V petek, dne 13. avgusta prva številka »MALEGA POLETA" LIST ZA TT,LESNO KULTURO ■POEET Ljubljana, ponedeljek, 9. avgusta 1965 — Cena 50 din Številka i Leto XX. MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Tretja zvezdica za Olimpijo 0 prvem mestu je odločila tekma prvega večera med Olimpijo in Crveno zvezdo — Presenetljiva Rabotničhega nad Mladostjo — Mladinci so prikazali zelo kvalitetno košarko — Plečaš (Mladost) najboljši strelec turnirja Mladinska vrsta Olimpije je z visoko zmago nad prvakom BiH Borcem iz Banjaluke že tretjič priborila svojemu klubu naslov mladinskega državnega prvaka v košarki. Na svojem terenu so ljubljanski mladinci zaigrala zelo dobro, vendar jim je h končni zmagi precej pripomogla tudi športna sreča. Kljub temu pa uspeha Olimpije ne gre podcenjevati, saj so mla- Svetovni rekord Roleandsa BRUSELJ," 8. avg. Na prvenstvu Belgije v atletiki je včeraj v Bruslju Gaston Roe-lands izboljšal svoj lastni svetovni rekord v teku 3000 m zapreke s časom 8:26.4 (prej 8:29.6.) di košarkarji dali od sebe res prav vse: od požrtvovalnosti in tovarištva do tehnično popolne igre in odlične taktike. Seveda pri tem ne smemo pozabiti glavnih moči njihovega moštva. Čeprav so h končni zmagi pripomogli prav vsi, pa moramo posebej omeniti visokega Žorgo in odličnega Brenka, ki sta, ob pomoči zelo dobrih Marterja, Slapnika, Gantarja in Kvasa, bila skoraj vedno »glavna« igralca. — Glavna prednost Olimpije na letošnjem prvenstvu, ki je bilo izredno kvalitetno, je bila izredna izenačenost moštva, kajti trener Pavlovič je lahko v vsakem trenutku poslal v boj tudi re zervne igralce, ki so dosledno in dobro nadaljevali za: četo delo prve peterke. Prav gotovo pa je izredno po- membno tudi to, da se je naš republiški prvak pomeril z glavnim favoritom Crveno zvezdo že prvi večer, in je sicer srečna zmaga močno vplivala na psiho igralcev. OLIMPIJA : BORAC 85 : 68 (45 : 35) LJUBLJANA, 8. avg. Kakor je bilo pričakovati Olimpija tudi v zadnjem kolu ni zatajila. Njen zadnji nasprotnik, ekipa Borca iz Banjaluke, sploh ni bil dorasel nasprotnik in je bila tako zmaga Olimpije zgolj le formalnost. Ekipa bosenskega prvaka je namreč tehnično povsem zaostajala za odlično ekipo Olimpije. Tekmo sta sodila Janko 'Kavčič jz Ljubljane in Anastasovski iz Skopja. OLIMPIJA: Sketelj 4, /Vo-lovšek 6, Gantar 4, Kvas 10, Slapnik 6, Marter 13, Zorga 33, Segedin 5, Brenk 4 BORAC: Kotorac 14, Rajiče-vič 26, Bojer 6, Savič 14, Ro-kvič 2, Vlajšič 6 CRV ZVEZDA : PARTIZAN 102 : 65 (52 :28) Beograjčani šo z visoko zmago potrdili svojo uvrstitev na drugem mestu. Pred 600 gledalci sta sodila ProUč iz Beograda in Anastasovski iz Skopja. CRV. ZVEZDA: Kapidjič 6, Popovič 14, Slavnič 8, Janjič 8, Ilič 6, Račič 13, Novčič 17, Budimir 6, Miščevič 17, Da-skalovič 9, Borozan 8 PARTIZAN: Krgovič 1, Bo-škbvič 1, Idrizovič 4, Vojnovič 6, Budjovič 22, Sekulič 31 Nadaljevanje na 11. strani Mlada Vida Bašelj, 15-letna plavalka prsnega sloga je premagala magično mejo 3:10.0 in se tako trdno zasidrala kot druga plavalka tega sloga v državni reprezentanci. 10. avgusta ob 20. uri v HALI TIVOLI partija ŽIVEGA ŠAHA med sovjetskim velemojstrom Mihailom Taljem in mladim slovenskim velemojstrom Brunom Parmo. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli: Marjana Deržaj, Berta Ambrož, Lado Leskovar in Raiko Irgolič ob spremljavi ansambla Francija Baharja. Konieransa: Tomaž Terček. Vstopnice po 300 dinarjev so v prodaji pri Kompasu. Vabljeni! I mrnmmmrnmimmmMmmmmmHmimMmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmimmimKm Da, prav nič ne če trdim, da ima ništvo v prihodnjih tednih in mesecih eno najbolj odgovornih nalog v času 20-letnega izhajanja Poleta. Polet se je znašel sredi gospodarske reforme v, takorekoč, posebnem položaju. Uredništvo skuša na vse načine aktivirati svoje notranje rezerve, skuša varčevati v največji možni meri, razen tega pa še bolj kot doslej opravljati svojo vzgojno in informativno nalogo med slovenskimi športnimi bralci. Nobena skrivnost ni, da cena Poleta ni bila ekonomska, tako kot to velja skoraj za ves jugoslovanski tisk. Nobena skrivnost tudi ni, da je Polet športni list, ki ima med svojimi jugoslovanskimi vrst- p rotira vam, naše ured- narjev, v Avstriji približno 120 din itd. Ob tem se bo seveda zanesljivo pojavilo vprašanje, zakaj so športni listi iz drugih republik cenejši? Odgovor je samo eden — Polet ima zelo majhno jezikovno področje, ostale liste pa prodajajo po vsej Jugoslaviji. Isti primer se je pojavil tudi pri drugih slovenskih listih (Delo, TT, Ljubljanski dnevnik, Večer itd). Cas je, da vam dragi bralci povemo tudi nekaj podrobnosti o naših načrtih. V četrtek zvečer se boste v Ljubljani, v petek zjutraj pa v drugih krajih Slovenije srečali prvo številno »MALEGA POLETA«. Ta številka našega lista bo vsak teden posvečena komentarjem dogodkov iz prejšnje nedelje. ODGOVORNA NALOGA niki najmanj novinarskega in upravnega kadra ter tudi najslabše delovne in tehnične pogoje. Nima svojih teleprinterjev, prevoznih sredstev, malenkostna dinarska in devizna sredstva za poročanja s_ tekmovanj doma in v tujini. Pri' vsem tem pa so bile tehnične možnosti take, da je Polet lahko izhajal samo enkrat na teden, kar je glede na množico pestrih športnih dogodkov, gotovo premalo. V zvezi z novimi cenami PTT uslug, tiskarskih stroškov in drugimi gospodarskimi ukrepi, smo se znašli pred vprašanjem, kaj sedaj? Kljub vsem težavam smo prišli, po skrbnih analizah, do zaključka, da Slovenija želi in potrebuje športni list, Id naj izhaja vsaj dvakrat na teden. Seveda smo tudi mi prišli na dan z novo ceno, ki pa ni pretirana. Nedeljski Polet bo odslej veljal 80 din, petkov Polet pa bo še naprej ostal pri ceni 50 dinarjev, če boste hoteli torej kupiti oba Poleta vsak teden boste zanju »zapravili« toliko kot stane zavojček »Zeta« cigaret, ali toliko kot stane majhna porcija sladoleda, ali toliko kot staneta dva »zamorčka« v mlekarni . . . Takih primerjav bi lahko našteli dolgo vrsto, povemo pa naj le še to, da so športni listi v tujini ponavadi za 100 odstotkov dražji od običajnih dnevnikov. Športni list v Italiji stane 100 dinarjev, v Zah. Nemčiji približno 130 di- spored tekmovanj za naslednjo nedeljo, izjave trenerjev, igralcev, športnikov, vse novice iz tabora nogometašev Olimpije, Maribora in Slovana, klubov SNL, iz košarkarskih vrst, iz rokometnega moštva Rudar itd. Spremljali bomo seveda tudi vse dogodke na mednarodnem področju. Cena, kot smo že povedali, din 50. V nedeljo bo prvič izšel »VELIKI POLET«, ki bo tiskan na takem formatu kot izhaja »Delo«. V tej številki bo veljalo eno samo načelo — vse aktualno, čim več poročil. Obsežno bodo spremljali dogodke v I. zvezni ligi, še posebej seveda Olimpijo. Igralce Olimpije in njenih nasprotnikov bomo tudi ocenjevali z oceno od ena do deset. Seveda I?o dovolj prostora tudi za II. zvezno ligo, kjer bosta moštvi Maribora in Slovana prav tako opremljeni z ocenami. Mnogo bolj^ obsežno bomo spremljali tudi vsa druga zvezna in republiška tekmovanja in upamo si trditi, da bomo prav v tem naredili bistveni korak naprej. Cena nedeljskega Poleta bo 80 din. Uredništvo si je v pripravah na nov način izhajanja in oblikovanja Usta prizadevalo bolj kot kdajkoli prej. Upamo, da bodo ta prizadevanja rodila tudi uspeh. Za nas v uredništvu bo merilo vaše zadovoljstvo in vaše ocene nove oblike lista. VLADO ŽLAJPAH PO PRVEM DNEVU ATLETSKEGA DVOBOJA POLJSKA : ZDA VODIJO AMERIŠKI ATLETI Poljska ženska štaieta izenačila evropski rekord na 4 x 100 m — Smithova (ZDA) nov ameriški rekord na 400 m 53.7 VARŠAVA, 8. avg. Po prvem dnevu dvoboja ameriških atletov v Varšavi vodijo v moški konkurenci gostje z rezultatom 53:42, medtem ko je pri ženskah rezultat 33:28 v korist domačink. Rezultati: moški 110 m ovire Morgan (ZDA) 13.8, Lindgren (ZDA) 13.7, Vodzynski (P) 14.8, Kolodzieiczyk (P) 14.8, krogla Matson (ZDA) 20.12, Matcgrath (ZDA) 18.62, Sozgomik (P) 18.51, Majc-horvvski (P) 16.12, daljina, Boston (ZDA) 8.12, Hopkins (ZDA) 7.52, Szmidt (P) 7.37, Plenkievvicz (P) 7.31, 100 m Anderson (ZSA) 10.3, Dud-ziak (P) 10.4, Manjak (P) 10.4, Kuller (ZDA) 10.5, disk Begier (P) 58.82, Weil (ZDA) 57.96, Piontkov/ski (P) 57.22, McGrath (ZDA) 52.1S. 1500 m Ryun (ZDA) 3:49.4, Baran (P) 3:50.4, Bremer (P) 3:51.6, (ZDA) 3:53.3, 400 m Badenski (P) 45.6, Lučk (ZDA) 47.3, Gredzinske (P) 47.7, Cassf (ZDA) 47.8, 5000 m Lindgreen (ZDA) 13:45.4, Boguszevvicz (P) 13:46.6, Larieu (ZDA) 14:10.2, Mathias (P) 14:26.8, ženske: 400 m Smith (ZDA) 53.7 (amer. rekord), Manning (ZDA) 54.5, Gervvin (P) 55.7, Shodorek (P) 56.3, 100 m Kir-zenstein (Poljska) 11,4, Tyus (ZDA) 11.5, Klubokovvska (P) 11.6, Wilson (ZDA) 11.7, disk Mojek (P) 51.34, Rykowska (P) 50.96, Wyat (ZDA) 47.32, Moseke (ZDA) 46.28, kopje Bair (ZDA) 56.38, Tarkowska (P) 48.86, Kravvczevvicz (P) 48.28, Hamilton (ZDA) 46.16, 4x100 m Poljska 39.2, izenačen evropski rekord, ZDA 39.5, noi<«mclnu ii»n»ruma - no^oniclnu panorama - nogometna panorama FO ZiUimiH PBEIZKUSNJfiH OLIMPIJE Žabjek in Veselica v mavcu Kljub poškodbam tečejo priprave po načrtu -Zmaga Olimpije v Celovcu proti avstrijskemu prvoligašu Austrii 3:1 (1:1) - Poškodovanima igralcema Kapidjiču in Zagorcu sta se pridružila še Žabjek in Veselica Z zadnjimi tekmami, ki jih je Olimpija odigrala z Rijeko in Austrio bi pravzaprav morali dobiti moštvo, ki bo nastopilo na prvenstvenih tekmah. Zadnje tekme bi morale dati odgovor, ali je bilo opravljeno delo dobro ali ne, ali s© bile priprave zadostne, oziroma, morale bi pokazati na pomanjkljivosti, ki bi jih v zadnjih desetih dneh lahko še popravljali. Tekma na Rijeki ni mogla v celoti pokazati, kakšne so fizične sposobnosti igralcev, saj je bila prekinjena v 65. minuti, zaradi slabega vremena. Tekma v Celovcu bi bila po pogojih lahko merilo, vendar je moralo vodstvo ljubljanskega ligaša zaradi poškodb eksperimentirati, saj So v zadnjem trenutku vskočili rezervni igralci. OLIMPIJA Tehnično vodstvo je že imelo skoraj sestavljen končni spisek igralcev za moštvo, ki naj bi nastopalo na prvih prvenstvenih tekmah. Poškodbe-so prinesle toliko sprememb, da zdaj skoraj ni znano, s kakšnim moštvom se bo Olimpija predstavila na prvi prvenstveni tekmi z Veležem v Ljubljani. Zaradi poškodb na trening tekmah se je moral seveda trener Elsner odločiti za nekatere mlajše in nove člane kluba. KAKŠNO BO TOREJ MOŠTVO Po nastopu Olimpije v Celovcu — zmagali so Ljubljančani z rezultatom 3 : 1 (1:1), gole so dosegli Arsla-nagič, Geh in Srbu, je povsem zanesljivo, da vratar Žabjek ne bo mogel braniti, ker si je spet poškodoval ramo. njegovi zamenjavi sta Škulj' in Zupančič. Oba imata dovolj znanja, vendar je Škulj neizkušen, Zupančič pa je pred prihodom k Olimpiji premalo treniral. Vsekakor se bo • tehnično vodstvo odločilo za vratarja, ki bo tra nutno v boljši formi. Tudi v obrambi ni šlo brez poškodb. Vendar poškodba, ki jo je dobil Sombolac ni resnejša in tako bomo na prvi prvenstveni tekmi najbrž videli v obrambi dvojico Sombolac—Jovičevič. Poškodba Kapidjiča je precej huda — nategnjena prepona na nogi — in je šele te dni pričel laže trenirati. Sodeč po zadnjih preizkušnjah bo krilska vrsta najbrž takale: Kokot, šoškič, Ceh. Po poškodbi Zagorca, — še vedno ima mavec na roki — je te dni dobil mavec na nogo tudi Veselica. Tako sta med poškodovanimi igralci oba srednja napadalca in trenerju Elsnerju sta preostala m to mesto NikoKč in Škufca. Zelo verjetno bomo na tem mestu videli Nikoliča, čeprav so gledalci do njega večkrat dokaj neobjektivni. Včasih morda res naredi nerazumljive napake, v celoti pa njegova igra ni atraktivna, ampak koristna. Za ostala mesta v napadu pa lahko računamo na naslednje igralce: Frančeškin, Srbu, Arslanagič in Com. TRI NOVE POGODBE Pred dnevi so še trije igralci podpisali pogodbe z Olimpijo: Hribernik, Zupančič in Hadler. Na Hribernika v kratkem času še ni mogoče računati, saj se ne bi znašel v kombinaciji z dvema srednjima napadalcema, kakršno igra Olimpija. Ves. čas je namreč igral veznega igralca in za prekvalifikacijo je še premalo časa v novem klubu. Lahko pa smo se prepričali, da je izredno prizadeven, discipliniran in da bo slej ko prej našel mesto v moštvu. 19-letni Hadler, prej »Drava Ptuj«, je bil v Ljubljani v šoli in je treniral nekaj časa pri Olimpiji. Te dni je tudi on podpisal pogodbo dn kot pravijo, ima odlične fizične kvalitete, vendar mu manjka še precej trdega dela, da bo dosegel raven ligaškega igralca. Z resnim delom pa se bo lahko uveljavil in Olimpija bo lahko dobila dobrega obrambnega igralca. Poročali smo že, da bo Olimpija prvo ligaško tekmo odigrala na igrišču Ljubljane, ker so se dela na Centralnem stadionu nekoliko zavlekla. Zdaj že polagajo rušo in upajo, da bo igrišč« vsaj za drugo tekmo že pripravljeno. M. G. Dela na Centralnem stadionu se sicer ne odvijajo po načrtih, vendar upajo, da bo nova ploskev ustrezala vsem zahtevam modernega nogometnega igrišča V TABOBP VIJOLIČASTIH VELIKO UGANK ŠIMUNIČ PREDVIDEVA BITKO TROJICE Moštvo Maribora je zaživelo z novim poletom -Smola pri žreba, saj bo prvo srečanje proti Borcu v Banjaluki eno najtežjih - Ali bo mladi Beograjčan Mihajlovič zamenjal Čeha? - Letos bodo vijolice cvetele jeseni Nogometna štajerska živi iz dneva v dan živahne je, pred vsem pa nestrpneje v pričakovanju dogodkov na drugo-ligaških zelenih poljanah. Ritem temu razpoloženju daje ta čas negotovost pri poznavanju novincev in neučakanost pred vrnitvijo Klančnika in Balenta od vojakov. K temu prištejemo mimogrede še Pirčev poškodovani gleženj in mera je zvrhana, klopčič zagonetk pa vse bolj spreden. Trenerja Vladimir Šimunič in Pepo Kirbiš pa skupno s tehničnim vodjem dr. Kurtom Wellejem poiskušata z vsemi mogočimi variantami, da bi vsaj nekaj dni pred startom v Banja Luki lahko mirneje zatisnili oči v prepričanju, da so problemi rešeni in da so potemtakem vijoličaste moči znane. Ob tem bi pripisali, da obeti niso slabi, da je moštvo že dan ali dva po vrnitvi mladega Sopiča zaživelo z novim poletom (proti Muri v Murski Soboti), da pa je vsa stvar šele v razvoju, da stroj še ne teče kot bi. moral. In prav je tako, je slišati iz ust tehničnega vodstva. Priprave so tempirane načrtno in v smislu etapnega (časovno) prihajanja v formo, škoda le, da bo najtežje prav prvo srečanje v Banja Luki, ko bo igra vijoličastih še velika uganka. Da, očitna smola pri žrebu, ki je toliko hujša, ker v prvem srečanju proti kandidatu za vrh (Borcu) ne bo smel (zaradi spomladanske kazni) nastopiti dirigent Prosen. Klopčič Simuničevih zago- netk je s tem še bolj zapleten: Maribor je namreč po odhodu Čeha (pa naj se njegova odsotnost v govoricah še tako prikriva) ostal brez drugega igralca za zvezo, brez zanesljive »štirice«. Srce moštva je torej zapešalo in treba bo najti ustrezno nadomestilo za izgubo v prestopnem roku. Vsakodnevne ro-kade s premeščanjem in prekvalifikacijo posameznikov za zdaj takšnega igralskega tipa, kot je bil Čeh, še niso navrgle, je pa vsa zadevščina na lepi poti. Sopič se bo v Štatenbergu brez dvoma popolnoma vključil (kot pravimo), ni pa povsem brez osnove tudi prihod Milana Mihaj-loviča (iz beograjskega Partizana), nadarjenega kapetana mlade čmo-bele enajsterice iz Beograda in člana mladinske reprezentance Jugoslavije, ki je mimogrede še bratranec znanega reprezentanta Milana Kovačeviča. Po nogometnem »videzu« sodeč obeta ta mladi novinec skrite kvali- POMIRJUJOČE NOVICE Slovan bo igral v II. ligi - Novo izvoljeni upravni odbor uspel zagotovili potrebna finančna sredstva - Igralci trenirajo s polno paro Zaradi težav s frnančnimi sredstvi, ki so nastale v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi, se je meščanski diru-goligaš tik pred začetkom prvenstva - znašel v hudih škripcih. Upravni odbor nogometnega kluba je odstopil in v časopisih so se pojavile vesti, da Slovan ne bo tekmoval v II. zvezni nogometni ligi. Novoizvoljeni upravni odbor pa je na izredni seji sklenil, da bo poizkusil izkoristiti še zadnje možnosti, da bi zagotovil potrebna finančna sredstva, ki bd omogočila slovenskemu prvaku tekmovanje v zveznem merilu. V razgovoru s predsednikom tehnične komisije kluba Vilijem Pfundtnerjem in ' sekretarjem kluba Dušanom Vitanvasom smo kasneje zvedeli, da je novemu odboru uspelo dobiti od pristojnih organov v občini in drugod potrebna jamstva ter da bo Slovan zaigral v II. ligi. Da je res tako, smo se lahko prepričali tudi sami. Ko smo prejšnji dan obiskali igrišče Slovana na Kodeljevem, smo na njem našli z znojem oblite igralce, ki so pridno trenirali pod vodstvom trenerja Janeza Piska. Med drugim nam je zaupal tud; tole: — Treniramo petkrat na teden s potno paro ter tudi s polno mero prizadevnosti. Fantje se trudijo, kljub temu, da so treningi zelo naporni. Priprave v Šoštanju so povsem uspele, z nami pa je treniral tudi igralec Pintarič iz Proleterja (Zrenja-nin), ki je na tekmah proti Rudarju (Velenje) ter Šoštanju pokazal solidno formo. Je vezni igralec ter bi pomenil precejšnjo okrepitev za moštvo. O njegovem prestopu pa se za zdaj še nismo dogovorili. Do prvenstva bomo odigrali še nekaj lažjih tekem, da bi čim bolj uigrali moštvo. O postavi bi povedal to, da je največji -problem napad in krilska vrsta, medtem, ko je ožja obramba v glavnem že formirana. Dokončno bo moštvo sestavljeno po tekmah, ki jih bomo odigrali do odhoda v Split. Zelo pozitivno lahko ocenim dejstvo, da je konkurenca med igralci velika in boj za vstop v prvo postavo težak. Na vprašanje, kaj pričakuje od prve tekme v Splitu, pa. je trener Pišek odgovoril: — Moštvo še ni uigrano. No, če bodo izpolnjene vse SLOVAN obveznosti do igralcev sem prepričan, da bodo fantje zaigrali tako kot je treba. Lahko rečem, da sem do sedaj z njimi zadovoljen — torej ... Pri sekretarju kluba Dušanu Vitanvaau smo zvedeli, da so pogodbo podpisali Novak, Šolar, Vojdn, Ugrenovič, Pa-šlč, Udovič, Rojina, Biočič, Klaus, Benčič, Faganel, Vaupotič, Škraba, Radovan, Rega-lly in Popivoda. V torek, ko bo potekel osemdnevni prestopni rok pa bosta registrirana tudi bivša igralca Ilirije šmon in Koršič, pričakujejo pa tudi podpis Oblaka dn Ni-kiča. Dokončno je tudi sklenjeno, da bodo z NK Olimpija sklendBii sporazum o uporabi igrišča, tako da bo Slovan igral prvenstvene tekme na Centralnem stadionu. Kot je znano, bo Slovan odigral svojo prvo tekmo v Splitu. Na vprašanje, kaj pričakujejo od te tekme so nam odgovorili: — RADOVAN: Upam, da ne bomo š!S v Split le kot turisti. — KLAUS: Zmagali bomo! — UGRENOVIČ: Bo zelo težko. Bil bi zadovoljen z eno točko. — PAŠIČ: Tudi jaz bi bil zadovoljen z eno točko. — FAGANEL: Pričakujem tesen rezultat in častno borbo. tete, ki bi naj prišle do izraza prav v vlogi Čehovega namestnika in ki naj bi dobile pravi okvir šele po prvih obračunih v zvezni ligi. Povsem drugačna (beri pozitivnejša in brez 'strahu) je zadeva z vijoličasto obrambo. Tu nastajajo problemi zaradi preobilice moči (14), torej preširoke izbire kvalitetnih obrambnih igralcev. Nekateri pravijo, da je, na primer, lažje sestaviti moštvo z 12 igralci kot z 22 in prav radi verja- MARIBOR memo, da zadaja tehničnemu vodstvu prav omenjen sklop moči za obrambne namene veliko nevšečnosti. Vseeno pa se zdi, da bodo s svojimi nastopi prodrli predvsem standardni, že preizkušeni igralci kot Grubišič, Pletikosič, Sis-goreo (sami Splitčani), dalje Jovanovič in Simeunovič ter Vabič kot vratar. Dokaj okvirno je torej zagotovljeno, da bo vijoličasta jesen poverjena pravim možem, predvsem v vročični želji navijačev, da bi bila lepša od prejšnjih in podobno svetla kot vsakoletne pomladi, ko »cveto predvsem vijolice«. Ker je na prvi pogled naiven, ni pa neumesten, o čemer smo pisali v eni prejšnjih številk Poleta. V zvezi z zgornjim smo pred dnevi pokramljali še s trenerjem šimuničem in ga mimogrede povprašali za mnenje o uvrstitvi. Precej lakonsko je povedal, da bi tudi sam rad vedel, katera bo pozicija vijoličastih ob koncu sezone, iz ust pa mu je bilo brati, da bo lahko to ugotovil že po (srečnem ali nesrečnem) jesenskem delu, še več: delno celo po samem uvodu v Banja Luki. —■ Kandidatov je pet (Čelik, Borac, Slavonija, Sloboda in ?), je dejal in pri tem dal vedeti, da položaj ni niti najmanj lahek. Nato j« nadaljeval. — Dva od teh bosta zagotovo odpadla, trije pa si bodo do konca ostrili konice na čevljih. ' • FRANČEK JAUK intervju tednu - intervju tetinu - intervju teilnu - Sklenili smo, da ne sodelujemo več, če ne bo korenitih sprememb Reprezentant Franci Škerlj razočaran in utrujen -Večina je prepričana, da so sodniki odmerili Biliču prvo mesto - V bodoče na dirko le tedaj, če bo tehnično vodstvo dobro sestavljeno Velika, pravzaprav naša največja tradicionalna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« je končana. Več kot 1700 km dolga pot je utrudila vse kolesarje bolj, kot so slutili na startu v Ljubljani. Vsi ljubitelji te težke športne discipline so med dirko zvedeli vsaj za pomembnejše dogodke, za rezultate, ki so jih sodniki izračunali najboljšim in seveda tudi najslabšim. Nimamo namena še enkrat poročati o posameznih etapah, niti o tem ali je bila udeležba kvalitetna, želimo si le čistega vina in to predvsem glede organizacije, naše reprezentance in o tem ali vse to, kar smo slišali po končani dirki o Boltežarju Ustreza resnici. Za razgovor je bil takoj pripravljen naš stari znanec in reprezentant' Franci Škerlj. Odkritosrčno je odgovarjal na zastavljena vprašanja, kar nam je omogočilo ustvariti si pravilno sodbo o dirki, ki je prav za zaključek dvignila precej prahu. Preden zdčnemo govoriti o dobrih in slabih straneh letošnji dirke, bi želelj odgo-vo • m vprašanje ali je bila P vašem mnenju udeležba tujih dirkačev kvalitetna, ali pa je bila spet drugorazredna? — S tem, da je nastopila SZ Zot najboljša efcpa na svetu, je kvaliteta dirke porastla. Reči pa moram, da so bili tudi kvalitetni tekmovalci iz Nizozemske in Belgije, pa tudi trije Danci z Rdtterjem na čelu so stari znanci številnih cest Evrope. Samo poglejmo e "ja: bil je tretji na svetovnem prvenstvu, letos pa je bil ves čas, dokler m zbolel, drugi v generalnem plasmaju na tradicionalni dirki Berlin — Praga — Varšava. Precej je razprav o tem, da Jugoslavija nima kvalitetnih kolesarjev. Želeli bi zvedeti, kaj je temu vzrok, da Jugoslovani ponavadi dosežejo lepe uspehe na cestah Jugoslavije drugod po svetu pa ne? — Na to vprašanje bi od-Eovorii z mnenjem sovjetskih kolesarjev, ki so po končani dirki hvalili naše odlike in se spraševali, zakaj de pokažemo istih sposobnosti tudi na drugih dirkah. Po vsem tem je opaziti, da pokažemo Jugoslovani svoje od-^■ke, predvsem borbenost, le doma, medtem ko smo v tu-fini preveč mlačni. In še ne- kaj ne smemo pozabiti: jugoslovanski kolesarji smo v formi sredi poletja, v najhuj-ši vroč>'ni, medtem, ko je naša forma na začetku in proti koncu leta Izrazito slabša. Da se povrnemo k dirki. V Skopju, na končnem cilju, je spet nastala polemika o tem, ali smo dobri ali slab, organizatorji. V prvi vrsti gre za sodniško žirijo, ki je »izra-čunala« Biliču prvo, Boltežarju pa drugo mesto. Kakš no je vaše mnenje o tem? — Vprašanje sodnikov je bil problem zase. Kot primer bom povedal svojo dogodivščino. Prav v Skopju mi je sodnik Ljubič dejal, da sem dosegel čas 49 minut in še nekaj sekund, kar bi me uvrstilo na drugo mesto. Bil sem nemalo presenečen, ko so mi uradno sporočili, da je moj čas 50 minut in 24 sekund!? Seveda, zato sem osvojil šele četrto mesto. No, in zdaj si sami ustvarite sodbo o tem, ali je bilo z Bolte-ža/rjem vse v najlepšem redu. Ne bom zmanjševal velikega uspeha in odlične ocene Bi-lipa, govorim le o sodnikih in o tem, kako se lahko nam vsem vs'ljuje misel, da so prav oni krojili vrstni red ... Prva etapa je bila za vas usodna. Pred ciljem v Portorožu sle nesrečno padli in izgubili dragocene minute. Kaj pravite k tej nesreči? — V Portorožu sem izgubil sedem minut in zato je tudi y trenutku splahnela velika borbenost. Od te etape dalje sem pač »vozil« le za reprezentanco in nisem več mislil nase. Od tretje do sedme etape pa sem imel vrh vsega vsak dan še velike okvare. Občutil sem še, da mi tudi naše tehnično vodstvo ni bilo najboflč naklonjeno. Verjetno ste slišali kakšno očem sovjetskih kolesarjev o naši prireditvi. Našo jav nosi <'otovo zanima, kako so najboljši evropski amaterji ocenili d rko »Po Jug slaviji«? — Kot vem, se gostje iz SZ niso pritoževali nad organizacijo, temveč samo nad vročino. Bili pa so slabe volje zaradi vzpona na Trebe-vič, pa ne zavoljo težke vožnje po klancu navzgor, marveč zaradi izredno slabe ceste, posute s kamenjem, kar je povzročilo veliko okvar in še več slabe volje. Kaj mislite o našem tehničnem vodstvu, ki je imele na skrbi naše izbrano moštvo? — Tehnično vodstvo, to je Petrovič! S tem sem že veliko povedal. Oe je prevzel to odgovorno nalogo, potem bi nas moral drugače vodiltd. V resnici pa smo reprezentanti prejemali vso pomoč od Ro-govega trenerja Zvoneta Za-noškarja, ki pa je bdi po Franci Škerlj je utrujen in razočaran ... funkciji le prometnik dirke. O vsem si, torej, ustvarite sodbo sami. Ce bo v prihodnje spet določen Petrovič in samo on odločal o tem, kaj smemo dn kaj ne, potem ne bom več sodeloval na dirki »Po Jugoslaviji«. Istega mnenja so tudi Valenčič, Ukmar in Bodtežar. Ker smo že pri lem problemu zveznega kapetana, dalje trenerja in sploh tehničnega vodstva pri Kolesarski zvezi Jugoslavije, nam zaupajte še (o, zakaj vselej toliko prahu, kadar razpravljamo o pripravah naših reprezentantov in o sestavi tehničnega vodstva za dirke doma in v tujini. — Po mojem mnenju si zvezni kapetan (beri Veselin Petrovič) domišljavo lasti pravico, da smo reprezentanti njegovi učenci in varovanci. V resnici pa imajo vse zasluge izključno klubski trenerji (Zanoškar, Rozman, Bajc itd.). Vrnimo se spet k dirki. Zanima nas, ali je bila jugo- Razgovor pripravil MARJAN LIPAR slovanska reprezentanca dobro sestavljena? — Trdim isto kot na startu v Ljubljani: naša repre-zenanca ni bila najbolje sestavljena! Kako so mogli uvrstiti v izbrano moštvo Piavliika, ki ni kos etapnim dirkam tudi tedaj, kadar je v najboljši formi? Letos je startal samo na dirki po Srbiji pa so ga kl jub temu uvrstili v izbrano moštvo. Pšv-lik je kolesar, ki »zaspi« med dirko in nima pregleda nad tem, kar se dogaja na cesti. Z eno besedo, Pavlik ne sodi v reprezentanco, ki mora premagovati velike napore več-etapne kolesarske dirke. Ih vse to so vedeli selektorji, pa so ga vseeno določili v reprezentanco! L& zakaj ni našel mesita med izbranimi kolesarji Jugoslavije šanta-vec, za katerega so vsi vedeli, kdo in kaj je. Zvedeli smo, da se reprezentanti Jugoslavije niso med dirko niti enkrat sestali, da bi v tehničnem pomenku a-nalizirali prejšnjo etapo in sestavili načrt za naslednjo. Ali ni morda vzrok, temu »samo« drugo mesto naše reprezentance? — Pravega strokovnega sestanka res ni bilo. Kar tako, mimogrede, smo se pogovorili na startu vsake etape, kako bomo vozila in kaj moramo doseči na cilju. Zaradi takšne pomanjkljivosti smo izgubili prvo mesto med moštvi na cesti od Beograda do Kragujevca. V tej etapi nismo vozilii tako kot bi bilo pametno in sovjetski kolesarji so nas zasluženo prehiteli. Spet se sprašujem, kje so bili naši »strokovnjaki«, ki bi nam marali povedati, kako moramo voziti, kdaj bi moralf pospešiti tempo, kje bi se lahko oddvojili itd. Trdim, da je zmaga sovjetskega moštva prav po tej strokovni plati popolnoma zaslužena. Omenili ste vzpon na Trebe vic. Ljubitelje kolesarskega športa zanima, kakšna je bila ta vožnja navkreber in ali je Vršič za kolesarja bolj zanimiv? — Vzpon na Trebevič je bili zelo težaven. Da se razumemo, ne gre za to, da bi podcenjevali ta res lep hrib. Ne, tu moram omeniti slabo cesto, ki nas je spravila v obup. Medtem, ko je Vršič za kolesarja znatno težji, bi bila vožnja po klancu Tnebevi-ča pravi užitek, če n« bi bila ■ posuta s peskom kot sem že preje omenil. Menim, da organizatorji ne bi smelld prezreti vožnje na Vršič, ki že ima svojo tradiedjo in o katerem so tudi govorili tuji udeleženci. Vprašanje o Boltvžarju: ali menite, da bi naš reprezentant zaslužil, da bi tudi za zaključek oblekel zmagovalno zeleno majico? — O tem nii nobenega dvoma! Ko smo videli ostali Sani državne reprezentance, da ima »Bolti« vse možnosti za končno zmago, smo mu pomagali, ga hrabrili in mu svetovali. Lahko sj mdsliite njegovo razočaranje, ko se mu po končani dirki v Skopju že vsi čestitali kot zmagovalcu, pa ga je uradna sodniška žirija potisnila na drugo mesto!? To novico smo sprejeli ostali člani reprezentance s solzami v očeh. Biliču smo čestitali, Boltežarju pa zatrjevali, da je moralni zmagovalec. Še eno vprašanje. Ali menite, da je pametno tudi v bodoče organizirati dirko »Po Jugoslaviji«, ki zajema vedno širši obseg? — Dirka »Po Jugoslaviji« zahteva velike vsote. Menim, da bf bilo pametno še vnaprej obdržati to osrednjo kolesarsko prireditev, vendar tako, da bi črtali nekatere etape, skratka, da bi bila pot krajša. Mnenja sam, da bi morala KZJ posvetiti neprimerno večjo pozornost, kot doslej eno in dvodnevnim dirkam, ki bi po mnenju vseh poznavalcev tega športa precej bolj propagirale in tudi afiirmiraile kolesarski šport, ki še vedno nima svojega pravega mesta med športnimi panogami v naši državi. - 9. avgusta 1965 SVETOVNA EVHOPSKA Pit l#VS/lt SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 1966 1600 NOVINARJEV BO POROČALO IZ LONDONA »Royal Garden Hotel«, hi bo zgrajen letos bo središče sedme sile - Pc prvih preliminarnih prijavah je prijavljenih 900 novinarjev - Zadnje kvalifikacijske tekme bodo na sporedu decembra Še letos bo v Londonu zgrajen veliki hotel »Royal Garden Hotel«, ki bo središče za novinarje, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v nogometu prihodnje leto v Londonu. Hotel je komaj pet minut oddaljen od znanega londonskega trgovskega središča in pet minut od londonskega letališča West London Air Terminal. Royal Garden Hotel bo središče in zbirališče sedme sile, ki bo poročala s svetovnega prvenstva v nogometu in bodo imeli novinarji v njem na razpolago vse, kar bodo potrebovali za nemoteno delo. Ves čas prvenstva bodo vse službe delale 24 ur na dan, se pravi nepretrgoma. Poskrbljeno bo za prevoze na vse nogometne tekme, skratka že danes mislijo organizatorji v Londonu na vse podrobnosti. Posebna komisija za press službo je začela z delom takoj po končanem svetovnem prvenstvu v Čilu leta 1962. Za vsako tekmo osmine finala bo na razpolago 400 vstopnic, za četrtfinale 500, za polfinale 700 in za finale 1000 vstopnic za novinarje. Organizatorji računajo, da bo s svetovnega prvenstva v Londonu poročalo približno 1600 novinarjev z vseh delov sveta. 2e oktobra lani so poslali v svet prve preliminarne prijave za novinarje vsem državam, ki so članice FIFA. Za zdaj se je v Londonu zbralo 900 prijav novinarjev, vendar to ne more biti končna številka, saj je znano, da še niso znani vsi finalisti zaključnega dela prvenstva v Londonu in bodo podatki šele potem popolnejši. Zadnje tekme po skupinah za svetovno prvenstvo v nogometu v Londonu bodo na sporedu v decembru. 1. decembra bo tekma Wales : Danska, 7. decembra pa Italija : škotska. To bosta zadnji dve tekmi in takrat bodo znani vsi finalisti — 16, ki se bodo prihodnje leto pomerili za naslov svetovnega prvaka v nogometu 1966. Novi hotel v Londonu, kjer bo središče sedme sile, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v nogometu 1966 TEKMOVANJE ZA ATLETSKI EVROPSKI POKAL SVETOVNI REKORDER MAV V ZAGREBU Mojstri evropske atletike se vneto pri pravljajo na start na siadicnu Cinam« v Zagrebu - Velika Britanija verjetni zmagovalec polfinala v Zagrebu -Jugoslavija v borbi z Bom uni za boljše mesto Letošnji najpomembnejši atletski dogodek v naši državi bo vsekakor polfinalno tekmovanje za atletski evropski pokal, ki bo 22. in 23. avgusta v Zagrebu, na katerem -se bodo sestale moške ekipe Velike Britanije, NDR, Švedske, Romunije, Nizozemske in Jugoslavije. Prvi dve mesti, ki vodita v finale, sta vsekakor že oddani za reprezentanci Velike Britanije in NDR. Po vseh prognozah, ki jih objavlja domači in tuji tisk, se bo na tretje mesto prav gotovo plasirala ekipa Švedske, zadnje mesto pa sd predvideli, ali bolje rečeno, že kar dodelili reprezentanci Nizozemske. Za našo in romunsko reprezentanco pa je predvideno 4. in 5. mesto. Medtem ko je skoraj gotovo, da nas bodo Romuni porazili na letošnjih Balkanskih igrah v Atenah, kjer nastopata v vsaki di- sciplini po dva tekmovalca, pa Je rezultat zagrebškega srečanja, kjer nastopa v vsaki disciplini en sam tekmovalec vprašanje, na katerega bo dalo odgovor tekmovanje samo. Romunska reprezentanca ima po letos doseženih rezultatih pred našo reprezentanco majhno prednost. Presenečenja v atletika pa so zadnje čase prav pogostna. Poraz Romunov v Zagrebu bi bil velik uspeh za jugoslovansko reprezentanco. Za ljubitelje atletike bo zagrebški polfinale veliko doživetje, saj bodo vse reprezentance nastopile z najmočnejšo ekipo, v kateri ne bo manjkalo velikih imen letošnje atletske sezone. Nedvomno je na prvem mestu Jurgen May (NDR) evropski rekorder na 1500 in svetovni rekorder na 1000 m. Izmed ostalih članov reprezentance NDR celja omemtd skakalca ob palici Nordwiga, ki je letos prvi na ev- ropski lestvici, saj je edini preskočil 5 m, metalca kladiva Lotza, ki je trenutno na 5. mestu v Evropi, metalca kopja Stolla z najboljšim rezultatom 82,58 ter še odličnega metalca diska Kiihla z letošnjim najboljšim rezultatom 58 40 V ekipi Velike Britanije, verjetnega zmagovalca zagrebškega polfinala, je letošnji Cetrtoplasirani Evropejec na 800 m Harris, odlični Viggs, ki Je pretekel 5000 m v času 13:33.0 In je trenutno na 4. mestu na svetu. Bolje od njega so letos tekli samo še Clarke, Keino in Jazy. Od švedskih atletov velja omeniti Olofssona 3:41.8 na 1500 m ter Naideja, ki ima le- tos na 5000 m rezultat 13:37.8 m je trenutno s tem časom na 5. mestu v Evropi. Član njihove ekipe bo tudi Persson s časom 8:41.0 v teku na 3000 m ovire in skakalec v višino Nilsson, ki je že preskočil 211 cm. V vrsti Nizozemske, ki se je plasirala v polfinale z zmago nad Španijo z vsega 2 točkama prednosti, velja predvsem omeniti sprtoterja Heemskerka s časom 20.8 na 200 m. V vseh ostalih disciplinah Nizozemci ne bodo imeli posebnih uspehov. Romunski reprezentanti, ki že imajo skupne priprave podobno kot za Balkanske igre, se bodo za to tekmovanje prav gotovo odlično pripravili. Kot smo že omenili je njihova reprezentanca po moči enaka naši. Med njihovimi reprezentanti ne najdemo nobenih novih imeni, pač pa so to stari znanci naših reprezentantov iz vsakoletnih sre- Za atletski pokal Evrope so organizatorji pripravili Učen lepak, ki že od daleč opozarja vse ljubitelje atletike na velik dogodek na stadionu v Maksimiru Prvenstvo zaradi prvenstva ali... Namakam se v morju in razmišljam o letošnjem republiškem članskem šahovskem prvenstvu, ki je minuli torek steklo v Ljubljani. Kar takoj naj priznam, da nisem zadovoljen. Prav nič nimam proti nikomur, ki sodeluje in se poti, kajti vsi so se častno prebili do tega vsakoletnega slovenskega šahovskega rendez-vousa. Toda vseeno se uvedenih zveznih polfinalnih turnirjih. Vsakršno novp ime na katerikoli izmed naštetih pozicij bi pomenilo presenečenje in pol, čeprav so se presenečenja začela že v prvem kolu . . . Kakšni so vzroki za tako abstinenco najboljših in kaj storiti? Mislim, da je zelo neumna tista iz zveznega telesno-a renaez-vousa. Toda vse- kulturnega foruma (prodajam, kar sprašujem, ali je to prven- sem kupil!), češ, zakaj imate vi stvo zaradi prvenstva, ali zaradi česa drugega. Kajti po teži je eno najslabših doslej, če nfe sploh najslabše. Samo 1 mednarodni mojster, 3 mojstri in 3 kandidati — to ob poplavi prvokategornikov resnično ne more biti merilo moči slovenskega šaha. Na drugi strani pa bi iz kvalitetnih igralcev, ki ne sodelujejo, lahko sestavili veliko močnejši turnir, poplemeniten še z »boljšimi« od letos. Kar poglejte: ni velemojstrov Pirca in Parme, ni mednarodnega mojstra ing. Vidmarja, mojstra Germeka in še koga s tem častnim naslovom, pa kandidatov Ankersta, Bajca, Cudermana, inž. Crepinška, Groska, Kočevarja, Malešiča, Musila, Nje-govana Plavčka, Stupice, Vošperni-ka. Zato je vprašanje v naslovu najbrž kar pravilno zastavljeno. Preden nadaljujem to razmišljanje, naj povem, da igrajo, vsaj na papirju, samo mojstri Kržišnik, Longer in Planinc ter kandidati Ivačič, Kuželj in Podkrajšek za kvalifikacijo na prvenstvo 1966 (šest mest je na voljo), z mednarodnim mojstrom Pucom pa še za naslov letošnjega republiškega prvaka in (brez Planinca) za štiri mesta na neustreznih, ponovno šahisti tako dolga tekmovanja, igrajte vsako partijo manj časa in ne pet ur! Oprostite, če je kdor koli to resnično izustil, potem je, milo rečeno, pokazal popolno nepoznavanje bistva te igre. Po 100 in toliko letih šahovskih turnirjev m ob specifičnosti šaha kaj takega sploh ne more priti v poštev. Nekaj drugega bo treba storiti. Skrajšati pot do prvenstva Jugoslavije in to pot odpreti dovolj ŠAH širokemu krogu igralcev, ki so že doslej nič kolikokrat izpričali svojo kvaliteto, pa tudi tistim, ki prihajajo, ki se šele uveljavljajo. Samo v tem grmu tiči zajec. Tako kot zdaj je to nemogoče, tak splet tekmovanj je resnično pre- dolg. Od republiških polfinalov prek prvenstev republik in zveznih polfinalov do šampionata SFRJ — štirje turnirji, dolgi skupno približno tri mesece. Kdo ima toliko časa, kdo lahko za tako dobo zapusti svoje delovno mesto? V našem gospodarskem sistemu takega človeka praktično ni. Tu je potrebna prilagoditev. Naj bi ostali republiški polfinali morda za »nove talente«, največkrat za mlade ljudi, ki še imajo dovolj časa izven svojih šolskih in podobnih obveznosti, in za tiste, ki jim je bližnja lokacija takega turnirja dovolj ugodna za tak kvalifikacijski nastop. Najboljši od tu bi se poterti z že omenjeno republiško kvaliteto (do vključno kandidatov ali morda celo bivših kandidatov) združili v veliko republiško prvenstvo z manjšim številom kot po Bergerju. Tu so prav gotovo podobne rezerve, kot j ib iščemo in odkrivamo v gospodarstvu. Tudi šahovska organizacija se bo prej ali slej morala malo reformirati, malo posodobiti, švicarski sistemi z manj koli in več igralci so perspektiva, ki se ji kljub raznim, v glavnem neteht-nim ugovorom igralcev ne bo mogoče izogniti. Iz republike pa bi moral biti možen skok naravnost na državno prvenstvo, kot nekaj let doslej. Morda z manjšimi P°' pravki, zahtevki po taki in taki republiški kvaliteti in podobnmi* Do prihodnjega leta je še dovolj časa, da o tem razmislijo in sklepajo republiške in jugoslovanske šahovska zveza. Franček BRGLEZ čanj na Balkanskih igrah. Med ostalimi bodo v Zagrebu nastopali Zamfirescu, Barabas, Jurca. Spi-ridon in Ciochina. Kapetan moške reprezentance Veka Ilič je tudi že določil naše reprezentante, ki se že pripravljajo na to letošnje najpomembnejše srečanje. Dolgoprogaši so na skupnih pripravah v Kranjski gori, srednjeprogaši v Logarski dolini, sprinterji in skakalci v Celju, metalci pa v Beogradu. Stadion Dinama v Zagrebu, ki bo za polfinale tekmovanja za evropski atletski pokal ves prenovljen in bo ob tej priložnosti dobil tudi velik električni semafor kot ga imamo pri nas v Ljubljani v hali Tivoli. Ob tej priložnosti bo prav gotovo poln ljubiteljev atletike, ki bodo prišli iz raznih krajev, da vidijo veliko revijo evropske atletike. gosi uredništva NAČRTOV NISMO REALIZIRALI ogrevalo zanj. Afere še ni Mladi slovenski košarkarji so nas v srečanju z italijansko reprezentanco v Trbovljah in Tolminu prijetno presenetili. Kljub porazu smo lahko z njihovo igro zadovoljni, saj so prikazali precejšnjo' mero znanja, hkrati pa smo lahko opazili tudi pomanjkljivosti, ker izbranci niso imeli skupnih priprav. Ob sicer redkih nastopih slovenske reprezentance, smo se ob tem ; nekoliko zami-sliil in poiskali republiškega kapetana za mladince Sašo Grilja, da bi na- po-bliže seznanil z načrti slovenskih mladincev. Kako ocenjujete nastop mladinske reprezentance v srečanju z Italijo? — V danih pogojih več od njih nismo mogli pričakovati. Selekcija je bila realna, saj so v reprezentanci nastopili mladinci sedmih klubov. Brez skupnih priprav pa več kot časten poraz tudi nismo mogli pričakovati. Razen mladincev Olimpije, ostali niso pokazali ustreznega tehničnega znanja, kar ponovno kaže, da klubi posvečajo premalo pozornosti vzgoji mladih moči. 'Ali načrt dela trenerske organizacije KZS na predvideva tudi ustreznega dela z mladino? — Mesto kapetana sem prevzel pred dobrim letom, ko je tudi, trenerska organizacija pričela z resnim delom, žal pa je vse ostalo le bolj ali manj na papirju. V zvezi z vsakoletnim turnirjem mladincev in mladink za pokal republik smo namreč pripravili ustrezni načrt priprav in tekem. Zaradi pomanjkanja sredstev in delno tudi premajhnega razumevanja pa vseh nalog nismo mogli izpolniti. In kaj ste predvidevali po tem načrtu? — Poleg- priprav za nastop na turnirju republik smo namreč želeli, da bi se člani oziroma kandidati za reprezentanco SRS zbrali na nekajdnevnih skupnih pripravah vsaj dva do trikrat letno. Organizirali pa bi radi še kakšno tekmo ali turnir. v Menim namreč, da bi red- GCSPOMRSKA REFORMA IN FINANCIRANJE V TELESNI KULTURI no delo in nastopi slovenske mladinske reprezentance v vrstah najmlajših košarkarjev vzbudili zanimanje in voljo do napredka. Hkrati pa bi se porajala konkurenca za uvrstitev v republiško dvanajsterico, ki bi postala cilj vsakega mladega igralca. Ali vaš obisk v posameznih krajih in krajevne priprave kandidatov ne bi bile primerne? — Naša želja je, da bi imeli dobro mladinsko moštvo. Zato je naše delo tudi načrtno. Obiskal sem skoraj vse treninge vidnih slovenskih klubov in izbral kandidate. Dogovorili smo se za skupne priprave izbrancev. Žal pa iz tega, ni bilo nič, ker ni bilo sredstev. Tako bp?°l6ti na Mostecu, pozimi v Aa skakalnicah v Plani®> j11* Kranju, Logatcu in iS1- Ne’ naš načrt predvkbT Jbršo osnovo. Skakalci, zberejo poleti v Ljublj?*" "p ha sestanek pri-dej° s*?. J Vsi, saj so učenci in opravijo razne tretiicgc hi na ayet;ski stadičhu, Ljublj: V MARBOBP PRIPRAVLJAJO EDINSTVENO PRIREDITEV V SPEEDWAYP SLOVITI FLINDIN, BRIGGS, KNUTSON et kamp V MARIBORU REZERVIRANO ■ -- :./ - . . ZA RRALCE POMAGAJTE BRALCU IZ ČSSR Naš bralec dr. Jožko Pezdirc iz Celja nam je poslal kratko pismo, v katerem med drugim piše tole: Sem zelo navdušen bralec vašega lista, ki ga redno kupujem vsak ponedeljek. Tako sem takoj opazil, da objavljate na strani »stop preberi« v rubriki »Šport sou-venir« tudi naslove tistih, ki želijo dobiti naslove drugih zbiralcev značk, znamk itd. Na češkoslovaškem imam prijatelja, ki bi zelo rad zbral vse jugoslovanske značke, ki imajo kakršenkoli stik z letalstvom ter značke mestnih grbov oziroma značke podjetij. Ker sam nimam možnosti, da bi mu pomagal pri tej njegovi vnemi, vas prosim, da mu pomagate vi. Zanimajo ga predvsem tele značke: Jugoslovanski aeroklub, Jugolet, Adria airwaya, poleg tega pa tudi emajlirana značka JAT in po možnosti še kakšna druga jugoslovanska značka.. Za protiuslugo . je moj prijatelj pripravljen poslati kakršnokoli značko iz ČSSR, oziroma drugih držav. Z njim se lahko dopisujete v češčini ali v nemščini. Njegov naslov pa je: Bohuslav Stepanek, Ostre-šany 91, okr. Pardubice, ČSSR. Dr. Jožko Pezdirc, Celje, Šlandrov trg 4. JUGOSLOVANI SO BILI VEČKRAT USPEŠNI Zelo se zanimam za veslanje ter za kajakaše in kanuiste. Vem, da bo v kratkem svetovno, prvenstvo v veslanju na divjih vodah, ne vem pa točno, kakšne uspehe so pravzaprav dosegli naši tekmovalci na podobnih tekmovanjih? C- B. Ajdovščina Jugoslovanski tekmovalci so bili v dosedanjem tekmovanju na svetovnih prvenstvih dokaj uspešni pri osvajanju medalj. Leta 1953 je v Meranu zasedel Zadel v slalomu tretje mesto. Podoben podvig se je posrečil leta 1955 tudi Iliji na domačih »tleh«, v Tacnu. Ko je bilo prvič razen slaloma organizirano tudi tekmovanje v spustu leta 1959 v Franciji, je Prion, po rodu iz Nove Gorice, (tekmoval je pa za Zah. Nemčijo) osvojil naslov svetovnega prvaka, Pavel Bone pa je zasedel drugo mesto. Leta 1961 je zopet Bone osvojil v Dres-denu tretje mesto v spustu. Zadnje svetovno prvenstvo, ki je bilo v Spittalu, je bilo najuspešnejše za Jugoslovane na vseh tekmovanjih doslej. Dvojica Justin—Beroot sta v C2 v slalomu osvojila zlato medaljo, brata Bemot pa v isti disciplini C 2 moški srebrno medaljo. Njihov vzornik je Polda Prof. Ivo Černilec o vrednosti sMUfia rSke skakalne šole - Čez nekaj lel bomo že videli sadove načrtneS0 delu _ V skakalni šok 32 mladih skakalcev i* vse Slovenije Sijajna zamisel je na prvi pogled kazala, da jo bo težko uresničiti, da bo- ostala le neizpolnjena želja tisočev mariborskih pristašev speedwaya. Pa kot kaže le ne bo tako: 26. septembra bo po besedah funkcionarjev AMD TAM zbrana na stadionu Kovinarja na Teznu svetovna elita zvenečih Imen na čelu z večkratnimi zmagovalci finalnih obračunov na Wembleyu Švedom Ove Pundinom in Novozelandcem, ki sicer živi in nastopa za Veliko Britanijo, Barryjem Briggsom. Vsekakor bo to spektakl, ki doslej nima primera v zgodovini tovrstnih športnih prireditev pri nas. Zanimivo je torej vedeti, kako je do te zaL-misli sploh prišlo, še več, kako so zatem to zamisel tudi uresničili. Petnajsterica letošnjih finalistov svetovnih conskih in medeonskih prvenstev se bo po /finalnem obračunu na impozantnem londonskem Wemleyu (15. IX.) odpravila na turnejo po Ijlvropi. Nič posebnega, bo rekel nekdo, kajti vsako leto prirejajo podobne spektakle v raznih prestolnicah starega kontinenta. Mariborčani vse to dobro vedo, pa se je porodila zamisel o tem, da bi bilo dobro povabiti mojstre na motorjih tudi k nam. Nekateri so menili, da je to zgolj kratkotrajna (neuresničljiva) utvara, drugi pa so že stopili v stik z organizatorji nastopa na dunajskem Fratru. — Z Avstrijci gojimo že od nekdaj prijateljske organizacijske stike, pravijo pri AMD TAM, zato smo bili že vnaprej prepričani v njihovo posredovanje. Določili smo termin in ga predlagali z vsemi zagotovili (predvsem finančnimi seveda) še organizatorjem turneje. Odgovor je bil presenetljiv in zelo hiter. Prejeli so odobritev za nastop in zaradi tega pri Avto-moto zvezi Jugoslavije takoj odpovedali prvo dirko v okviru letošnjih državnih prvenstev, ki bi morala biti 6. septembra na Teznu. Ob naravnost senzacionalni vesti je zanimivo seznaniti se s tistimi, ki bodo tega jesenskega popoldneva sedli na svoje jeklene konjičke in se pred približno 15.000 Mariborčani in okoličani zaprašili po elipsasti dirkalni stezi. V prvi vrsti opozarja nase Ove Fundin, zdaj že legendami šampion londonskega Wemleya pa Barry Briggs, ki je na prestolu zamenjal svetlolasega Šveda, dalje slovita trojka iz ZSSR Plehanov, Ku-rilenko in Samorodov, drugi Šved Knutson itd. Končna lista nastopajočih še ni znana, ker ta čas še ne vemo, kdo bo nastopil v finalu letošnjega svetovnega prvenstva v Angliji. Dejstvo je namreč, da bo ponovila v Mariboru londonski obračun vsa petnajsterica najboljših speedwayistov na svetu. Rečemo lahko z drugimi besedami, da se bo na Tezno preselil Wembley 1965! disciplinirani dva z®^kega in ^ absolvii na manjših skakalnicah širom Slovenije. Na vprašanje, koliko je nadarjenih med prijavljenimi tečajniki, nam je tov. Čemi’ lec pojasnil: — V prvi skupini so v glavnem vsi nadarjeni in od katerih lahko tudi veliko pričakujemo. Za te prispeva glavni - - - -..........- -“j, med- skupini v let- začetniki. Zanje skrbijo klu- bi željni pouka. Da ne bi nega"^t^di t2Solviramo letni bi, nekaj pa tudi republiška kdo mislil, da tečajniki samo del, “kakalci trenirajo smučarska organizacija. Spet ena z nogometnih igrišč. Na zeleni preprogi je vselej toliko pestrih in zanimivih dogodkov, ne samo za radijske napovedovalce, ali za nogometne komentatorje. Ne, nogomet je igra, kjer se lahko po mili volji izživljajo predvsem fotoreporterji. Samo poglejte naš posnetek in videli boste vso mikavnost te igre z žogo. Igralca sta se tako zagnala v hudi vnemi za okroglim usnjem, da je eden izmed nasprotnikov našel ob svoji glavi ne le žoge, temveč še nasprotnega igralca. Pa še recite, da ni nogomet res razburljiva športna panoga. /EVROPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIKA NAŠI VRHUNSKI ŠPORTNIKI V ZAMEJSTVU Djurič izpodrinil Jonesa Košarkar Djurič, trener jugoslovanske košarkarske reprezentance Nikolič, nogometaš Jerkovič in vaterpolist žužej bodo odslej nadaljevali svojo športno kariero v tujini - Tudi naši nogometaši odhajajo v tujino kar po tekočem traku Pisali smo že o odločitvi naših vrhunskih športnd-fcov košarkarja Djuriča, trenerja jugoslovanske košarkarske reprezentance Nikoliča, nogometaša Jerkoviča in vaterpolista žu-žeja, da bodo nadaljevali svojo športno kariero v tujini. Tokrat smo dobili več podatkov o tem, kje vse bodo ljubitelji športa gledali ekshibicije bivših jugoslovanskih reprezentantov. Nemanja Djurič odhaja v Kadijo, kjer je prejšnji teden podpisal pristopnico za beneški košarkarski klub Reyer. Zanimivo je, da sta se za mesto v mo- štu potegoval naš reprezentant in ameriški črnec Jones. Oba konkurenta sta odigrala poizkusno tekmo za beneško moštvo, na kateri se je najbolj izkazal naš košarkar m tako izpodrinil 190 cm visokega Jonesa. Djurič je igral odlično in bil najboljši strelec na tekmi, saj je dosegel 25 košev. Po tekmi je športni list »Gazetta della šport« objavil: »V dvoboju med Jugoslovanom Dju-ričem in Američanom Jonesom morajo odločite dolgoletne izkušnje in kvalitete jugoslovanskega reprezentanta.« Da je res tako, zgovorno govore na- ( slednji podatki: 199 cm visoki Djurič je bil sedem let stalni član prve jugoslovanske petorke ter se je udeležil olimpijskih iger v Rimu in Tokiu, svetovnega prvenstva v Riu de Janeiru, evropskega prvenstva v Moskvi itd. Majico z državnim grbom je oblekel kar 129 krat, košev za državno reprezentanco pa j* dosegel 1474. Tudi dolgoletni trener jugoslovanske državne reprezentance A ca Nikolič se je odločil za italijansko moštvo. Treniral bo ekipo Petrarce iz Padove, ki je poleg jugoslovanskega trenerja najela tudi ameriškega igralca Maeja. Naši nogometaši odhajajo v tujino kar po tekočem . traku. Tudi 29-letni srednji napadalec zagrei> škega Dinama Jerkovič gre po tej poti. Potem, ko se je vrnil iz JLA, se nikakor ni znašel v napadalni petorki Dinama. Istočasno je dobil ponudbe iz-Stuttgarda, Dortmunda (za 90 tisoč I*d) ter Lozane. Na koncu se je odločil za Gentoise iz belgijskega mesta Genta, ki je osvojila sedmo mesto v prvi belgijski ligi. Za prestop bo dobil 20 tisoč dolarjev, 350 dolarjev mesečne plače ter premijo pd vsake tekme. Da bi lahko odpotoval v Belgijo pa bo moral počakati še na dovoljenje Jugoslovanske nogometne zveze. In končno odhaja tudi kapetan in trener najboljšega jugoslovanskega vaterpolo moštva Mladosti Marijan žužej. V Ženevi bo treniral istoimensko moštvo, obenem pa se bo izpopolnjeval v poklicu inženirja arhitekture. Pretekli mesec je bila v belgijskem mestu Francochamp dirka za »Veliko^nagrado Belgije«, _ ki je_ obenem tudi dirka za svetovno prvenstvo. To je bila, kot vsako leto, ena največjih predstav motociklističnega športa v Evropi. Vsako leto se v tem priljubljenem belgijskem mestu zbere vsa elita na hitrih strojih. Po pričakovanju so med motorji z nižjo kunaturo prevladovali japonski stroji. Tako je v kategoriji do 50ccm zmagal Dogner na Suzukiju. Pri 250 ccm motorjih pa Regman na Hondi. V obeh kategorijah sta bila-dosežena tudi rekorda posameznega kroga in celotne proge. Pri motorjih do 500 cm je spet prišlo, kot že nekaj let nazaj, do hudega dvoboja med Angležem Hailwoodom in italijanskim dirkačem Agosti-nijetn. Tudi tokrat Italijanu ni uspelo, da bi premagal svojega tekmeca, ki je bil letos že četrtič zmagovalec. Naša slika prikazuje HaJhvooda in Agostinija na ostrem zavoju. na kratico - na kratko - na kratko - na kratko- Ena najnapornejših športnih disciplin je modemi peteroboj. Tekmovalci morajo biti odlični sabljači, plavalci, strelci, tekači in jahalci. Najbolj znan peterobojec v SZ in na svetu je vsekakor Igor Novikov. Ta 36. letni učitelj iz Jerevana je štirikratni svetovni prvak te najbolj zapletene in zahtevne zvrsti športa in član SZ, ki je ekipni šampion 18 olimpijskih iger v ekipnem prvenstvu. Njegova največja kvaliteta je izredna izenačenost v vseh 5 panogah. Novikov nastopa že od leta 1952. Trenutno skrbi za vzgojo mladih sovjetskih peterobojcev za katere je ▼ Jerevanu organiziral posebno šolo. Eden najboljših francoskih nogometašev, krilec Reala Lu-ciea Milller je pred kratkim prestopil k Barceloni. To je v španskih nogometnih krogih odjeknilo dokaj senzacionalno. Pravijo, da je pridobila Barcelona z Mullerjem ogromno hi da bo tako v prihodnji sezoni povsem enakovreden nasprotnik Realu. V srednjeevropskem pokala, ki so ga ustanovili leta 1927, je imel do sedaj največ uspeha Vasad iz Budimpešte. Kar štirikrat je bil zmagovalec v tem tekmovanju. Po trikrat pa sta osvojila pokal moštva Bologne in Sparte. Prvaki so bili: 1927 Sparta, 1928 Ferencvaros, 1929 Uipest, 1930 Rapld, 1931 Wienna, 1932 Bologna, 1933 Austria, 1934 Bologna, 1935 Sparta, 1936 Austria, 1937 Ferencvaros, 1938 Slavija, 1939 Uipest, 1955 Vereš Lobogo, 1956 Vasas, 1957 Vasas, 1959 Honved, 1961 Bologna, 1962 Vasas, 1963 MAT, 1964 Sparta, 1965 Vasas. Absolutni svetovni prvak v boksu Casius Clay je z velikim omalovaževanjem govoril o svojem izzivalcu Georgu Chuvalu. Ta kanadski boksar jugoslovanskega rodu je bil namreč potencialni kandidat za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji, vse dokler ni nesrečno izgubil borbo proti Pattersonu, sedaj prvemu Clayevemu izzivalcu. Pred dnevi je v Torontu Čhuvalov menažer izjavil novinarjem, da je veliki Casius končno privolili, da se bo v roku treh mesecev sestal z njegovim varovancem. Ta vest je izzvala veliko senzacijo, vendar menažer ni hotel o tem povedati nič več. Za sedaj je znano samo to, da ho borba najbrž’ t New Torku in da bo dobil izzivalec od skupnega dohodka samo 12,5 odstotka. • Zmaga 23-letnega Italijana Gimondija na največji kolesarski dirki nas veta Tour de France je izzvala veliko radost po vsej Italiji. Prevladuje splošno mnenje, da ima mladi prvak vse pogoje, da postane dostojen nasled-nih nekdanjih kolesarskih asov Coppia in Bartalia. Italijansko časopisje piše, da se je rodil novi »camppionisi-mo« ter poudarja, da je Gi-mondi zmagal lani na dirki Tour d’Avenir, letos gamo nekoliko mesecev po prestopu ▼ profesionalce pa kar na najzahtevnejši kolesarski dirki na svetu. Njegova mati takole komentira sinove uspehe: »Felicce je začel voziti kolo, ko je bil star pet let, Fausto Coppi pa šele, ko je bil star 13 let.« Torej.. 1 Prihodnje zimske olimpijske igre bodo leta 1968 v Grenoblu. Da bi se organizatorji čim bolj pripravili na to veliko prireditev, so povabili v goste večkratnega olimpijskega zmagovalca Šveda Jernberga. Njegova dolžnost je bila ogledati si proge za smučarski tek. Na našem posnetku je skupaj s francoskim re-. prezentantom Carraro (levo) KAJ JE PRAVI VZROK KAZNI SVETOVNE REKORDERKE FRASERJEVE 10 let suspenza za 10 olimpijskih medalj Frasetjeva za isti prestopek kaznovana, Kilbor-nova pa oproščena - Za afero Fraserjeve so se začele zanimati tudi politične oblasti - Novinarji oblegajo vilo Fraserjeve - Naklada knjige ki jo je napisala Fraserjeva neprestano raste Vsak ljubitelj športa je gotovo že slišal za slovito avstralsko plavalko Dawn Fraserjevo, svetovno rekorderko na 100 m prosto s časom 58,9, ki je še vedno nedosegljiv za vse osta'e plavalke na svetu. Fraserjeva je bila že s 15 leti šampionka, v svoji 12-letni športni karieri pa je na olimpijskih igrah priborila Avstraliji kar 10 olimpijskih medalj. Bila je prva ženska, ki je preplavala miljo hitreje kot v štirih minutah. Nič čudnega ni, da je zaradi tega postala najbolj popularna ženska na peti celini. In tej''Avstralki je Avstralska plavalna zveza izrekla kazen 10 let prepovedi nastopanja na vseh športnih tekmovanjih. KAKO JE PRIŠLO DO TEGA? Fraserjeva je nastopila na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je bila steber avstralske reprezentance. Potem, ko se je vrnila z zlata medaljo, je v Avstraliji objavila svoje spomine, ki pa kot vse kaže, niso ugajali Plavalni zvezi in njenemu predsedniku Downingu. Kmalu zatem je ^Avstralska plavalna zveza uvedla disciplinski postopek proti Fraserjevi, češ da je svojevoljno zapustila olimpijsko vas v času slovesnega banketa, ter da ni hotela no siti športne uniforme na mimohodu avstralskih olimpijcev. Postopek je bil zelo kratek, rezultat pa je bil senza cionalen — izrekli so ji prepoved nastopanja za dobo 10 let, kar praktično pomeni zaključek kariere najboljše plavalke vseh časov. Mnogi se sprašujejo, zakaj ni bila Fraserjeva kazmo vana takoij, ko je storila prekr šefc?! Najprej so ji dovolili, da je nastopila v Tokiu, šele nato pa so se spomnili, da je kršila disciplino ob svečani otvoritvi olimpijskih iger ter jo po kratkem procesu kaznovali. Mnogi, ki so blizu tej aferi, združujejo njeno nepričakovano veliko kazai z njenimi spomini, v katerih je odkrito spregovorila o nezdravih odnet-h v Avstralski plavalni zvezi. Približno istočasno rer na zahtevo Plavalne zveze je Atletska zveza Avstralije uvedla disciplinski postopek proti atletinji KiJbomovi. Vsi so pričakovali, da bo atletinjo doletela ista us"da kot plavalko. Kilbomova je namreč storila isti prekršek skupaj s Fraserjevo, za katero je svetovno časopisje pisalo, da je bila »pod vplivom alkohola«. No, Kilbomovo so oprostili, kar je pomenilo, da je Atletska zveza pustila na cedilu Plavalno zvezo, ki je bila »dosledna« in je grešni-co obsodila. Istočasno se je po Sydneju in Melboumeu začelo govoriti, da sta Fraserjeva in Kilbomova pretepli spremljevalko ženske avstralske olimpijske reprezentance ter da odnosi znotraj reprezentance niso najboljši. Splošno mnenje pa je, da ukrepa predsednik Plavalne zveze Downing kot pravi tiran- Za primer »Fraser«, ki je zbudil toliko prahu, sta se začela zanimati tudi predsednika vlad Viktorije in Novega Južnega Waiesa. Oba sta izjavila, da bosta prenehala subvencionirati Plavalno zvezo, če ne bodo postopek proti Fraserjevi obnovili. Za zdaj še ni znano, kaj namerava storiti Avstralska plavalna zveza. Medtem, ko se za kulisami odloča o nadaljnji športni karieri legendarne plavalke, ki se je pred kratkim poročila, pa njena popularnost vse bolj raste. Njeno vilo stalno oblegajo novinarji .njeni spomini pa doživljajo Izdaje v ve- rino vfvSiih nakladah. 9. avgusta 1965 9 'POK K T atletska panorama - atletska panorama - atletska pan<»raina - . . . .... » Debela črta čez številke na papirju Tamara Press in Gavril Korobkov sta lahko zadovoljna po velikih kijevskih dnevih- Tamara je dosegla za sovjetsko reprezentanco dve zmagi (v krogli in disku) ter se zelo približala svojemu svetovnemu rekordu v krogli, Gavril pa je dosegel svojo popolno rehabilitacijo, je namreč glavni atletski trener SZ, po lanskih neuspehih na dvoboju proti ZDA v Los Angelesu in na olimpijskih igrah v Tokiu. 31. julij in 1. avgust 1965 bo v zgodovini svetovne atletike zapisan kot mejnik. Moška atletska reprezentanca ZDA je položila orožje proti reprezentanci SZ, ki je bila v tem trenutku močnejša. Nič novega ne povemo, če poudarimo, da bodo ZDA najbrž še dolgo let atletska velesila številka ena (v moški atletiki), toda tudi en poraz izbrane ekipe lahko vzbudi vtis, da je ameriške premoči konec. Kijevskim atletskim dogodkom smo se namenili posvetiti še nekaj vrstic, ker jih ta senzacionalni atletski spektakel vsekakor zasluži. Pričnimo našo analizo od končnih izidov: 121:112 pri moških, 63,5:43,5 pri ženskah (ne za ZDA kot je bilo pomotoma objavljeno v Poletu) ter neuradno 184,5:155,5 v skupni oceni, vse za SZ. Zmaga atletov SZ je prva, ker so v dosedanjih šestih dvobojih doživljali vseskozi poraze, in sicer z razliko od-5 točk (1963) do 42 točk (1964). Zenska ekipa SZ je pospravila svojo sedmo zmago, vendar je bila razlika večja na dvobojih 1963 — 47 točk, 1961 — 29, 1959 27 in 1962 — 25. Najmanjši poraz so atletinje ZDA doživele lani — z 11 točkami razlike. Razen lani je v skupni oceni vseskozi zmagovala ekipa SZ.' Pred letošnjem dvobojem so napovedovali zopet precej visoko zmago za atlete ZDA in ustrezen poraz atletinj. Polet je na primer zapisal kot prognozo na osnovi do sedaj zabeleženih rezultatov v letošnjem letu, 128:108 pri moških za ZDA, 68:50 za SZ pri ženskah in 178:168 za ZDA v skupni oceni, še dan pred dvobojem je znani ameriški komentator James Dunaway predvidel 127:109 za ZDA pri moških, čeprav je že vedel za odsotnost nekaterih ameriških reprezentantov in za silovit vzpon forme pri večini sovjetskih predstavnikov. Sovjetski atleti so vsem napovedovalcem pač napravili debelo črto čez njihove številke na papirju, lahko pa bi dodali, da so morda še večji delež k napačnim prognozam prispevali Amerikanci s svojimi precej številnimi spodrsljaji. Teh ne bi veljajo naštevati, dogajali pa so se gostom v Kijevu tudi v panogah, ki bi morale biti njihova popolno domena. SAMO TEKI ZA ZDA Podrobnejši pregled doseženih rezultatov oziroma točk v posameznih skupinah panog kaže pri moških naslednjo eliko: kratki teki (s štafetama) ZDA 26 SZ 20 srednja teka 14 8 dolgi teki (s steeplom) 11 22 teka z ovirami 15 7 skok} 18 26 meti 21 23 hoja 3 8 deseteroboj 4 7 skupaj 122 121 Glavne ključne točke poraza ZDA so bile 200 m, 800 m, 4x100 m, palica, čeprav bi lahko skoraj v isti kategoriji našteli še 400 m, 5000 m, 10.000 m, disk in kopje. Ralph Boston si tudi v Kijevu ni pustil vzeti naslova najboljšega skakalca v daljino. 8,21 m — je zadostovalo za zmago nad odličnima nasprotnikoma Ter Ovanesjanom in Barkovskim, ki sta tudi presegla oz. dosegla 8 m mejo Pri ženskah je razčlenitev po skupinah panog naslednja: ZDA SZ teki (s štafeto) 25 16 tek z ovirami 8 8 skoka 6,5 15,5 meti 9 24 skupaj 43,5 63,5 Tudi tu so bile gostje močnejši le v tekih, sicer pa občutno slabše, celo bolj kot je bilo realno pričakovati. PRETRES V SVETOVNIH LESTVICAH O kvaliteti atletike, ki so jo pred dnevi videli v Kijevu in ob TV zaslonih širom Evrope in Amerike, pričajo številni rezultati, ki so zasluženo našli mesto v jakostnih lestvicah sveta in Evrope. Vseh ne moremo citirati, zato naj zadostujejo številčni podatki. Višina 177,5 Cenčik (SZ) 59 Daljina 6,71 Ščelkanova (SZ) 65 Krogla 18,46 T. Press (SZ) 65 Disk 57,74 T. Pfcss (SZ) 62 Kopje 56,32 Popova (SZ) 65 4x100 m 44,3 ZDA 61 SERIJA DOLGA OSEM LET Pet reprezentantov SZ se lahko pohvali s tem, da so sodelovali prav na vseh dvobojih od leta 1958. Po sedemkrat so tekmovali sprinter Ozolin, tekač z ovirami Mihaj-lov, met&lec krogle Lipsnis, skakalec v višino čenčik in metalka krogle in diska T. Press. Nekaj atletov je v številnih nastopih beležilo tudi 100-odstotni uspeh. Vsak nastop na dvoboju — zmaga — za Brumla petkrat, ščelkanovo petkrat in Ozolino štirikrat. Proslava je v 12 nastopih zmagala enajskrat, Cenčikova pa v sedmih šestkrat. Zanimivo je nadalje, da je bil na primer Ter Ovanesjan v šestih nastopih šestkrat drugi. Podobnih posebnosti bi lahko našli še in še, vendar za tokrat dovolj. V zadnjem delu našega pogileda na nedavni veliki dvoboj pa se bomo nekoliko ustavili pri nekaterih posameznih dosežkih in njihovi vrednosti. (Krepko tiskani rezultati so bili doseženi v Kijevu.) Absolutna svetovna lestvica teka na 10 tisoč metrov je sedaj naslednja: 27:39.4 Clarke (Av), 28:18.2 Bolotnikov (SZ), 28:22.0 Dutov (SZ), 28:24.4 Mills (ZDA), 28:24.8 Gamondi (Trin) in Ivanov (SZ), 28:30.4 Kuc (SZ), 28:31.8 Wolde (Etip), 28:36.8 Halberg (N. Zel), 28:37.0 Grodotzkj (NDR). Ustrezna lestvica pri metu kladiva: 71.26 Connolly (ZDA), 70.42 Zsivoczky (Madž), 70.36 Klim (SZ), 69.77 Thum (Av), 69.70 Burke (ZDA), 69.55 Baikarinov (S Z), 68.92 Rudenkov (SZ), 68.78 Matoušek (CSSR), 68.50 Eckschmidt (Madž), 68.37 Nikulin (SZ). Najboljši deseterobojci vseh časov po naših lestvicah pa so naslednji: 8150 Mulkey (ZDA), 8089 Kwang (Form), 8063 Johnson (ZDA), 7968 Kutenk0 (SZ), 7957 Kuznecov (SZ), 7950 Bock (ZRN), 7887 Holdbrs (ZRN), 7883 Storo-ženko (SZ), 7870 Edstrom (ZDA), 7854 Beyr (ZRN), 7852 Walde (ZRN) 7842 Aun (SZ), 7815 Herman (SZ), 7786 von Moltke (ZRN), 7764 Toomey. Štafete 4x100 m za moške: 39.0 ZDA, 39,2 Francija, 39.3 Italija, SZ in Poljska, 39.4 Jamajka in ZRN, 39.5 Venezuela, 39.6 Avstralija • ih Velika Britanija. Najhitrejše tekačice na 100 m vseh časov: 11.1 Klobu-kowska (Polj), Kirssenstedn (Pol) in Tyns (ZDA), 11,2 Ru-dolph (ZDA). 11.3 Štričkland (Av), Krepkina (SZ), Popova (SZ), Hyman (VB) in McGuire (ZDA). Istočasno napravimo pregled uvrstitve v svetovne in evropske deseterice — skupaj za moške in ženske — pri čemer upoštevamo rezultat le v primeru, da je najboljši letošnji omenjenega atleta ali atletinje: 1. mesto SVET 11 EVROPA 13 2. mesto 19 9 3. mesto 5 5 4. mesto 4 3 5. mesto 2 1 6. mesto 5 2 7. mesto 3 2 8. mesto 4 — 9. mesto — 1 10. mesto — 2 Skupaj 44 v svetovne in 38 evropske deseterice. Reprezentanti SZ so izboljšali tri državne rekorde in dva izenačili, dosegli 14 oSebnih rekordov in 37 najboljišh letošnjih rezultatov, ZDA pa le en državni rekord, 13 osebnih in 25 najboljših letošnjih rezultatov, v čemer je tudi ključ k uspehu domačinov v Kijevu, ki so sezono smotrno planirali k vrhuncu — dvoboju z ZDA, kar o njihovih nasprotnikih ne gre trditi. PO VELIKEM DVOBOJU SZ: ZDA ENAJST REKORDOV DVOBOJA V nadaljevanju objavljamo seznam rekordov dvoboja po sedmih izdajah — veljala bo do prihodnjega srečanja 1966 na tleh ZDA. MOŠKI 100 m 10.1 Newman (ZDA 65 200 m 20.5 Carr (ZDA) 64 400 m 45.6 G. Davis (ZDA) 59 800 m 1:46.4 Siebert (ZDA 62 1500 m 3:39.2 Grelle (ZDA) 65 5000 m 13:50.5 Turin (SZ) 63 10.000 m 28:22.0 Dutov (SZ) 65 110 m ovire 13.4 Tarr (ZDA) 62 400 m ovire 49.5 Cawley (ZDA) 64 3000 m zapreke 8:31.8 Kudinski (SZ) 65 višina 228 Brumel (SZ) 63 daljina 8.28 Boston (ZDA) 61 troskok 16.71 Kreer (SZ) 61 palica 5.28 Hansen (ZDA) 64 krogla 20.67 Long (ZDA 64 disk 61.44 Silvester (ZDA) 63 kopje 85.68 Lusis (SZ) 65 kladivo 70.67 Connolly (ZDA) 62 4x100 m 39.1 ZDA 61 4x400 m 3:03.4 ZDA 64 deseteroboj 7957 Kuznecov (SZ) 59 hoja na 20 km < 1;31:45.0 Solodov (SZ) 63 ŽENSKE 100 m 11.1 Tyus (ZDA) 65 200 m 23.1 McGuire (ZDA) 65 800 m ' 2:05.4 ševcova (SZ 61 80 m ovire 10.5 I. Press (SZ) 65 plavalna piinoriima — plavalna paiioi^inia - plavalna paiiaraiiia - POVRATNI ČETVEROBOJ V PRVI ZVEZNI PLAVALNI UGI V BAZENU LJUBLJANSKE KOLEZUE SLOVENSKI PLAVALCI NA MITINGU V SKOPJU LJUBLJANA BREZ TEKMECA Vrbovšek le tri desetinke slabši od rekorda - Novinka v reprezentanci Ljubljančanka Bašelj Vida - Vsi reprezentanti potrdili svoje sposobnosti - Tekmovalni pogoji odlični - Dobra organizacija . Bazen na ljubljanski Kole-ziji je bil iv četrtek in petek prizorišče drugega kola prve zvezne plavalne lige. Sodelovali so naslednji klubi: Ljubljana, Primorje iz Rijeke, Mladost iz Zagreba in Triglav iz Kranja. To so klubi, 'ki sestavljajo severno skupino. Po ostri borbi z ekipo Mladosti je Ljubljana uspela z več kot 1000 točkami prednosti zmagati v drugem zadnjem kolu plavalne lige. Ljubljanski plavalci so bili od vseh najbolje pripravljeni. Njihovi rezultati so v primerjavi z rezultati, ki so jih dosegli v prvem kolu neprimerno boljši in kot vse kaže, prihaja ekipa v formo, Ljubljančani so objektivno močnejši od ostalih, saj je v njihovih vrstah plava, kar sedem reprezentantov. Kkipa Mladosti se je tokrat predstavila v mnogo bolj ugodni ffiči kot v prvem kolu. O-krepljena z državnim reprezentantom Tomičičem (200 m prsno) je to mlada ekipa, v kateri je člekovič gotovo eden najboljših. Plavalci Primorja so delno razočarali. Po velikih uspehih v zimskem delu tekmovanja, kakor, da bi jim zmanjkalo sape. Opaziti je, da jim manjka Dorčič (200 m hrbtno) in boljši dolgoprogaši v krawlu. Kranjski plavalci so od zadnjega kola napredovali, saj so v Ljubljani zbrali kar 300 točk več, kot pred 14 dnevi v Zagrebu in so tako zasluženo osvojili tretje mesto. Od posameznikov je nedvomno dosegel najboljši re- Kompas PRIREJA AVTOBUSHE IZLETE PO JUGOSLAVIJI KT^rrviirfl r/i IN INOZEMSTVU M l zultat Dani Vrbovšek na 200 metrov hrbtno, 2:20.4, kar je le tri desetinke sekunde slabše od njegovega državnega rekorda. V isti disciplini je mladi in perspektivni Daneu izboljšal svoj osebni rekord in kot kaže se vse bolj uveljavlja. Na 1500 m prosto je mladi Zagrebčan Člekovič prepričljivo opravil s starejšim Vladom Brinovcem, ki začetne prednosti Clemkoviea ni mogel zmanjšati v drugem delu proge. Podobna situacija je bila tudi na 400 m prosto, samo da je igral drugo violino za Clenkovičem mlajši od obeh bratov Brinovec. Dermastia ni plaval v svojem slogu, ker še ni okreval od bolezni. Tudi mladi Vošnjak mnogo obeta. Med najlepše borbe večera, ki je spravila na noge skoraj vse gledalce, je bila disciplina 200 m prsno za ženske. V tej disciplini se je odločalo o tem, ali bo v reprezentanci Bašelj Vida, Rutaeša, (Primorje) ali pa dolgoletna reprezentantka Petermanova iz Ljubljane. V sijajnem finišu je mlada Bošljeva premagala nasprotnici in obenem tudi magično mejo za plavalke prsnega sloga 3:10.0 ter se tako trdno zasidrala kot druga plavalka prsnega sloga v -državni reprezentanci. Po prvem dnevu je bil vrstni red klubov naslednji: Ljubljana 13966, Mladost 13199, Triglav 11613, Primorje 11116. Drugi dan so plavalci Ljubljane plavali brez asov Dermastie in Vrbovška, toda njihova prednost pred ostalimi ekipami se je še povečala. Trtnikova je opravičila svoj sloves najhitrejše krav-listke v državi (1:06.2 v štafeti), toda na 400 m prosto, žal, ni bila tako uspešna. So-uvanova, ki je že dan popre-je superiorno zmagala na 400 m mešano, je v enakem slogu slavila zmago še na 100 m delfin. V meški konkurenci je na 400 m mešano Peter Brinovec premagal predvsem po zaslugi odličnega časa na 100 m prsno, tek- (Lj) 3:09.8, Rubeša (Prim) 3:12.0, Peterman (Lj) 3:12.1, Kerker (Ml) 3:14.1; 400 m mešano — Souvan (Lj) 6:20.2, Pogačic (Ml) 6:31.6, Verzi (Ml) 6:33.0, Sabol (Prim) — 6:50.3; 4x100 m prosto — Ljubljana 5:28.8, Mladost 5:36.0, Primorje 5:37.5, Triglav 5:59.2. NEPOPOLNA UDELEŽBA Drugi dan — moški 100 m prosto meča Clekoviča. Med najrazburljivejšimi borbi večera sodita obe štafeti! Ljubljančankam ni uspelo, da bi zmagale v štafeti 4 x 100 m prosto, toda moška štafeta v postavi: Daneu, Pavšič, Vošnjak in Orel je brez napake opravila svojo nalogo. Končno stanje točk v drugem kolu je naslednje: Ljubljana 24986, Mladost 23628, Triglav 21328,- Primorje 21200. V Kvaliteta tekmovanja je bila naprimer boljša kot v Zagrebu. Zato jamčijo dobri rezultati reprezentantov in ostalih plavalcev. Z veseljem lahko ugotovimo, da je napredek v tem kolu očiten. Glede propagande, je tekmovanje doseglo svoj namen. Gledalcev je bilo precej in lahko rečemo, da ima plavanje v Ljubljani že svoje stalno občinstvo. Vendar pa se nam zdi, da je to še vedno premalo. S tehnične plati je bilo tekmovanje odlično organizirano in ‘ je potekalo v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih. Končni vrstni red po obeh kolih je naslednji: Ljubljana 48435, Mladost ^5901, Primorje 42752 iri Triglav 40034. Rezultati prvega dne: moški — 400 m prosto — člekovič (Ml) 4:44.0, Peter Brinovec (Tr) 4:45.4, Vlado Brinovec (Tr) 4:51.3, Dobrila (Prim) 4:58.8, Orel (Lj) 5:01.5; 1500 m prosto — Cle-kovič (Ml) 19:09.2, Vlado Brinovec (Tr) 19:18.0, Peter Brinovec (Tr) 20:03.3, Novšak (Ml) 20:30.0; 200 m hrbtno — Vrbovšek (Lj) 2:20.4, Daneu (Lj) 2:28.2, Levičnik (Tr) 2:36.8, Rebolj (Tr) 2:42.0; 200 m metuljček — Dermastia (Lj) 2:27.0, Vošnjak (Lj) 2:30.7, Vlahovič (Ml) 2:33.0, Tripalo (Ml) 2:40.2; 4x200 m prosto — Triglav 9:17.4, Ljubljana (Deu, Orel Vošnjak, Vrbovšek) 9:25.3; Mladost 9:26.2, Primorje 9:46.4; ženske — 100 m prosto — Trtnik (Lj) 1:08,2, Souvan (Lj) 1:11.0, Verži (Ml) 1:12.2, Ko-mnek (Prim), Sabol (Prim) 1:12.4; 200 m prsno — Bašelj PrejSnjo soboto in nedeljo je da so naši reprezentanci trenutno bil na novem bazenu v predmest- preveč zavzeti s tekmovanji in da ju Skopja, mednarodni plavalni vsak prosti čas med ekmovanji miting, katerega so se razen ju- izkoristijo za trening, nedvomno goslovanske državne reprezentan- je vplivala na udeležbo tudi ve-ce in makedonskih plavalcev ude- lika oddaljenost glavnega mesta ležili še avstrijski in bolgarski Makedonije. Plavalci so kljub te-plavalci. Od ■ tujih tekmovalcev mu, da so potovali z letalom izpadejo v oči imena avstrijskih gubili vsaj tri dni treninga z plavalcev Kellyja (200 m- prosto vožnjo, da ne govorimo o tem Trr.Sv,;wrv^ T-nnc 2:14>°. 100 m prosto 0:58,3), Wiel- da so v bazen natočili kristalno r».osmK lir) l.Uu.b, landa (2:39,0 na 200 m hrbtno) in čisto in temu primemo mrzlo vodo iz skopskega vodovoda, v kateri trening v času bivanja v Skopju ni bil mogoč. Toda nepopolna udeležbi je v sebi skrivala še veliko pomanjkljivost, namreč, da se je za ceno popolnega plavalnega sporeda čez mero obremenilo nastopajoče, ki so morali plavati isto progo dvakrat, plavati so morali proge, ki ne samo, da niso njihove specialitete, tudi vrsta proge (recimo 8 x 50 metrov prosto za moške) je takšna, ki je na tekmovanjih sploh ni. Res, da je bil trening organiziran z namenom, da se popularizira plavalni šport v Makedoniji, toda vprašanje je, če je miting dosegel svoj namen. Udelež,-■ ba gledalcev je bila porazna ih sramotno majhna. Tisti, ki so prišli, so hoteli le vaterpolo, in nič več. V bodoče bi bilo bolje, da se podobnih mitingov udeleži več domačih tekmovalcev. Stem. bo kvaliteta naših najboljših prišla toliko bolj do izraza. Občinstvo bo imelo možnost, da si objektivneje ustvari pojem kvalitete. S številnejšo udeležbo pa bi z ramen plavalnih funkcionarjev padla odgovornost za čezmerno eksploatacijo tekmovalcev. Funkcionarji še morajo bolj kot kdo drugi zavedati, da so moči tekmovalcev omejene in da zaloge energije niso neizčrpne. Mnenje ljubljanskih plavalcev, ki so se udeležili mitingb v Skopju, niso deljena. NEKAJ IZJAV: VRHOVŠEK DANI: Mrzla voda me je hudo ovirala, pa tudi proga 100 m hrbtno v soboto, potem pa še v nedeljo, ni bila preveč zabavna. VOŠNJAK BORIS: žal, nisem mogel plavati svoje specialne discipline 200 m delfin. Bili‘smo le trije za to disciplino in je zato odpadla. 200 m mešano je zame le slab nadomestek! VITO DEU: Ovirala me je mrzla voda, težave sem imel še z neprimerno brano. VIDA BAŠELJ: Vesela sem, da sem popravila svoj osebni rekord Dani Vrhovšek v pomenku s trenerjem Prešernom DRUGA SLOVENSKA LIGA Vošnjak (Lj) 1:00,9, Nadižaž plavalke Zajc (1:15,0 na lOOm (Tr) 1:02.1; 200 m prsno — hrbtno). Tekmovanja se niso ude- TV-vvv-iiSAr; /"TViTI 4 o.cn 1 tj if l&Zlll nekateri naši m tuji plaval- sem y\jyia.vua »VL»J uaeuiu. AOmisiC (.MU rsonetu Cif tako da je bila udeležba ne- na 3:11,8- Drugih tež}v, kot novin- (Prim) 2'54 1 Ogrin (Lj) popolna. Vzrok za nepopolno ude- ka v družbi najboljših nisem 3:00.4; 400 m'mešano - P. ležbo ne gre iskati samo v tera‘ imela ‘' Brinovec (Tr) 5:31.2, Člekovič (Mi) 5:35.6, Vlado Brinovec 5:40.0, Breskvar (Lj) 5:42.3; 4 x 100 m mešano — (Daneu, Pavšič, Vošnjak, Orel) 4:38.7; Mladost 4:39.7, Primorje 4:40.6, Triglav 4:55.4; ženske — 400 m prosto — Verži (Ml) 5:30.0, Pogačic (Ml) 5:38.0, Trtnik (Lj) 5:45.7; tOO m hrbtno — Rubeša (Prim) 1:19,0, Wolfart (Ml) 1:23.2, Simčič (Prim) 1:24.9; 100 m metuljček — Souvan (Lj) 1:23.4, Radovanovič (Prim) 1;27.6, Jančar (Tr) 1:31.7; 4 x 100 m prosto — Primorje (Korunek, Rubeša, Radovanovič, SaboD 4:53.6, Ljubljana 4:54.0, Mladost 5:08.2, Triglav 5:16.0. B. OREL V ekipi Ljubljane pomenita steber ženske vrste Souvanova in Petermanovv DVA REKORDA: KOSTANJŠEK 400 METROV IN GOSAKOVA 100 METROV HRBTNO Tekmovanja v drugi slovenski ligi so v popolnem razmahu. V vseh treh skupinah nastopajočih klubov so se že bila posamezna tekmovanja, tako da lahko že govorimo o tem, kateri klub je v posamezni disciplini boljši od ostalih. Doseženi so bili relativno dobri rezultati. Omembe vredna sta dva pionirska rekorda SRS Kostanjška Aleksandra (Rudar Trbovlje) na 400 m prosto 5:17,4 in Špele Gosak (Rudar Trbovlje) na 100 m hrbtno 1:25,4. V okviru gorenjske plavalne lige sodeluje razen ekip Triglava II in Triglava III še ekipa Bleda, ki bi morala nastopati v tretji skupini z Ljubljano III in Ilirijo II. Njen prestop v gorenjski skupini je z »geografskega« stališča utemeljen, toda, žal, je ta poteza po eni strani oškodovala ljubljanska kluba za dve tekmi, po drugi pa kaže naprejšnjo samovoljo in težnjo gorenjskih klubov po tem, da bi vodili lastno politiko mimo Plavalne zveze Slovenije. Na naslednjih tekmah so bili doseženi rezultati: Ilirija H : Ljubljana III (53:75), 100 m prosto — Čuček (Lj) 1:09,2, Savnik (II) 1:14,9; 50 m metuljček ženske — Tupy (Lj) 0:47,9, Roš Nevenka (Lj) 0:48,4; 100 m hrbtno moški — Možina (Lj) 1:19,0, Ančik (II) 1:29,6; 100 m hrbtno ženske — Djurdjevid (Lj) 1:34,8, Vanič (II) 1:35,9; 400 m prosto moški — Plevnik (Lj) 5:39,1, Bukovec (Lj) 6:49,8; 100 m prosto ženske — Makarovič (Lj) 1:26,0, Vanic (II) 1:28 2; 100 m metuljček moški — Prešeren Sandi (Lj) 1:19,5, Smrdu (II) 1:36,9; 200 m prsno ženske — Kalan (II) 3:59,1, Djurdjevid (Lj) 4:08,1; 200 m prsno moški — Detiček (II) 3:14,9, Grahek (II) 3:14,9; 4 x 100 prosto moški — Ljubljana 4:51,9, Ilirija 5:05,8; 4 x 50 mešano ženske — Ljubljana 2:58,3, Ilirija 3:01,4. Neptun (Cel) : Rudar (Tr) 60 : 71; 100 m prosto moški — Tkavc (Nep) 1:03,0, Žnidaršič 1:07,4; 50 m metuljček ženske — Borišek (Ru) 0:45,0, Zupančič (Ru) 0:46,4; 200 m prsno moški — čevnik (Nep) 3:15,2, Kobe (Nep) 3:29,0; 100 m krbtno ženske — Gosak (Ru) 1:25,4, (pionirski rekord SRS), Lukač (Ru) 1:51,0; 100 m metuljček moški — Kostanjšek (Ru) 1:15,0, Ooršid (Nep) 1:20,6; 100 m prosto ženske — Zupančič (Ru) 1:33,0, Kmet (Nep) 1:29,0; 400 m prosto moški — Ocepek (Ru) 5:43,3, Tkavc (Nep) 5:40,0; 200 m prsno ženske — Hudarin (Ru) 3:34,1, Oberšan (Nep) 3:36,0; 100 m hrbtno moški — Zupančič (Ru) 1:19,5, Sagadin (Nep) 1:27,0; 4 x 50 prosto ženske — Rudar 2:34,0, Neptun 3:00,3; 4 x 50 mešano moški — Neptun 2:16,2, Rudar 2:18,3. Triglav II : Triglav III : Bled (zmagala je ekipa Triglava III) rezultati — 100 prosto moški — Nadižar (Tri. II) 1:02,0, Balderman (Tr. II) 1:10,0; 50 m metuljček ženske — Rupnik (Tr. III) 0:44,2, Vimik (Tr. III) 0:28,4; 200 ra prsno moški — Boncelj (Tr. II) 3:09,8, Sanj (Tr. II) 3:18,0; 100 m hrbtno ženske — Kopač (Tr. III) 1:46,3, Až- man (BI) 1:47,0; 100 m metuljček moški — Kokalj (BI) 1:24,4, Polajnar (Tr. III) 1:29,2; 100 m prosto ženske — Marolt (BI) 1:25,3, Vimik (Tr. III) 1:29,0; 400 m prosto moški — Slavec (Tr. II) 5:33,4, Klemenčič (Tr. III) 5:39,0; 100 m prsno ženske — Rupnik (Tr. III) 1:35,5, Svili-goj (BI) 1:42.8; 100 m hrbtno moški — Korinšek (Tr. II) 1:19,4, Drnovšek" (Tr. III) 1:20,3; 4 x 50 m prosto ženske — Triglav III 2:44,1, Triglav II 2:44,8; Bled 3:18,0; 4 x 50 m mešano moški — Triglav II 2:24,8, Triglav in 2:28,1, Bled 2:a4,2. Tretja zvezdica za Olimpijo Nadaljevanje s 1. strani - RABOTNIČKI : MLADOST 57 : 52 (26:25) Potem ko se je Mladost šo včeraj borila z Olimpijo za prvo mesto pa je danes močno popustila in tako s porazom proti Rabotničkemu zdrsnila celo na četrto mesto. Poraz Mladosti predstavlja tako največje presenečenje letošnjega turnirja. Tekmo sta sodila Pur iz Žalca in Ostojič iz Beograda. RABOTNIČKI: Lukovski I 17, Kilevski 4, Tevčev 14, An-donovski 4, Lazarevski 3, Lukovski II 3, Bocevski 12 MLADOST: Flegov 4, Plečaš 11, Ivankov 12, Rusek 15, Sol-rnan 10 Tekme prvega dne OLIMPIJA : CRV. ZVEZDA 63 : 59 (32 : 38) žreb je hotel, da sta se glavna favorita za prvo mesto pomerila že v prvem kolu. Olimpija se v tem srečanju v začetku ni takoj znašla in tehnično izredno dobri Beograjčani so vodili skoraj celo tekmo in je Olimpiji le nekajkrat uspelo izenačiti. Ob koncu pa smo bili priče izredno dramatične borbe, v kateri so domači mladinci le z žonglerskimi potezami premagali beograjsko obrambo in si priborili prvo in najvrednejšo zmago na tem turnirju. OLIMPIJA: Stegenšek, Sketelj, Volovšek, Zdešar, Gantar 5, Kvas 11, Derganc, Slap- nik 2, Marter 12, Žorga 20, Segedin 2, Brenk 11 ORV. ZVEZDA: Janjič 19, Daskalovič." Borozan, Račič 2, Novčič 4, Ilič 6, Kapidjič 4, Budimir, Slavič 9, Sarja-novič, Miščevič, Popovič 15 MLADOST : BORAC 83 : 72 (35 : 33) RABOTNIČKI : PARTIZAN 70 : 59 ( 29 : 21) Tekme drugega dne OLIMPIJA : PARTIZAN 89 : 68 (48 : 31) Mladi ljubljanski košarkarji se niso kaj dosti trudili in so zabeležili visoko zmago nad prvakom Orne gore. Mladinci iz Bijelega Polja še zdaleč niso bili dostojen nasprotnik Ljubljančanom. Tak so v ljubljanskem moštvu povsem upravičeno nastopili rezervni igralci, ki pa so popolnoma opravičili zaupanje vodstva. Olimpija-. Stegenšek 2, Sketelj, Volovšek, Zdešar 2, Gantar 14, Kvas 17, Derganc 2, Slapnik, Marter 21, Žorga 17, Segedin 10, Brenk 4 Partizan: Vojnovič 14, Bud-jovič 10, Korač, Idriaovič 7, Sekulič 24, Čovič, Novakovič, Dobrašinovič 9, Krgovič, Bo-škovič 4. RABOTNIČKI : BORAC 81:57 (34:28) CRVENA ZVEZDA : MLADOST 73:67 (34:37) Tekme tretjega dne OLIMPIJA : RABOTNIČKI 66:62 ( 35:27) Olimpija je vodila od začetka do konca, toda borbena Uspeh Partizana in neuspeh enajsterica Rabdtničkega je pomenila izredno trd oreh. Ljubljančani so ga strli šele v zadnjih sekundah igre v pravi borbi z živci. CRVENA ZVEZDA : BORAC 57:51 (34:26) MLADOST : PARTIZAN 114:56 (53:32) Tekme četrtega dne OLIMPIJA : MLADOST 57:58 ( 24:25) Zadnji derbi turnirja med Olimpijo ih zagrebško Mladostjo je bil obenem najvažnejša tekma, saj je neposredno odločala o prvem mestu, kajti v primeru zmage Mladosti bi imela oba nasprotnika in Cnvena zvezda možnosti za osvojitev prvega mesta. Zato je šlo v tej tekmi v glavnem^ le za številčno zmago Mladosti. Kot že v tekmah s Crveno zvezdo in Rabotničkim se je tudi tokrat Olimpija izvlekla šele v zadnjih sekundah, ko je Kvas z neverjetnim košem znižal zmago Mladosti na en sam koš razlike. To pa je pomenilo prvo mesto Olimpije. BORAC : PARTIZAN 76:64 (43:34) CRVENA ZVEZDA : RABOT-. NICKI 76:53 (33:29) Končna lestvica: Olimpija 5 4 1 360:315 8 Crvena zvezda 5 4 1 367:300 8 Rabotnički 5 3 2 325:310 6 Mladost 5 3 2 374:316 6 Borac 5 1 4 324:370 2 Partizan 5 0 5 312:451 0 Najboljši strelci: Plečaš (M) 146, Sekulič (P) 118, Rajčevič (B) 117, Žorga (O) 110, Ivanko (M) 93. Steklenice v ringu MARIBOR : LOKOMOTIVA (Zgb) 10:10 MARIBOR, 8. avg. Dokaj pomlajena boksarska ekipa Maribora, ki se bo z Žurma-novim vodstvom potegovala za vstop v prvo zvezno ligo je gostila moštvo zagrebške Lokomotive in boksala z gosti 10:10. Za srečanje lahko rečemo, da je bilo privlačnejše od tistega s Puljem in da je bilo okrog 1000 gledalcev na koncu zadovoljnih. Žal pa je prišlo pri zadnjem dvoboju do incidenta, ko so razvneti gledalci pričeli me- tati na ring najrazličnejše predmete, vštevši steklehice od piva in pri tem hudo ranili nekega gledalca, ki je tekel ob ringu. Povemo naj, da odločitve sodnikov niso bile niti najmanj sporne in da meče sobotni dogodek dokaj slabo luč na ljubitelje boksa v Mariboru. Najlepšo borbo je imel Pre-šer, ki je zmagal s k. o. že v prvi rundi, Žurman je zmagal p. t., Mariborčani pa bi lahko zmagali, če bi nastopili tudi Založnik, Bauman in Vojnovič, ki so na dopustih. P- J- Crvene zvezde EKIPNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V PLIVKNJO Nov evropski rekord Depola STUTTGART, 8. avg. — V zadnji tekmi na turneji v ZRN je Partizan premagal istoimenskega prvoligaša z 2:1 (1:1). Tako je moštvo Partizana uspešno zaključilo svojo turnejo s 3 zmagami in 2 neodločnima rezultatoma. Na tej zadnji tekmi, kateri je prisostvovalo 12.000 gledalcev, sta bila za Beograjčane uspešna Miljutinovič v 25. in Pirmajer v 55. minuti, za Stuttgart pa Mene v 27. minuti. Tekma je bila lepa in zanimiva, in gostje so v drugem delu igre popolnoma prevladovali na igrišču. BRAUNSCHWEIG, 8. avg. Beograjska Crvena zvezda je tudi v drugi tekmi na gostovanju v ZRN doživela poraz. Tokrat jo je premagalo moštvo Eintracht s 3 : 2 (1:0). Za domačine so bili uspešni Moll v 21., Ulsass v 59. in Genvien v 66. minuti, za Crveno zvezdo pa Miloševič v 64. in Djajič v 72. minuti. Domačini so bili bolj iznajdljivi in je njihova zmaga popolnoma zaslužena. ' MUNCHEN, 8. avg. Tudi moštvo Crvene zvezde je zaključilo svojo turnejo po' ZRN. Izgubila je vse odigrane tekme. Zadnjo tekmo proti Bayem je izgubila s 4 : 0 (1:0). Zadetke za Bayem so dosegli Miiller v 12. in 53. minuti, Olhauser v 70. in Bre-ninger v 89. minuti. Tekmi je prisostvovalo okrog 10.000 gledalcev. V moštvu Crvene zvezde so bili od ostalih nekaj boljši Jeftič, Čop in Ko-stič. SPLIT, 8. avg. — Na državnem plavalnem prvenstvu v Splitu (južna skupina) so sodelovala naslednja moštva: splitska kluba Jadran in Mornar, dubrovniški Jug, Jadran iz Hercegnovega. član KPK (Korčula) Depo-lo je v Splitu tekmoval izven konkurence. Na progi 100 m je v metuljčkovem slogu postavil nov evropski rekord v času 58.5. S tem je izboljšal dosedanji evropski rekord Nemca Gregorja za 0.8 sekunde. Na istem tekmovanju je članica splitskega Jadrana Ana Boban dosegla dva nova državna rekorda. Progo 100 m prosto je preplavala v prostem slogu v času 1:04.7 in s tem izboljšala stari rekord Trtnikove (1:05.2). V disciplini 400 m mešano je prav tako postavila odličen čas 5:59,5 in s tem izboljšala rekord Djurdje Bjedove (6:00.8). Tretji jugoslovanski rekord je dosegla članica Mornarja Zdenka Gašparac, ki je 100 m hrbtno preplavala v 1:14.9. Prejšnji rekord v tej disciplini je imela Gordana Pilič s časom T.15.4. Depolo je seveda z odličnim rezultatom 58.5 na 100 m metuljček postavil nov državni rekord, ki ga je imel od lanskega prvenstva posameznikov v Splitu Urban Der-mastia z rezultatom 1:00.2. ■iiiiiinnniiiminimnniMuiiniiiiuiiiiniM^ Brzojavke iz Slovenije LENDAVA (FM) Nogomet: V 8. kolu občinske nogometne lige Lendava so oili zabeleženi naslednji rezultati: Dinamo : Mladost 2:2, Olimpija : Elma 4:0, Graničar : Zvezda 3:2, toura : Petišovci 5:2. Na tabeli vodi Mladost iz čentibe z 12 toč-Janii pred Graničarjem iz Benice, ima prav tako 12 točk. Sledilo: Olimpija 11, Mura hi Dina-Jbo po 9, Zvezda 7, Elma 3 ter Petišovci 1 točko. MURSKA SOBOTA Nogomet: V prijateljski nogo-bietni tekmi so nogometaši Ma-ribora v Murski Soboti prema-faH domačo Muro z rezultatom (1:0). Strelci za Maribor so oili Binkovski 2 ter Sizgoreo. Jekrno je sodil Kozar iz M. Sobote. Končano je bilo prvenstvo v Jočinski nogometni ligi Murska f?°bota. Občinski prvak so posta-zasluženo nogometaši Tehno-stroja iz Ljutomera, ki v ostalih r^jstericah niso imeli resnega r^nieca in bodo tako v novi se-nastopali v pomurski nogo-ligi. Ostala moštva so bila ^ ali manj izenačena, razen no-Ijjoa Borejec. Končni vrstni red je naslednji, Tehnostroj 26, j7>Kležovje 22, Vrelec 17, Tišina Borejci 6. v Končano je bilo tudi prvenstvo j* P^urski mladinski nogometni jJp- Prvak je postalo moštvo AUre s 17 točkami pred Verže- jem 15, Nafto in Bakovci po 14, Brazdo in Turniščem po 10 ter Grafičarjem 4 točke. RADENCI Plavanje: V olimpijskem plavalnem bazenu v Radencih je bilo izvedeno prvo letošnje prvenstvo Pomurja v plavanju za pionirje, pionirke, mladince in mladinke. Zmagali so plavalci Murske Sobote, ki so zbrali 12 točk več kot domačini Radenci. Zmagovalci posameznih kategorij so postali : pionirji: 50 m kravl: Dar-vaš (Radenci) 46Ji, 50 ra prsno: Hakul (Sobota) 56,0. Pionirke: 50 metrov prsno: Kovač (Radenci) 59 0. Starejši pionirji: 50 m kravl: Gorčan (Sobota) 37,1, 50 in prsno: Starc (Sobota) 44,0. Starejše pionirke: 50 m prsno: šomaš (Radenci) 56,0. Mladinci: 50 m prsno: Lutar (Sobota) 1,36. 100 m kravl: Starc 1:13,0. Mladinke: lOO m prs-no* Kemer (Radenci) 1.44,0, 100 raetr£ £avl: Ditrich (Sobota) 1:24,9' MARIBOR (F. J.) Motonavtika: na Mariborskem jeseni so se razen v smučanju na vodi pomerili udeleženci II. kola državnih prvenstev še v kategorijah motornih čolnov. V skupini do 500 ccm je zmagala Beograjčanka Božena Djukmc (Ra-dnik) pred Evgenom Vogrincem (Sidro), v tekmovanju za Mariborski pokal (vsa razredi hkrati) je zmagal Buchrucker (Linz) pred Temmelom iz Gradca, v dirki do 850 ccm za avstrijsko prvenstvo pa je bil najboljši Temmel (Gradec) pred Fuchsom iz Linza. Darke so celoti uspele, žal je nagajalo le slabo vreme. Zadnje kolo prvenstev SFRJ bo v Beogradu 6. septembra. Smučanje — V Mariboru se je mudil znani FIS ekspert ing. Hubert Spiss in si ogledal pohorska smučišča. Znano je, da prihodnje leto na Pohorju ne bo tekmovanj v okviru FIS B za moške, temveč izključno FIS A za ženske. In še ena (menda najrazveseljivešja) novost: prihodnje leto bo tekmovanje za zlato pohorsko lisico že 23. in 24. januarja, torej takoj za tekmami v Badgasteinu, zaradi česar lahko pričakuje oragnizator tudi najkvalitetnejšo udeležbo iz vsega sveta. Motokros: v III. dirki za hrvat-sko-slovensko prvenstvo v motokrosu v Savskem Marofu j« precej nepričakovano zmagal znam mariborski tekmovalec Stanko Vesenjak in ne Zagrebčan Muvrin kot so to napačno objavili nekateri časopisi. Atletika — na mitingu Branika je mladinec Pirš pretekel 200 m v času 22,9, KaČičeva pa je med članicami vrgla kopje 47,13 m daleč. Rokomet: z rednimi treningi so začeli tudi rokometaši Branika pod vodstvom beograjskega vaditelja Petroviča. Nogomet: vijoličasti so med tednom odigrali dve prijateljski tek- mi za trening v Ljudskem vrtu. Najprej so z drugim moštvom klonili Aluminiju iz Kidričevega 1:2 (1:1), zatem pa s prvo postavo z 1:3 (1:1) še splitskemu Hajduku, ki je na pripravah v Velenju. Tokrat je bila postava Maribora takale: Vabič, Jovanovič (Ročnik), Simeunovič, Sisgoreo, Grubišič, Pletikosič, Sopič (Košak), Breznik, Šober, Prosen, Binkovski. Strelci: Nadoveza v 5. in 78. ter Matijanič v 79. za Hajduk, za Maribor pa Sisgoreo v 8. minuti. Mariborčani niso igrali na posebni višini, kar velja posebno za napad, medtem ko je splitski Hajduk pokazal zares solidno prvoligaško formo. Okrog 4000 gledalcev je imelo občutek, da so si vijoličasti (pretežno mladi) izbrali za zdaj premočnega partnerja. Speedway: zaključeno je bilo tekmovanje v II. zvezni ligi, iz katere se je osem prvouvrščenih uvr-•stilo v finale, kjer se bo v skupno 8 dirkah merilo z osmerico prvoplasiranih z lanskoletnega državnega prvenstva. Iz n. lige so se uvrstili: Kos, Kališnik, Klasne-tič. Močnik, Nagy, Weixl, Pomper, Klemenčič, še 8 prvouvrščenih z državnega prvenstva 1964: Babič, Regvart, V. Medved, Stankovič, Perko, Sel. I. Medved, Djukovič. Dirke za letošnje prvenstvo bodo — 29. avgusta v Krškem, 19. septembra v Varaždinu, 17. oktobra v Svetozarevu in 24. oktobra v Zagrebu. ZADNJA VEST IZ TABORA VIJOLICIISTIH Kaj je s Piroem? MARIBOR, 8. avg. Zadnje prijateljske preizkušnje vijoličastih so več kot jasno opozorile na dejstvo, da v napadu Maribora trenutno ni nogometaša, ki bi znal zatresti nasprotnikovo .mrežo. Zlasti očitno je bilo to med tednom proti Hajduku, ko so se ljubitelji nogometa na Štajerskem" popolnoma upravičeno spraševali, kaj neki je. z nekdanjim strelcem Bogdanom Pircem. Pred dobrim tednom smo napovedovali njegovo okrevanje, saj je zaigral na neki nepomembni trening tekmi in zdržal napore 90 minut. Zal je bilo drugo jutro vse naro- be, in Pirčev gleženj je bil spet zatečen, tako da so ga morali odpeljati na pregled. Ugotovili so, da ima nategnjene vezi, da pa bolečine po zdravniškem mnenju ne bi smele biti dolgotrajne. Kljub takšnim napovedim pa Pirc dobesedno ne more stopiti na nogo. Pravi, da zdravniškim napovedim enostavno ne more več verjeti, kajti po 4 mesecih mirovanja bi zaradi nategnjenih vezi v gležnju moralo biti vendar vse v redu. Trenutno hodi Pirc naokoli z mavcem na nogi, kar je slab znak, da bi lahko nastopil v prvih tekmah Maribora. F. J. SEJA TEKMOVALNE KOMISIJE NZS Nasprotniki v SNL LJUBLJANA, 8. avgusta. V petek je bila na Taboru prva redna seja komisije za tekmovanja nogometne zveze Slovenije. Med drugim so na seji izžrebali številke klubov, ki bodo nastopali v prihodnji sezoni v štirih ligah NGZ in nasprotnike za osminko finala za pokal Jugoslavije na področju Slovenije. Pred žrebanjem je komisija upoštevala želje nogometnih klubov v Ljubljani, Mariboru in Celju v zvezi z dvojnimi programi. Tako je pet klubov iz naštetih mest najprej določilo številke. Sicer pa je žreb takole določil vrstni red klubov slovenske nogometne lige na startnem seznamu: 1. Rudar (Trbovlje), 2. Ljubljana, 3. Mura (Murska Sobota), 4. Triglav (Kranj), 5. Celje, 6. Rudar (Velenje), 7. Branik (Maribor), 8. Nova Gorica, 9. Aluminij (Kidričevo), 10. Koper, H. Kladivar (Celje), 12. Železničar (Maribor). Klubom mladinske lige pa je žreb določil naslednje številke: 1. Rudar (Trbovlje), 2. Olimpija (Ljubljana), 3. Mura (Murska Sobota), 4. Triglav, 5. Kamnik, 6. Slovan (Ljubljana), 7. Maribor, 8. Nova Gorica, 9. Svoboda (Ljubljana), 10. Olimp (Celje), 11. Kladivar, 12. Železničar (Maribor). Vrstni red klubov v zahodni conski ligi pa je naslednji: 1. Jesenice, 2. Usnjar (Vrhnika) 3. Slavi ja (Vevče), 4. Primorje (Ajdovščina), 5. Ilirija (Ljubljana), 6. Tabor (Sežana), 7. Hrastnik, 8. Tržič, 9. Kamnik, 10. Izola, 11. Ločan (Škofja Loka), 12. Svoboda (Ljubljana). — Klubi Tabor, Ločan in Jesenice ne bodo tekmovali s svojimi enajstericami v mladinski konkurenci. Startna lista za vzhodno consko nogometno ligo je naslednja: 1. Ojstrica (Dravograd), 2. O* limp (Celje), 3. Fužinar (Ravne na Koroškem), 4. Nafta (Lendava), 5. Drava (Ptuj), 6. Grafičar (Murska Sobota), 7. Partizan (Konjice), 8. Mejnik (Svečina), 9. Šoštanj, 10. Kovinar (Maribor) 11. Papimičar (Radeče) in 12. Bankovci. Nasprotniki za osmino finala za pokal Jugoslavije na področju Slovenije pa so naslednji: zahodna skupina — Nova Gorica : Olimpija, Tabor : Slovan, Ločan : Triglav in prvak ljubljanske pod-zveze : Ljubljana; vzhodna skupina — železničar : Maribor, prvak soboške podzveze : Branik, prvak celjske podzveze : Kladivar in Železničar A : Aluminij. Pri tem žrebu je komisija upoštevala načelo, da igrajo v prvem kolu zaradi večjega propagandnega učinka podzvezni prvaki na domačih tleh. Na seji so tudi sklenili, da bodo posebne komisije še pred začetkom prvenstva pregledale vsa neregistrirana igrišča. Prijateljski nogomet CELJE : ZAGREB — 1:2 (1:1) Nogometaši 2NK Celje so med tednom odigrali na svojem igrišču na Skalni kleti prijateljsko tekmo s članom I. zvezne lige Zagrebom. Gostje so dosegli pičlo zmago. Domačini se pred 600 gledalci prikazali dober nogomet. Za Zagreb je bil obakrat uspešen Vaha, za Celje pa je časten zgo-ditek dosegel ArtelJ. 90 let konjskega športa v Ljutomeru Konjeniški klub v Ljutomeru, ki je drugi najstarejši tovrstni klub v Evropi (prvi na Dunaju), praznuje letos nadvse pomemben jubilej — 90-letnico obstoja. Praznovanje tega pomembnega jubileja bo v nedeljo 15. avgusta na hipodromu v Ljutomeru in bo povezano z jugoslovanskim kasaškim derbijem, na katerem bo nastopilo že prijavljenih 9 tekmovalcev iz vse države (7 iz Srbije, 1 iz Hrvatske in 1 iz Ljutomera). Poleg tega bo na sporedu še prvenstvo Slovenije za 2-letne kasače, mednarodna heat vožnja s sodelovanjem avstrijskih vozačev, dve hendicap vožnji, galopska preponska dirka ter dvovprežna vožnja. Pred samim pričetkom tekmovanja je predviden prikaz razvoja konjskega športa v Ljutomeru, kjer bodo nastopili s starimi vozovi, ki so jih uporabljali na dirkah naši predniki. V dopoldanskem času pa je predvide na tudi slavnostna seja, na katero so povabljeni predstavniki oblasti in športnih organizacij. LETA 1875 DIRKALNO DRUŠTVO LJUTOMER Kmetje na Murskem polju so že zgodaj spoznali uporabnost in vrednost hitrega in vztrajnega konja, kar jim je tudi dalo pobudo, da so pričeli vsako leto 8. septembra prirejati tako imenovano preizkušnjo konj in ta dan so imenovali kmečki praznik. Te preizkušnje so bile vse bolj številne in privlačne in leta 1875 so v Ljutomeru na pobudo plemenitaša Avgusta Schenkela, ki je gospodaril na gradu v Lukavcih ustanovili »dirkalno društvo«. Od takrat naprej so v Ljutomeru pričeli pravo smortno rejo kasa-ča-dirkača, in ljutomerski konj je prekosil po hitrosti v vozu kot kasač vse konje v tedanji državi. Že takrat so bili kmetje na Murskem polju zelo pozorni na izvor svojih plemenskih živali, ki so se odlikovale na dirkah. Spoznali so tudi vrednost plemenjakov pravih kasaških pasem fh uvideli njihovo gospodarsko važnost, ker je kasač skromen v prehrani, nenavadno vztrajen in miren v kmetijskem delu in konjskem športu. Ž ustanovitvijo dirkalnega društva v Ljutomeru se je preizkušnja konj vršila na 5 kilometrov dolgi cesti Križevci— Ljutomer. Vidnejši razmah je dirkalno društvo Ljutomer dose- glo leta 1892, ko so vodstvo prevzeli Slovenci in uspeli urediti, dirkališče na Cvenu. Takrat so tekmovalno stezo, ki je bila elipsaste oblike označili tako, da so vrezali brazdo s plugom. Uspehi na tem novem dirkališču pa so postajali vse vidnejši, ko je uspelo novemu vodstvu s pomočjo kmetom naklonjenega pleme: nitaša Alfreda Rosmanitta iz Maribora nabaviti nekaj boljših uvoženih plemenskih žrebcev iz Amerike, med katerimi so znani Ro-dautz, Brown, Grit in Cler. Na novem dirkališču na Cvenu je dosegla največji uspeh kobila Dragica, last Antona Bežana iz šali-nec, ki je takrat dosegla čas 1,45 in si priborila 31 prvih mest na Štajerskem. Potem so nekaj let tekmovali na cvenski gmajni, ker pa ta ni ustrezala tehničnim potrebam so dirke preselili na travnike med Cvenom in Ljutomerom. Leta 1910 je na pobudo naprednih konjerejcev ljutomerskega sreza bila na Cvenu slovesna otvoritev zadružnih hlevov za rejo žrebet, katerih namen je bil, da vzredi najbolj žilavega in korektnega ljutomerskega kasača. Ljutomerski konji so za časa avstro-ogrske monarhije nastopali predvsem na tekmovanjih v Gradcu in Dunaju. Takrat je bila najuspešnejša kobila Minka, last Petovarja iz Bunčan, ki je že dosegla odlični čas 1,39, tako da se je celo nekaj let po njej imenovala dirka. V tem času pa zasledimo tudi tekmovalno lepotno konkurenco na Dunaju, kjer je v gotovo hudi konkurenci dobila prvo nagrado kobila , last štuheca iz Stare-nove vasi. Doslej najboljši čas pa je dosegla kobila »Punčka«, last Alojza Jureša iz Ljutomera, ki je leta 1959 v heat vožnji dosegla čas 1:22,4, kar je sploh najboljši čas na ljutomerskem dirkališču. V času obstoja konjeniškega društva v Ljutomeru so se zvrstili že številni vodilni funkcionarji, med katerimi naj omenim pred sednike društva: Avgust Schenkel, Mursa Jožef, Kukovec Ivan, Fric Zemljič, Alojz Škof, Mirko Šumak. Jaki Gregor, Joško Slavič in Mirko Rajh, ki je Še danes predsednik društva. V doslej izvedenih 32 jugoslovanskih kasaških derbijih so ljutomerski konji dosegli 9 prvih mest. Zato povsem upravičeno prištevamo ljutomerske kasače med najboljše v državi. MEDNARODNI 5LTETSKI MITINS V ZAGREBU f!a¥ rekord Pikule -16,65 PRIJATELJSKI NOGOMET ZAGREB, 8. avg. — Včeraj je na stadionu Dinama na mednarodnem atletskem mitingu nastopila tudi skupina celjskih atletov in . atletinj. Kljub izredni vročini (35°) so celjski predstavniki dosegli razveseljive rezultate. Božo Pikula je v metu krogle postavil nov slovenski rekord z metom 16.65. Ostali boljši rezultati — moški 110 m ovire: 1. Polutnik (KI) 15.9, 2. Mikulec (Ml) 16.1, 3. Lacko (Slavija Brat.) 16.1; 100 m — 1. Mikulec (Ml) 10.9, Bosnar (Ml) 11.0; disk — 1. šebalj (Din) 48.31, 2. Mlynar (Sl. Brat)*45.78 .. ., 4. Pikula (KI) 44.09; 400 m — 1. Homoki (KI) 50.0, 2. Mi-kulik (Sl. Brat) 51.5; krogla — 1. Pikula (KI) 16.65 (nov slov. rekord), 2. Pataky (Sl. Brat) 15.53; 1500 m — 1. Zorič (Din) 4:04.9, 2. Lazar (Slav. Brat) 4:05.3; višina — Vivod (KI) 195, 2. Lenden (Slav.) 190 . .., 4. Medvešček (KI) 180; 5000 m — 1. Pejbus (Slav) 15:32.0, 2. Potrata (KI) 15:46.6; kopje — Spilar (KI) 64.76, 2. Kralj (Slav) 59.12, Ženske — 80 m ovire — 1. Lubej (KI) 11.6, 2. Fočič (Treš) 12.0; 100 m — 1. Lubej (KI) 12.2, 2. Sikovec (Ml) 12.5; daljina — 1. Salaj (Treš) 5.26, 2. Jarolimova (Slav) 5.12; 200 m — 1. Siko-vec (Ml) 25.1, 2. Kobzova (Slav) 26.3; 800 m — Cigir (Din) 2:21.8, 2. Muhek (Treš) 2:25.6; višina — 1. Vargova (Slav) 150, 2. Fočič (Treš) 150. Nova steza, prav tako pa tudi ostala zaletišča, so bila izredno slaba in atleti ter atletinje so močno zaskrbljeni, kako bo čez 14 dni lahko izvesti na tako nekvalitetnih napravah, atletski Pokal Evrope. K. J. OLIMPIJA :RIJEKA 2:3 (1:2) Olimpija: Škulj, Sombolac, Jovičevič, Ceh, šoškič, Kokot, Frančeškin, Srbu, Hribernik, Arslanagič, Corn. Rijeka: Jantoljak, Milevoj, Mugoša, Brnjac, Šangulin Vrankovič, Lukarič, Petrovič (Radulj), Gulin, Tomljenovič, Jovovič. Sodnik: Tauzes iz Ljubljane. Gledalcev: 4.000. I. REPUBLIŠKA PLAVALNA LIGA Po prvem delu vodi Ljubljana II. LJUBLJANA, 8. avg. Na kopališču Ilirije je bil v soboto zvečer prvi del plavalnega dvoboja med Ilirijo in ekipo Ljubljano II. Po prvem delu dvoboja vodi Ljubljana II z nekaj več kot 700 točkami prednosti in kot kaže bo osvojila prvo mesto v I. slovenski ligi. Na dvoboju smo bili priča nekaterim lepim borbam, doseženi rezultati pa so obetajoči. Rezultati: zenske 400 m mešano: Bežak (Lj) 7,21.6, Fišer (II) 7:31.1, Hodnik (Lj) 7:34.6 100 m prosto Vesel (II) 1:21.6, Kramberger (II) 1:22.2, Markovič (Lj) 1:23.3, 200 m prsno Marter (II) 3:18,6, Lužnik (II) 3:21.5, Tomažinčič (Lj) 3:28.8, 4x100 m mešano Ilirija 6:13,1, Ljubljana 6:17.0, moški 100 m prosto: Zule (Lj) 1:05.0, Kratochvvill (Lj) 1:07.0, Brežnik (II) 1:10.0, 200 m hrbtno Možina (Lj) 2:52.0, Vlaj (II) 3:01.3, Ančik (II) 3:05.8, 4x100 m prosto Ljubljana 4:31.4, Ilirija 4:45.2, 1500 m prosto Vidmar (Lj) 21:59.0, Zahelr (Lj) 22:07.9, Marin (II) 22:50.0, 4x100 m mešano Ljubljana 5:13.7, Ilirija 5:20.9. Končno stanje točk po prvem delu: Ljubljana II 9106, Ilirija 8403. Prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu LJUBLJANA, 8. avg. — Še teden dni nas loči od začetka zvezne nogometne lige. Posebno nogometaši to dobro občutijo, saj se priprave stopnjujejo, svoje znanje pa morajo pokazati tudi na raznih prijateljskih in trening tekmah. Tudi pri Olimpiji se seveda priprave odvijajo po načrtu. Potem ko so prejšnji teden nogometaši Olimpije gostovali na Rijeki, so bili danes oni gostitelji rijeških nogometašev. Za približno 4000 gledalcev je bilo seveda predvsem zanimivo, s kakšno postavo se bo predstavila ljubljanska Olimpija, saj naj bi bilo tudi moštvo, ki bo Olimpijo teden dni za tem predstavljalo v prvi prvenstveni tekmi z Veležem. številne poškodbe — najresnejši, kandidati za prvo moštvo Žabjek, Kapid-jič, Vesejica in Zagorc, — so seveda tehničnemu vodstvu zadele več kot preveč skrbi. Kljub temu, da je Hribernik še malo časa v novem okolju in da se še ni navadil na zahteven trening prvoligaša, se je trener Elsner odločil zanj in ga postavil na mesto srednjega napadalca. Prvi vtis, ki smo ga dobili je, zadovoljiv in prepričani smo, da se bo Hribernik lahko dobro znašel med novimi soigralci. Prvi del današnje tekme se je končal 'v korist gostov z rezultatom 2:1. Prvi gol so gostje dosegli iz enajstmetrovke v 10. min. zaradi prekrška Ceha nad napadalcem Rijeke. Strelec je bil vratar Jantoljak, ki je zanesljivo ukanil Škulja. V 20. min. je Arslanagič po izredni podaji Ceha rezultat izenačil na 1:1. V 37. min. pa je Gulin spet povišal na 2:1. V nadaljevanju so igralci Olimpije pokazali malo volje do dobrega nogometa in konec koncev tudi do zmage. Prisostvovali smo tekmi, ki ni prav nič kazala, da se bo danes teden začelo tekmovanje v I. zvezni nogometni ligi in da bo tekmovanje za točke mnogo, mnogo zahtevnejše. Olimpija je rezultat najprej izenačila. Sodnik Tauzes je dosodil enajstmetrovko in Kokot je rezultat izenačil na 2:1. Nedolgo za tem, je Tomljenovič rezultat spet povišal na 3:2 in s tem dosegel končni rezultat. VZROK SLABE IGRE — POMANJKANJE IGRALCEV Res je, da je moštvo Olimpije v prav nič zavidanja vrednem položaju. Prav to pa bi morala biti spodbuda za igralce, ki so na račun poškodovanih kolegov dobili mesto v moštvu. Današnja tekma pa nas je lahko prepričala, da se igralci ne trudijo zaradi tega, ker se zavedajo, da zanje tako rekoč ni zamenjave. Vendar smo prepričani, da bo tehnično vodstvo Olimpije našlo prava zdravila za takšen način. V drugem delu je Škufca zamenjal Hribernika. Po našem mnenju ta zamenjava ni bila najuspešnejša in je Hribernik pokazal še vseeno mnogo več, čeprav je šele kratek čas v moštvu Olimpije. Sicer pa nam je bil danes še najbolj všeč Ceh, ki bi ob podpori ostalih igralcev lahko še bolj prišel do izraza. Danes smo spet videli nogomet, pri katerem so se tru- dili le posamezniki, in še to od časa do časa. Napadi so se vrstili le po sredini igrišča, kjer je bilo težko doseči uspeh, saj so igralci z Rijeke dobri nogometaši. Nočemo biti pesimisti, toda za tekmo proti Veležu v nedeljo bo treba pokazati precej, precej več ... MARJAN GOGALA Olimpija : Rijeka (mlada moštva) 1:1 (0:0) LJUBLJANA, 8. avg. — V predtekmj današnje prijateljske-tekme z Rijeko, sta se pomerili tudi mladi moštvi Olimpije in Rijeke. Olimpija je preizkusila nekatere mlade moči, od katerih bodo nekateri prišli v poštev že kaj kmalu, če se bodo poškodbe v prvem moštvu tako nadaljevale. OLIMPIJA: Zupančič (Al- jančič), Djorlev, Slivnikar, Hadler, Nikolič, Fajon, Potrato, Plevelj, Škufca, Oblak, Popivoda, Stuckly. RIJEKA: Juršak (Lovretič), Celic, Kocijančič, Srdelič, Skrtič, Rabac, Veljačič, Likovič, Bursač, Bruslič, Samonič. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU Množična udeležba LJUBLJANA, 8. avg. V nedeljo se je na strelišču ob Dolenjski cesti končalo XX. republiško prvenstvo v streljanju. V štiridnevnih borbah je v članski in mladinski konkurenci nastopilo 138 tekmovalcev iz Ljubljane, Jesenic, Kranja, Celja, Maribora, Murske Sobote, Kamnika, Nove Gorice, Litije, Tržiča, škofje Loke, Domžal, Ptuja, Radovljice, Postojne in Žalca. Lepo vreme je bilo tekmujočim in vodstvu tekmovanja naklonjeno, doseženi so bili nekateri dobri rezultati. Rezultati: vojaška puška 1. Vrbinc (Vič) 516 krogov, 2. Černič (Vič) 514, 3. Dimic (Vič) 511, 5, Jager (Celje) 496, Mk puška proste zbire »olimpijski match«: člani ekipno: 1. Ljubljana — Vič 1731 krogov, 2. Celje 1724, 3. Kranj 1684, posamezno: 1. Mikulič (Vič) 589 krogov, 2. Jager (C) 582, 3. Planinc — Vič 579, 4. Dečman (C) 576, 5. Malovrh (Kranj) 573, članice: 1. Otrin (Jes) 587 kro- gov, 2. Potokar (Lj. Center 575, 5. Trtnik (Celje) 569, mladinci: 1. Hreščak (Mrb) 568 krogov, 2. Brečko (C) 567, 3. Brezovnik Lj — Center 563, 4. Tuma (Vič) 560, 5. Jezeršek (Jes) 551, Mk pištola proste izbire: člani 1. Tržan (C) 533 krogov, 2. Me-javšek (C) 526, 3. Planinc — Vič 524, 4. Petemel-Kranj 522, 5. Delorenzo — Lj. Moste 508 krogov, Mk puška proste izbire: ekipno 1. Ljubljana-Vič 3273 krogov, 2. Celje 3253, 3. Murska Sobota 3124, 4. Kranj 3096, 5. Nova Gorica 3058. posamezno člani: 1. Mikolič — Vič 1107, 2. Otrin — Jesenice 1105, 3. Vrbinc — Vič 1103, 4. Dobravec — Jesenice 1092, 5. Jager — Celje 1088, članice: 1. Otrin — Jesenice 832, 2. Potokar — Lj. Center 827, 3. Kastelic — Lj. C. 807, 4. Jeglič — Lj. C. 803 , 5. Kralj — Jes. 799, mladinci: 1. Bračko (V) 798, 2. Brezovnik Lj-C. 795, 3. Lekše (Lj-Moste) 783. TRIGLAV : BECEJ 3:2 (1:0, 0:1, 1:1, 1:0) ZADAR, 8. avg. — V drugem razredu vaterpolo prvenstva Jugoslavije je v borbah za plasma od petega do osmega mesta kranjski Triglav v prvi tekmi odpravil Bečej s 3:2 (1:0, 0:1, 1:1, 1:0), v drugi tekmi pa je domače Jedinstvo premagalo Riviero « Djenoviča z 2:1. V drugem kolu pa je Triglav premagal Riviero s 3:1 tt:0, 1:1, 1:0, 0:0), Bečej pa je pripravil presenečenje z zmago nad glavnim favoritom domačim Jedinstvom s 4:3. Za Triglav sta gole dosegla Petrič 2 in Nadižar 1. Tako se je Triglav učvrstil na čelu lestvice s 4 točkami pred Jedinstvom in Bečejem z 2 točkama ter Riviero brez točke. Triglavu zadostuje neodločen rezultat v zadnjem kolu proti Jedinstvu, da bi končno osvojil odlično peto mesto v skupnem vrstnem redu. ZAGREB, 8. avg. Sinoči se je začelo tekmovanje drugega razreda za plasma od prvega do četrtega mesta. V prvih tekmah je Medveščak premagal KPK (Korčula) s 3:1 in Jug (Dubrovnik) Primorje (Rijeka) s 6:1. V drugem kolu je Medveščak premagal Primorje z 11:1, Jug : KPK s 4:2. Ljubljana: Slovan 0:2 (Od)) LJUBLJANA, 8. avg. Danes dopoldne je Slovan v prijateljski tekmi premagal Ljubljano z rezultatom 2 : 0 (0:0). Gola sta dosegla Re-gally in Oblak. Vodstvo Slovana po današnjem srečanju ne more biti preveč zadovoljno, saj nogometaši niso pokazali najboljšega nogometa. Res je, da je tekmo motila huda vročina,- vendar bi se morali igralci novopečenega drugoligaša precej bolj potruditi. Moštvo Slovana je nastopilo v naslednji postavi: Vujin (Novak), Ugrenovič, Pašič, Biočič, Nikič, Udovč, Faganel, Škraba (Vavpotič), Rojina (Koršič), Benčič (Oblak), Re-gally. Maribor: Zagreb 1:0 (1:0) Maribor: Vabič, Simeunovič, Grubišič, Sizgoreo, Pleti-kosič, Breznik, Prosen, Jovanovič, Šober, Sopič, Binkovski. Zagreb: Mišič, Galekovič, Meštrovič, Klobučar, Sta-nišič, Suša, Beslač, Bubanj, Vaha, Bračič, Azimovič. Sodnik: Pave iz Maribora. Gledalcev: 2000. Vreme: Sončno, teren pa dober za igro. CESTNE HITROSTNE DIRKE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE Največ naslovov domačinom Mladinsko prvenstvo Jugoslavije v tenisu BACKA TOPOLA, 8. avg. — V polfinalnih borbah na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v tenisu je med mladinci Subotičan Tandari najprej premagal Frišiča z 2:0, nato pa je lanskoletni prvak Fra-nulovič iz Splita s težavo odpravil Ivančiča z 2:1. Med mladinkami sta se v finale uvrstili Pozegova iz Splita, ki je premagala Stojanovičevo, ter Stojičeva iz Tuzle, ki je premagala Barbulovičevo. Tako se v finalu merijo med mladinci Franulovič in Tandari, med mladinkami Po-žegova in Stojičeva, med dvojicami pa Tandari-Franu-lovič in Frišič-Ivančič med mladinci ter Barbulovič-Sto-janovič in Požeg-Stojič med mladinkami. POLET MURSKA SOBOTA, 8. avgusta. Ob izredno lepem sončnem vremenu in pred približno 10.000 gledalcev je bila danes v Murski Soboti v organizaciji avto moto društva »Štefan Kovač« in pod pokroviteljstvom občinske skupščine tretja letošnja dirka za prvenstvo Slovenije. * Na dirki so nastopili vsi slovenski najboljši vozači, razen elite avtomobilistov Steleta in Jelovčana. Skupno je nastopilo okrog 50 vozačev. Junak dneva je bil Aleš Mrzel, ki je zmagal v kategoriji do 250 ccm in nad 350 ccm ter dosegel najhitrejši krog proge z 98,2 km na uro, kar je tudi novi rekord proge. Razveseljil je tudi mladi Berden v kategoriji prikoličarjev, ki je ob hudi konkurenci zanesljivo zmagal. Najrazburljivejša je bila vožnia motorjev do 250 ccm, kjer je bil na začetku v vodstvu domačin Mrzel, precej časa mu je Sledu Mariborčan Lipavnik, vendar mu je sledi zaostal in je zanesljivo zmagal Mrzel. Mrzel je tudi brez konkurence zmagal v kategoriji nad 250 ccm ter tako požel velik aplavz domačih gledalcev. Razburljiva je bila tudi borba prikoličarjev, kjer je bilo orltov. Na veliko presene- fTrb) 79,6, 2. Kamše (Sežana) 74,9, 3. Alojz Arčan (Ce) 71,2, kategorija do 250 ccm (deset krogov): 1. Aleš Merzel (MS) 95,5, 2. Ivo Pilovnik (Mar) 92,8, 3. Bogomil Prstec (Mar) 90,4, kategorija nad 250 ccm (deset krogov): 1. Aleš Mrzel (MS) 90,6, 2. Janez Hojan (Ljubljana) 3. Štefan Barbarič (MS), prikolice do 1000 ccm (osem krogovl: 1. Berden — Poj-bik (MS) 86,4, 2. Salobir — Lipavnik (Ce — Mar) 80,4, 3. Arčan — Berden (Ce — MS) 80,2, avtomobili do 850 ccm: 1. Jože Maležič (Kamnik) 79 km, 2. Jože Jamnik (Lj) 73, 3. Rajko Kraš-njar (Koper) 66 kra. . MARIBOR, 8. avg. — Ena izmed zadnjih velikih preizkušenj mariborskega drugoligaša je uspela znatno bolje kot vse poprejšnje. To smo opazili skoraj vsako minuto, zlasti v I. delu, ko so napadalci vijoličasih skupno z obrambo napadali in preigravali moštvo Zagreba. Gledalci so prvič planili na noge že v tretji minuti, ko je Sizgoreo nepričakovano poslal močan udarec proti Mi-šičevim vratom. Njegova namera pa je zgrešila cilj. Komaj 4 minute pozneje je Binkovski silovito prodrl po levem krilu, podal žogo Sopi-ču, ta pa je iz bližine plasiral usnje v mrežo. Nepopisno navdušenje je bilo po lepo izvedenem napadu najlepše priznanje Šimuničevi četi. V nadaljevanju smo se precej čudili Jovanoviču, ki kot kaže, nima več pravega mesta v moštvu, odkar ga je na mestu desnega branilca za- nil. SVETOVNO PRVENSTVO S KAJAKI IN KANUJI NA DIVJIH VODAH Srebrna medalja za Jugoslovane SPITTAL, 8. avgusta. V Spifc-talu ot) reki Leiser se odvija svetovno prvenstvo v kajakih in kanujih na divjih vodah. Med 16 državami! udeleženkami je ->tudi « 4 4- Q--2 Izdaja Založniški svet POLET"-- ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tik Tiskarne CP Delo v Ljubljani — Uredništvo in uprava Ljubljana, Celovška 25, Hala Tivoli (sobe št. 83, 84, 85, 86 in 87) —Poštni predal 377 —.Čekovni račun 600-11-608-63 — Telefoni: 314-840, 316-550, 315-522 — Letna naročnina din 2.500 — polletna din 1.250. IIIMillUMMHMM čenje^j^zmagaV"domačin "Berden. Jugoslavija, ki je v vožnji s sovozačem Pojbikom pred favo- zasedla drugo mesto, ritoma Salobirjem in Lipovnikom. Rezultati — do 50 ccm — šest krogov: 1. Janko štefe (K) s povprečno hitrostjo 82,3 km na uro, 2. Peter Seljak (Dom) 81 km, 3. Andrijan Bemetič (Koper) 81 km, kategorija do 125 ccm (osem krogov): 1. Leon Pintar (Kranj), 91 km, 2. Adrijan Bemetič (Sežana) 80,3 km, 3. Anton Mladovan (NG) 78 km, kategorija do 175 ccm (osem krogov): 1. Janko Draksler Rezultati — C—2: CSSR 1:40,2, Jugoslavija 1:23,27, ZRN 1:32,7, v tekmovanju kajakov enosedov je osvojil prvo mesto tekmovalec Kleiner (NDR), ki Je zbral 335,5 točke, za njim sledijo Beneš (CSSR) 374,0, Schubert (NDR) 383,3, Jugoslovan Prelovšek se je uvrstil na 17. mesto. V ekipni vožnji K—1 je bila prva ZRN pred NDR in Avstrijo. Jugoslavija je zasedla sedmo mesto. Danes so nadaljevali v posameznih vožnjah. V kategoriji C—2 sta bila naša Gerkman in Andri-jašič v prvem teku dolgo v vodstvu, pa so ju prehiteli vzhodni Nemci Nock-Liick in brata Merkel. Ostali Jugoslovani pa so dosegli naslednja mesta: Vidmar in Justin sta bila deseta, brata Žitnik pa enajsta. Brata žitnik sta v drugem teku vozila na vse in nič, kljub temu pa nista preveč uspela. Popravila sta se tudi Vidmar in Justin. Jugoslovani s čolni niso imeli sreče, saj so»uničiii tri čolne, enega pa poškodovali. Končno sta zmagala brata Merkel s 369,7 točke. Gerkman in Andrija- menjal mladi Simeunovič. Tehnično vodstvo ga premešča iz obrambe v napad, Jovanovič pa se ne more in ne more znajti, tako da je njegova vloga precej mučna. Nasprotno je bilo kljub rezultatu opaziti, da prihajajo mlade okrepitve v formo (Simeunovič, Sopič, zlasti pa Binkovski) in da se bodo kaj hitro vključile v staro vijoličasto »ogrodje«. V drugem polčasu je tehnično vodstvo mariborskega drugoligaša zamenjalo Jovanoviča s Košakom, v igro pa je poslalo namesto Supiča mladega Igralca beograjskega Partizana Mihajloviča. Igra pa je kljub temu ostala na ravni prvega polčasa in tudi rezultat vse do konca ni kljub številnim priložnostim ene in druge strani in kljub napaki sodnika, ki bi moral dosoditi enajstmetrovko za vijoličaste, ni spremo- F. J. šič sta bila šesta (465,2) brata Žitnik osma (478,8), Vidmar in Justin pa štirinajsta (632,0). V disciplini K—1 se je vrstni red stalno menjaval. Po prvem teku je vodil zahodni Nemec Rels, Svet je bil štirinajsti, Matakovic pa osemnajsti. Spacal je bil slabši, na 32. mestu. Jovkovski se je prevrnil in razbil čoln. V drugem teku pa se je Spacal izredno popravil, zbral vsega deset kazenskih točk in se vrnil na šesto mesto. Senzacijo je priredil domačin Presslmeier, ki Je zmagal pred Lesserjem (Vzhodna Nemčija) m Reisem (Zahodna Nemčija). Spacal Je v končni uvrstitvi deveti-