S*oMuneasna iSJeviika sferne 1 krono.
PoStnina v drŽavi SHS pav$al)Kxn«,
fehpjo vsak četrtek in velja s yošfctno vrad ali v Mariboru s jK^irtnjan na dom za celo leto 40 K. pol leta 20 K, za četrt leta 10 K, Izven Jugoslavije 50 K. Naročnina se pošlje na uprav-«ttSvo »Slovenskega Gospodarja" ▼ Mariboru, Koroška cesta št. 5. list se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje naprej. —j, Telefon štev. 220. —:—
JST LJUDSTVU V POUK m 2A8M0
lidja .KaioL tiskovnega druživa* dobivajo Ust brez posebne aa» ročnine. — Uredniitso: Korosk® cesta št S. Rokopisi se ne vračajo» Upravništvo sprejema naročnino«, Inserate in reklamacije. C«4 inseratom po dogovoru. Za v«i> kratne oglase primeren popnefc Nezaprie reklamacije so p*itaM
proste. —:— Telefon šL 220.

Alapjlbo^, «&x»<e iO. feisames.»».!«, JL£»21.
£»&. letnik.


***** ... ■■- mu , a»«».....-a. •f.-Mih^i'. it t	TMi iiJtlMdiii1!**!»^"r*' "mar ,"m Utrniti»-	^ •»>—
Hiše delo v ustavotvorni skupščini J /L t» ¡Gre za! naš najdražji zaklad - mladino!

Prve volitve v naši državi — volitve t ustavotvorno skupščino — niso iapadle tako, kakor se je splošno mislilo. Pri vseh prejšnjih volitvah sti j poslali lo dve slovenski stranki svoje zastopnike v zakonodajne zbore, zdaj pa sedijo v Beogradu v konstituanti zastopniki šestih slovenskih strank. j Posledica proporca je, da so prišle razne stranke in struje do zastopstva oziroma do prevelikega zastopstva, : kakor tudi, da nima nobena slovens -ka stranka absolutne večine. Da so samostojneži, socijalisti in komunisti dosegli toliko glasov, je kriva dema-goška agitacija teh strank, ki so huj-skale proti državnemu jedinstvu s iem, da so trdile, da je SLS, oziroma njen voditelj dr. Korošec, prodal Slovence Srbom, ki so za draginjo in za d-ruge gospodarske težkoče delale odgovorno našo stranko, akoravno je bil med 19 ministri jedini dr. Korošec zastopnik naše stranke, ki so agitirale za republiko itd., krivo je pa tudi, da so vsi elementi, ki so proti državi in njenemu napredku, agitirali in glasovali za stranke, katerih pred vojsko pri nas ni bilo. Ta — milo rečeno — grdi način agitacije je pa tudi pov.i ročil, da so mnogi dobri možje in mladeniči, ki so prišli iz vojne skrajno nezadovoljni domov, volili kandidate novih — do sedaj nepoznanih strank, kar že sedaj zelo obžalujejo. Slični ;ojavi so se opazili skoraj v vseh drŽavah pri prvih volitvah po vojski, v vseh državah je trajalo nekaj let, — predno so oni, ki so toliko gorja v svetovni vojski pretrpeli, začeli položaj pravilno presojati in spoznavat'' prave krivce sedanjega težkega pol> : ¿aja, prave krivce draginje, neznos-nih davkov in drugih bremen, krive» ! pomanjkanj stanovanj itd.
Glavni in najbrž edini namen u-siavotvorne skupščine je: dati državi ustavo. Radi tega je tvorilo glavno io- j čko v programu vseh strank vprašuje, kako se naj uredi naša država , .vprašanje centralizma ali samoupra ve. Pribiti se mora, da je ogro večina slovenskega ljudstva za samoupravo in da noče o centralistični ureditvi naše države ničesar sli M.. — Najboljši dokaz za to trditev i»ni da pisava demokratskih listov za čaj i w »itev, kakor tudi takratno in spanje •tališ":e Sr.mosicjne in njihovega lisi«» ¿Izmed 40 slovenskih poslancev so zaceli boj za samoupravo le poslanci jugoslovanskega kluba, po številu 14. £va narodno-socijalistična poslanca in 8 poslancev Samostojne trdi, da so ludi za samoupravo (avtonomijo) ter proti centralizmu. Njihova zatrdila bo-
do le tedaj imela pomen, ako bodo vladi in vsem drugim strankam jasno in odkrito izjavili, da se hočejo z drugimi slovenskimi poslanci vred boriti za nvtonomijo. V tem slučaju bode boj za avtonomijo lažji, ker bo nadpolovična večina slovenskih zastopnikov bila ti i boj in se bo jasno videlo, da so le 3 zastopniki demokratov navdušeni za centralizem, dočim se drže socijalisti in komunisti nevtralno. Poslanci SLS bodo z drugimi tovariši v Jugoslovanskem klabu bili boj za dosego avtonomije in so večji ali manjši uspehi od-risni od tega, kak bo splošni položaj v ustavotvorni skupščini, kakor tudi, nli in v koliko bodo to delo podpirali zastopniki drugih slovenskih strank.
Namen ustavotvorne skupščine je dati državi ustavo in mora vsako drugo zakonodajno de [o počivati, dokler ni ta namen dosežen. Tudi glede davkov ni mogoče doseči nobenih izpre-memb, ker se isti pobirajo še na podlagi starega proračuna, ki je bil lan? sklenjen, za novi proračun, v katerem se bo šele po mesecu aprilu sklepalo, se delajo šele predpriprave. Poslanci Jugoslov. kluba se že v naprej dobro pripravljajo za velike gosn^darske boje, kateri se bodo bili o priliki sklepanja o proračunu. Takoj, ko so se bili ¿brali v Beogradu, so v mnogih sejah razpravljali o gospodarskih razmerah v posameznih pokrajinah in napravili vse potrobne skie ^e, obširno «¡o raz -$ravljali o draginji, o neznosnih davkih, pretiranih oarinah, večkrat se zavzeli za olajšanje izvoza živine in konj, za carinske ugodnosti, za d^e-gt cenejše obleke in obutelji, za lo • bavo zadostne množine tobaka, prav posebno tobaka za pipe, za pravih.) iamenjavo kronskih novčanic, posre-covali so neštetokrat v raznih srrstvih v zgoraj navedenih zadevih, navzeli so se za izpopolnitev že obstoječih železničnih prog in zgradbo novih železničnih prog itd., pr.voslirili ¿spetovano proti uvozu italijanskega vina.
Poslanci SLS dnlajo v smislu pro-t,ram; stranke in obljub, danih vjlil-cem na volilnih shodih. Njih del» i o tem uspešnejše, ako bodo isto knpko ©odpirali dobro organizirani volii i, ki bodo v rednih sejah in sesta-< It krajevnih in okrajnih organizacij c*t-piavljali o pereč;h vprašanj;h, žeija^ n zahtevah ljudstva in tozadevne • resolucije pošiljali Jugoslov. klubu, ta posameznim poslancem SLS v Bco -gradu.
Vladimir P u S e n j a k, narodni poslanec.
V Beogradu imamo vlado — mešanico radikalov in demokratov. Me -sto da bi se ta naša ministrska gospo da brigala: Kako osrečiti državo, znižati davčna bremena, omiliti draginjo in priskrbeti narodu najpotrebnejšega so nam začeli iz Beograda ven izpod-kopavati, rušiti in okuževati naš najdražji zaklad, up naše boljše bodoč -nosti ter moči — mladino. Kot nekaki mojstri in prvobojevniki v protiver -skem zastrupljenju naše mladeži pred njačijo seve stari in največji škodljivci naše svobodne domovine demokrati (liberalci),
Očiten boj proti versko nravni vz_ goji naše srednje in ljudskošolske mladine je začel minister prosvete — liberalec Svetozar Pribičevič, ki hoče nekako programatično točko za točko ubiti verski čut našim mladim.
Da doseže prosvetni minister ta svoj protiverski< cilj, je udaril najprej po našem višješolskem svetu v Ljubljani. Kar je še bilo trezno in ver -sko mislečih mož v ljubljanskem višješolskem svetu, jih je pognal iz te -ga tolikanj odgovornega mesti in jih nadomestil z najzagrizenejšimi liberalci ki ga bodo podpirovali v njegovi gonji proti versko nravni vzgoji naše mladine.
Kakor hitro je g. Pribičevič ustoličil na ljubljanskem višješolskem svetu svojo liberalno gospodo, ]e iz -dal razglas ravnateljem srednjih šol in upraviteljem učiteljskih šol, v katerem zahteva, da se morajo naše šole posokoliti. Mi krščansko prepričani Slovenci vemo, vidimo ter čutimo, da ni Sokol nič druzega nego protikato -liški strup za našo mlad'ež. Saj ravno češki in slovenski Sokol sta si postavila bojno geslo: Proč z Rimom, proč s katolicizmom, proč z versko n ravno vzgojo! Da je naša trditev prebridka istina, lahko uvidi vsak kmet, ki pozna in ima priliko opnzo-vati delo, spoznavati nauke in življenje kulturnobojnih Sokolov. Kjer se šopiri Sokol, tam krilati: pijančevanje, razuzdani plesi, brezvernost in protikrščansko življenje.
Sedaj pa pride sam minister in naravnost zapove našemu že itak li - j beralnemu in prolicerkvenemu učitelj- j stvu, da mora vzgajati mladino v so- j kolskem — protiversko nravnem du -hu.
Naša mladež je že itak vsled p~) -vojnih posledic posurovela, sedaj pa se še naj na ministrski ukaz posokoli, podivja do cela, poiem pa bo z nam» Slovenci kmalu pri kraju.
Dan na dan prinaša časopisje sama žalostna poročila o štrajkih, pun-
tih, pobojih, tihotapstvu in tatvinah. Odkod te žalostne prikazni? V liudoh ki so videli in doživeli vojno gorje, jo zamrl strah pred Bogom in ugasriiia je tudi ljubezen do bližnjega. Starejših skoro ne bo več mogoče poboljšati, a naš up in nada boljše jugoslovanske bodočnosti je bila doslej n"3a mladina, ki bi naj brepojena z versko nravno vzgojo obrodila boljši sad kot njeni očetje. Mesto da bi se naše najvišje oblasti brigale za to, kako zajeziti, om:liti in popraviti, kar je zax<>-vila nesrečna vojna kuga v v-erjkj nravnem oziru, pa delajo ravno na-i-■ protno; zapovedujejo, da se moia ' mladini od strani učiteljstva izruvati ' zadnji čut strahu božjega, ki edini za more mladega človeka obdržati na poti življenske poštenosti.
Ako bi začelo naše učiteljstvo res izvrševati ta Pribičevičev sokolski razglas, je dolžnost v&eh krščansko čutečih in za dobrobit naše mladino vnetih staršev, da se naravnost p.'e -preči udejst tev Pribičevičevega razglasa.
Pravico in odgovornost za pošte -no vzgojo svojih otrok imajo predvsm starši irT ne liberalni ministri, ki delajo naravnost na propad naSe medice.
Naši krščanski davkoplačevalci :-o zgradili in vzdržujejo naše šoto, s kmetskimi žulji se premastno plač je učiteljstvo, da bi pa sedaj rušili Ir. po diral krščansko vzgojo naših sloveti -skih šol liberalni min:ster obdan od štaba liberalnega učitelbtvv, to »to no sme in se ne bo zgodilo!
Pri nas v Sloveniji si je z nnj.eč-jo težavo jDribonla liberalna stranka komaj tri mandate, da bi pa ti trij3 li beralci nam lio*eli iztrgati iz src na-So mladine materino doto in serr.o — vero! tega ne bodo dopustili naši kr-fčanški starši m tudi ne naši krščanski voditelji ljudstva i
Pribičevičev ukaz za posnk^li.mlo naših Šol bo našel najosli ejši 0'tivV pri celotnem krščansko misleče;.?! ljudstvu.
Naše šole so morajo poboljšati, n« pa razkristjaniti in popolnoma podivjati!
Politični ogled.
JUGOSLAVIJA. Večina naših poslancev se mudi v domovini, ker deluje sedaj takozvani ustavni odbor in je med tem delovanjem konstituanta ! odgodena. Na sejah ustavnega odbora ! podajejo razne stranke svoje ustavne | načrte, o katerih se potem razpravlja v
Hajduk Veljko Petrovič.
(Dalje.)
Nato dvigne vse svoje momke ter odide in so tiho prikradejo in pridejo med Turke; nato dajo vsi naenkrat o-genj iz pušk in prično kričati po turški: „Bežite! Razbija nas hajduški »Veljko!" Od streljanja in kričanja se JEbude Turki iz sna, a konji se jim še odtrgajo in udarijo preko taborišča in preko njih. Tako zbeže Turki, ta peš, oni bos, tretji gologlav, a celo taborišče ostane Srbom. Od takrat postane Veljko med svojimi momki in bimbaši ir bulubaši gospodar, pri sovjetu in Črnem Juriju hrabri vojvoda, pri sovražnih Turkih pa po vsem onem o-kraju strašen neprijatelj.
L. 1809, ob času nesreče na Ka -menici, je čuval Banjo pred Turki, a državni svet mu je poslal vojvodo St. Zivkoviča za upravitelja in svetnika, ker se je bal, da ne bi Veljko v ne-premišl enosti in iz hrabrosti kje svo-j'e ' n sko i o nepotrobnem rnzoe '1 in nničil. V bojih s Turki okrog Banje sta bila ranjena oba, on in Zivkovič. fturki so ju obkolili in držali nekoliko
tednov v obsedli';. Ker sta bila v veliki stiski in prideta Mladen in Vujica a vojsko na pomoč. Ko zagledata in
spoznata srbsko vojsko, zasede Veljko ki je bii ranjen preje kakor Zivkovič in je že okreval, konja ter pride skozi turško vo„sko med Srbe, da se dogovori, kje hočejo določeno noč narediti nasipe in od koder udariti na Turke, potem se pa vrne skozi Tur -ke zopet v Banjo, da uredi svojo vojsko in tudi oni udarijo istočasno. Ko se zbero Srbi k zborovanju, kamor je jim zapovedal Vel.ko, da narede nasip, se izproži po nesreči puška ne-< kemu srbskemu vojaku in poči in tako se prestraši srbska vojska in zbeži nazaj. A Veljko misli, ko zasliši pokati puške, da so Srbi udarili na sovražnike Turke, pa udari tudi on od znotraj, toda Turki ga odbijejo nazaj. Ko napoči jutro, a na določenem mestu nikjer nobenega Srba, nego vihrajo njihove zastave daleč nekje po nekih gričih, sklene Veljko, ki se ni mogel več držati v Banji, ker so mu Turki celo odvzeli vodo, pa tudi ni i-mel nobene nade več na Srbe, da se rrobije s svo o vojsko skozi Turke in kdor pride, pride, kdor pa ostane, naj '
ostane. Ko se je v svoji sobi pripravljal na beg, ga vprašajo momki, kaj narediti z Zivkovičem, ki je ležal ranjen v drugi sobi in Veljko odgovori glasno, da ga je Zivkovič lahko sli -šal: „Kaj hočete? Ako lahko gre, naj gre, kakor drugi, ako pa ne more, pa mu odsekajte glavo in vzemite s sabo, da je Turki ne dobe I" Ko Zivkovič zasliši te besede, ^omisli: Kaj, norec kakor je, bi res kaj takega učinil, — pa skoči, četudi ranjen na noge in pride med prvimi skozi.
Ko so Turki v jeseni dospeli do Morave, jim je Vel.ko s svojimi beča-rji na okoli delal veliko škodo, jih vznemirjat in plašil. Ko pa pride na novega leta dan v sku/ščino, ga založijo neki kneziči in balubašice iz onih nahij, kjer je zapovedoval, da ie posilil neke deklice, a njegovi momki da so nekim ljudem jemali goveda in ovce ter jih prodajali kakor turške. Radi tega ga obsodi državni svet v ječo, toda na njegovo srečo ga ne za-nro onega dne, ampak puste do jutra. On pa zbere zvečer svoje momke ter m '*eče: „Bratje! mislil sem, da me o v Boo"rnd rln me vprašajo kolikokrat sem bil letos ranjen, koliko
| junakov mi je poginilo in koliko po -habljencev mi je ostalo, koliko granat se je razpočilo nad mojo glavo in ko-I liko konj je pod mano poginilo, dalje : pa tudi, če imam s čim izplačati plar j čo svojim junakom, oni pa izprašuje -jo, kolikokrat sem ljubimkal z dekleti, zjutraj me pa hočejo zapreti v ječo. Pojdimo torej inzbežimo od tukaj!" ! Nato se vzdigne z vsemi svojimi mom-j Ki in ponoči zbeži iz Beograda. Zju -iraj pridejo v Smederevo, kjer razja-| hajo s konj in se odpočijejo in zajntr-kujejo, Veljko pa pripoveduje vsake -mu, kako je zbežal iz Beograda, ter. gre naravnost k Milenku v Poreč in ! reče: „Doslej sem bežal, odslej pa hočem iti počasi, kdor se pa hoče biti in umreti, naj pride k meni!" Po zajntr-ku odide iz Smederova preko Morave ( m doli preko požarevačke nahije naravnost v Poreč, kjer ga ;e Milenko komaj pričakoval in odredil mu je .500 ^grošov na mesec, njegovim bimbašem in bulubašem pa po 200 ali 100 gro -šov, momkom pa kakor drugim beča -rom.
(Dalje prihodnjič.)
Somišljeniki danite 22 sklad U.
odbora. — Poročila, ki prihajajo iz Dalmacije in osobito iz Šibenika, javljajo, da se povsod po Dalmaciji pripravljajo Italijani, da zapustijo vse one kraje, katere morajo izprazniti po ra-pallski pogodbi.
ITALIJA. V Rimu se mudi čeho-slovaški zunanji minister dr. Beneš. Pri tej priliki se kujejo načrti opolitič-no-gospodarskih zvezah med Italijo in Čehoslovaško. — Za pust je bilo po italijanskih mestih več nemirov, pretepov in smrtnih pobojev. Lasali so se med seboj fašisti, socijalisti in kmetsko delavstvo.
NEMČIJA. Za Nemčijo se je začela potegovati Amerika, na čelu ji novi predsednik Harding. Amerika bo delovala na to, da se zniža plačilo nemške odškodnine, katero morajo plačati Nemci po vojni oškodovanim zavezniškim državam.
GRŠKA. Na Grškem imajo novo vlado. — Svoj čas smo že poročali, da so bili Grki močno tepeni od Turkov v Mali Aziji krog Smirne. Po novejših poročilih se pripravljajo Grki na novo ofenzivo proti Turkom v Mali Aziji z 7.0000 možmi. Seve, tudi Turki ne bodo držali rok križem vočigled močnim grškim napadalnim pripravam.
Tedenske novice.
t DUHOVNIŠKE SPREMEMBE. Prestavljeni so vlč. gg. kaplani: Martin Cepin od Sv. Jurija ob južni žel. v Zreče, Anton Cečko iz Poljčan v Šoštanj, A. Leben od Sv. Urbana pri Ptuju v Poljčane. Za župnika pri Sv. Venčeslu je bil dne 1. februarja slovesno umeščen č. g. Ivan Zakošek.
t DR. VOSNJAK — pobijalec slovenske samouprave. Dr. Vošnjak, znani samostojni poslanec, je govoril v ustavnem odboru proti slovenski samoupravi in je zagovarjal centralistično ureditev naše države po receptu liberalcev. Rekel je, da je člen 13. krfskega pakta predvideval edinole samoupravne enote z gospodarskimi in kulturnimi mejami in da je potemtakem krfska deklaracija uničila Slovenijo in Hrvatsko. Dr. Vošnjak je nato izjavil v imenu 18.000 volil cev, da ni treba samoupravne Slovenije. Razentega je povdaril, da naj bodita Zagreb in Ljubljana le uradniška središča in ne slovenska, oziroma hrvatska. Celi govor dr. Vošnjaka je dokazal jasno, da so samostojneži slepi zagovorniki centralistične ureditve naše države ir da so se vdinjali popolnoma Pribičeviču.
t SAMOSTOJNI POLITIKI in dr. Korošec. Takole opisujejo samostojni apostoli ministrsko ostavko dr. Korošca : Dr. Korošca so v Belgradu vrgli vun, njegove poslance so spodili, on je pobegnil v Nemško Avstrijo. Da je to res, bi vsak samostojnež ,gift' vzel. A glej ga spako: Dr. Korošec v Belgradu, uživa velik ugled, regent ga kliče k sebi, ministrski predsednik se posvetuje ž njim, ta muhasti Korošec pride celo v Celje in tam govori, se pripelje 5. jan. t. I. v Maribor in tam poroča zaupnikom iz cele Slovenije o političnem položaju itd. Samostojni jeziki so ga že pregnali na Nemško, a on pa se trudi, rešiti slovensko ljudstvo iz krempljev liberalne gospode v Belgradu, kateri so ga prodali samostojni s svojo prisego ter mu priboriti samoupravo. Bog ve koliko laži o dr. Korošcu in Kmetski zvezi so samostojni hujskači nasipali svojim pristalem v ušesa, a vendar jim vsako ncvo laž zopet verjamejo. Kako ubogi na umu, kako brez lastne sodbe in premisleka so i reveži, da se dajo ,rako nafarbati. Vsako še tako debelo laž požrejo z največjim apetitom. So pač iz šole rajnega Štajerca; na novo je odprla to šolo Samostojna, zato pa so tudi vsi v njo stopili. Še bomo večkrat posvetili in pogledali v to politično kuhinjo, da bomo bolje spoznali te čudne ljudi.
t SAMOSTOJNA pobožnost in vera. Res čulni so naši samostojci. Pobožni so grozno, saj pravijo tako, da so strašno ver,ni. Iz same vernosti in po-božnosti imenujejo duhovnike »fare«, nas pristaše krščanske stranke pa »črne«, vsega huplcga so seveda fari in ti »črni« krivi. Da ne bi od pobožnosti in vernosti počili, se radi izognejo cerkvi in službi božji, da jih ne bi gorečnost zadušila, radi ostanejo med službo božjo na friškem zraku zunaj cerkve. Da bi mladina bolj verna bila, zato zabavljajo pred otroci čez črne. Da bi papežu olajšali delo, se oni kregajo
čez škofe in duhovnike, ki ne bi smeli več poslušati svojih predstojnikov, ampak sainostojneže. Kako grozno so za vero, so pokazali tudi s tem, da imajo za načelnika stranke moža, ki je sam rekel o sebi, da nič ne veruje, ali lepše povedano, da je svobodomislec, Voditelj slov. samostojnih poslancev je dr. Vošnjak, ki je izključen iz katoliške cerkve ter se je s Srbinjo od srbskega duhovnika dal poročiti. To so vam kri-stijani! Takim izročijo samostojneži slovensko ljudstvo. Krščanski ljudje obre-kujejo in sovražijo katoliškega duhovnika in krščanško misleče može, voljo pa za svoje poslanca ljudi, ki se javno ponašajo z brezverstvom in so izključeni iz cerkve. Samostojni se radi sklicujeji na sv. pismo, ki pa pravi kakor smo se učili v šoli: Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Kaj r.e, samostojneži so strašno za vero! Toliko o njihovi zvestobi do vere! Pa še imajo druge lepe lastnosti in namene!
t PRAZNA SETEV. Iz Posavja nam pišejo: Ivan Krek iz Globokega je v vodilnem boju sejal v velikem viharju svoje samostojno seme. Kričal je, vpil in tulil češ: Mi samostojni, mi Ureki, Drofeniki, Mermolje, Kirbiši, Nemci, mi prav mi bomo kot poslanci sejali v Beogradu in doma neizmerno srečo za naše Kmetsko ljudstvo. Vihra je gonila Ureka iz kraja v kraj, povsod je oznanoval svoj evangelij o setvi sreče. A glejte sedaj! Kake sadove rodi ta setev? Za ljudstvo nič, za Ureka pa vsak dan 480 K. Za nas volilce je ostala Ure-kova setev brez sadu, žetev podobna egiptovskim letom. Za Ureka pa pomeni njegova s§tev — bogato žetev srbskih dinarjev. Volilci, ali se vam že odpirajo oči?
i JUNAŠKI „samostojnež". Preteklo soboto je prišel v neko gostilno pri Sv. Lenartu v Slov. gor. znani samostojnež in postijon ocl Sv. Barbare, Bračič ter tam dolgo časa razgrajal. Kc se je tamkaj naveličal tega posla, je šel Še v eno /drugo sosedno gostilno, kjer so mu pa krepke pesti preprečile nadaljna razsajanja.. Ta ju naški „samostojnež" že davno ne spada v nobeno pošteno družbo in mu svetujemo, naj raje zahaja v njemu enakovredne družbe samostojnežev.
t PUSTNI PLESI samostojnežev. Od Sv. Barbare pri Maribdru se nam poroča, da tamkajšnji krajevni odbor samostojnežev prav pridno rešuje „staro pravdo" na plesiščih v gostil -nah. Na te plese prihaja tudi tamoš -nji glavar „samostojnežev" dr. Boleš s svojo obiteljo. O teh pustn:h ples h se je izrazil nek tamošnji občan: Poprej so v pustnem čapu noreli mladi ljudje, sedaj pa norijo starejši samostojneži, da na plesu rešijo „staro pravdo".
i; RAZMERE v obmejni Kapl i . Čeravno leži Kaplja v visokih hribih ter je odrezana od vseh strani daleč od sveta, so vendar potegujejo Nemci z vso s.lo, da bi dobili to za njih zelo važno postojanko pod svojo obiast ter potem lahko izkoriščali bogastvo Kaplje, kakor pa tudi tukajšnjo narpdno čuteče prebivalstvo zaničevali na ena ki način kakor Slovence na Koroškem Ker še ni obmejna komisija določila natančno državne meje v tukajšnjem odseku, je to za tukajšnje nemčurje v veliko korist, da netijo nezadovoljstvo med ljudi s pretvezo, da Kaplja pri pade brez zadržka k Nemški Avstriji. Večkrat pridejo gosti iz Maribora, si zapojejo par nemških pesmi v družbi tukajšnjih narodnih vzgojiteljev, ka -tero pa nato odnese hitro topli veter na sever čez mejo, od koder se navadno prikradejo.
t IZ ČRNE na Koroškem. Med tem ko prirejajo socijalni demokrati svoje plesne venčke in njihova svobodna ljubezen gre v klasje, pa naša strank?, deluje na gospodarskem polju za kmeta in delavca. Dno 2. fe -bruarja smo imeli pri Drofeniku do -bro obiskan shod Kmetsko in Strokovne zveze, na katerem je jako temeljito poročal o političnem in gospodar -skem položnju v naši državi govornik Krepek iz Maribora, kakor tudi č. g. župnik Razgoršek o skupnem delovanju vseh dobro mislečih krščanskih organizacijah. Na zborovanju smo sprejeli slodeče resol cije: eno zoper draginjo, drugo za zbol šat je prometnih zvez za Mežiško dolino, tret'o zoper nemške nakane, ki hočejo plebis cit za našo doli 10 in Sp. Štajersko četrto za avtonomijo in peto za var
stvo lesov v okolici rudniške topilni j ce. Tako delamo mi resno in gospo darsko; socijainim demokratom ,p: i prepustimo velikomestne plesne prire ditve in Iepotična tekmovanja.
t DRUŽBA SV. MOHORJA, sedaj v Prevaljah na Koroškem, vabi vse ro-, doljubne Slovence, naj se ji kot člani pridružujejo v kar najobilnejšem številu. Poverjeniki so naprošeni, da vpoš-ljejo družbi vpisovalne pole z denarjem vred do 5. marca t, 1. Članarina znaša 10 K. Ako se bo priglasilo za letošnje f leto 75 odstotkov članov več kakor v j lanskem letu, bo družba izdala letos 4 > knjige, ako se jih pa bo priglasilo 100 2 odst. tkov več, bo družba izdala 5 knjig in obsežni koldar. V imenu dobre stvari prosimo vse zavedne Slovence brez j razlike stanu, naj podpirajo to brez ? dvoma v vsakem oziru najvažnejšo kul- | turno ustanovo Slovencev.
t OBRATNO in prometno ravna- i teljstvo južne železnice v Ljubljani se ne zmeni za zahteve in potrebe ljud- i stva. Občine v okolišu Sv. Ilj so že ne- ' štetokrat prosile vlado in ravnateljstvo j južne železnice v Ljubljani, da se ob- \ mejna osebna postaja Sv. Ilj spremeni ■ v tovorno postajo. Vzroki: Če n. pr. j kmetijska podružnica naroči vagon apna ; j iz Zagorja, pride isti vagon ne v Sv. < Ilj, ampak na Pesnico. Iz Zagorja do j Pesnice znaša tovornina približno 700 K. | Prevoznina za isti vagon iz Pesnice v ; Sv. Ilj pa reci in piši tudi 580 K (kot J brzovozno blago). Odkar je odpadlo ; Spilje, morajo prestati naši Slovenci ob l meji velike sekature, ker južna želez-niba noče in noče dovoliti v Sv. Ilju postajo za tovorni promet. Postajo Sv. i Ilj rabijo posestniki cele župnije Sv. Ilj pol župnije Jarenina, Sv. Jakob, Mar. j Snežna in del Svečine. Obratno in pro- | metno ravnateljstvo v Ljubljani pa je \ še tako komodno, da na tozadevne ; vloge prav nič ne odgovori in nič ne j stori.
t SLAVA našemu Središču. Naša ] krščanska organizacija je ponosna na ' svoje pristaše v Središču ob Dravi. • Prebili so pred leti led, ustanovili celo j vrsto življenja zmožnih organizacij: jj Izobraževalno društvo, Orla, Orlice, Posojilnico, dramatični, pevski in stav-, bni odsek ter Kmetsko zvezo. "Samo * Izobraževalno društvo je štelo 1. 1920 293 čianov. Orli in Orlice štejejo 157 ? udov. Prireditve so se vrstile vsak me- » = sec. Knjižnica šteje 1200 knjig. Izobr. ; društvo ima lasten društven dom. V j njem ima svojo streho Posojilnica, Orli • in Orlice pa svojo telovadnico. Po vstrajnem delu se je posrečilo našim krajevnim neumorno delavnim vodite- ] Ijem, da je dobila naša stranka pri vo- j litvah 28. novembra 231 glasov, Samo- t stojna pa samo 163. Čast, komur časti j ORGANIZACIJA, ki zasluži po- ; hvalo. Me<1 mnogoštevilnimi izobraže- • valnimi, političnimi in gospodarskimi organizacijami, ki vzorno delujejo, mo- j ; ramo pohvaliti našo organizacijo v Št. j U|u. Po novem letu so se že vršili: \ shod viničarjev in delavcev, zborovanje \ perutninarjev in perutninaric, sestanki Kmetske zveže, prireditev Bralnega društva, seja narodnega odbora glede j nesrečno urejene meje, sestanek vino- [ gradnikov proti uvozu italijanskega : vina. Druge župnije, posnemajte!
t POSLEDICA PIJANČEVANJA, j V Lokavcih pri Ljutomeru je ustrelil • ; 20 letni kočarjev sin Franc Filipič v , hlevu Marka Šalamona kobilo, vredno j 11.000 K. To je storil v popolni pija- j nosti. Pač žalostna posledica pijanče- ; l vanja.
t NESREČA. V Spodnji Šiški pri j ; Ljubljani je na stanovanju svojih star-•j šev pregledovala 26 letna uči'eljica Alojzija Novak samokres, ne da bi slutila, : da je isti nabit. Pritiskala je na petelina in držala cev proti svojim prsom. Samokres se je sprožil in se je zgrudila, težko ranjena, na tla. Odpeljati so jo morali v bolni o.
t ROPARSKI NAPAD. V noči od 31. p. m. na 1. t. m sta vdrla v hišo Jere Železnik v Št. Ilju pri Velenju dva roparja pobrala njeno in hčerkino o-bleko ter več drugih stvari. Eden izmed '-zločincev je po dnevu ogledoval in vohunil v bližini hiše, ki je nekoliko v samoti.
t ŽELEZNIŠKA NESREČa. V noči od 5. na 6. t. m. se je dogodila v bližini postaje Felixdorf (proga Wiener-Neustadt Wien) velika železniška nesreča. Listi poročajo, da je zahtevala nesreča 16 mrtvih, 40 težkoranjenih in večje število lahkoranjenih. Nesrečo je povzročila nepazljivost vlakovodje to-
vornega vlaka, ki je peljal predaleč ^ postajo in prišel vsled tega na tir, pc katerem je pridrvel brzovlak, Skodc je ogromna.
t SREČNI davkoplačevalci! Srečni so davkoplačevalci občine Dobrova pri Ljubljani, kateri je vlada dovolila pobiranje enkratne 700% občinsko doklade na vse direktne davke, da poplača. 90.000 K dolga za novo šolo.
t DAROVI. V Makolah se je na -bralo na svatbi Rečan-Fabjan za. Jugoslovansko Matico lep znesek 152 K. Iskrena hvala! — Mod zavednimi pristaši na Gornji Polskavi je nabral g. Leopold Sloser za sklad Kmetske zveze 186 K. Živeli posnemovalci,
t DAROVI. Za Dijaško kuhinjo v Matiboru se je nabralo na svatbi Jožefa Kumer in Julijane Pukšič v Doliču pri Sv. Urbanu lepo svoto 169 K. Živijo!
t DAROVI. Za sklad Kmetske zveze so nabrali naši zaupniki v Kozjem 120 K. Iskrena hvala! — Na Franko-lovem pa so nabrali zavedni pristaši na gostiji Ivanke Veberjeve v Lipi 46 K. Živijo!
t 1300 ŽENITVOVANJ na Dunaju Na pustno nedeljo je bilo v vseh dunajskih cerkvah poročenih 1300 parov. Večine porok je bila v okrajih s pretežne večino delavskega prebivalstva,
t NEMČIJA IZROČILA Franciji 4 vagone zlata. One 5. t. m. je došlo na pariški severni kolodvor 24 ton zlatih nemških mark, natovorjenih na 4 železniških vagonih. Zlato je morala Nemčija izročiti Franciji na račun določene vojne odškodnine.
ANGLIJA V SKRBEH. Marsikdo si predstavlja Anglijo kot nekake obljubljeno deželo, kjer vlada zadovoljstvo in red. Toda- temu ni tako, nasprotno, v Angliji se pripravlja nehaj1, kar utegne biti za njo usodepolr no. Dvoje vprašanj je, ki jih mora Anglija slejkoprej rešiti, da se izogne nropada. Pred vsem mora rešiti vprašanje Irske, nadalje kako rešiti ogromno brezposelnost, ki vlada v Angliji. V ministrstvu za dela jo sedaj vpisar nih nad 1 milijon brezposelnih, torej pol milijona več, kakor oktobra lanskega let a. K temu številu še pa pride več 'stotisoč oseb, ki niso vpisane v seznam brezposelnih, a so brez dela, ter končno čez 200.000 oseb, katere sc zaposlene samo za nekaj ur na dan ic prejemajo samo delno plačo. Kot vzrok brezposelnosti se navede dejstvo, da so vsa angleška skladišča in vse tovarne prenapolnjene z raznimi izdelki, katerih pa nihče vsled skrajno slabe denarne valute ne more kupiti. — Anglija, si prizadeva spraviti svoje industrijske izdelke na trg v Avstri -jo, Jugoslavijo, Madžarsko, Romunijo in v Rusijo, toda velika razlik» glede vrednosti denarja interes'ranih držav tvori nepremostljivo oviro. Cene za razne platnene in suknene izdelke so v Angliji v zadnjem času padle za 30-60 odstotkov. Anglija je kot industrijska dežela prenapolnjena z raznimi tovarniškimi izdelki, nfima pa živil, s katerimi bi mogla prehra-niti prebivalstvo. Anglija bo.prisl jena začeti za vsako ceno spravljati na trg svoje industrijske izdelke, da dobi za njo potrebnih živil. Ako se ii to posreči v kratkem času, bo rešila sebe, a pritjsnila bo tudi na cene gori oznjv čenih držav ter tako pripomogla olaj-Sati neznosno splošno draginjo.
t PISMO iz komunističnega paradiža. Kako globoko v prepad so nesrečni ruski komunisti strmoglavili Rusijo, spričuje pismo, katero je spre Jel v Berolinu izhajajoči ruski list „Rul" od neke ugledne gospe iz Pe -trograda: Živimo samo od tega, kar nam ukaže sovjetska vlada. Kupiti si ne moremo nobenega priboljška, kajti mesečna plača znaša samo 5000 rabljev, a 20 dek olja stane že 2000 rabljev. Skoro celi dan se moramo nastavljati, da dobimo 5 dek kruha za osebo na dan. V pretekli jeseni sploh ni bilo nobenega kruha. Tudi še sedaj preteče več dni, ko ni dobiti škarjice kruha. Enkrat v mesecu dobivamo les, toda samo toliko, da enkrat zakurimo. Tudi za drva se moramo nastavljati. Skoro polovica prebivalstva Petrograda je popol orna bosonoga in za\ita v cunje. Mest a železnica počiva. V Petrogradu vladi sedaj grozna zima, toda ni stanovanja, ki bi bilo dvakrat na teden zakurjeno k Boljševiški mogotci in njihovi klubi 1-majo kuriva dovolj. Vsi časopisi so n-
stavljeni, ne izide niti eden. Po n&-eah in cestah je vso zapuščeno in vla da povsod egiptovska tema. Razsvetljena ni niti ena ulica. Po 5, uri po -poldne ni najti nobenega človeka no ahoah. Septembra in oktobra lanskega leta so morali iti vsi, ki ndso pristaši boijševikov, v bližnje gozdove drva sekat. Surove tolpe so tirale moško in ženske, bolne in zdrave na delo, da so morali selsjati drva za bolj Sevike, Po Štiri osebe so morale nasekati 54 metrov lesa, morale so drevja podirat', razcepiti in znositi v železniško vozove. Dobili so žago in sekiro. K delu so jih neusmiljeno tirali, celo take, ki so bili težko bolani. V Petrogradu razsaja legat-, pegavica in drugV) bolezni. Polovica prebival -stva pa hira na jetiki. To bolezen so dobili .z sovjetskih kuhinj, v katerih dobivajo hrano. Mesa že dve leti nismo videli, kruh je pa nezavžitijiv ! Spričo teh dejstev se še tudi pri nas najde dosti zaslepljen cev, ki h val jo razmere v sovjetski Rudiji. Te vrste ljudi bi b lo treba nemudoma poslati v komunistični paradiž v — Rusijo,
t DROBIŽ IZ PORCELANA. Nemčija namerava spraviti v promet drobiž iz porcelana. V državni tovarni za izdelovanje porcelana, v mestu Moissen so izumili zmes iz porcelana. Iz katere bodo izdelovali raznovrstni drobiž. Barva drobiža bo siva, obrob-ki bodo pozlačeni. Drobiž iz porcelana bo zelo trpežen in se vsled padca na tla ne bo poškodoval. Tudi druge države so se začele zanimati za drobiž iz porcelana. Tako je n. pr. Brazilija že naročila v Nemčiji velike množine drobiža iz porcelana.
g VOJAŠKI ZAKONI naše kraljevine so izšli v slovenskem prevodu. Njih zbirka obsega najvažnejše vojaške predpise, predvsem zakon o ustroju vojske, čegar vsebina so določila o vojaški službeni dolžnosti. Pri pripravah za re-krutovanje, za sestavo rekrutnih spiskov, za prošnje o vojaških o prostitvah in drugo, bo ta zbirka neobhodno potreben pripomoček za vse urade, posebne pa za vsa županstva in župne uradne. Poleg tega so sprejeti v zbirko zakoni o vojaški administraciji, o vojaških nabavah in dobavah, o ženitvi vojakov in določila o invalidskih pokojninah, ki veljajo v Sloveniji. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Iz neodrešene domovine
t DIVJANJE FAŠISTOV. Laška druhal je vdrla dne 8. t. m. zjutraj v tiskarno tržaške »Edinosti«, kjer so razbili deloma veliki rotacijski stroj za tiskanje lista in napravili ogromno škodo, ki jo cenijo na 8(0.000 lir. Napad je bil v italijanskih listih celo napovedan in kljub temu se policija ozir. vojaštvo ni zganilo. Tiskarno »Edinosti« so napadli zdaj že tretjič. Lopovi so vdrli tudi v uredništvo, kjer pa niso storili ničesar druzega nego da so v sobi glavnega urednika razmetali knjige in napirje. V sobi upravništva so zlomili in raztrgali vse, kar jim je prišlo v roke. Močno pokvarili so tudi telefonske žice. Podivjanost Lahov je res žalosten znak njihove propadajoče kulture.
t POMANJKANJE kulturnega življenja na Primorskem, Zagrebški dnevnik „Novosti" je priobčil članek o razmerah ni Primorskem, kjer brid -ko toži, da je skoraj čisto zamrlo kul' turno življenje v zasedenih krajih. Taka splošna tožba je neopravičena, ker se kulturno gibanje v zadnjih časih dobro dviga. Tržaški dnevnik ,.E-dinost" se lepe razvija; „Goriška straža" stoji popolnoma na višinil v Gorici je pričel izhajati zelo dobro u -rejevan leposlovni list „Ml di.;a", Tr-žaeanke so pri&le izdajati zelo lep kulturen list za ženske „Jadranko", pričol ]o tudi izhajati list za ml di o, Po!eg tega je izšlo Še nekaj drugm priobčenj, deloma, v zelo velikem ?t> vilu izvodov. Tudi društveno življenje se lepo razvija, ustanavljajo se nova društva, poživljajo stara, razLčne prireditve se vršo pogosto.
t BENECANSKI SLOVENCI. Naj bolj oddaljeni in ločeni od drugih Slovencev so Rezijanci. Vojna je tudi med nje prinesla mnogo izprememb, toda slovenščine se drže. Imajo tri duhovnike. Župnik je Lah, ker Slovenca no da Vlnda, kaplana sti SI.» -venca, ker je t ko odloč o zahtevalo Jjudslvo. Po dolinici se lepo razvija
zadružništvo, Pri Sv. Lenartu, vei-'k'i fari pri Čedadu so blagoslovili z veliko slovesnostjo nove zvonove. Slavnostni govor je imel gospod Liva, dekan redadski in ljudstvo je bilo presene -Ceno, ko ga je slišalo govoriti v le -pem slovenskem jeziku. V (PodbonGscu eo ustanovila takozvani šempeter^ki Slovenci, ki prebivajo ob reki Nadiii, konsumno društ\o, ki je imelo v n>I*aj mesecih nad poldrugi milijon pmre -(a, Blago je v njem boljše in cenejie. Aakor v Vidynt in Čedadu (Udine in Cividale).
t BOMBNE ATENTATE so pre nesli italijanski fašisti (narodni pre -napetueži) tudi že nji deželo. V lepem ..Društvenem domu" v Sentpeiru pri Gorici so imeli Slovenci neko društ -veno prireditev. Fašisti so vrgli s stranske poti na teraso doma dve bombi, ki se pa k sreči nista razpo-Čili.
t OBLJUBLJAJO se nova nasilja. Na Primorskem se bližajo volitve in fašisti .(narodni razgrajači) se pripravljajo. Predsednik te družbe, neki častnik Giunta je prispel iz Trsta v Go rico in je tam imel predavanje. Napovedoval je, da bodo fašisti delali pri volitvah z vsemi sredstvi zoper Slo -vence. Med temi sredstvi bo pač igral glavno vlogo nož in bomba pod zaščito vlade. .	t
i POSTOJNA. Najslabše se obnašajo kraji, ki so najbližje naši dr -žavi. Tako daje tudi poprej tako pono sno narodna Postojna ljudstvu zelo slab izgled Civilni komisar Cavalla je priredil slavnostni bal za katerega je izplačal iz državne blagajne težke tisočake, medtem, ko radi pomanjkanja denarja Še m mogel izplačati uči-teljstvu mesečne Dlačo. Povabil je nad 200 domačmov Slovencev in domači narodnjaki so se odzvali skoraj polno-številno.
t NARODNO OBRAMBNI sklad. Povodom svečane proglasitve priklo -pitve našega Primorja k Italiji je sklenilo politično društvo „Edinost" v Trstu prirediti „Narodno obramni sklad". Vsled priznane narodne požrtvovalnosti primorskih Slovencev bo stvar gotovo dobro izpadla in s tem bo položen trden gmoten temelj narod no-obrambnemu delu.
Gospodarsko.
g ZA VARSTVO kmetskih koristi v Mežiški dolini. Pol ure od Črne v Žerjavu se nahaja rudniška topilnica za svinec. Strupeni plini, ki jih raznaša dim po okolici, uničijo vsako rastlino in povzročajo zlasti na gozdovih velikanske škode. Ravnateljstvo svinčenega rudnika »Bleiberške unije« je dolžno varovan lastnike in posestnike v okolici Žerjava vsake škode, oziroma škodo posebno na gozdovih poravnati. Vzrasla drevesa se posušijo, na novo pa ničesar več ne ne more pognati. Posebno se opaža škoda na Matvozovem in Božičevem lesu, kakor tudi pri drugih mejaših. Zato zahteva »Kmetska zveza«, za Mežiško dolino, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da pride tozadevna komisija, ki bo pregledala gozdove in cenila škodo, ki jo je dolžna rudniška unija poravnati. — To zahtevo je Kmetska zveza poslala Jugosl. klubu v Beograd.
g VINOGRADNIKI se pozivajo, da se v trgovini KlanjŠek in Penič (Vetrinjska ulica) podpišejo na poli, ti jo Kmeti ska podružnica Maribor in okol š odpošlje vladi v protest zoper uvoz laškega vina.
g PROTESTNE IZJAVE proti u-vozu italijanskega vina so dosedaj vposlaL: Občinski uradi: Vukovski dol, Sp. Ser,tj ikobski dol, Raztez, Sv. Trojica v Halozah, Tinje, Zerovinci, Litmerk, Gornja Sv, Kungota, Verbo-le, Vosek, Mihalovci, Poljčane,, Dra-gučova, Na Ranči, Vurberg, Stanovsko, Nova cerkev pri Ptuju, Jolovec , Breg pri Ptaju, Lahonci in Hardek pri Ptuju; nadalje gospodarska in i-zobražovalna društva: Skala pri Sv . Petru niže Maribora, Sv. Urban pri Ptuju in Sv. Trojen, v Halozah; Kmetijski podružnici Zdole in Poljčane ter zasebni ozir. posamezni vinogradniki občin Hardek in Breg pri Pt i ju. — Občino, društva in posamezniki, ki dosedaj Še niso vposlali teh protest -nih izjav, naj storijo to nemudoma/ ker moramo z odločnostjo zavrniti nakane, s pomočjo katere bi uničili našo vinogradništvo. — Tajništvo Slov. kmetske zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna.
g VINSKE CENE. Lansko leto	i V soboto, dne 5. februarja jo bil aia-
meseca junija so vinske cene začelo	I riborski trg radi slabega vremena bolj
padati, ker so gorice še precej lepo	j slabo obiskan. Kupcev je bilo še raz-
kazale. Vinski trgovci so izrabili ta	• meroma mnogo. Blaga manje. Napram
slučaj in cena staremu vinu je padla	soboti 29. januarja so bile cene sko-
za 4 do $ kron. Ob trgatvi je stal	ro vsemu blagu nekoliko višje. Jajca
mošt 10 do 14 kron. Ker pa je lani zrastla Izvrstna kapljica, so trgovci pritisnili za njo in meseca decembra a je stalo vino iz leta 1020 po 17 do 20 kron. Ko so se napolnile ldcti prekup " cev in krčmarjev, je začel mirovati j. vinski trg in Še danes počiva trgovina. Kleti pa so se počasi izpraznile • in kupcem je treba danes novega blaga. Previdno in počasi se začenja zopet razvijati vinska trgovina. Sigur. no je, da vinske cene še ne bodo padle, ker prinhinjkuje blaga. Tudi nova trgatev je Še bogvekje. V Slove -ni j i se plačuje danes od 20 do 26 K 7.a navadno od 24 do 32 K pa za sortirano blago.
g VINSKE CENE. Srem: cene letošnjemu vinu 16 do 1.8 K; Banat : letošnje vino 11 do 12 K.
g ITALIJANI so na predlog poslanca Marescalchi sklicali zborovanje vinskih trgovcev in italijanskih strokovnjakov, da se posvetujejo glede izvoza italijanskega vina. Italijanski trgovinski minister Alessio podpira to stremljenje z odlokom od 26. decembra 1920. Tudi nam Slovencem bo treba misliti na to,
so n. pr. prodajali po 2—3 K komad, t. j. za 1 K dražje kot pred 'enim tednom. Speliarji, katerih je bilo 30 in so pripeljali 70 svinj, so svoje blago kmalu prodali po isti ceni kot 29, januarja- Kromp«r (8 vozov) je ostal pri stari oeni 2 K do 2 K 20 v kilogram3 ali merica 15—17 K. Bučno olje liter 04 K. Mleko je v ceni nekoliko poskočilo in sicer od 4 K na 5 K liter — Mesarji so razglašali, da bodo dvig -nili cone govejemu mesu.
g URADNO DOLOČENE CENE v Mariboru za moko in špeh. Odsek za določevanje cen v Mariboru je sklenil sledeče: cena za pol kilograma belega kruha iz moke št. 2 se določi 8 K, črnega kruha za 60 dekagrair.ov na 7 K; cene svinjskemu mesu ostanejo dosedanje, t. j. 32 K za kilograma; cene sveži slanini pod 7 cm debelosti ostanejo 42 K za kilograma, v debelost; od 7—10 cm 46 K za kilogram, cene slanini v debelosti nad 10 cm se znižajo na 48 K za kilogram. Debelost slanine se meri na krbtu.
g TRŽNO POROČILO iz Celja. Celjski trg ni bil v soboto 5. februar-
da si uredimo izvoz našega vina. V \ ja zelo dobro obiskan, (lene so bile
slogi je moč.
stalne. Blaga je bilo malo na trgu.
g CEHOSLOVAŠKA država, ki j Meso in špeh i. kilogram: Svinjski nima potrebnega vinogradništva, je do- • špeh 45 do 52 K; svinjska mast 50 do volila mesečni uvoz 50—60.000 hI vina 54 K; svinjske meso 34 do 36 K; goto je do 20.000 polovnjakov. Ko bi Slo- veje meso 20 do 22 K; telečje meso venci imeli potrebno organizacijo, bi \ 22 do 24 K; loj 12 do 18 K. Perutni-lahko naredili dober »kšeft«.	i na, 1 komad: PiŠke 40 do 70 K; jajca
g ZA VARSTVO slovenske živi- j }p0 2 K. Žita ni bilo na trgu. Druga noreje. Na shodu dne 2. februar 1921 živila: Zelie, glave (1 kom.) 2 do 4 K; v Črni zbrani kmetje in delavci zah- 2elj<el kislo (1 krožn.) 1 K: bela repa tevamo, da vlada z vsemi svojimi raz- s ribana (1 krož.) 1 K; rumeno korenje položljivimi močmi deluje na to, da se i j tom. 20 vin.; krompir 1 kilogram omeji in zmanjša neznosna draginja. ' 9.60 K; orehi 1 liter 8 K; Čebula, 1 Zlasti pa kmetje zahtevamo, da vlada Jdlogram 5 K, Puranov, gosk, doma -varuje cene pri lesu. Nikakor nismo j zajcev, ovčjega mesa sploh ni bi-nasproti padanju cen pri omenjenih j j0 videti na trgu" Peč pa je bilo do -pridelkih, toda potem pa hočemo, da vo!j mieka liter po 5 K. Potem čebula se to zgodi tudi pn vseh drugih po- jn ovetlie (svežih) 1 Šopek 1 K. Ja-trebščinah, ki jih rabimo kmetje in de- ho]jc je br[0 tudi zelo malo. lavci. Nikakor ne gre, da bi edino kmet	g CENE ŽITU. Split: pšenica
moral po nizki ceni prodajati, kar pri- 1220 K, koruza 450 K; Subotica: pše dela, verižniki m dobičkarji pa bi smeh nica 100 K, koruza 370-380 K, ovep neovirano grešiti na stroške drugih, po- 290—300 K
sebno kmetskega in delavskega stanu. ' USTANOVNI SHOD sadjarske-Zato tirjamo, da vlada nemudoma ukre-	. 0, ••	.. i
ne vse ootrebno da se varuie kmetske	drustva za Avenijo se vrsi dne 20.
iŽZ*f P '-rr , varuje kmetske ,	f 5 • b , ,0 uri preipoldne v
koristi, naj ne vidi kmeta le pri davkih,	. J , . K ■ r ■
ampak tudi pri njegovih pravicah. Ve- i	Posvetovalni dvorani poverjenistva za
rižniki se naj zasledujejo in kaznujejo j kmel^^¿j4 nftte cene na hmelja
dobX'paZsenJaj Ipefeprimeren dS | Jem trgu v Žatcu padajo stalno Za
(r vA^vn >TvTOnRmri7! pnma-hmelj ponujajo po 2000 —2500
.	;Ajr° t ZJVIN0RF:k čehoslovaških kron za 50 kilogramov,
.seka tvrdka v Mariboru potrebuje , Za t - hmdj kot ljški in jugosfevanski
vsak teden več sto glav debele goveje ( se niJso velJiko	inJ %0 se cene
gibale od 1000 — 1700 čehoslovaških kron za 50 kilogramov. Hmeljske kupčija
je slcifoci
.T g VREDNOST DENARJA. Avstrijska krona je v vrednosti vnovič po-
živine za izvoz v Švico, na Češko i. i. d. Pozivamo krajevne organizacije Kmetske, zveze, da nam poročajo, koliko glav živine bi se dalo dobiti v do-fičnem kraju. Iz prijaznosti bomo posredovali, da pride pošten kupec na- j sko-eiia kajti za 10o avstrijskih kron kupit živino. - Tajništvo Slov. Km. j moraš plačati 25-26 naših kron. Za zveze v Mariboru	| 100 nemških mark plačaš 230 - 235
i °RS ° SEJMSK0 P0" naših kron, za 100 francoskih frankov ROCILO od 8, t. m. Zima, ki je pre- , je plačati 980—1040 naših kron, za tekli teden ponovno zastavila, je tudi : l00 čehoslovaških kron 175 naših kron, tukajšnjemu živinskemu trgu v toliko | za 100 laških lir 518-525 naših kron škodovala, da je bil pngon živine vsled jn za ameriški dolar 147 naših kron. slabih cest m potov manjši, kakor je j ; - g PTUJSKA KMETIJSKA podruž-bilo pričakovati. Prignanih je bilo 8 nica ima svoj redni občni zbor z obi-bikov, 132 volov, 74 krav, 9 telet in 4 čajnim dnevnim redom dne 20. svečana konji, t. j. skupaj 227 glav. Klavne ži- j 192i Qb 9 uri v prostorih gostilne vine je bilo malo, osobito, volov, zato ; Zupančič v Ptuju. Člani se naj tega so morali mesarji poseči po telicah in ' kravah. Naravna posledica je bila zvišanje cen klavni živini in so notirali: srednje vrste voli 15, 16, 17 kron, plemenski od 12 — 15 kron, krave klavne 13 — 15, breje in molzne 13 — 14 kron. Prignani biki so bili slabe kvalitete in | so dosegli kakor krave za kloba^arje i od 8—12 kron. Iz predstoječih podatkov i je razvidno, da cene rastejo, kar se imamo zahvaliti živemu povpraševanju po naši klavni živini v inozemstvu, po-
občnega zbora zanesljivo polnoštevilno udeležijo.
Dopisi.
SV. PRIMOŽ nad Muto. V nedc Ijo, dne jLi. t. m., se je pri nas vršil sliod SKZ. Poslanec Vladimir PuŠ3n-jak nam je opisal politični položaj ter delo naših poslancev za kmeta in pozival mnogobrojne udeležence k delu sebno v Nemški Avstriji. Nastali mraz } v politični m gospodarski organizaci-zelo pospešuje transport mesa in ima- j ji- Po shody se je vršil občni zbor na-mo pričakovati da bodo v bližnji bo- šega bralnega društva, na katerem se dočnoeti cene klavne živine še 'rasti-'. : je izvolil nov odbor, sklepalo o naro-Plemenske živine je dovolj, vendar je ' fitvi časnikov in prireditvi glcdališ-malo povpraševanja.	i kih iger. Želeti je, da bralno društvo
g SEJMSKO POROČILO v Ma- s iudi v bodoče deluje v istem duhu kot
riboru. Na tedenski sejm dne 4. t. m. j \ preteklih 14 letih'. _ __
•ce jo prignalo 26 ščetinarjev. Cene so ! ' BUKOVCI pri Sv. Marku niže Ptu-
bile od 25 do 30 K 1 kg žive teže . -Vzrok slabega sejmskega obiska je bilo slabo vreme, ker je začelo že ob pol petih zjutraj deževati in snežiti, g MARIBORSKO tržno poročilo.
ja. Na gostiji Franca Kekec in Geno-vefe Fiirbas se je na predlog g. Luka Kekec nabralo za Dijaško kuhinjo 110 K. Požrtvovalnim svatom hvala, novo-poročencema pa obilo sreče!
Sv. Erna.
JSmi naznanja, da bo imelo due 18. ivcísna t. 1. rolnl občni «bor ob 3. uri po)oldne ▼ društvenih frcstorib. Baagoiarjalo te bo o nzpusta droétva,	107
MALA HAZKAHiLft.
Ftica v prostosti.
Najcenejša lepa nora pesmarica « fi6 narodnimi pesmi a dostavkcm «Vojni spomini". Sta?« samo 1 D (k 4) s poštnino vred. Pu 51 je jo se nove neofcrabljene poštne nam ke mli pa denar po poStni nakas-»!d Naročaje se pri Matija Belec ■ri 8v. Bjlfeaka v Slov. por. via Ptuj.	4—5 83
Pošiljam franko
povsod	X—S
6 kg poštni paket g r Slih fig za
K 120 -. i kg pnHni paket Italijanskih
rožiče» za K 102 —. fi k? p >atni pa tet o'njljesili
mandeljnov aa K 498*—. i kg poini paket pražene kavo,
„Aromat'ka" ea K 403"—. 5 kg poŠti i paket Ceylon čaja aa K 498 —.
tfinfco Hrnelak, Maribor,
Slomškov trg 6 (Domplatz). 90
PriiC« (S'elerje) kot hra X I «IgU gt0,fli bukova in ta di poseben les (Exsrahcli) bra «tov kopaj« (O najviSji ceni in
Íroai ob ve me ponudbe Rudolf »trgant, trgovec, Laško 1-3 81
Vinski liame^
(birso)
in vse drage poljske pridelke ka-paje tvidk»
F. Koda» In drugovi K. D Zagreb, Ito 166,
Telefon 9-50.	2-8 89
Če vfjarji pozor!
Dva S vaina stroja ter drugo orodje in potrebščina ca črvljar-tko (brt se proia. Koroška cesta it 9, Marioor.	1—2 105
Vinogradniki Ki
bo cepljene tite so na proda; iu iicer ncjlnlj ridov)tne vrste. Bila Šmvri lea o sicer necepljena, ki pa jako dihro roii. Kdor si hoče uarnčiti le e n močno cepljene trte, oaj ¡re tako) oghsi pismeno ali ustseno pri Franca Sloda;ak. trsaičar pri 3r. o rencu v Slov gor., j J rš nci pri Ptuja Cens tria® po dogovora. 2—10 87
P^fiKut vn millo> BP°8otino J. UBtfNLVU as vgakejia rokodelca v bi žini Maribora se proda Cei a 0 (¡00 K. Ponudbe ns Tomaž Šeroga, Rogoia, poŠta Hoče pri iariboro.	2—2 72
Sadna drevesca
kot hruške in jab Ike so na pro-iiaj pri F. Ehrlieb, 8v. Ilj v Slov. goricah.	2—2 7
Par nočnih	vsled po-
vprei;.ib * ** ' >* » maojkanj* krmi ni prrd<j Vprašati je pol »aalev m Brezno h.š. it. 4, pr.fi>» fetotam.	2—2 83
Ka prodaj i%1ra.T
rektno noiečih, d bro vkorenm jenih trt, vrs e „Othello" (amo rSka). Cena koma u 2 K. Vee nata .¿ne e se iave pri g. Bogomir Dri zo» è a, oik bnik, Vila Baaar. Varaiiinske Tupi ca na Erratskem.	3—3 58
IT»» 4,a vifokobreia, se proda HJ »V*i Kosak. občina Laj teršperg, W. lfov vinograd 10P
17,, ,, j lep i t lahek Spor'n XVvlíiJ, tozj¿ek z oprimo se prida. Noslot v apravniítvo. 1U
Tí lúa ns Pr°daj v Maribora, lll.Hd K„roška ceBt, lC6> Po
ja*niia daje Martin haraer, Ue j-ei« cesta it. 10	10
Taljeni mlin
vodi, «n par konj i vprego ia vosom korcpletuo se pro a. Vpra ti ti je pri F. B »gltr, Pragersko
_ 96___
TTiift 7 Miriboro, Welj<Va ce JLJLlito „tj 43 „a vogein, *no-nul -tr pi a. velik vrt in pošlo >je na d»>ri8 u «e proda. Sp »obns «i vs»k > ob t Ce ,a pa dogo*or Pjsredovali-i iikjireai. Pesnila Aškerce'aul 3, p;iti ¿je ie>o J h. v 4
^'fl'/ 1*	vožoj«,
V " « m« uAT na nr'
, , POPOI-o ma uov na prnduj v Vetrinisbi n''ei di d-rriéda (?o at ine „p'i Zatem konja" r Mariboru ri h ho k a.	1—2 P5
usnjarska industrija D. D.
ri Pluli
CSl@f©nils)
1-2

tomme zrn 2©vile»
Izdeluje vsakovrst, Goodyear
■v«»»	-«tkt..........if
in Mae-Kay čevlje za gospode in dame, navadne delavske kakor tudi najfinejše iuksus-
čevlje.

adružna banka
podružnica Maribor
»si es 20 • • • '(Pi^chastava hfla)
Posluje redno % vseh bančnih strokah. — Stroške sprejema dnevno cb uradnih urah.
Centrala Split
X
Centrala Split - - - Pcd>i;žr.iie Pribor, Zagreb, Novi Sad.
AfiJacije: Zad užns B..nka Rijeka, Z; druži;a Štedionica Trs»
Osnovna dimnim 50 miti* kmn*
Baalcovai oddelek : Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila vsa
tnzeniska in iniratranslta tržišča pod nujrgcdnfjiiir) pegoji. Blagovni oddelek: Kupuje ;n predaje na veliko vee domače in preko-
uiorske proizvode
Kenjalnfc&: Kopaje in pro«4} je tnjo valnte, devize in čeke ter vbo vrste
domačih in tajih papirjev. Tloge. Sprejema denar na vložni žiro in tek« če račune ter jih obrestuje
ped najboljšimi pogoji.
4—4
na bj žjce tbrestuje s 474% netto.
82
Dva konja 5iTSi
taai jk-nja krme. Joief Krompak Krčvsiiia «0 pri M»r b. 2- 2 8*
Ma-itioiu.
,, «e sprejme. Laiv k «I Miiidl, Radvsu,e 4ß
Malo posestvo
s bi5>, sidiim vrtom in nekaj nji e poleg okrtjue ce«te in sei mi ča. v m c ti j'.m za večje po>es-vo, obstoječe it hite, grgpodar eke^a p siipja, njiv. rtaraiVo» iu p.zdov. Naslov Joiff Z»lo> sr p 'ita Planina, Spod Štajersk •. »7
Nad 20 let r obi. nprjvi delo}< 6
občinski tajnik
sedaj u^ložhea r /as«denero c lem-Iju, iSce «nake slutbe pri kak veliki obi ni v Jugosl aviji Vi op ltibo ti&oj moifod. Ponudbe p ii „Jul'i-ka B.nečija" nAU,)r<»>aiStv-i> ie.;a lina.	1—8 113
Krojaškega ^¿t
stalao tlelo Jxnes P rtli<\ kr hšj! mtjitpr v Staden tih p ' ! Maribotu, Otrajoa ce»t» 1. 92
nAbl,a k añniwi »če graj LFt5ÜIU ijinu' Ravnica pri Ma
tibori.
■i—a
Kmetijska nabavna in prodajna zadrupa
Za postajo št. 4
f PTUJU
Za posli]« it 4
posluje redne vsak delavnik predpoldne v Jarčsven
tkkdišču v Ptuju.
HaVnnuio 8V°iil1 žlanov poljske p»idi)A« m piada fldKapajB zaaje najvilje oene.
PrOililh in "na y za,ogl rama ž'ta> iale»»™«', Wage
rtUuajU za obleke, ž/eplo za vinograde, sal, otiaeat in drage gospodarske potrebščine, ter smdi isie w 1—8	najugodnejšo eeno.	31
Vabilo k OBČNEMU ZBORU
Kmetijske (nakupovalne i® prodajalne) zadruge y Solčava,
kateri se vrSi v nedeljo, 27. t. hi. po raii raaJi ▼ jiroafe»rii'i zadruge. DNEVNI RED: X. PoroSilo načelstva. a. Faročiio nadsoretia. 3 Odobrenje rač. zaključka. 4. Slo&tjoosti. £ obilni udeležbi vabi	104	naželstvo.
Edine najkrajše črte prek Havre, Oherbenrg in Aatwerpen v Newyark. — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edina koncesijonirana potovalna
pisana
Iva?! Kraker
v Ljubljani
íflígmmm
Grosposvetska (prej Ma-ije T -režije) g. 13 .. " i—ist (SollMij. 93
0tvorit97 Meta Puika
eesta 31, blizu kolodvora, pol?g že obstoj ¿če delikatesna trgovina.------Odprto da 10 ure zvečar.
•Jiložia ( vsemi dslikatessmi kakor: Ctviar, Jegalje, Thoa, Gor i'»nj la sir itd Origivaiai Mg,r<aia Wermath. Ditiaatinako s!»dt Lioa vino, poleg najboljSih dootaiih via Postrežba aol daa. Irgo vina razpolilja vse delizatese po uii' iž i ceni. So ^riporouaxi Puč-ko Feliks.	9if
Novo!
Novo I

>N
Samo eno minuto od pošte je novo urejena nudna in manufakturna trgovina
O^g^lin Sirec,
Cankarjeva ulica 4 (zraven davkarije)
katera Vam rudi raznovrstno Oiago po zeio znižanih cenah.
Zatorej ne zamudite prilike si iste i_3	ogledati.	ioo
Konkurenčne c^nel

ac
3 J^t

Xi
Delavci ^
KO uAR
z« domaSa da'a se sprejme pri
ED. S UP PAN X
2-2	Pristaja,	75
Vi iiičarja
ossrbniätvo t*ek;e pri ¿áaribora. 3—a 76
drema močmi vajeni lesnega deta, proti dobrsmu
plaiila. Kuril» in RC:490?at.je pro
«to Vpraša ste Loto« uiia* 16, j Maribor.	4—4 21
IDekl® in delavca
proti dobri pl»6 ta brani sprejoia poštena rodb a». Kaalov v oprav-ništ-a.	3—3 81
Ekonom, 4iai de|tTricial
tnočmi, strokovn ah r vseh strokah goipodarstva 'o gosdarstr« išče Blnžbe takoj ali pomeje. Naslov v apra'nfätvu. 8 — 8 64
Učenec ali učenka
z dobrim iohkim apriče alom, poiteuih sta išav, eo »pi^jme v trgorioo meian-ga b>'aga Pare) K Aen aa, floio'l9tro prf Celju
Samo
O MINUTO HOD
imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine	i0i«
CE & PLAHUTA, Celj
(prej	ui c« 7.
VeiSno streže špecerijsko	blago.
ïsuiatftteU In aald» Kol. tisk, ärnßtvo,
Odgovorni urtttaika	Siaboi.
ûisdiOK« îiakarae % Maribor.^