnosti. Glede znižanja setvene pri čiščenju in drugem vzdrževal površine žitaric je prav malo ukre- hera delu. njenega. Ta nedastatek pa se da po- V odredbi šo ob enem predvi praviti z dodelitvijo večjih kom- dene kazni proti prekršiteljen» količine raznih semen krmilnih pleksov vrtne zemlje povrtninam predpisov odredbe, ki izven one- rastlin (lupina, graška, detelje itd.), namesto koruzi. ste in nerodovitne zaradi stagna- Ozemlje obalnega pasu posebno cije morske vode. Tudi tukaj je dolin rek Mirne, Dragonje in iz- zemlja nasičena z morsko soljo. V boljševalnih del Ankarana niti od zemlji je nastala prevelika koneen-•da-leč ne dajo hektarske donosno- tracija in rastline trpijo enako kot sti, ki bi ga. moralo dati, če bi če ne bi imele sploh na razpolago pred sevijo bila zemlja pravilno vode. Lansko leto se je tudi tukaj ■pripravljena — meliorlrana in če začelo z obsežnejšo melioracijo ali bi podvzeli vse agrotehnične ukre- dolžnost je vsakega posameznika, pe modernega poljedelstva. lijenih obveznosti navaja tudi pre- Z melioracijo zemljišč močvirne' povedi. Na območju KLO Ankaran pa imamo obsežne predele zemlje pu- dilo popolnoma porušeno kopališče uživajo vse naravne in kulturne Sv. Nikolaj, kjer se izza Zelenja zanimivosti naše Istre naši delovni bele prijazne kabine in weekend ljudje; da si tu naberejo novih mo-hišice z obširno restavracijo v či v borbi za nadaljne ustvarjanje ozadju. boljših pogojev za lepše življenje Dalje se je na novo zgradilo v borbi za izgradnjo socializma. in kisle narave (.soline in zemljišča, katerim primanjkuje apna) bomo, ne da bi višali setevno površino, prišli do hektarskih donosov, s katerimi bomo plan dosegli in presegli. Omeniti moramo, da tukaj ne mislimo na melioracije širokega ■obsega, ki zahtevajo tehnično vodstvo in velike denarne investicije kot je n. pr. melioracija reke Mirne (namakanje) in regulacija reke Dragonje (kanalizacija širokega obsega) mislimo le na izboljševalna dela, ki jih mora in jih lahko izvrši vsak posameznik ali zadruga z majhnimi denarnimi sredstvi brez velikega truda, le če ima malo dobre volje in delavnega poleta, ki je potreben za izvedbo plana. Preidimo k predmetu in- oglejmo si n. pr. rast in razvoj rastlin v dolini reke Mirne, Dragonje in : bonifike Ankarana. Vsakemu nestrokovnjaku bo padlo takoj v oči hiranje in Slab, rahitičen razvoj Poskusiti moramo, naravno po izvršeni lelioraoiji, s setvijo teh rastlin in jih nato podorati. Samo cb sebi je umevno, da ena poedina oseba ne more delati čudežev v tem ■smislu. Stvar je treba zajeti masovno. Prednjačiti morajo v delu obdelovalne zadruge. Potrebno strokovno pomoč bodo kmetje in zadruge dobile od strokovnjakov naših kmetijskih odsekov in oddelka. Dr. Fran Juriševič POSTAVLJENI SO TEMELJI ZA RAZVOJ LJUDSKE TEHNIKE Do sedaj se pri nas ni govorilo zala v slikah. Vedno smo v stiski o ljudski tehniki, vendar so že po- za razne fotografije. Pa še globlje stavljene osnove zanjo. Čeprav so poglejmo! Nimamo fotografov. Ce te neznatne, a vendar so. Lep zgled pomislimo, kako dragoceni doku-nam daje Pomorski tehnikum v menti so danes vse fotografije iz Piranu. Ta je v okviru Mladinske naše NOB. Koliko dragocenih mo-organizacije že takoj v svojem za- mentov v naši obnovi, graditvi, gre čeku ustanovil na prostovoljni bazi mimo nas, ki jih nimamo posnetih krožke tako, da sedaj razpolaga že na filmskem itraku. z letalskim, pomorsko - brodarskim Samoiniciativno so se pojavili in strojnim krožkom. Videli smo pa ljudje, ki so začeli razmišljati o tudi lepe uspehe teh mladih teh- vsem tem. Osnovali ¡so iniciativni ničarjev. Kdo ni videl lepih mode- odbor foto . kinoamaterskega dru-lav, ki so jih mladinci nosili o pri- štva. Oškrbeli so si svoje prostore liki proslave 1. maja 1949. leta. Z in ves potrebni laboratorijski mate-istimi modeli so se udeležili tudi rial. Z majhno modernizacijo loka-tedna Ljudske tehnike v Ljubljani *a 'h laboratorija bo začelo društvo in posebno pozornost je vzbudil aktivno delovati. Severni del od Portoroža proti jadrnice «1. mai» in pa le- Ko bom govoril dalje o Ljudski Trstu je obala mehko valovita in model «KP 4». Načrte za tehniki, njenih oblikash in sestavu, ima mestoma bogato plažo drobnega pryfega ^ drugega so napravili mla. hočem podčrtati izrek tovariša Ti- dinci sami, jih izdelali, delali po- ta, ki pravi: »Zgraditi socializem izkuse z njimi ter jih sedaj izbo!j1 pomeni ustvariti tehniko in si jo suje jo. Tihi, skromni delajo, ustvar- osvojiti.« Kdo si gradi boljšo bo-jajo in s ¡svojimi izkušnjami kori- dočnost? Roke ljudskih množic, k: stijo skupnosti. V preteklem me- g^edo naprej v obnovi in ki so li-secu so pa ustanovili klub Ljudske kvidirale polkoionialni sistem go- fcAZVOl TUklZMA Govoriti o turizmu na našem po- tu vso zimo vrtnice in ostalo cvetje, dročju ni težko. Vsak korak, ki ga človek napravi po naši sončni istrski obali nam odkriva nove turistične lepote in zanimivosti. Ves naš ,peska, ki polagoma pada v morje, teritorij je ena sama turistična cona, Zato so tu zrasla velika kopališča slikovita in bogata naravnih in kul- Sv. Nikolaj in Portorož. Sv. Nikolaj turno-zgodovinskih značilnosti. Po- predstavlja prav za prav pravo sebnost naše obale je, da je vsa tik plažo za bližnji Trst, ki nima sicer Jal° in do morja bujno zelena, prepletena idealnejšega kopališča v svoji bliži-z srebrnimi oljčnimi nasadi in vino- ni. Zato pa je tudi Sv. Nikolaj sadik, ki rastejo po njivah, kjer gra(u me(j katerimi se zlate žitna izredno obiskan in je dosegel dnevni tehnike, so odvodni kanali (kanali sekundarne narave) neočiščeni in zamu-ljeni V dolinah rek Mirne in Dragonje v teh slučajih voda zastaja. Korenine pridejo v dotiko z vodo, ki ne odteka. V prvem stadiju razvoja se bujno razvijejo, pozneje pa, ko pridejo- do nepropustne vlažne ■ plasti zemlje, njihova rast zaostane. Začnejo hirati in končno ove-nejo, kakor da bi jih suša uničila. Lansko leto smo imeli priliko videti v dolini Mirne razvoj paradižnika in zelenjave na njivi, kjer je bilo zemljišče bolj dvignjeno in po usedlinah iste njive. Po usedlinah, kjer so korenine zajele nižje plasti zemlje, so sadike ovenele, dočim so one na izbočinah bolje uspevale. Enako bujni razvoj rastlin smo opazili pri očiščenih kanalih. Iz . vsega tega sledi, da v več slučajih , v sušni hletih trpe rastline bolj na obilici kot na pomanjkanju vlage. Ljudska oblast je spoznala veliko važnost izboljsevááüih del, vedno v zvezi z dvigom produkcije in je v ta namen izdala znano »Odredbo o vzdrževanju in ohranjevanju melioracijskih naprav«. V tej odredbi so navedene obveznosti posestnikov a'i zakupnikov zemljišč, ki se nahajajo v melioracijskem območju in sicer: ki je prvi v našem spodanstva našega teritorija, krenile na pot načrtnega gospodarstva za uresničenje boljše bodočnosti. polja, ki mestoma segajo prav do obisk do pet in več tisoč kopalcev, okrožju. obale. Razkošna je tudi južnega cve- Sam Portorož je svetovno zname- Pa tudi na polju fotografije so tja, ki se zdi, da se je skoncentriralo nit po svoji blagi klimi in termal- se pokazale potrebe, da bi se naši znos )e> da podpremo ini- prav okoli Portoroža, vsled česar je nem kopališču vsled čes'ar je tudi udarniki, racionalizatorji, novator- 0^:^V°k^>t>dairiezni^av’ P^dvsem pa tudi kraj vdobii svoje ime, saj cveto zaslovel daleč naokoli. Južni del ji, naša gradnja in obnova prika- ' 1 e al° v okviru Ljudsk i Vsak korak, ki ga človek napravi po naši sončni obali nam odkriva nove lepote tehnike. Tako sd bomo ustvarili močno organizacijo, ki bo koordinirala iniciative naših novatorjev, racionalizatorjev, inženirjev, izumiteljev in znanstvenikov. Za nas je tehnika zelo važna. Tehnični razvoj vsake države merimo po tem, kako ljudstvo obvlada tehniko. Človek, ki obvlada tehniko in zna operirati s tehničnimi sredstvi, lahko veliko več koristi skupnosti, kot oni, ki ve samo delno nekaj o njej. Noben1 specialist ne more biti dober, če svojega stroja ne vzljubi. Stroj je treba vzljubiti, treba ga je poznati, varovati, pravi tovariš Tito. LT razvija zanimanje, spoznava svoje člane in tudi vse delovno ljudstvo s tehniko in njenimi pridobitvami. Ljudsko tehniko sestavljajo zveze: letalska, pomorsko brodarska, radioamaterska in fotoama-terska. Osnovne organizacije LT so društva in klubi LT. Z uspehi svojega dela pomaga LT dvigati nivo tehnične kulture našim ljudskim množicam iri prispeva s tem svoj Na prostovoljnem delu za izpolnitev gospodarskega plana Dejavnost za uresničevanje letnega gospodarskega plana je v velikem razmahu. V nedeljo 19. februarja je biila množična delovna akcija dijakov pri pogozdovanju v Valmarinu. Dijaki so delali prostovoljno od pol devete ure zjutraj do treh. Sodelovali so mladinci raznih šol v Kopru, dijaki italijanskega in slovenskega mladinskega doma, dijaki kmetijske šole iz Skocijana iin Enoletne gospodarske šole iz Kopra. Ob 10. uri so prišli na delo tudi gojenci Pomorskega Tehnikuma iz Pirana. V zapuščenih krajih nad Valma-rinom je bilo skopanih več tisoč jam, v katere bodo zasadili mlade borovce. Skupno je sodelovalo nad 200 mladincev, k;i so opravili 1000 delavnih ur. Pri delu so se najbolj izkazali: Krmac Silvo iz kmetijske šole, partizanski borec Hrami Renato iz Kopra in še drugi mladinci. Tudi v Tinjanu je delalo okrog 60 članov množičnih organizacij. V. 240 delovnih urah so izkopali 5000 jam. Tako napreduje delo zelo hitro tudi v drugih predelih. V Kopru je delalo 50 tovarišev pri kanalizaciji trga Brolo. Opravili so 292 prostovoljnih ur. 40 tovarišev je delalo tudi v Kortah, Pri graditvi zadružnega doma so opravili 140 delovnih ur. Prav tako je delalo pri. gradnji zadružnega doma v Šmarjah 50 prostovoljcev. — O Ti Nastalo je novo fizkulturno drustro V soboto 25. II. t. 1.je bil v mali dvorani gledališča Ristori ustanovni občni zbor sindikalnega fizkul-tumega društva »Froleter«. Ze iz same organizacijske strukture, posebno pa iz dosedaj že opravljenega dela je videti, da ima novoustanovljeno društvo vse pogoje za uspešno delovanje in razvijanje fizkulture. Iz poročila tovariša Plaina ter iz statuta društva, je razvidno, zakaj in s kakšnim namenom se je društvo ustanovilo. Jasno je, da glede na širok razvoj in napredek na vseh področjih našega družbenega življenja, ni bilo več dopustno nezdravo ozračje, ki še vlada v mnogih športnih društviji, katerih vodstvo še vedno in neupravičeno sma- trajo fizkulturo kot last priveligi-ranih »talentov« in ozkih krogov takozvanih »strokovnjakov«. Zato je bila občutna potreba po takem društvu, ki bi ustrezalo potrebam in zahtevam novega • časa. Polnoštevilno članstvo, navzoče na ustanovnem občnem zboru, je sprejelo z navdušenjem sklepe, ki bodo dali življenje novemu društvu, v katerem bo vladalo načelo: »Fizkulturo širokim ljudskim množicam!« Diskusija o poročilu pripravljalnega odbora ter o predlogu statuta je vzbudila veliko zanimanj e vseh članov društva in pokazala, da je pot tega društva pravilna in bo nedvomno omogočila poln razmah fizkulture pri nas. ZGORAJ: TAKSNE VELIKE TOVARNE GRADIJO V JUGOSLAVIJI. NA SLIKI VIDITE »LITOSTROJ« V LJUBLJANI. V TEJ TOVARNNI IZ-DEUJEJO VELIKE VODNE TURBINE IN NAJRAZLIČNEJŠE STROJE V SREDNIJ: NA PROSTOVOLJNEM DELU V KOPRU SPODAJ: V VSEM ISTRSKEM OKROŽJU SE JE RAZGIBALO NA ČAST VOLITEV V OKRAJNE LJUDSKE ODBORE ŽIVAHNO TEKMOVANJE PRI PROSTOVOLNJEM DELU Možnosti razvoja Ljudske tehnike (Nadaljevanje s III. strani) delež k izgradnji boljše bodočnosti. LT ima spričo politične in vzgojna mloge tudi zelo važno vlogo pri nadaljnji rasti naše ljudske oblasti Obvladati tehniko, bo morala biti osnovna parola v tovarnah in delavnicah, v šolah, gradbiščih itd. S tem vprašanjem se bo morala boriti LT. Nadalje bo njena dolžnost, da bo svojemu članstvu nudila vso tehnično izobrazbo. Tako bo tudi |LT dajala svoi osnovni prispevek nalogam tehničnega plana, likvidaciji zaostalosti tehničnega znanja in izgradnji našega novega človeka, ki bo zavestno ustvarjal tehniko. Veliko vlogo bodo morala odigrata društva LT na vasi in pa klubi tehnike po tovarnah. Naše tovarne, zadruge in tudi ostale ustanove bodo z zahtevo ustvarjanja plana pospeševale tudi razvoj tehnike. Vse to terja iz dneva v dan vse večje število strokovnega kadra. Prav tako stopa pred nas vprašanje povezanosti naših inženirjev, tehnikov, ki si bodo morali ustanoviti svoje društvo in kot tako biti velika opora sami LT. Potrebno bo, da bo žarišče LT v vsaki naši tvorniei, ustanovi, šoli, v vsakem kulturnem krožku, organizaciji, skratka povsod, kjerkoli bo utripalo zanimanje za tehniko, erkoli delajo delavci, kjerkoli iz-enjujejo delavci svoje izkušnje, erkoli se vsakodnevno srečujejo :enci in študentje, kjerkoli se se-ajajo razionalizatorji, udarniki, Jarniki, novatorji, tehniki, inže-rji, povsod tam, kjer je mladina delovno ljudstvo. Razvijati inte-s za sodobno tehniko pri naših jdeh, ne glede na njih osnovno .anje in vzgojo, je naloga LT. Te osiiov.ne misli na; uatu hodo »potek k našemu vsakdanjemu d,u in vsakdanji praksi. Zavestno poinjevanje teh nalog je naša veča dolžnost. S takim delom bomo hko veliko koristili pri izgradnji ših načrtov in tako dali tudi svoj dež k ustvarjanju sil miru, na-edka in demokracije v svetu. Humar Jernej Zadnji obisk pri Prežihovem Vorancu (Nadaljevanje s 4. strani) vsakega našega uspeha. Za vsako tovarno, ki smo jo odprli, je vedel, vsaka nova kmetijska obdelovalna zadruga ga je zanimala in težko je čakal pomladi, ko se bo — kakor je upal — odpeljal z avtom v bližnjo in daljno' mariborso okolico in obiskoval podjetja in zadruge. Pogosto sem mu moral opisovati kraje ki jih ni dobro poznal, predvsem Haloze in Slovenske gorice; živo si je želel, da bi jih vidiel čimpreje na svoje oči. O literaturi sva se pogovarjala manj. Zelo je cenil Balzaca. Prva knjiga, po kateri je vprašal, je bila Balzac in sem mu dal Bolzacove «Kmete» v hrvatskem prevodu. A-lekseja Tolstoja ni cenil. Za sovjetske književnike, ki so po osvoboditvi prihajali k nam, je dejal, da spadajo v tretji, četrti razred. Prebral je celotnega Solohova že v originalu. Zadnja knjiga, ki jo je prebral, to je bilo nekaj dni pred smrtjo, so bili Koprivčevi «Sestanki». Prebral jh je v eni sami noči, ko ni mogel — kakor često — vso noč zatisniti očesa. Drugega dne je govoril o knjigi, da mora avtorju h knjigi čestitati. O svojem literarnem delu, ■— razen o prvih začetkih — ni rad govoril. Povedal je, da nosi vsako stvar dolgo v sebi, potem je naglo vrže na papir. Napisanega ni popravljal več. Prebral je le, do popravi tipskarske napake. Za svoja dela, tudi ne za romane, si ni delal ne beležk, ne načrtov; novela in tudi roman sta «kmalu izbruhnila iz njega» neposredno kot lava iz vulkana. Zadnje dni je češče govoril o knjigi, ki jo bo še tega leta napisal za mladino. Uspeh «Solzic» ga je močno poživel; ne samo obe nagradi države in Prešernova, marveč tudi številna priznanja, ki jih je dobival pismeno in ustno. Tudi svoj roman iz leta 1948, katerega odlomek «Sirivna bralnica», je objavil v lanskem letniku «Novega sveta», je včasih omenil. Dejal je, da ima vsega v glavi do poslednje podrobnosti. Samo da sede in napiše, v treh ali štirih mesecih ga bo imel na papirju, če bi bil zdrav. Nekoč, ko je omenil svoje delo, je sredi pogovora utihnil in sklonil glavo, da ne bi videl solz v njegovih očeh. Nekoč pa je rekel; «Skoda, da ga ne morem napisati, naj bi ga ljudstvo bralo!» Rad bi nekaj povedal o njegovi bolezni, o njegovi glavni bolezni «angini peetoris» in o «dodatkih», kakor se je izražal sam, ki so bili kaj neprijetni in so včasi pokvarili za nekaj dni njegovo razpoloženje. Bil je čudovito potrpežljiv bolnik. Do svojega zdravnika primarija jeseniške bolnice dr. Brand-stetteria je imel neomajno zaupanje. Visoko je cenil njegovo znanje in požrtvovalnost, saj ga je primarij tedensko obiskal ne glede na vreme. Tudi z bolniško sestro je bil nadvse zadovoljen. Vroče je ljubil svojo ožjo domovino Koroško, to in onstran meje. Pogosto in zelo rad je govoril o njej. Najbolj pri srcu mu ie bila njegova rojstna vas Kotlje. Komaj je čakal da bi postalo toplo in da bi se odpeljal domov. Na svojo ženo, ki je bila pred vojno, ko je bil v širokem svetu, mnogo pretrpela, je bil silno navezan in nikoli ni dolgo strpel brez nje. Samo da je bila v sobi, čeprav je imela kako drugo opravilo. Zadnje čase je bila pri njem tudi hčerka. Mojca s svojim prostodušnim smehom, ki ga je imel zelo rad. Ko ga je nekaj dni perd smrtjo obiskala hčerka Vida, se kar ni mogel ločiti od nje. Bil je izredno gostoljuben. Ni bilo gosta, ki ga ne bi želel postreči Kakor kmetu mu je godilo, če si pohvalil njegov mošt, s katerim je gosta sprejel, ko je bil zdrav. Sedaj pa je dobil vina, ali pa kar si je želel. Na koline je povabil večjo družbo osvojih nezgodah ni govoril in če je moral reči o njih, je bilo tako, kakor da se jim posmehuje. In zadnji obisk? V soboto popoldne je sam poslal po mene, češ, naj pridem, ko je že povsem dober. V začetku prejšnjega tedna ga je še namreč napadel e-den izmed številnih «dodatkov» in je bil prve dni precej slab. Proti koncu tedna se mu je stanje izboljšalo. Za menoj je odšla še moja žena in pozneje je prišel za kratek čas šef mariborske bolnice dr. Arko. Voranc je bil izredno dobro razpolžen. Delali smo načrte, kako se bomo odpeljali, čim bo toplo, v Šmarje pri Jelšah, v domači kraj Karla Reberškega, poverjenika Oblastnega odbora, ki je storil največ, da Voranc ni ničesar progrešal. Govorili smo o krajih i nljudeh tam okoli. Malo pred odhodom mi je Voranc z nejevoljo povedal, da tega dne ni dobil «Ljudske pravice» in me je prosil, da mu naj drugega dne pošljem svojo, čim jo dobim. Ob 7., ko je prišel moj fantek, smo se vsi trije poslovili. Kakor vsaki-krat ob slovesu, mi je tudi tokrat rekel: «Ingolič, pa le pridi spet kmalu!» Stisnila sva si roko v slovo. Malo pred 3/4 na 10. je prihitela v. našo hišo Vorančeva. Terezika s sporočilom, naj takoj poklicem kakega zdravnika, kajti Vorancu je strašno hudo. (V svojem stanovanju Voranc ni maral telefona. Se predno sem doklical po telefonu zdravnika, je že prišlo novo sporočilo: «Srce Prežihovega Voranca je prenehalo biti». Ko sem potem takoj odhitel k njemu in sem ga smehljajočega, kakor sem ga zapu-videl na postelji, prav tako se stil, ko sem ga videl, da je vse okrog njega vse tako, kakor pe bilo še pred tremi urami, samo, da so domači pretresljivo jokali, nisem mogel verjeti, da Prežihovega Vo- ranca res ni več in sedaj ne morem verjeti, da je mojih obiskov pri njem konec, konec za vselej, da ne bo izšla ne njegova druga mladinska knjiga, ne njegov roman «Pri-strah», ne vsa nešteta dela, ki jih je nosil že mogoče v sebi, da je svojo trpko in tako veličastno življenjsko pot zaključil. Cez čas so mi povedali, kako se je zgodilo: Po našem obisku je prišel nek daljnji sorodnik Jaka, ki se je poslovil malo pred 9. uro. Tedaj je Voranc rekel: «Zdaj sem pa truden». Kmalu je zaspal. Nenadoma pa je žena, ki je imela posteljo ob nasprotni steni, zaslišala, kako je zastokal. Stopila je k njemu. Bil je ves plav. Prišla je še bolniška sestra in mu dala injekcijo, da mu ojača srce. Toda Voranc je še dvakrat rahlo zastokal in izdihnil ,ne da bi rekel besedo, ne da bi odpri oči. Bil je mrtev, še predno sem jaz doma dvignil slušalko. Tako je prenehalp biti srce enemu našemu najčudovitejšemu človeku, ki nam je bil blizu, to pa so vsi naši ljudje na podeželju in v mestu. — Kako nam je težko in tako prazno, čeprav nam je zapustil dela neprecenljive vrednosti, v katerih živi in bo živel za vselej! V Mariboru, 21. feb. 1950. ANTON INGOLIČ”” Odgovorni urednik SREČKO VILHAR Tiskala tiskarna «Jadran» v Kopru