Št. 121.
V Gorici, dne 18. okt&ra 1900.
¦M
Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih Iidanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ^jutranje tedanje opoldne, reSerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler-s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jetnana aH v Gorioi na dom pošiljana: -    Vse leto«   .  .  . T': '.VI3 K«B-*H-al*«W. fi'60.. „.
pol leta........6 , 60 .„   ,    ,   330
četrt leta.......3 . 40 „   ,    ,    1'70
rosamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni« A. Gabreček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nil »aroSUa brez doposlaiie naročnine <w» ne ozimno.       ""*"""     """¦*
„PRIM0KEC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. IGO.
«Soča» in <Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schirarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Pabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Ka
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7.v Gorioi v L nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob' nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop; Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici  St. 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStva.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.______
Oglasi in poslanic« se račumjo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in- oglase Je plačati loco Gorica.
„GoriSka TIskarna« A. OabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81o\r. knjižnici* se agonijo po 20 kr. petit-vistioa.
včič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov, !v. Meljavec) tiska in zal.
Tretja stranka in Rje kandidat.
»Edinost* je priobčila L¦• dva dopisa, v katerih jo govora o kandidaturi našega rojaka, poztmtega sprotnega zurnalista gosp. Frana P o d gornik a. V zadnjem dopisu pa govori dopisnik iz Prvačine tudi o nekaki tretji stranki, češ, da »ako bode ta neznosni strankarski prepir na Goriškem trajal še nadalje, primorani bomo goriški Slovenci obrniti hrbet obema taborjerna ter si ustanoviti novo stranko, v kateri naj se ne bo proizvajal prepir o klerikalizmu in o liberalizmu, pač pa bo vsakdo -- bodi lajik ali duhovnik -dolžan delati vsporedno in zložno iz vse svoje duše in z vsemi svojimi močmi v prospeh našega trpečega naroda," Potem govori dopisnik Se o neslogi, kako je bila pogubonosna velikim državam in končno nasvetu]« kandidaturo g. Frana Podgornika, če*: »Tako bi najlepše obsodili sedanji malenkostni prepir!*
Temu najivnemu rodoljubu torej ne zadoščata 2 stranki, on hoče imeti So tretjo, za katero ima že tudi kar svojega kandididu. N» mu dosti prepira v deželi med obstoječima strankama, marveč iz teli dveh hoče nabrati ljudij ?a tretjo stranko, menda za to, da bo razdor Se večji, k.tjti da bi ta pot peljala do liste sloge, s kdero lepša g. dopisnik svoje pogajanje za g. Podpornika, to je nemogoče, to je absurdno glede na sedanje razmere. Nam je naravnost neumevno, kako je «ploli mogoče prihajati na dan* s takimi predlogi ter jih »matnli resnim. Saj je znano vendar pred vacm, kako stališče zavzema g. Podgornik glede na nas razkol! Sicer je g. Podgornik z na se strani \se čast« vreden mož in gotovo je goriškim Slovencem tudi v čast, da se je porodil med njimi tako čislan politik, kakor je on. Ali mož živi že leta in leta izven svoje ožje domovine, našo toli zapleteno politiko more opazovati ter jej slediti !e iz daljave, in zato sedanjih razmer v deželi gotovo ne pozna tako* kakor je to neobhodno potrebno za državnega poslanca v sedanjdi težkih časih.
Mislimo pač, da nam nihče glede na razmere, kakor sedaj stoje, ne bo ugovarjal, ako rečemo, da na Dunaj v državni zbor nam je poslati  edino   ie   takega   moža,  ki
živi v deželi, ki pozna temeljito naše težnje na vse strani ter je v vodni dotiki z ljudstvom, katero ga pozna, kakor on njega, ter mu zaupa. Le takega poslanca, narodnega delavca v pravem pomenu besede, ki bo imel vse omenjene lastnosti, moramo izvoliti v državni zbor. Podgornik pa ni tak mož. Priznavamo ponovno vse tisto, kar ga diči, in rečemo še to, da ako bi imeli v rokah kakih 5 mandatov, bili bi mi prvi, ki bi mu enega privoščili,
Dalje je naravnost absurdno misliti, da bi se zbrala okoli Podgornika kar tretja stranka, ki bi odstranila sedanji dve tako, kakor je gori povedano ! To je tak absurdum, da se mu ne moremo prečuditi, ali kdor siri t.ike načrte, ta seje le razpor in povečuje razkol med nami. Zato se le čudimo tržaški sestri, da pomaga s priobčevanjem takim idejam na površje! Prepričani smo, da nima pri tem nikakega zlobnega namena, ali kdor hoče prav nepristransko soditi, mora reči edino le to, da Širjenje takih nazorov more nam v sedanjem času le Škodovali, kajti vzemimo slučaj, ki se nam zdi sicer nemogoč, da bi se res zbralo le nekoliko u.ož v nekako tretjo stranko, led a j bi Šele nastale lepe razmere v deželi! Povemo le se, da tudi nova stranka bi morala imeti jasen program, ne pa brez barve »ne tič ne miš*. In g. Podgornik bi mogel bili le na čelu stranke i. jasnim programom, ki bi pa naletel pri klerikalcih ob enak odpor — in imeli bi enak boj, kakoršen je današnji! fieniu toliko praznih nad ?!
Kako stojimo z volitvami v peti kuriji, smo povedali zadnjic, in ostanemo tudi pri tem povedanem mnenju, dokler ostanejo razmere take, kakor so.
Toliko smo boleli reči na to stran. Mislimo, da smo govorili prav, ker govorili smo odkrito.
Kar .se tiče .malenkostnega prepira*, pa to: Kako je nastal razkol, je znano, kake posledice rodi, je tudi znano. Vsakdo v deželi, in menda tudi izven nje vsak politik, v6 dobro, kaki možje stoje na eni, kaki na drugi strani. Znano mora biti pa tudi sedaj na sploh, kak strašen .strah* ima vodja klerikalcev, dr. Gregorčič, ki je hotel dati kar zapreti GabrSčka in ga je tiral pred sodnijo kar s pomočjo višjega državnega pravdništva.
To je jako .malenkostno" in »malenkostno^ je tudi, da so tirali klerikalni podivjane! na zatožno klop dr. Turno. Oba slučaja imata .malenkosten' namen, uničiti do cela Gabrščka in Turno, ker sta na poti klerikalni politiki. — Naši klerikalci pač so zagazili v blato, v katerem utonejo, kakor zaslužijo, in iz istega jih ne more rešiti niti kaka nova tretja stranka 1 Kdor piše tako, kakor sloji v »Edinosti«, o razkolu, o »malenkostnem prepiru", o novi stranki itd., listi se oddalja od dejanskih razmer v fantastične višave, in to dela tako, da pači ali vedotna resnico ali pa opazuje našo politiko z glavo v vreči. V obeh slučajih pa seje razpor! Zato nam ne more zameriti nikdo, ako svarimo pred takimi glasovi,
DOPISI.
las Kobarida. (Zaupni shod Gregorčičev in Gahejev). — Nunci iz celega sodnega okraja so imeli zadnje čase prav skrivnostna posvetovanja. Sad je bil — zaupni shod v Kobaridu, pa ne za K o h a r i d c e. Javnega ali volilnega shoda niso marali, kakor sla storila gg, dr. Turna in GabrSček.
Sprva jim je obljubil prostore g. Devet a k, ki je pa obljubo preklical, ko je vedel, za kaj se gre. Noben Kobaridec ni hotel dati klerikalcem prostora. Dekan je tekel v Tolmin, da bi dobil — čujte! — šolsko poslopje. Tako daleč še nismo pod klerikalno komando, zato ni dosegel svojega namena. Zadovoljiti so se morali z dvema malima sobicama v znani gostilni .pri Nemcu*, katero zdaj nunci spravijo ob kredit, da bo ubogi gostilničar trpel škodo.
Opoldne je privrelo ljudstvo iz cerkve. Trg je bil poln. Kar pridrvi kočija in se ustavi pri lipi. Ljudstvo je kmalu spoznalo Gregorčiča in Caheja. Nekdo stopi bliže in za-kliče s svetopisemskimi besedami: *Cahej, stopi doli !¦ Smeh. Res stu izstopila in šla v farovž.
Popoldne so privreli vsi nunci iz celega okraja ; celo iz Bolca je prišel prosluli kaplan Abram. Vsi nunci so pripeljali seboj svoje uboge božje volke. Kar je prišlo mož, ki nekaj veljajo, so prišli z drugimi nameni. Ko :o mnogi okoličani videli, da Kobaridci (razun
šestorice) nimamo vabil, so bili nevoljni in so so takoj pridružili Kobaridcem, ki so zahtevali — javni sli o d. V veži sta bila dva orožnika, na vratih pa vikarja Se dej in Gube j. Spodaj se je zbralo nad 200 Ko-baridcev in okoličanov, notri pa je šlo največ CO do 80 oseb, kajti več jih sploh ne more stati. To naglašam, ker vem, da bodo klerikalci lagali o veliki udeležbi, (— Res je i Pišejo o 300 osebah. Kaj hočete, so pač lažniki po poklicu l V cerkvi pa jim morate vse verjeti! Uredn.-) Ker niso dovolili javnega volilnega shoda, za kateri bi se bili takoj dobili prostori, je začelo ljudstvo razsajati, kričati, rotiti, zmerjati, tudi preklinjati (¦— ne strašite se, saj je tudi vikar Se de j dejal: »hudič naj ga vzame!* Koga, ne vem I —), prepevati, sploh tak aiv-žav, da je bilo »kakor na vojski", Na shodiva se je mulo slišalo, kaj sta tam govorila Gregorčič in Gahej. Mnogi so prišli od shoda k nam, še predno so končali, Konec je bil le prekmalu. Gregorčič in Cahej se nista upala le dolgo -časa od tamkaj, potem pa sta- smuknila v sredi črne družbe do farovža.
Kaj so imeli na shodu, je težko povedati. Vprašal sem jih vsaj 10, ali vsakdo je dejal: »Nisem nič zastopil; Kaj jaz vem. Povabili so nas same te neumne, da so nam pridgali!" — Pozneje sem izvedel, da je Gahej vihtel veliko kadilnico in častil Gregorčiča radi »Šol. doma" in celo radi — slovenske porote v Gorici, za katero si ni pridobil nikake zasluge, pač pa naš Gabršček, ki se je vstrajno za to bojeval.
Ko je bil. Gregorčič v farovžu, se je zbralo ljudstvo — največ okoličani — od cerkve po trgu ob cesti proti Gorici; naredilo je špalir! Ko sta stopila Gregorčič in Cahej v voz, je zaorilo ljudstvo : Doli z Gregorčičem ! Doli z izdajalcem! Živio Turna! Živio napredna stranka! In med žvižganjem, sikanjem in vsakovrstnim kričanjem ljudstva sta se peljala skozi dolgi špalir 1 Na koncu so še leteli za kočijo in kričali!
Tako je končal shod v Kobaridu i Poprej je bil tu javni shod dr. Turne in Gabrščka, zato so imeli tudi klerikalci sklicati ga, ne pa da sleparijo svet z zaupnim shodom nuncev in njihovih podrepnikov. Zato so dobili tak odgovor. Boljega niso zaslužili !
fOLO      MdtUO, Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkifcwicz,      Poslovenil Podravski.
lltaUe.)
»Jekleno roko imaš«, je dejal, »toda pri vseh peklenskih bogovih ti prisegam, da ti porinem nož v grlo, ako si me izdal — bodisi tudi v dvorani cesarjevi.*
»Govoriva mimo*, odvrne Petronij. »Jeklo, kakor vidiš, je močnejše od železa, torej, dasiravno bi iz tvoje roke bilo mogoče napraviti dve, vendar ni treba, da bi se te bal. Seveda, pomilujem tvojo surovost, in ako bi se mogel čuditi nehvaležnosti ljudij, čudil bi se najpoprej tvoji nehvaležnosti.«
»Kje je Ligija ?«
»V pasti, v hiši cesarjevi.«
^Petronij I«
»Pomiri se ter sedi! Prosil sem cesarja za dve reči, kateri mi je obljubil; prva je, da je bila Ligija odpeljana iz Aulove hiše, druga pa, da bi bila prepuščena tebi. Ali imaš v gubah svoje toge nož? Moreš me zabosti. Toda svetujem ti, da počakaš nekoliko dnij, kajti drugače bi te vrgli v zapor, in med tem časom bi se Ligija dolgočasila v tvoji hiši.«
Nastalo je molčanje. Vinicij začudeno gleda JPe-tronija ter čez nekaj časa reče:
»Odpusti mi! Ljubim jo in ta ljubezen mi meša možgane.«
»Občuduj me, Marko! Onokratsem rekel cesarju: Moj sestričnik Vinicij se je zaljubil tako v to dekle, ki gostuje v A ulovi hiši, da se jo spremenila njegova hiša od samih vzdihljajev v pravcato parno kopel. Niti ti, cesar, niti jaz, tako sem rekel — katera veva, kaj je prava lepota, bi ne dala za njo nitr? tisoč se-stercev, toda ta mladenič je bil zmerom bedast* .sedaj pa je znorel popolnoma.*
»Petronij !«
»Mar ne razumeš, da sem to rekel radi tega, ker ti hočem zagotoviti Ligijo; sedaj pa sem uverjen, da sem govoril resnico. Natvezil sem RudeČebradcu, da tak estetik, kakor je on, ne more smatrati podobnega dekleta za lepo, in Nero, ki ne sme drugače zreti na ljudi, nego z mojimi očmi, ne najde na njej lepote ter je ne poželi. Bilo je potrebno okovariti se pred opico ter deti jo na vrv. Z Ligijo se sedaj on ne seznani, marveč Poppeja, ki se bržkone tudi potrudi, da jo čim prej ko bo mogoče spravi iz palače. Dalje sem malomarno rekel RudeČebradcu: Vzemi Ligijo .ter daj jo Viniciju! Pravico imaš do tega, kajti ona je zastav-Ijenka, in ako to storiš, škoduješ samo Plauciju. In; on se je strinjal s tem. Ni imel niti najmanjšega vzroka, ne strinjati se s tem, a to tem več, ker sem mu dal priložnost, da s tem razžali vrle ljudi. Napravi te za uradnega stražarja zastavljeni«, odda v tvoje roke oni ligiški zaklad; ti pa, zaveznik bojevitih Ligijev ter ob enem zvesti sluga cesarjev, od tega zaklada ničesar ne zapraviš, marveč se le pobrineš za njega i poranožjtev. Cesar jo samo vsled starega običaja pri-j drži nekoliko dnij v svoji hiši, na to pa jo pošlje k j tebi— srečen človek!«                                                j
»Ali je to resnica? Ali jej ne grozi nevarnost v cesarjevi hiši?«                                                    ' "     '
»Ako bi imela ondi ostati, bi govorila Poppeja o njej z Lokusto, toda teh nekoliko dnij jej ne grozi ničesar. V palači cesarjevi biva deset tisoč ljudij. Mogoče, da je Nero niti ne zagleda, kar kaj rad verjamem vsled tega, ker mi je vse verjel ter je bil pred menoj pri njem centurij s poročilom, da je odpeljal deklico v palačo ter jo izročil Akti. To je kaj dobra duša, ta Akta, radi tega sem naročil, naj jo njej izroče. Poni-ponija Grecina je očividno tudi tega mnenja, ker jej je pisala. Jutri bo gostija pri Neronu. Zagotovil sem ti prostor poleg Ligije.«
»Odpusti mi, Kaj, mojo razdraženost«, reče Vinicij. »Slutil sem, da si jo dal odpeljati za se ali za cesarja.«
»Zamorem ti odpustiti razdraženost, toda težavno mi je oprostiti ti tvoje obnašanje, tvoj krič in glas, ki me spominja igralcev s kockami. To mi mrzi, Marko, in tega se čuvaj 3 Vedi, da cesarjev mešetar je.Tigelij; vedi pa tudi, da ko bi hotel vzeti dekle zd-se, da bi ti zrl sedaj naravnost v oči ter ti rekel:
»Vinicij! vzamem ti Ligijo ter jo pridržim, dokler me ne bo dolgočasila.«
Po teh besedah pogleda Viniciju naravnost v oči, kar je mladeniča še bolj zbegalo.
»Kriv sem«, je dejal. »Dober in vrl človek si in zahvaljujem te za to iz vse duše. Dovoli mi samo, da te še vprašam: čemu nisi zaukazal, da bi bila Ligija odpeljana naravnost v mojo hišo?«
»Radi.tega, ker hoče cesar ohraniti davni običaj. Ljudje v Rimu bodo govorili o tem, da smo vzeli Ligijo kot zastavljenko; torej.dokler bodo govorili, ona ostane v palači cesarjevi.' Na to ti jo potihoma pošlje in vsemu bo konec. Rudečebradec je kaj previden pes. On ve\ da njegova moč je neomejena, toda
Dostave k. Prejeli smo Se drugih poročil. Tudi je bilo v Gorici vee Kobaridcev, ki so pripovedovali o teh prizorih, fe vseh poročil je posneti, da so klerikalci doživeli strašen poraz, ki bo Gregorčiču in Caheju Se dolgo Šumel po ušesih. RevCka sta jih mnogo slišala, a njiju zaslomba je bilo le 12nuncev in toliko mežnarjev; druge je bilo vse sram take družbe. — Ali »Gorica* govori o 300 udeležnikih, med temi vsi župani in podžupani. I seveda, ako šteje one na cesti, še vefi nego 300 je bilo vseh t Trditev o županih itd. je drzna laž. Tisti pa, ki so se udeležili kot klerikalni podrepniki, dobe odgovor ob prihodnjih občinskih volitvah. — Cahcja so si posebno privoščili! GregorfiiC je pa kar trepetal. — KobariSki mežnar Streholazec je zmerjal naprednjake s pijanci; tudi na shodu je padala ta beseda, s katero so se pac le tolažili. Vsi najboljši možje v Kobaridu in okolici — pijanci? Farška predrznost presega vse meje l
04 Rihemberga, dne 15. oktobra. — Včeraj je nas fajmošterDreja BrezavSček Cez navado rohnel. Njegovemu kričanju, zmerjanju, lajanju in preklinjanju smo vajeni, a vCeraj »so* prinesli na prižnico »SoCo* in mahali ž njo nad ubogo ljudstvo in se tako grozno drli, da se je naša umazana in neosnažena cerkev kar tresla. Sedaj gosp. urednik, ste skonCanil Rekel je, da kedor dela in piše proti duhovščini, da bo ,frda-man* in že na tem svetu kaznovan s tem, da ne bo kamen na kamnu ostal pri njegovi hiši itd.
No, pa kdo bo opisoval njegovo pridigo?! Ako bi hutel vse njegove budalosti in prismodarije našteti, katere stori, bi bil Vaš list vedno poln. Pribiti pa je treba, kako je patrijotičen ta »Črni fant*. Že večkrat se opaža, kako moli za predstojnike ter cerkveno in posvetno oblast. Spomni se najprej papeža, potem škofa, duhovnikov in sv. cerkve, potem bcgoslovcev in na zadnje pride na vrsto šele naš svitli vladar!
Sicer pa velike škode v občini vendar veC ne more storiti, ker ga ljudstvo pozna in je sploh vse proti njemu. Le kake terci-jalke in taki, ki se nahajajo v stanju »sv. prismojenosti*; se mu še hlinijo in mu pomagajo pridno opravljati in blatiti poštene ljudi.
K Vipavskega, dne 15. oktobra. — Bralno in pevsko društvo v Dobravljah je priredilo 14. t m. veselico v zaprtih prostorih s sodelovanjem šlurskih tamburašev. Okoličani in zlasti domačini so z veseljem pričakovali omenjeni dan, ko je imelo nastopiti mlado društvo, ki je vzniklo sicer med naprednim in vedoželjnim a priprostim občinstvom dobravskim, ko v tej občini ni nika-kega posebnega inteligentnega in izšolanega roditelja, ker občina nima ni učitelja ni duhovnika v svoji sredi, ampak sami domačini se med seboj tako vnemajo, da ne samo korakajo v duševnem pogledu z drugimi občinami, temveč jih v mnogem, zlast* pa v društvenem življenju, celo prekašajo. Čast jim torej! Dež je veselici mnogo škodoval. VspriCo tega, da je bila veselica lepa in točke — pozdrav, petje, tamburanje in ples — lepo in točno izvedene, ni bilo onega živahnega navdušenja  med   poslušalci in  občinstvom.
No, zvečer se je vendar sešlo precej obiskovalcev, in vsem nam je bilo prijetneje in lepše med prijaznimi prireditelji in gostoljubnimi Dobravci.
Izmed vdeležnikov k veselici je omeniti osobito nde bralnega društva v Brjah, katere je naš vrli M ako vee v veCem številu vkijub vsemu dežju pripeljal z zastavo k bratski veselici.
Dimafe in rane srnice.
Osebne vesti. — Sodni avskultant Špiridijon PeruCic je imenovan sodnim pristavom na Voloskem. — Asistent na občinski realki v Trstu Peter Senc i g je imenovan pravim učiteljem na državni realki v Gorici. — Poštnim asistentom so imenovani: Mihael Mora vee, Herman Gaeta, Artur Fittke, ivan Golob, Hugo Rossi, Silvij L e b a n, Dragotin Ban, Josip C a st e I-liz in Jurij Rismondo za Trst; Spiro Pasinovič in Dragotin Klvafta za Pu!j, Dragotin Rad iz za za Gorico, Rajmund Stegnar za Opatijo, Artur Belotti za Koper, Josip Rismondo iz Zadra za Ro-vinj, Anton K oc m u r za Sv. Peter na Krasu ; potem manipulacijskadnevničarja Josip Podboj za Tržič in Maks Velepič za Opatijo, in računski podčastnik Adatbert Lažanskv za Sv. Peter na Krasu.
Porodilo o pravdi Gabršdkovl izide po stenogramu, ki ga je oskrbel najboljši naš slenograf (poučeval je tudi teCaj v »Sol. Domu".j — Iz tega bo jasno, s kakošno kliko se je boriti naši stranki. — »Gorica« seveda meni, da Gabrščkovi časti škodijo razne izjave klerikalnih poštenjakov, katere smo slišali. Kako se sama slepi! Javnost bo sodila drugače. Mi pa tudi ne ostanemo nič dolžni! — »Gor.« bo poročala o tej pravdi. Hvala Bogu, da imamo stenogram mi v rokah. Radovedni smo že n-tprej na to poročilo v farovškem listu.
Štirje nuncl kot priče proti tiahršekn. — Klerikalno glorijo so povzdignili štirje nunci, ki so pričali proti Gabrščku. Igrali so tudi tako vlogo, da klerikalcev ne zavidamo za vtis, kateri so pustile v dvorani te štiri njihove korifeje.
Dr. Gregorčiču se je hudo poznal »maCek", posledica »mačje muzike* na predvečer v Kobaridu. Prišel je s Uahejem pozno v noč domov, a ta je moral zbirati misli, kako bo drugi dan tlačil Gabrščka v luknjo, V tej skrbnosti je zjutraj zgiabil prekratke hlače, ki so delale čudovit kontrast k širokim čevljem. Culi smo, da taki slikoviti noši po medvedje zanemarjenega starega popa baje čudovito imponuje ministrom na Dunaju. — Z rajsko-sladkim nasmehom je stopil pred sodnike, jedno roko v nedrih drže, kakor da tam skrbno tišči tisti strašni revolver, s katerim mu je hotel Gabršček prod časom preskrbeti nebeško plačilo za vse njegovo toli uzorno »tiho delovanje*. — In kak govornik I Raca na vodi, vsi smo ga sližali! On je bil med vsemi pričani edini, katerega je steno-graf slabo razumel; mencanje in ono smehljanje, ki ga dela naravnost neznosnega v očeh resnih mož, je delalo vtis, kakor da je mož čutit važnost svojega pričanja za celo klerikalno bando. — Vrnil se je tudi popoldne in se vsedel na prvo mesto. Gabršček ga je Cesto fiksiral, aH njegovega pogleda ni prenesel. I nu, saj vemo, zakaj ne. — Ko je drž. pravd. Gabrščka tlačil, je zadovoljno prikimaval. Hudo pa se mu je zmračilo čelo, ko je čul iz ust drž. pravd, obsodbo njegove »Gorice* v oni pravdi, katero ima od Gabršfkove strani. Slabo znamenje za po-rotniško klop, je-Ii?! — Ko ga je pa dr. Triller po vrednosti slikal in žigosal, je delal čudne obraze, ali videti je bilo, da je ostala njegova „vesl* tako mirna,  kakor vselej, ko
čita v svoji ,Gorici« Se tako velike lumpa-rije, pa se zna potolažiti tako, kakor takrat, ko je Cital oni napad na Gabrščka osebno poštenje, češ: saj ni treba tako tolmačiti, saj se mu nifi slabega ne očita. — Ko je odšel, ga je od daleč spremljal — redar. Tisti vražji .strah* mu je tičal Se v kosteh. — Neko vrsto boleznij imenujejo Nemci »Ver-folgungsvrahn*. To bi bilo nekaj za znamenito prakso slovečega dohtarja Rojca.
Dr. Pavlica je imel pa 10 cm predore hlače, ki so se vlekle po tleh; drugače je bil »šik*. Zeleni obraz je bil pravi izraz njegove duše. Govoril je tako, da je vsakdo videl, kako ta katoliški svečenik »ljubi svojega bližnjega*. Vsak naglas je pričal, da bi raje videl Gabrščka pol leta v luknji nego brata Joška že danes z mitro na glavi.
Katehet Tabaj je doka/.ai, da se v šoli tudi nekaj uči, namreč — učenje na pamet. Tisto pričanje, katero je povedal pred pol letom preiskovalnemu sodniku, je ponovil kakor »lajna* od besede do besede, potem pa je bilo konec njegove zgovornosti. To pričanje, naučeno »na pamet«, tudi ni kar tako, da bi ga javno ne pohvalili. Tako je treba, da drži I
Zupnik-župan Grča, danes po božji milosti še deželni poslanec, je nastopil z novo lasuljo, ki mu je strašno nerodno čepela na glavi. Njegova Perpetua se najbrže slabo razume v take delikatne posle. Lasje niso bili namazani z dišečim oljern, pač pa je imel jt.ko namazan jezik, ko je slikal tisti strašni strah dr. Gregorčiča na občnem zboru posojilnice pred tem groznim Gabrščkom, ki kar z revolverjem okoli hodi in torej tudi s tem morilnim orožjem okoli pride, ker ga oblasti nočejo vtakniti v luknjo. Kar divili smo se hrabri vojski vrlih Šempaseev, ki so naredili s svojimi hrbti kordon med Gregorčičem in Gabrščkom, kakor da kroglje ne lete tudi čez.... Grča je s tem seveda nehote priznal, da se je Gregorčič bal le klofute in ne tistega strašnega revolverja. O strah, strah je lepa reč, ali strah božji je pa res že neznan pojem 1 — Bo še I
Balurlja. — »Gorica« ponatiskuje iz »Soče* interpelacijo, katero je podal dr. Gregorčič v drž. zboru zastran trobojnice. Ni pa znala povedati, ali jo je vlada le količkaj upoštevala, niti tega, kaj je storit dr. Gregorčič, ko je obtičala njegova »krasna interpelacija* v kakem košu za papir.... Citat o krasoti ne velja d a ne si Saj bi lahko ponatisnila iz »Soče* veliko člankov, v katerih je Gregorčič samega sebe povzdigoval v deveto nebo, političnega nasprotnika pa tlačil na dno pekla. To pa znat Nikar ne izzivajte! Interpelacija nam torej nič ne imponuje, ker vemo, da dr. Gregorčič ni drugače izpolnil svoje dolžnosti in ni izvajal v svoji politiki potrebnih posledic. —- Saj je mož speljal na led tudi slov. župane z znanim ultimatom vladi, katera je pa na to lepo molčala — dr. Gregorčič pa tudi, da se je vsa reč lepo zapackala in pozabila. — Dr. Gregorčič je takrat podal svojo interpelacijo, kajti malo peska v oči je treba tem prenapetim Slovencem, drugače pa je ostal hladen do kostij. Nekoliko manj baharije bi »ljubljencu naroda" gotovo ne škodilo.
Peta kurlja. Volilni imenik za peto kurijo je razstavljen na tukajšnjem magistratu, in sicer v statističnem oddelku, le še do 20. oktobra, to je do sobote. V tem času morejo vložiti pritožbo tisti, ki imajo v tej skupini volilno pravico, ki pa niso upisani v imenik. Imenik je na razpolago strankam od 9. do lf. ure dop. in od 4, do 6. ure popoludne. Pozivljemo z nova vse prizadele Slovence v Gorici, da ne zamude prilike, prepričati 3e, ali so v tem imeniku upisani ali ne. Gre se za peto kurijo, v kateri bo boj hud!
Klerikalna tolažba. - Ko je bil dr. Turna oproščen, se je tolažila .Gorica* s subjektivnim    prepričanjem    sodnikov.
Zdaj pa, ko so oprostili tudi Gabrščka, dostavlja ta podla farška cunja, da ga je obsodilo pa — navzoče občinstvo. Kdor je bil navzoč, je videl le par kle-rikalnih obrazov, ki so se klaverno potuhnili, občinstvo pa je res radostno pozdravilo razsodbo in to tako glasno, da ga je predsednik sodnega dvora posvaril..., naj tega ne dela. Kako hočejo ti klerikalni lažniki povsod reklamovati javno mnenje za-se l Naj so doživeli še tak poraz, kakor n. pr. v nedeljo v Kobaridu in Gzeljanu, bobnajo v svojih listih vsejedno o sijajnih vspehih. Celo občinstvo na Gabrščekovi obravnavi reklamujejo za-se! — Ali slaba taktika! Ljudje, ki niso bili navzoči na nobenih takih skupščinah, utegnejo semtertje verjeti; ali shodov je vedno več, zato bo tudi vedno manj takih, ki bi klerikalcem kaj verjeli, izvzemši tiste reveže, ki sploh ničesane-čitajo. Vera pešarda,vera — pešal
Z nogo je udaril tik vile Larischeve na Solkanski cesti pes g. Larischa tukajšnjega klobučarja Leop. Horvata, ko se je ustavil tik ograje vile po noči 17. t. m., vračajoč se iz Solkana. Zadel ga je pes v obraz na levo stran, vsled česar je levo oko izgubljeno. Horvat se je peljal v Trst v bolnišnico.
Noti natis »Cecilije* h del, — Ker je pošel I. del »Cecilije* skladatelja Antona Forsterja, katero je bila izdala družba svetega Mohorja, se je odloČil odbor te družbe, da izda na novo I. del »Cecilije*. Velike razlike med staro in novo izdajo ne bo, pač pa nekatere pesmi se izpuste ter nadomestijo z drugimi lahkejšimi. Cena knjigi bo 1 krona. Da bo mogoče določiti naklado ponatisa, prosi odbor družbe, da se mu naznani čim prej, vsaj pa do novega leta, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori ali posamezniki po raznih krajih.
Junlea ga Je pohodi«. — S3-letnega Andreja Markiča iz Čorovega v Briih so prenesli v tukajšnjo bolnišnico, ker ga je po-bodla junica in vrgla ob zid.
Slabo je hotel videti, — »Gorica" od 13. t. m. je prinesla dopis z Gor»škega(! I), v katerem čitamo tudi to*le: »Ta veter piha pa sedaj tako, da je zanesel te dni, kakor se pripoveduje, g. lastnika »Soče« v III. nadstropje hiše št. 21 na Travniku*. —• Nasproti temu konstatujemo, da g, lastnik ,Soče-je bil zadnji Čas odsoten, v Pragi; sicer pa ni bil Se nikdar v isti hiti in nadstropju! — Kaj naj pa pomeni ta »govorica*?!
Tunel pri Podbrdu bode dolg 6600 m in se je že začelo s pripravljalnimi deli. V Podbrdu je vse polno tehničnega osobja, ki prihaja in odhaja; nekateri so si najeli že stanovanja in sklepa se, da bode trajalo delo najmanj 5 let. Delalo se bo pa na onem delu tunela (*/,), ki sega v Primorje, s krampi; na onem pa (*/«), ki sega na Kranjsko, t vrtalnimi stroji; na kranjski strani že tlela na stotine delavcev, na naši pa se je delo ravnokar zaCelo.
Kakor mu kaže!? — »Gorica* od 13. t. m. je prinesla h »Soče* dva citata o pogovoru Gabrščeka z dr. Gregorčičem dne 17. aprila 1899. (po zboru »Gor, ljud. pos*., ko se je po;avit razkol), namreč oni, ki zadeva dr. Turno, in oni o — klerikalcih. Iz tega hoče izvajati, da je Gabršček nedosleden in da govori — kakor mu kaže. — Nasproti !ej smešni logiki odgovarjamo le toliko; Oni pogovor je trajal nad dve uri in se je dotikal še raznih drugih opornih točk in ne le onih dveh. Ali ni abotno že misliti, da bi moža toliko časa le jedno mlatila? V razgovoru je bilo torej prvo in drugo. — Ako »Gorica* nima drugih sredstev za obrekovanje, je Že pogorela popolnoma I Was fri-sches, gospodje!
Klerikalno dtvjaštvo v Gregorčičevo slavo. — Poročali smo, kako so razdivjani podrepniki natepli učitelja g, Mle-kuža, samo zato, ker je govoril proti Gregorčičevi stranki. — Enako nam poročijo iz
vendar si prizadeva, ubraniti se prestopkov zoper i običaje. Meni samemu je že prišlo večkrat na misel, čemu zločinec, bodisi še tako velik in varen pred kaznijo, kakor cesar, si vendar vedno prizadeva, ostati zvest pravici in čednosti? Po mojih mislih je umor brata, matere in žene bolj dostojen kakega azijat-skega kraljeviča, nego rimskega cesarja, toda, ko bi se mi to pripetilo, ne pisal bi opravičevabiih pisem senatu. Nero pa jih piše, Nero se briga za običaje, Nero je previden človek. Tiberij ni bil tako previden, vsekako pa je opravičeval vsak svoj prestopek, čemu je temu tako ? Kako je to Čudno, neradovoljno spoštovanje, skazovane čednosti od strani zlobe ? Ali veš, kaj se mi zdi ? Godi se to radi tega, ker je zid odurno, čednost pa krasna. Torej pravi estetik je ob enem čednosten človek. Danes moram žrtvovati nekoliko vina sencam Protagora, Prodika in Gorgija. Pokazalo se je, da so tudi sofisti še za nekaj na svetu, čuj, ičaj ti govorim dalje. Vzel sem Ligijo Aulu, da jo dam tebi. Dobro! Toda Lisip bi vstvaril za vaju krasne skupine. Oba sta lepa in radi tega je lepo tudi moje postopanje, in ker je lepo, ne more biti slabo. Vedi, Marko, radi tega sedi pred teboj čednost, poosobljena v Pe-troniju. Ako bi Aristid živel, bi moral priti k meni ter ponuditi mi sto min za kratko razlaganje o čednosti.«
Toda Vinicij, katerega je istinitost bolj zanimala, nego razlaganje o čednosti, reče:
»Jutri zagledam Ligijo in potem jo bom imel vsaki dan, do smrti.«
«Ti boš imel Ligijo, jaz pa bom imel na vratu Aula. On pozove vse pozemljske bogove na maščevanje proti meni. Ko bi se vsaj poprej nekoliko izuril v govorništvu'.... Toda on me bo ošteval tako, kakor
je mojV klijente (branjenike) ošteval bivši moj vratar, katerega sem radi tega poslal v ergastul na deželo.«
»Aulo je bil pri meni. Obljubil sem mu, da mu dam doma poročilo o Ligiji.«
»Piši mu, da volja .božanstvenega* cesarja je najvišji zakon li| da prvi tvoj sin dobi ime Aulo. Treba je, da starca nekoliko potolažiš. Poprositi hočem Ru-dečebradca, naj ga jutri pozove v goste, da te vidi v triclinu poleg Ligije.«
»Ne stori tega«, odvrne Vinicij. »Jaz ju pomi-1 ujem, zlasti Pomponijo.«
Na to sede, da napiše ono pismo, s katerim pripravi starega vojskovodjo ob poslednjo nado.
VII.                                             j
Pred Akto, bivšo Neronovo ljubljenko, so se uklanjale nekdaj najvišje glave v Rimu. Toda ona se že takrat ni hotela vmešavati v javne zadeve in ako je uporabila kedaj svoj vpliv na mladega vladarja, se je zgodilo to le radi tega, da je izprosila sočutje za koga. Pokorna in tiha si je pridobila hvaležnost mnogih ter si nikogar ni napravila za sovražnika. Ni mogla, sovražiti niti Oktavijana. Ljubosumnim se ni kazala nevarno. Znano je bilo, da ona Še neprenehoma ljubi Nerona, toda le z bolestno, otožno ljubeznijo, katera ne goji več nikake nade, marveč se hrani samo s spominom na one trenutke, ko Nero ni bil samo mlajši, marveč tudi lepši. Bilo je znano, da ne more odtrgati duše od teh spominov ter da ničesar več ne pričakuje, dasiravno se ni bilo bati, da se cesar povrne k njej. Zrli so na njo kot na bitje brez obrambe in radi tega je imela mir.
Poppeja jo je smatrala samo za tiho služabnico ter za neškodljivo do te mere, ker si ni prizadevala, jo odstraniti.
Ker jo je pa ljubil cesar nekoč ter jo zapustil brez razžaljenja na miren, da, celo na prijateljski način, radi tega so ohranili do nje nekatere obzire. Nero, poslovivši se od nje, jej je dal v palači stanovanje in v njem posebni cubiculum ter peščico služabnikov. Ker pa sta prisedla Pallas in Narcis, Klaudijeva oproščenca, časih s Klaudijem h gostiji, ter kot važna ministra zavzemala častna mesta, je bila tudi ona časih pozvana k cesarjevi mizi. Nemara se je to godilo za to, ker je njena divna postava v resnici krasila pojedino. Sicer pa je cesar pri izberi družbe že davno postal brezobziren. K njegovi mizi je prisedala najrazličnejša mešanica ljudij vsakoršnega poklica in stanu.
Bili so med njo senatorji, toda večinoma taki, katere si lahko smatral za norce; patriciji, stari in mladi, ugonobljeni vsled nezmernega razkošja in uživanja ; ženske s slavnimi imeni, ki pa se vendar niso obotavljale, deti si na glavo plave vlasulje ter iskati na ulicah zabavnih naključij; — visoki uradniki in duhovniki, ki so se pri polnih vrčih radi posmehovati samim bogovom, poleg njih pa vsakovrstna druga zmes, sestavljena iz pevcev, godcev, plesalk ter iz pesnikov, kateri deklamuje stihe, so mislili na sesterce, katerih si pridobe* s pohvalo eesarjevih verzov. Pogrešal nisi tudi modrijanov-gladomorov, spremljajočih z dihtečimi očmi podavano hrano; slovečih jezdecev in Čarovnikov ter dokaj druge sodrge, med katero so bili tudi taki, ki so v znamenje suženjstva z dolgimi lasmi zakrivali odrezana ušesa.
(Dalje pride.)
šempeterske županije. — Posestnik Ivan B a- j d al i C iz  Oseka je na shodu  »na Otavi" j marsikaj oporekal slavni klerikalni gospodi. Zato so ga napadli Grčevi podrepniki v Sem-pasu  s kamenjem  in ga precej  hudo ranili na glavi. — Take sadove poganja Gregorčičeva politika. Tako blažilno vplivajo naši nunci na ljudstvo. Tako nizko so padli klerikalci! -f- Ali mar hočejo,. dj» hj tudi so- I mišljeniki naše str nke začeli rabiti tako orožje ? j Kam plovejo ? i  - Dr. Gregorčič, ki je iskal že zločinu     •     Turni  in G/brščku,   a je grozno \,.r: *.„,,  naj ve,  da ga delamo od- J govornega za vse take resnične zločine, j fiepe čase nam ustvarjajo — semeniški pro- j fesorji   pa  taki 'duhovniki, ttatere ljudstvo J farje imenuje!  Ali te ljudi v take svrhe redimo v deželi?!                                               I Lepak voznih redov železnic, par- I HbI&ov inpoJtBlhT zfigl!, veljaWn M 1. dkK 1.1., izdamo koncem tega meseca.   Opozar- j jamo trgovce in obrtnike,  da je se  malo I prostora več za oglase. Izide v jednaki obliki j kakor lani.   Ta lepak   dobe vsi   naročniki »Soče" zastonj; poleg tega bo tiskan še na j močnem papirju za javne lokale, postaje itd. 1 Razpošiljamo ga zastonj. — Ker visi ta lepak j na vseh javnih krajih ter ga  ljudje vedno rabijo,   je za  inserenle   najboljšare-k I u m a.   Lepak se vidi  povsod  tudi izven Goriške  na premnogih krajih. — Kdor hoče oglasiti svojo obrt na ta lepak, naj se oglasi čim prej. Naročila sprejema »Goriška Tiskarna* A. G&bršček.
»Slovanska knjižnica' prične spet izhajati, in sicer izide prvi snopič t, j. 94. prve dni novembra. Priobčevati začnemo grofa Leva Tolstega sloveči roman »Vstajenje*, kateri nadaljuje v naslednjih snopičih. Zvezek 94. razpošljemo vsem' starim naročnikom n a I ogled; nadaljnim naročnikom bomo smatrali I jedino le one, kateri obnovijo naročnino za jedno leto, oziroma poravnajo stari dolg; i takih naročnikov je ie veliko. Kdor se ne misli naročiti, naj odda snopič kakemu svojih znancev na ogled, ali pa naj snopič vrne. — Stare dolžnike opozarjamo, da poravnajo svoj dolg, drugače bomo primoranl izterjati I dolgove po pravni poti. Da je .Slovanska knjižnica- prenehala izhajati, temu je bilo kri /o le slabo in nemarno plačevanje naročnine. Odslej upamo, da bode v tem po* gledu bolje. - Apelujemo na vse ljubitelje leposlovne književnosti, katera se Jako razširja ravno potom fSlovanske knjižnice*, da ta leposloven mesečnik priporočajo med svojimi prijatelji ter tudi sami po svoji zmožnosti podpirajo. — Vsak snopič bode obsegal 6 tiskanih pol ter bode redno izhajal vsak mesec, ne tdede na to, da se bodo dolgi spisi cepili od meseca do meseca. Ako se pa število rednih in skrbnih naročnikov pomnoži, bodemo izdajali snopiče obiirnejle. Odvisno bode torej jedino le od naročnikov, ali bode sploh izhajala nadalje »Slovanska knjižnica, in koliko bode v posamičnih snopičih priobčenega.
Razgled po svetu.
Občni zbor .Edinosti' v Barkovljah v nedeljo se je obnesel vrlo dobro. Navzočih je bilo okoli 1000 ljudij. Govorili so: Dr. RvbtrV Spinčifi, Kompare in drugi. Spinčič o položaju ni mogel posebnega povedali, ožigosal je pa katoliško narodno stranko ter je rekel: prav je, da je obsedel Dipauli med dvema stoloma, ko je bil tako neodkritosrčen, in bi si bil lahko vzgojil zaupanje med svojimi volilci, ko bi bil odločen. Povdarjal je, da bi bilo že jedno ali drugo ministerstvo poiskalo Belkredijeve naredbe, ki so bile jedino pravične, in jih izdalo sedaj v prenovljeni izdaji. Žel je obilo pohvale. Dr. Rybaf je govoril o predstoječih volitvah. Vladi je povedal, kar se je dalo. Policijski nadkomisar ga je ustavil v govoru, ker je posegel v nedovoljene strune. Briljanten je bil posebno govor istrskega slovenskega poslanca Kom-p are ta. Rekel je, da se ne boji ukorov ni od zgoraj ni od zdolaj. Vidite me— je dejal — v duhovski obleki, toda kar se sedaj godi v naših škofijah, to je že preveč. Naše ljudstvo je zatirano od povsod. Tuji ljudje, ki niso izvršili ni jedne srednje šole na Avstrijskem, se sprejmejo v semenišča, naši, ki so se izkazali z vsemi spričevali, se prezirajo. Škofu Sterku je bil protikandidat italijanski podanik, in malo da ni prodrl s protekcijjo vlade. Kreditni fond istrski se izrablja našemu ljudstvu v pogubo, da se ljudstvo izsesava. Italijanom se izposoja po 4%, da ti zopet posojajo ta denar ljudstvu po 14*. Končni povdarek njegov je bil: Mi se bodemo krepko borili za pravo in blagor naSega ljudstva, in če nas ne bo hotel ne Dunaj ne Rim, »»prejme nas že kdo drugi. Komparetov govor, ki je bil jako obširen, je bil najznamenitejši in je naredil največji utis. Aplavz, *l je sledil temu govoru, je bil brezkončen. In je bil zaslužen, kajti odkrito nam je bilo mnogo mnogo posebno iz Škofije poreSke in persifliran je bil izrek (namreč škofije tržaške) »zaradi ljubega miru". Tudi zaključek predsednika Mandiča je bil impozanten. Ce nas vii nočete, naj nas drugi okupirajo. Splošen vihar. Takega zbora ni imelo še društvo »Edinost*.
, ^ Mestni svet tržaški. — V ponedeljek je imel mestni svet tržaški sejo, v kateri se je pokazala važnost slovenskih mestnih svetnikov.  Stvar je bila  taka-le: Prišlo je na
vrsto vprašanje, ki se jako občutno zadevlje I i ob žep davkoplačevalcev. To je predlog, da I ; čiščenje mestnih ulic prevzame občina v svojo oskrb. Delegacija je stavila predlog, naj se za I čiščenje tržaških ulic in  hiš  sprejme sistem I »Koprophor", naj se za nakup v to potrebnih I naprav dovoli 240.000 K, naj se za oskrbovanje  teh  naprav in sploh  za čiščenje po novem sistemu dovoli za leto 1901. 260.000 JTln v^okritjT^teh  stroškov naj  se sklene povišanje takse   od  najemninskih krajcarjev I od 2% na 3* in to tudi za hiše zunaj I razširjenega   mestnega  pomerija. I (Torej  tudi  za  vso   okolico,  ki od čiščenja j nima nikake koristi). Ko  se je odprla raz- j prava, oglasil se je takoj okoličanski zastopnik I dr. Gregorin,  ki se je odločno  izrekel proti I predlogu delegacije. Dokazal je, da povišanje I izdatkov ni opravičeno.  Istotako  odločno se I je izrekel proti  predlogu, dai se  v^poferitje j tega troška poviša tako imenovani najemnin- I ski krajcar. Posebno krivično bi bilo, ako bi I , se ta davek naložil tudi okolici. Povdarjal je, j kako gotovo je, da hišni  posestnik tudi ta j i davek, kakor običajno, odvali na najemnike I i in bodo zopet zadeti le siromašneji sloji, Vse- 1 i kako pa bi se   moral   ta davek naložili le I meščanom, ki bodo imeli koristi od čiščenja. I J Predlagal je konečno, naj se sklepanje odloži^ I da se z dosedanjim podjetjem uvedejo nova I j pogajanja, ali pa razpiše nov natečaj za zakup I | čiščenja ulic in hiš. Za njim se je oglasil inž, I Gairinger in tudi on je  odločno  pobijal de« I legacijski predlog. Gairinger je govoril izborno in je pokazal zopet, da je mož, ki ima prepričanje, a tudi pogum,  da pove svoje pre- I | pričanje. Protestiral je proti temu, da bi si j i občina  ob tako slabih finančnih  razmerah I nakopala take stroške  in  za zistem, ki tudi drugod še ni  izkušen.  Po  sklenjeni splošni I i razpravi je hotel župan takoj preiti na po- I drobno razpravo, ali svetovalec dr, Gregorin I ga je opozoril, da se ima po opravilnem redu I najpoprej glasovati o njegovem  predlogu za 1 I odloženje glasovanja.   Temu je  pritrdil tudi I I svet.  Gairinger.  Na  glasovanju so vstali za j ta predlog samo okolicanski poslanci in svet, I Gairinger  in   Finetti.   Okoličanski   poslanci 1 I smejo biti zadovoljni,   da sta  njim pritrdila I najboljša tehnična strokovnjaka,  kar jih ima t I obč. svet, inž. Gairinger in Finetti. O glaso* j vanju je bil  predlog dr.a  Gregorina seveda odklonjen. Vsprejeti so bili namreč vsi pred« j logi delegacijo, razen onega o pokritju novih j stroškov, kakor jo omenjeno nižje doli.  Za I I predlog, svet. Bratos-a, da se plača dninarjem I povili na gld. 1.30,  so glasovali tudi okoličanski  svetovalci in   so   bili ravno   njihovi J glasovi odločilni,  kajti predlog je bil sprejet le z 1 ali  'J glasoma   večine.  Najlepše  za-I doščenje so zadobili okol. svetovalci na gla- j j sovanju o zadnji točki, o oni namreč, s ka- j J tero se je  hotelo  prebivalstvu  naprtiti nov j I davek in proti kateremu je dr. Gregorin protestiral že na začetku razprave. Svet. Gairinger je nam •?L predlagal, naj se glasovanje o J tej točki odloži do razprave o splošnem računu leta 1901, pri kateri se bo še le videlo, J ali je ta novi davek res potreben ali ne. In J ta predlog je bil  sprejet, a zopet so t odločili okoličanski poslanci, kajti večina pro-I gresovske stranke in celd en del demokratov t so proti glasovali,   da je bil tudi ta predlog | I Gairingerja  sprejet  le z neznatno  večino in j J le s pomočjo okoličanov 1!                               j
Novi odbor pol. druživa .Edinost" j j T Trstu je sestavljen tako-le: Predsednik; j j prof. Matko Mandič, l. podpredsednik: dr. J Gustav Gregorin, II. podpredsednik: dr. J Olokar Rybaf, tajnik: dr. Ferdo Cerne, bla-I gajnik: Ante Bogdanovic, odborniki: dr. Josip j Abram, Makso Cotič, Andrej Cerne, dr. Edvard | Siavik, Josip Turk; namestniki: Fran Šuman J v Skednju, Anton Miklavec pri Sv. M. M. Sp., j Anton Pogorelee na Greti, Dragotin Pertot v j Barkovljah, Miha Kamuščič pri Sv. Jakobu, Ivan Goriup na Opčinah, Alojzij Goriup na ' j Proseku, Stanko Godina na Vrdeli.
'           Volilno gibanje na Štajerskem.  —
' . Volilni shod v Mozirju je proglasil kandidatom i za peto kurijo Dragotina Hribarja, za mesta ; j in trge dr. Dečka. Na volilnem shodu v Lju-1 j tomeru je bil proglašen kandidatom za kmečke 1 I občine dr. Gregorec, za peto kurijo Dr. Hribar. ' j           Nemci t Rudečem morju. — Iz Adena
1 I javlja brzojav, da sultan je odstopil Nemcem » j za 30 let v najem otok Urvan v Rudečem ' morju, 40 milj od otoka Kamarana proti se-1    veru. Tamkaj  napravijo Nemci tudi postajo
*  J za premog. Ponesrečeni turisti.  — Iz Inomosta
1    poročajo, da inženir K6I1 se je ponesrečil na
*  J takoznanem »Todten Kessel* v cesarskem go-\ J rovju. Sodni pristav dr. Muller je šel s svojim 1    prijateljem na Gstaterboden.  Doslej se nista
>  1 še vrnila. Najbrže sta se ponesrečila oba. »              D. A. Slavjanskij Agrenjer — umrl t
*     — Listi prinašajo vest, da dirigent slavnega T    ruskega pevskega zbora in nepreseženi pevec
*  J ruskih narodnih pesmij je umrl na Ruskem » J v dobi 64 let. Tako nekateri,  drugi pa pri-
*  I našajo vest, da Slavjanskij še živi ter da je ' j sam demontiral v nekem ruskem listu poro-
*  J čilo, razneseno po časopisih, da je umrl. )              Vojna na Kitajskem. — Sungatsen je " j vzel mesto Kuisciar  in   blokira sedaj mesto 3    Hui-Giang; tudi je pregnal oddelek kantonske
*     cesarske vojne; izgubil je pri tem 200 mož.
>     Vojaški  krogi v Kantonu  se resno bavijo z večjo odpošiljatvijo  čet v kraje,  kjer se širi
c vstaja. — Li-Hung-Cang vzbuja pri vlastih siv zadevi mirovnih pogajanj nezaupanje; on - j pravi, da nimajo vlasti nikake pvavice do i ' odškodnine stroškov,  ki  so jih imele in jih
še imajo, ker se ni izvojevala oficijelna vojna, j ampak so vlasti pomagale   edino-le udušiti vstajo. Pač pa jim gre odškodnina za razne | uboje in plene,  koje so  povzročili boksarji. I
—  Dopisnik lista , Times* obdolžuje v 12 kolon dolgem članku padlega avstr. fregatnega kapitana pl. Thomana, da je bil kriv raznih nevspehov, vsled česar so ga drugi poveljniki odstavili. »Fre.nj.denblaU" pa demeutuje to in pravi, da je bil pl. thomahn do svoje smrti vrhovni poveljnik. — Iz Šangaja javljajo, da je izdal cesarski dvor tajen ukaz, da se obglavi vse one podkralje in guvernerje, ki niso hoteli pomoriti tujcev. — Oddelek Angležev, broječ 360 mož, se je napotil proti meji Kaolunga, da prepreči ev. napad boksarjev. V Kantonu se množe zmeraj bolj ropi in uboji in je položaj zelo resen.
—  V mostu Macaa bi kmalu nastal pouličen boj med kitajskimi težaki in med portugalsko stražo; ker je takoj bila na licu mesta cela garnizija, so se demonstrantje razšli. — Dne 16. t. m. je odšel oddelek Nemcev, Francozov in Angležev proti mestu Paotingfu, koje bodo, ako se ne uda, bombardirali; druga vest pravi, da so mejnarodne čete že vz?le Paotingfu. — Ameriški poslanik v Pekingu poroča, da se kitajski cesar vrne v Peking pod pokroviteljstvom Amerikancev. — Rusi so v zadnjem času prebili v Mandžuriji s Kitajci dokaj prask, v katerih so zmeraj zmagali, Prebivalstvo je Rusom naklonjeno in jih povsod prijazno sprejema, Zemljo, ki so jo zapustili Mandžu, dobijo ruski koloni, ki bodo imeli iste pravice kakor kozaki.
Narodno gospodarstvo. O bankah.
(Iz knjifle i obrtnem in trftvskti zakun-dajstvu,)
Spisal Jan Koloufiok. (Dalje.l
Baš   zato,  ker   se   zaupajo   bankam
znatne svote in ker morajo njihova opravila
vzbujati zaupanje, ni bilo pri nas nikoli mogoče, svobodno opravljati bančne pošlo; dovoljenje i.i\ banke je odvisno od državne privolitve (koncesije), katero se včasih da tudi po zakonodajnem aktu (po državnem ali deželnem zakonu, na primer ustanovitev poštne hranilnice po zakonu z dne 28, maja 1881 1., št, 53. drž. zak., z izvajalnimi predpisi z dne 10. oktobra I. 1882., št, 163, drž. zak. dež. bank). Bančna opravila morejo opravljali akcijske družbe in akcijska koman-ditna društva na temelju svojih koncesij (§§ 174 in 208 trg. zak.); kreditne družbe, v kolikor izdajajo zastavne listine, dolžna pisma na lastnike in blagajnične, obrestujoče se zahteve, kakor tudi druge bančno-trgovske posle opravljajo, morajo dobiti državno koncesijo (§§ 92. in 93. zakona o zadrugah). Hranilnice se ^'inavljajo po predpisih hranil-nične regulalive (dvorni dekret od 2. sept. 1. 1844.) ali pa po vzornih pravilih, katera je 1. 1892. izdalo notranje ministerstvo. Kar se tiče zastavljalnic, katere treba uvrstiti tudi mej bančne zavode, je bila o njih zakonodajna določitev citirana. — Vsi bančni zavodi uživajo posebnih koristij, v kolikor spadajo pod državno nadzorstvo. Državnemu nadzorstvu so podrejene vse akcijske banke,
j hranilnice, zastavljalnice in javne banke v obče; posojilnice in v obče kreditne družbe niso podrejene državnemu  nadzorstvu.   Dr-
I žavnemu nadzorstvu podrejenim zavodom pripada dokazna moč knjig na neomejeno dobo napram vsakemu, posebno dobrodejno in koristi donašajoče zastavno in zadrževalno pravo in še mnogo drugih koristij, ki so praviloma vsprejete že v pravila, in državne
i koncesije dobivajo takorekoč zakonito moč. Avstrijsko-ogerska banka, ki ima izključni privilegij, izdajati bankovce (doslej z obveznim kroženjem), ki so veljavni v celi monarhiji, spada pod ista zakonska določila, kakor pri nas tako na Ogerskem, in sicer na temelju soglasnih zakonov, vsprejetih od državnega zbora in ogerskega parlamenta (na temelju zakona z dne 27. junija 1878.. št. 66. drž. zak. in z dne 21. maja 1886, št. 51. drž, zak. in soglasnih ogerskih zakonov iz istih let). Drugače pa dosedaj pri nas jednolnega bančnega gospodarstva nimamo, posebno nezadostno je še upravljeno bančništvo posameznih, privatnih podjetnikov in privatnih družb; za akcijske banke in javne bančne zavode je pa Že boljše preskrbljeno s pravili in zakonodajnimi določili. Največja napaka privatnih bank, od posameznikov ustanovljenih, je: nemogočnost kontrole o varnosti
j in njih zanesljivosti. Podobno je pri manjših kreditnih družbah, kjer ima oskrbljevati kontrolo občni zbor in pa zato izvoljeni revizorji; kontrola je tu navadno le zunanja formalnost, kajti prečesto  se  nahaja,  da so pre-
I gledniki računov, bodisi nezmožni, da se pre-
I prepričajo o resničnem stanju premoženja, bodisi da  dosti  ne skrbe,  kako je s celo
I stvarjo, ali pa nimajo Časa zato, kajti čas jo drag, in pregledniki niso tako nagrajeni kakor bi bilo treba za to kontrolno delo, ki bipo-
I vzročilo mnogo truda, ko bi se redno in za-
I nesljivo vršilo.
I           V obče se pa mali in raztreseni bančni
zavodi ne priporočajo, kajti njihova opravila
j povzročajo sorazmerno veliko stroškov, in kar se pa tiče trgovske znalosti in zanesljivosti pri njih, se mora reči, da  nikoli tako
' ne odgovarjata,  kakor to vidimo pri večjih
zavodih. Njihov kredit je iz teh razlogov drag in vsled tega morejo dajati kredit sorazmerno znatno dražji nego to delajo veliki zavodi. Prišla so tudi na dan kreditna društva, takozvani Raiffeisnove posojilnice, ki se ome- • jujejo na zelo ozki krog udeležnikov, in katere so se tudi v nekaterih deželah (na primer v Nemčiji) zelo dobro obnesle; poleg tega so se jim, ker niso ustanovljene radi dobička, dale od zakonodajne moči razne koristi, zlasti davčna olajšanja. Ali tudi o njih velja vendar-le, da je njih kredit sorazmerno zadosti drag. Raiffeisnove posojilnice dajo le osebni kredit, njihovi člani garantirajo solidarno in neomojeno; pri nas se morejo ustanoviti le na temelju, vloženih vlog (po zakonu o pridobninskih in gospodarskih zadrugah), dočira v Nemčiji ni treba, da bi bili členski deleži vloženi. Dobiček se mej člane ne razdeljuje, temveč se ga porabi v ustanovitev rezervnega fonda. Uprava posojilnice se mora vršiti od članov samih, kolikor je mogoče brezplačno. Iz teh-le določil je jasno videti, da so ti zavodi ustanovljeni na principih proste vzajemnosti,, in da morejo dosti koristiti, ako člani v resnici razumejo občne koristi, in so, kakor treba, nesebični. Vendar to napako, da ne morejo vsled svoje malosti dajati najcenejšega kredita, ne bodo mogli niti še tako vzorno ve-deni zavodi odstraniti.
Treip  brzoTluk  Dunaj-Trst. -
Južna železnica se je odločila, upeljatl s 1. novembrom tretji brzovlak med Dunajem in Trstom. Z Dunaja bo odhajal vsaki dan ob 7. v jutro. Vlak bo vozil tako hitro, da bo pot za l1/, ure krajši od sedanjih brzo-vlakov.
Konjski trg t Slavoniji. — Iz uradne statistike je posneti, da je bilo pripeljanih na trg v Oseku v Slavoniji v preteklem letu 172.402 konja; od teh se je 59.939 prodalo, Okolu 6000 konj se je prodalo v Italijo; nekaj tisoč pa na Špansko in Turško, ostale konje pa po kronovinah. Gena konjem je bila od 600 do 900 K; takozvani častniški konji so dosegli ceno 1600 K.
Francoska trgovina, — V prvih devetih mesecih 1.1, je znašal uvoz 3.282,623,000 i frankov, Szvoz 2,981,962,000 frankov; v istem času lanskega leta se je uvozilo za 85 milijonov frankov in izvozilo za 30 milijonov več kakor letos.
lajava.*)
Velecenjenemu gosp. Andreju Jegliču, državnega pravdnika namestniku v Gorici.
Pri kazenski razpravi   1. oktobra t, 1.
"pričeli ste svoj obtožbeni govor z besedami: »Žalibog je današnja razprava pokazala številne nepravilnosti in nezakonitosti, katere so se vršile že več let v »Goriški ljudski posojilnici*, in vsled takih trpi »naše ubogo ljudstvo*. Smatral sem te besede izgovorjene brez premisleka v svrho, katera navadno na-giblje in vodi obtožujoče državne pravdnike. Odkar pa se je polastila klerikalna politična stranka po svojem organu »Gorica* Vašega nastopa in posebej Vaših gori navedenih be-sedij v politično svrho in posebej v agita-cijske svrhe, da napada ugled in solidnost »Gor. ljud. pos.*,  dolžan sem kot deželni
i poslanec in t. č. predsednik »Gor.ljud.pos.*,
I da Vas jaz poživljam, da mi pojasnite in odgovorite javno, katere nepravilnosti m nezakonitosti je kazenska razprava i, oktobra 1.1. dognala in kako škodo »našega ubogega ljudstva". Zahtevam odločnega odgovora, da bodem vedel postopati dalje. Dolžni ste mi odgovoriti,   ker morate priznati,  da enake
I besede iz Vaših ust pomenijo mnogo in so sposobne, da zanesd v občinstvo, če ne panike, vsaj nezaupanje proti denarnemu zavodu. Dolžni ste odgovor meni kot predsedniku denarnega zavoda, dolžni ste ga javnosti in dolžni ste ga svojnn predstojnikom. Ze danes pa moram izjavljati, da je Vaš obtožbeni govor napravil na vsakega, kdor je vešč poslovanju v denarnih zavodih, vtis, da notranjega poslovanja denarnega zavoda ne poznate. Izjavljam, da je denarno poslovanje in postopanje ,Gor. ljud. pos.* vzorno, da pa naj o tem sodijo edino le veščaki, in ne Vi. Odprte so knjige »Gor. ljud. pos:* vsekdar veščakom, da konstatujejo red in denarno moč posojilnice. Ako je kazenska razprava  dognala,  da  se je,  odkar
j obstoji   posojilnica,   vsakdo   sprejemal   kot
t deležnik, ne glede na stranko in druge okoliščine, da se je vsak tak deležnik vpisal v društveni register, takrat ko so imeli čas gg. odborniki, in od leta 1897. naprej, ko so nastavljeni v »Gor. ljud.' pos.* izvežbani strokovni uradniki, le ti takoj po vplačanih deležih, ta malenkostna formalitetna nepravilnost nikomur ne škoduje, niti prigledu nad poslovanjem posojilnice, najmanj pa »našemu ubogemu ljudstvu".   Zahtevani jasnega
I odgovora od Vas, da bode   »to ubogo ljudstvo"  vedelo,   koliko  je  na  Vaših   besedah istine,  v koliko   pa   so   izrečene   brez pomisleka na eventuvalne posledice, Z vsem spoštovanjem
Dr. Haftrtk Tuma,
deželni poslanec in t. č. predsednik »Goriške ljudske posojilnice".
*) Za vsebino pod tent naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva Uskorai zakon. Op. ured.
Poročilo rarnatoljslTa ,,Trgorska • obrtuf zftdmge« t Gorici s neomejenim Jan^tvon M opravilni mesec september 1900.
1. Število zadroMkor dne 1. sept. 1900   . . .   1570
Naraslo tekom meseca za........      15
Padlo tekom meseca...........       3
Štev. zadružnikov dne i. okt 1900. je znašalo   1583
2. Število deležev dne 1. septembra.....   3166
Priraslo deležev tekom meseca......       31
Odpadlo     ,          ,          ,       ... -  . »        » Število deiežev dne 1. okt. je znašalo
.  .    3192 Kron
3. Svola vplačanih deležev do 1. sept. . .  319178*36 _                           ,       tekom meseca . 11154*16
554 —
Svota vplačanih deležev dne 1. okt   . . 329778-52
Svola podpisanih deležev po 300 kron dne
I. oktobra............05760*—
4. Predujmov je bilo izplafanih dne 1. sept. 73+40752 Priraslo tekom meseca ........   30145 56
Odplačalo ,         »        ........10549-18
Stanje predujmov dne 1. okL.....741003-96
5.  Dopolnilni zaklad je znaSal 1. sept. . . 76137*39 Tekom meseca de je doplačalo . . . . 3641 '33 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. okt.  .   7977863
6.  Do konec meseca je prosilo 1749 proaitejjev
ta predujme v znesku.......1384418.39
Dovolilo se je v zneska.......1037658 04
Izplačalo       .........1025453-56
7.  Hranilne vloge so znašale dne 1 sept.    .   33r>436 97
Vložilo se je tekom meseca.....    16-413*-—
Izplačalo........9*31-97
Stanja hranilnih vlog dne 1. okt.
8.  Gotovine v hlapajnici dne 1. sept. Svota prejemkov tekom meseca .  .
,    izdatkov        ,        „ Saldo v blapajnici dne I. oktobra
9.  Denarnega prometa blagajnice
v mesecu septembra........215375*60
Lastna glavnica v uplačanih deležih   .  . 329778*52 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah.  . 246018-70
Razmerje..............       32:24
Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/»1T». — Predujmi se vračajo v enem ali večledenskih obrokih   z obrestmi vred po dogovoru. Posojila m krajši čas na "                 o dogovoru.— Seja ravnatelj-
"i uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
24601870 3*55 08
110848*93
. 104526-67
9577-34
menjico se obrestujejo po do| siva je vsak petek ob Sesti i
Anton Potatzky v Gorici.
Na sr«<i BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovallsce nin-berikeaa I* drobneoa blag* ter tkanin, preje in uNij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in ševljarfe.
Svetin j ice. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase. Semeni za zelenjave, trave m detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, trošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35 - 8
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvii.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje« vec, domači tropinovec, fini rum, raz'ična vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih centih. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški uliei St 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
mm- VELIKA ZALOGA **m
ŠIVALNIH STROJEV M DVBUUES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Muniolplo it 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zatopi imamo mu? 100 Šivalnih strojev vsake vrsio nn razpolago, kakor za Šivilje, krojače, tevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo se tudi v , ilt-gi dvokolesn prvih
_____________                 tovarn kot avstrijskih in
Br«z konkurence!)          inozemskih.
ijp-   Cene so od gld. 90 naprej.  ••"¦Jfll Z nami ]¦ vsaka konkurenca aaaieaoca!
He toplo priporočamo z odličnim spoSiovanjem adani
SAUNIG & DLKLEVA.
C. kr.                    **wtjf^            vsakteremu
privilegirani ^^KttflPB^   koJ razum-
kroji,                   ^ur*»              ljivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode.
III
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
z zalogo najfinejšega blagu. Edino na Travniku št. 22. J. nadstropje.
Ima  svojo izborno zalogo vsake vrste blaga -sa obleke iz inozemskih in at strijskllt tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sabnih »InšČev za vsako sezono.
Velika izber:
zavrni»ic in ovratnikov, gotovega perilu in Krajce JSger  ter . vseh  drugih, k   oblekam  spndnjo; ili
priprav za vsaki stan po najnižji ceni.
Sprejemajo senaroeija zaizdelov, raznih oblek
jaket, pelegrjn, dežnih, plaščev, tudi za dame,
po najnovejši modi.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4 Bt^-* v Gorici, *^0
priporoča se
za ranivrstia naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro.
Karo! prašffžf;
pekovski mojster in.jsl ^hniif v Gorici na Korhu š< j -i -' Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna   naroČila   ter  obljublj; . * ^V.
postrežbo po jako zmernih ceiuLi:        . n _______________________________aistvo
Ivan Schmaier .
Dunaj, III. Erdbergsrstr. št. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge ••-..!¦ vensko-italijanskem jeziku z v«*; ka ki slikami o vseh vrstah aparate* 7 ,*era potrebnih predmetih za kmetijst , , stvo,  za   obrtne in gospodarske    ..nene.
Cene nižje kakor drugod
Ugodni pogoji plačevanja.
Za  reealno postrežbo  se  garantira.
Silita zutipnite u itte.
IVAN SCHINDLBR
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbergerst. 3t. 12.
Vojaških invalidov velika    1   zadnji mesec
zlata in srebrna loterUa.
Glavni dobitek 60.000 kron
v gotovini z 20% odbitkom.
Ivalidne srečke po t krono
priporočajo: G. GenUli, V. JI. Jona, Michalstadtar & Comp., JI. Pinchnrfa.
Zahvaia.
Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja in odkritosrčnega so-žalovanja, kateri so nam došli iz bližine in daljave, povodom velike nesreče, smrti našega ljubljenega in nepozabljivega soproga, oziroma očeta, sina, brata, zeta in svaka, gospoda
Frana Pečenko,
c. in kr. poročnika, računskega vodjo,
kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo raznih  društev pri pogrebu pokojnika, izrekamo, ker nam je nemogoče, vsakemu posebej se zahvaliti, tem potom vsem našo najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali rodbine
Fecenko-Roliet.
Mirodilnica (drogerija)
A. JERETIC
(prej B. Poniž)
Tržna ulica, pri sadnem trgu,
Vzalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barva suhe in oljnate (proste in v škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), klej (Hm), karbolinej, tinta; cement; čopiči, ščeti, šablone; zamašili, gobe, milo; bencina, sveče, užigalice,petrolej; špirit, gelatina, vinska kislina; žveplo, viti Ijol; cevi iz kavčuka, galoše; razne soli, olja in esence, kitova mast, (šlokfiževo olje), zdravilna zelišča; čaj, med, mineralne vode; cedi ko t«*omo), cerkveno kadil«) in kot primeša dišeči storaks; razna čistila, gladila in mazila (kot sroirek, steklen papir, votlič, kolamaz itd.); prepade za kilo, obveze in druge kirurgične oprave; pogača za pse, fo*forno-kislo apno (Futterkalk); lepotlišeče blago (parfumerije); potrebščina za fotografijo itd.
JSLAVIJA"
vzajemno zavarovalna  banka  v  Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-fetni mož zsgotovr proti četrtletni zavarovalnini   K 8*42 zaostalim svojim
K 1000*—, plačilno takoj po nje$rnvi smrti ali pri doživetju 60. leta.   Po
petletnem plačevanju zmanjkuje sa zavarovalnina za dlvidendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov znv-irovalnine.
Izplačana dividenda.........k          716.541*28
Roserve in fondi   ..........   K   20,579.494-88
danja izplačila.........x   62,922.942*86
Pojasnili in tarife rai!ovol.;no pošilja
generalno ravnateljstva banke »SLAVUE" v
na Havličkovem trgu,
kakor tudi nje generalni zastop v LJubljani.
1
ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spltalsfce ulica št. 2.
!
Najino zahvalo
izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu žensfcvu, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem
Žnfderiič & Valenčid.
II. Bistrica, oktober 1900.
[                  Nakup In prodala                  I
[vseh rmt rent, državnih papirje*-, zr.Htnv.iIh1 I »hem, Brečk, novcer, valut lt<l po nojlinlunt-1 I                            neJ8!h pogojih.
} Posojila na vrednostno papirje proti nizkim 0        , ?prLJ?.man*|e den«™«*- vloL    . i                              obrestlm.                                 X na vlolne knjižleo, na tekoči ražan In na gJro-
f        _   '               .                                                IjJionto a Vjt%a\m ol)rc8toT»iiic*n od dno vlogre
k        Zavarovanje prod kurznl Izgnbl.          a                             do <'ne vzdiga
l            Promese k Tsom žrelmnjcm.            A         Eskompt menjle «alkulanini>je.
I___________________________J                 U                   Borzna naročila.
i i i i i
!
I1 i
I 1