Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! AMERI' SI 803 aw 3syH.:i aabhi s - 80£S *Xdy '3 oy aayniM si si? i SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 26, 1989 Do we have a functioning Mini-station or not? William F. While, right, is (he new officer at the St. Clair ministation. He is shown with officer Francis Terlop in front of their squad car, parked on E. 63rd St., off St. Clair. (Photo by Joe Woods) St. Vitus Summerfest is ‘Weekend in Slovenia’ by Stanley J. Frank? In a recent article of mine, which was published in the May 9th issue of the American Home newspaper, 1 devoted a Portion of the article to report the community’s concern regarding the police ministation in our area. Today’s article is a report on what has transpired to date. I will preface it with a reprint of what I had said earlier: “Several years ago, through the efforts of the St. Clair Businessmen’s Association, and other neighbood groups, the area mini police unit was moved into the Slovenian National Home building, for a better centralized location. In view of the fact that the unit’s function was to provide service for the community, the SNH Board of Directors agreed to a “no rental charge” for the mini unit space. “Just recently it has come to mv attention that the unit had been reduced from two police to one. Also, on many occasions NO officer is available, because the one and only officer had been pulled out to other assignments, stripping °ur community of much need-ed police service. The question 's, Do We Have a Functioning Mini Unit or Not? If not, why lot? Who is responsible, and by what authority? Some explanation is due the communi-‘V. of which we, the St. Clair Pensioners Club, is a part.” The above statement promp-ted the start of a petition, which is directed to the Safety director, and to Mayor ^oinovich. It states: “We, the undersigned residents of the St. Clair-Stiperior area of Ward 13, ob-Ject to the periodic re-assignment and lack of manpower at the Cleveland Police Mini-station at 6401 St. Clair ^venue. ‘We urge Safety Director a,1d Mayor Voinovich not to allow re-assignment of the ni'ni-station police officer to other police duties unless a Substi t u te officer is Provided.” Further, on Thursday after-n°on, May 18th, the day of n da bodo poraženi liberalni voditelji kmalu ožigosani za zarotnike, ki so skovali proti-Partijsko kampanjo. Sicer uradno nepotrjena poročila trdijo, da je dosedanji predsednik komunistične partije Žao Zijang celo že v hišnem priporu. Ista usoda je baje doletela |udi 73-letnega Wan Li-ja, ki se je po vrnitvi iz obiska ZDA in Kanade ustavil v domačem ntestu Šanghaju, tam pa naj bi ga aretirali. Ko je bil v ZDA ta teden na obisku, ga je bil v Beli hiši sprejel George Bush. V času ko je Bush služil kot ameriški veleposlanik v Kitajski, je večkrat igral tenis z Wan Li-jem. Wan Li je bil vpliven član najvišjega vodstva, ker je načeloval kitajskemu parlamentu in bil tesen sodelavec Žaa Zijanga. V hišnem priporu je menda tudi Hu Qili, ki je bil po funkciji eden od petih najvišjih kitajskih voditeljev. Novinarji, ki poročajo danes zjutraj iz Beijinga, pravijo, da vojska še ni poskusila zasesti trg Tienanmen. Dodajajo, da se je v zadnjih dneh število študentov in drugih demonstrantov na tem trgu znatno znižalo in da se življenje v glavnem kitajskem mestu Počasi normalizira. Včeraj je Li Peng sprejel ,r* veleposlanike, med tem pa izjavil, da bo Kitajska nadaljevala s svojimi gospodarskimi reformami in bo iskala še globlje stike z dfugimi državami ter se zanimala za tuje in-Vesticije v Kitajski. Wrightovi dnevi kot voditelj kongresnih demokratov šteti — Njegov naslednik bo Tom Foley — Wright želi časten odhod WASHINGTON, D.C. — Skoro goto-v° je, da bo v naslednjih dneh kong. James ^ight, ki vodi demokratsko večino v pred-ffavniškem domu Kongresa, podal ostavko m to mesto zapustil. Wright tega javno noče Priznati, vendar dobro obveščeni viri na ka-Pitolskem hribu o njegovem odhodu ne dvomijo več. Vprašanje je le še, ali bo Wrightu UsPelo najti časten odhod s tem, da bo odbor 2a etična vprašanja spodnjega doma ali opu-11 Preiskavo o Wrightovem privatnem fi-nančnem poslovanju, ali vsaj »pozabil« na 2a Wrighta najbolj obremenilne obtožbe. Splošno mnenje je, da bo do zamenjave k najvišjem demokratskem vodstvu prišlo do nca tega meseca ali kmalu nato. Spre-emba v vodstvu bo za demokrate lažje, ker e imajo naslednika v osebi 60-letnega kong. ^ °masa Foleyja iz države Washington. Fo-Što' k' •i6 Kongresnik od 1. 1965, je zelo spo-°van tako med demokrati kot republikan-Fudi republikanci menijo, da bo za jav-^S1 napravil Foley boljši vtis kot je 66-letni r'ght. Foley je liberalec, vendar išče kom-r°mise in se za ideološke konfrontacije do-1 ne zanima. 1^. Težava za kongresne demokrate bo v teko ' 23 Fo*eyjevega naslednika kot vodjo ngresnih demokratov. V normalnih raz-k' t0 b'* Kalifornijski liberalec Tony °, vendar so se pojavila resna vpraša- nja tudi glede njegovega finančnega poslovanja, čeprav izgleda, da njegove težave v tem oziru niso tako nevarne kot so Wrightove. Ker je pa Coelho politično v defenzivi, njegovi kolegi pa gotovo nočejo izbrati človeka, ki lahko kmalu postane predmet javnih kritik zaradi morebitnega nepravilnega finančnega obnašanja, se bodo po vsej verjetnosti pojavili drugi kandidati za mesto, ki je po statusu in dejanskem vplivu drugo na lestvici v spodnjem domu. Med temi izstopa lanski predsedniški kandidat Richard Gebhardt. Novi sovjetski parlamentarni Kongres izvolil Mihaila Gorbačova za predsednika — Na zasedanju so mnogi poslanci govorili odkrito MOSKVA, ZSSR — Včeraj je pričelo zasedati Kongres, ki je bil izvoljen na podlagi za Sovjetsko Zvezo najbolj svobodnih volitev v 71-letni zgodovini države. Vladajoča komunistična partija je sicer obvladala zanesljivo večino, med poslanci je pa glasna skupina kritikov. Tako je od 2250 članov kar 400 glasovalo proti poslovniku, ki ga je bil predlagal Gorbačov. Med govorniki je bilfizik in v svetu najbolj znan oporečnik Andrej Saharov, ki je bil proti skorajšnji izvolitvi M. Gorbačova za predsednika. Gorbačov bi moral podati samokritiko o svojem vladanju ZSSR zadnja štiri leta, je dejal Saharov, in bi moral biti jasnejši glede njegovih bodočih načrtov. Saharov je govoril kar trikrat, vendar je bil preglasovan. Boris Jeljcin, nekdanji član najožjega partijskega vodstva, ki govori v populističnem stilu, je bil predlagan za protikandidata za mesto predsednika, vendar je imenovanje odklonil. Zasedanje je bilo televizirano in tako so gledalci z začudenjem poslušali, ko je poslanec, voznik po poklicu, iz ukrajinskega mesta Harkova, ostro kritiziral Gorbačova, ki je sedel komaj nekaj metrov zadaj, zaradi kulta osebnosti — primerjal ga je celo z Napoleonom — in zaradi tega, ker preveč posluša oziroma je preveč pod vplivom žene Raise. Kljub vsemu pa je obdržal Gorbačov vodstvo v svojih rokah. Bush odpotuje na zasedanje NATO v Bruslju — Spor z Nemčijo glede taktičnih raket z jedrskimi naboji v ospredju WASHINGTON, D.C. — Predsednik George Bush se bo mudil v Evropi teden dni. Udeležil se bo v Bruslju zasedanje NATO organizacije. Predsednik bo skušal najti kompromis v sporu med ZDA in Zahodno Nemčijo. Zahodnonemški kancler Helmut Kohl namreč želi pogajanja o odstranitvi iz zahodnonemškega ozemlja in NATO sploh taktičnih raket z jedrskimi naboji. Take rakete bi edino lahko kljubovalu sovjetskemu konvencionalnemu napadu na Zahodno Evropo, zato želijo ZDA, da bi ti misili ostali v arzenalu NATO. Sovjeti so pa predlagali, da bi se odprla pogajanja o odstranitvi le-teh. Zahodnonemško javno mnenje je sovjetskemu predlogu zelo naklonjeno, ker Nemci razumejo, da bi bile te rakete z jedrskimi naboji v slučaju vojne uporabljene skoro izključno ravno na nemškem ozemlju. NATO države so nezadovoljne z Bushevim stališčem do nadaljnjih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Menijo, da bi moral Bush iskati taka pogajanja, ne pa se jim skušal izogniti ali upočasniti. Danes bo Bush prispel v Italijo, kjer se bo srečal tako z italijanskimi voditelji, v Vatikanu pa ga bo sprejel v avdienci tudi papež Janez Pavel 11. Iz Clevelanda in okolice Čiščenje prostorov— Odbor Slovenske pristave prosi svoje člane, da pridejo jutri, v soboto, in v ponedeljek, 29. maja, na SP in pomagajo pri čiščenju in pripravljanju prostorov za poletno sezono. Pridite tudi v slučaju slabega vremena, saj bo dovolj dela tudi pod streho. Telova procesija— Procesija Sv. Rešnjega Telesa pri Mariji Vnebovzeti bo to nedeljo, po deseti maši. Maševal bo škof A. Edward Pevec, ki bo tudi vodil procesijo. Molitve na pokopališču— To nedeljo, 28. maja, ob 3. uri popoldne, bodo na pokopališču Vernih duš na Chardo-nu, pri velikem križu, skupne molitve za vse rajne doma, ki so tam pokopani, in tudi za tiste, ki so tukaj pokopani. Molitve bo vodil č.g. Jože Božnar. Protesti učinkovali— Odbor mestnega sveta, ki je razpravljal o umestnosti uradne povezave med mestom Clevelandom in sovjetskim mestom Volgogradom, se je odločil proti. Do tega izida je gotovo prišlo zaradi številnih protestov predstavnikov lokalnih etniških skupin, ki so prišli v mestno hišo in pričali zoper takšno povezavo. Župan Voi-novich je tudi bil proti. Pretekli torek smo poročali, da so bile židovske organizacije za takšno povezavo, kar dejansko ni res. Židovske organizacije so se postavile proti, posamezniki iz židovske skupnosti pa so bili za. Med Slovenci, ki so bili proti in tudi navzoči, so bili Jože Melaher, Anton O-blak, August Pust in dr. Vladimir Rus. Sestanek— Mesečni sestanek Kluba upokojencev Slov. pristave bo v ponedeljek, 29. maja, ob 3h pop. na Pristavi. Otvoritev Slovenske pristave— Slovenska pristava sporoča, da bo pričela poletno sezono kot vsako leto doslej prvo nedeljo v juniju, torej letos 4. junija, z otvoritvenim piknikom. Ob 11.30 dop. bo pri spominski kapeli sv. maša, nato pa kosilo. Popoldan pa bo za ples in zabavo igral orkester Veseli Slovenci. Novi grobovi Charles J. Papesh Umrl je Charles J. Papesh, mož Sophie, roj. Fabian, oče Charlesa, Carol Brown, Joyce Kuehls, Lawrencea, Mary Beth Gaiken in Stephena, 13-krat stari oče, 4-krat prastari oče, sin Matthewa in Antonie, roj. Sever, Papesh, brat Christine Kozlowski, Rudolpha ter že pok. Anthonyja Pucella, s. Matthew Marie O.P., Mary (dalje na str. 8) Spominski dan praznik— V ponedeljek bo ameriški Spominski dan praznik. Naš list bo v torek redno izšel. Jutri prodaja peciva— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete bo imelo prodajo krofov in peciva jutri, v soboto, od 11. dop. dalje, v šolski dvorani. Pridite! Spominska sv. maša— V nedeljo, 4. junija, ob 10.30 dop. bo pri Lurški Materi na Chardon Rd. spominska sv. maša, ki jo sponzorira DSPB Cleveland. Narodne noše dobrodošle. Poroka— Jutri, v soboto, ob 12. uri opoldne, se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Barbara Vidmar, hčerka Franka in Agnes Vidmar, Perry, O., in Michael Allen Beyer, sin ge. Glorie Beyer in pok. Alfreda Beyerja. Stara starša neveste sta Štefanija in Frank Vidmar, sedaj živeča v Perry, O., pred leti pa v svetovidski okolici. Nevestin oče je solastnik Lake County Foreign Car Warehouse v Per-ryju. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše na skupni življenjski poti! Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete bo imelo skupno sv. obhajilo v nedeljo, 4. junija, pri 10. sv. maši, ob 1.30 bodo molitve in nato sestanek pod staro cerkvijo. To bo zadnji sestanek do jeseni, skupna sv. obhajila pa bodo redno v juliju, avgustu in septembru. Zadušnica— Jutri, v soboto, ob 9.30 dop. bo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. sv. maša za Frances (Pirnat) Spech, ob 2. obletnici njene smrti. Obletnica— Bliža se praznovanje 10-let-nice orkestra Toneta Klepca, ki bo od 9. do 11. junija. Za vse podrobnosti, berite oglas v angleškem delu. Nova restavracija— Prejšnji petek je Cleveland Plain Dealer poročal, da bo julija letos torontski rojak John Letnik odprl v clevelandskem pristanišču restavracijo na ladji, ki bo zasidrana ob pomolu. Ko dobimo več podatkov, bomo še poročali. VREME Po sinočnjem neurju bo danes spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 77° F. Deloma sončno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 68° F. V nedeljo zopet deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 70° F. V ponedeljek, ameriški Spominski dan praznik, bo deloma sončno z naj-višjo temperaturo okoli 77° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 — year; $30.00 — 6 mos.; $20.00 — 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 40 Friday, May 26, 1989 « Zajedalec ne more preživeti Pod tem naslovom in podnaslovom »Jugoslavija — vzorčni primer za propad komunizma« je bivši profesor na ljubljanski univerzi dr. France Bučar napisal v bavarskem časopisu Suddeutsche Zeitung premišljanje, iz katerega ponatiskujemo zaradi aktualnosti glavne trditve: Jugoslovanski partijski vrh hoče za vsako ceno ohraniti svojo vodstveno vlogo. Je pa obenem soglasen v tem, da je to po sedanjih poteh vladanja neuresničljivo. Predvsem so morali vsi ugotoviti, da upravno vodenje načrtovanega gospodarstva ne vodi do nikakršne rešitve pred nezadrža-nim gospodarskim polomom. Zato so se odločili za tržno gospodarstvo, ne da bi sprejeli tudi posledice. Tržno gospodarstvo je namreč s političnim enostrankarstvom, na katerem temelji celotna partijska zgradba, nezdružljivo. Treba je zavreči celotni nedemokratični socializem. Politično vodstvo v gospodarsko in civilizacijsko bolj razvitih deželah (v Jugoslaviji npr. v Sloveniji) je uvidelo, da je za tržno gospodarstvo nujna politična preureditev. Že so se sprijaznili tudi s političnim večstrankarstvom — a le v besedah, ker je v popolnem nasprotju z bistvom partije: sestop z oblasti bi bil, ko bi do njega prišlo, neizogibna nujnost. Zato je sleherno govorjenje o demokraciji v takih družbenih ureditvah le igračkanje z besedami. Danes ostaja v vseh teh državah kot osrednje vprašanje to, kako bi se dalo narediti z reformami sistem uspešen in obenem ostati na oblasti. Ta naloga pa je popolnoma neuresničljiva in sama v sebi protislovna. Odpovedati bi se morali komunizmu, s tem pa tudi oblasti. To se bo v prihodnosti z nepreprečljivo nujo zgodilo in tega ne more noben teh režimov zavreti. Jasno, da se ne bodo komunisti oblasti odpovedali. Razvoj sam jih bo z oblasti izrinil, ker z njihovim vladanjem razpada družba, ki ji vladajo. Zajedalec ne more preživeti, če umre organizem, na čigar račun živi. (h /Vače luči, maj, /989) Dr. France Bučar je eden vodilnih zagovornikov demokratizacije v Sloveniji, čeprav ni za nekatere v emigraciji dovolj pristen. Gotovo ima prav v njegovem ocenjevanju dolgoročne bodočnosti komunističnih društev. Ni pa gotovo, da je še napočil čas za razpad le-teh. Zadnji čas posvečajo sredstva obveščanja največ pozornosti dogodkom v Kitajski, kjer pa bo, kot sedaj kaže, trdorokcem le uspelo, da zatirajo študente in druge Kitajce, ki zahtevajo demokratične reforme. Ravno sedaj je priče! z zasedanjem novi sovjetski parlament, v katerem je bito vsaj nekaj poslancev izvoljenih na podlagi res demokratičnih volitev, čeprav je zanesljiva večina v rokah partijskega vrha. Na Madžarskem delujejo razne ne-komunistične in po vsej verjetnosti (vsaj prikrito) tudi nesocialistične stranke. Koliko uspeha bodo dolgoročno imele, je seveda še odprto vprašanje. Na Doljskem, kjer delujejo močne demokradčne (dalje na str 1 1) Slovenski spominski dan CLEVELAND, O. - Slovenski Spominski dan smo v Clevelandu že tradicionalno obhajali v nedeljo pred ameriškim Spominskim dnevom — Memorial Day, ki je vsako leto v ponedeljek po zadnji nedelji v maju. Ker pa je letos prav na to nedeljo, 28. maja, telovska procesija pri Mariji Vnebovze-ti v Collinwoodu, je društvo SPB Cleveland prestavilo spominsko sv. mašo za vse slovenske žrtve zadnje vojne in komunistične revolucije na naslednjo nedeljo, 4. junija. Sv. maša bo ob 11.30 uri pri Lur-ški Mariji na Chardon Road, Providence Heights, kot je bilo doslej vsako leto. Prihodnje leto bo minilo že 45 let, odkar se je pripetila na Koroškem Vetrinjska tragedija, ko so Angleži pod pretvezo preselitve v Italijo vračali slovenske domobrance in četnike komunistom v Jugoslavijo. Razen majhnih izjem mladoletnikov med vrnjenimi, so vsi po groznem trpinčenju končali v masovnih grobovih po vsej Sloveniji — največji v Kočevskem Rogu. Po izrednem naključju pa je prestavitev sv. maše padla ravno na 4. junij, to je obletnica značilnega datuma, ko je Field Marshall Alexander prišel v Vetrinje in osebno ustavil vsako nadaljno vračanje beguncev, ki so takrat že zvedeli, kam so Angleži pošiljali domobrance in so v groznem strahu in negotovosti čakali, kdaj bodo oni prišli na vrsto. Prav v tem mesecu juniju pa poteka 40 let, odkar so prvi slovenski povojni begunci leta 1949 začeli prihajati v Ameriko. Letošnji Spominski dan naj bo torej časten spomin vseh žr- Dirigent Anton Nanut v Kaliforniji OAKLAND, Kalif. - Prvi teden v aprilu je gostoval v Sa-cramentu, glavnem mestu Kalifornije, dirigent Anton Nanut, ki je direktor Ljubljanskega simfoničnega orkestra (Simfoniki RTV Ljubljana). Vodil je Sacramento Symphony Orchestra. Prvi del sporeda je bil Mozartov koncert za klavir št. 20 (K466), z znano solistko Lilian Kallir iz New Yor-ka. Nato je dirigiral mogočno Brucknerjevo simfonijo št. 4, »Romantično simfonijo«. Publika ga je nagradila z dolgim aplavzom. Glasbeni kritiki so ga zelo pohvalili. Prav tako kot lani, ko je prvič gostoval pri simfoničnem orkestru v Sacramentu, je Nanut dosegel izredno velik uspeh. Lani je kritik v dnevniku »The Sacramento Bee« napisal, da je Nanut napolnil koncertno dvorano z ogromnim navdušenjem, našega dirigenta pa opisal kot prijetnega strica, ki postane kot en tiger na podiju. so mu med vojno odpeljali očeta, je desetleten Tonce prevzel vlogo organista. Po vojni je dovršil svoje glasbene študije pri Glasbeni akademiji v Ljubljani (katero danes sam vodi). Že kot študent je postal asistent pri Slovenski filharmoniji. Ustanovil je Primorski akademski zbor, kateri je prejel prve nagrade na raznih mednarodnih tekmovanjih. Nato je bil dolga leta šef-dirigent v Dubrovniku. Ko se je vrnil v Župnik Jože Kunstelj tev Vetrinjske tragedije, a tudi izraz hvaležnosti Ameriki, ki nas je v času najhujše stiske, ko smo bili od vsega sveta zavrženi kot »people nobody wanted«, sprejela in nam takoj nudila vse možnosti za človeka dostojno življenje. Več kot 40 je trajalo, ko je tukaj v Ameriki marsikateri sicer dobromisleči Slovenec ožigosal naše spominske proslave in naša pričevanja o grozotah v Sloveniji še potem, ko je vojna že bila končana, za zgolj protikomunistično propagando. Sedaj pa o tej tragični dobi in dejanjih že odkrito piše časopisje v Sloveniji in pričajo celo dotični, ki so pri tem imeli kaj opravka ali so vsaj vedeli, kaj se je takrat dogajalo. Zato je sedaj še posebna dolžnost nas vseh, ki smo v svobodi, da ob takšnih priložnostih kot je Slovenski spominski dan, ali katere koli spominske proslave, se teh udeležujemo v čim večjem številu. Slovenski poudarek proslave najbolj podajajo narodne noše, zato prosimo in vabimo vse osebe, organizacije in društva, ki imajo narodne noše, da se sv. maše ob Slovenskem spominskem dnevu udeležijo v čim večjem številu. Sedaj je še prišel čas, ko tudi domovina pozorno zasleduje delovanje tako zvane politične emigracije. Narodne noše se začnejo zbirati okrog 11. ure pred tamkajšnjo cerkvijo, nakar v procesiji spremljajo duhovnika do oltarja pri Lurški Mariji. Molitve na pokopališču pa bodo letos kot doslej to nedeljo, 28. maja, ob 3. uri popoldne na pokopališču Vernih duš. Zbrali se bomo pri velikem križu. Jože Melaher umrl 13. maja PITTSBURGH, Pa. - Dne 13 maja 1989 je v Repnjah umrl župnik Jože Kunstelj. Pok°' pan je bil 15. maja v Vodicah Slovenija. G. Jože je bil roje11 1. marca 1909 v Bohinjski Beli; po gimnaziji v zavodi!1 sv. Stanislava v Št. Vidu ie vstopil v semenišče. Za duhovnika je bil posvečen 1. 1933 P° škofu Rožmanu v Ljubljani-Bil je kaplan v Trebnjem, nam v Radovljici. Ob razpadu Jugoslavije 1-1941, je bil v nemški ječi, na10 izgnan na Hrvatsko. Vrnil se je v Slovenijo in bil od 1943d° maja 1945 v Št. Joštu nad Vrhniko. Odšel je kot begunec* * * * v Avstrijo, kjer je bil župnik na Tirolskem, nato na Koroškem-Zaradi bolezni je bil upokojen in je zadnja leta živel kot hišn1 duhovnik sester v Repnjah kjer je končal svojo življenj" sko pot. Jože je bil bolehen od svojih gimnazijskih let, a Je dočakal 80. rojstni dan. Maj mu dobri Bog da veselje v ved' nosti, kjer nas čaka. Molin10 zanj! i.C Ljubljano, je postal direktef Slovenske filharmonije in tud1 svetovno znanega Slovenske!!3 okteta, katerega še vedn° | vodi. Jeseni letos, mimogredf povedano, bo ta oktet zof J prišel na gostovanje po ZD^' Leta 1981 je Nanut pos tal' umetniški vodja Ljubija*18^, ga simfoničnega orkestra in takrat je prejel več visokih r>3 grad v Jugoslaviji, med drug1 mi tudi Prešernovo nagradoza njegovo izredno interpretadJ Beethovna. Poleg gostovanj3 pri mnogih najboljših orke strih v Evropi, je Nanut goS!° val s Slovensko filharmonij ter s Simfoniki RTV Ljubljana v mnogih evropskih mestih v ZDA. Štirikrat je nastop1^ velikim uspehom v znani L negie Hall v New Yorku: dv3 krat s Slovensko filhartno -nij° in dvakrat s Simfoniki RTV Ljubljana. Po enem teh ko3" certov je glasbeni kritik naP sal v »The New York TimeS da so slišali boljše or^eS igrati Četrto simfonijo rusk ga skladatelja Čajkovskega,.£ šele sedaj razumejo, kako treba izvajati Čajkovskega ^ Velik uspeh za Nanuta 111 Simfonike RTV Ljubljani (dalje na str. 1 11 Anton Nanut se je začel glasbeno udejstvovati že kot otrok. Prvi učitelj mu je bil oče, ki jje bil organist in pevovodja cerkvenega zbora v Kanalu ob Soči, blizu Gorice. Ko Dirigent dr. ANTON NANUT Razprava na Slovenski matici Demografski razvoj in Slovenci Od jeseni naprej ljudska šola v Mohorjevi v Celovcu Dne 12. aprila je na Slovenski matici v Ljubljani tekla sila zanimiva razprava o demo-grafskem razvoju Slovencev 0z- v Sloveniji. Trije predavanji, strokovnjaki za sociološka, demografska in statistična vPrašanja, dr. Malešič, dr. Banovec in dr. Rus, so podali podobo demografskega razvoja Slovencev. Ta razvoj ŠE ni alarmanten ‘n ga je prav zato z ustreznimi družbenimi in tudi političnimi nkrepi le možno preusmeriti na boljše. Referenti so v svojih Prispevkih upoštevali tudi ev-r°pske in svetovne razvoje in nakazali povezavo med njimi •n razvojem v Sloveniji. Dr. Malešič je uvodno ugotovil, da je prebivalstvo Slovenije od začetka 19. stoletja pa d° petdesetih let tega stoletja bilo v fazi socialnih sprememb, v dobi demografskega preho-t*3. za katerega sta bila značil-na visoka rodnost in visoka sntrtnost. V tej fazi je danes tretji svet. Od sredine tega štorija pa sta značilnost sloven-skega demografskega razvoja nizka rodnost in nizka smrtnost. Slovenija je v tem oziru postala moderna družba z vsemi posledicami upadanja rojstev in rasti starosti. Od šestdesetih let tega stoletja slovensko prebivalstvo redno raste za 0,5 % in je že prekoračilo dva milijona (v Sloveniji!). Še leta 1971 je bil naravni prirastek 10.000 rojstev, danes pa je padel že na 6000. Na prvi pogled je sicer še pozitiven. Če pa upoštevamo rodnost kot kriterij, potem pa je stvar kar precej bolj žalostna: tu podatki namreč pravijo, da žena v Sloveniji rodi le 1,82 otroka, od tega je število deklic 0,86. Da pa število Slovencev ne bi spet zdrknilo pod dvamilijon-sko črto, to se pravi nazadovalo, bi rodnost žene morala bitj pri 2,1 otroku. Stopnja potrebnega prirastka se je kljub še pozitivnemu naravnemu prirastku spustila pod potrebno reprodukcijo. Slovenija imigracijska dežela Slovenija je od 60. let naprej klasična imigracijska dežela, a brez pristojnosti, kot jo take dežele in države imajo, torej brez lastne imigracijske politike. Vrhu tega pa je imigracija v Sloveniji dolgo časa bila politični in družbeni tabu. V letih med 1960 in 1970 je v Slovenijo imigriralo iz drugih delov Jugoslavije kar 6 % vsega slovenskega prebivalstva, med 1971 —1981 pa je ta prirastek bil najvišji, kasneje pa se je znižal na 3800—4500 neto-priseljencev. Ne glede na imigracijo pa slovenska demografska problema slejkoprej ostajata prenizka rodnost in pretirana starost prebivalstva. Po mnenju dr. Malešiča ti problemi sicer še niso pretirano pereči, kakor na primer v severni Italiji, kjer je leta 1986 rodnost padla na 50 % potrebne rodnosti. A kritična točka je samo še vprašanje časa: v Sloveniji je rodnost pri 80 % potrebne rodnosti, v Zvezni republiki Nemčiji že pri 60 %. Možni rešitvi sta priseljevanje ali pa povečana rodnost. Druga pa pomeni, da se bo tudi politika morala zavedati tega problema in pomagati u-stvariti tako vzdušje, v katerem se bo mogla krepiti zavest rodnosti. Z natalitetno politiko pa je ta križ, da doslej še nobeni državi ni uspela. Niti Franciji, kjer že od petdesetih let pospešujejo natalitetno politiko. Potrebna bo zavest, da ne družina z enim ali dvema otrokoma zagotavlja potrebno rodnost, ampak šele družina z dvema ali več otroki. Možen dejavnik hudega upadanja rodnosti in števila prebivalstva pa bo tudi AIDS, ki bo konec stoletja lahko pobral več kot polovico vsega prebivalstva v reproduktivni starosti. Po besedah drugega referenta dr. Banovca je demografija v Sloveniji dobro spremljana, a politika se za te podatke (dalje na str. 1 2) LJUBEČIH SRC SE SPOMINJAMO OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAM DRAGEGA MOŽA, OČETA IN BRATA JANEZA TOMCA Zapustil je dolino solz in se preselil nebeščanom — v to verujemo — 25. maja 1985. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. Za Teboj žalujoči: ANA TOMC, žena; IVAN, ADOLF in JOŽE TOMC, sinovi z družinami V torkovi številki smo objavili članek o ustanovitvi te šole, ki nam ga je posla! s Celovca msgr. Olip. Šele včeraj je po redni pošti prispeta številka koroškega »Našega tednika«, v katerem je na prvi strani poročilo o tem za koroške Slovence uspešnem podvigu oz. napredku, in tudi intervju o tej šoli med NT in Matevžem Grilcem, predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev. Ker je torkov članek prosi! ameriške in kanadske Slovence, da finančno pomagajo tej novi šoli, objavljam obe poročili iz omenjene številke NT. Urednik Mohorjeva družba v Celovcu je s takojšnjo veljavo ustanovila s pričetkom šolskega leta 1989/90 konfesionalno ljudsko šolo v Celovcu. Na tiskovni konferenci je direktor Mohorjeve dr. Anton Koren Dr. Anton Nanut (nadaljevanje s str. 10) njih snemanje za izdajo »Stradivari Classics« iz New Jersey-ja na »compact disc«, v novi digitalni tehniki. Doslej so posneli že čez štirideset plošč. Dobijo se v prodaji v prodajal-nicah gramofonskih plošč, kaset in »discs« vsaj v večjih ameriških mestih. Te plošče dobivajo laskave ocene od strokovnjakov v posebnih revijah, ki ocenjujejo posnetke. Razveseljivo je, da se te plošče že izvajajo na programih klasičnih radijskih postaj v ameriških mestih. Po treh koncertih v Sacra-mentu je Nanut odpotoval v mesto Mexico City, kjer je dirigiral Filharmonični orkester tega mesta. Bil je zopet navdušeno sprejet. Povabili so ga, da pride v jeseni dirigirat Simfonični orkester Univerze Mehike ter tudi pripelje s seboj orkester za več nastopov v Mehiki. Poleg svojih rednih simfoničnih koncertov v Ljubljani, Nanut pogosto gostuje sam ali pa z orkestrom v evropskih mestih. Dirigent in orkester redno gostujeta v Tržiču (Monfalcone), blizu jugoslovanske meje. V svojem rojstnem kraju, v Kanalu ob Soči, Nanut (duhovni vodja glasbe za Primorce) priredi vsako leto festival, ki se imenuje »Kogojevi dnevi«. Ustanovil ga je pred desetimi leti na čast skladatelju Mariju Kogoju, ki je bil tudi rojen v Kanalu, kjer mu bo letos posvečena posebna soba za njegova dela. V januarju 1990, bo Nanut 'S Ljubljani dirigiral Kogojevo opero »Črne maske«. Slovenci smo lahko ponosi na uspeh, katerega je Anton Nanut dosegel. Zelo nas je razveselil z obiskom, ker smo lahko od blizu uživali njegov umetniški talent. Želimo mu nadaljnji uspeh in upamo, da bo kmalu zopet obiskal Severno Ameriko s svojim orkestrom. Dr. Anton Ravnik predstavil javnosti ljudsko šolo, v kateri bodo približno v enakem razmerju poučevali slovenščino in nemščino. Že leta 1980 je NSKS zahteval od dežele in deželnega šolskega sveta dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, toda je ta želja bila odklonjena, ker Celovec ofici-elno ne spada v območje dvojezičnega šolstva. Jasno je bilo, da pod trenutnimi političnimi razmerami na Koroškem dvojezične šole v Celovcu ni pričakovati, zato so se od takrat zastopniki NSKS, Mohorjeve in društva »Naš o-trok« pogajali o ustanovitvi privatne ljudske šole. Po daljših pogovorih je škofija potrdila Mohorjevi, da ima pravico voditi privatno konfesionalno šolo, ki jo ima kot cerkvena ustanova. Potreba po taki šoli je bila že velika, tako direktor Mohorjeve dr. Anton Koren, ki je potem vodil vse nadaljnje korake do ustanovitve šole. Ljudska šola bo v Slomškovem domu na I0.-Oktober-Str. 25, kjer bodo že kmalu pričeli s pregradnjo celotnega 2. nadstropja. Za površino 650 kv m bodo potrebne investicije v višini 6 milij. šilingov (1 us dolar = okoli 14 šilingov, torej znaša investicija več ali manj $425.000 US, op. ur.), ki jih bo morala Mohorjeva kriti verjetno v večini sama, del pa bo prispevala tudi dežela, zveza in tudi številni dobrotniki Mohorjeve. Ljudsko šolo, ki bo imela pravico javnosti, bo vodila Marica Hartmann-Tischler, 33-letna vnukinja ustanovitelja NSKS in Slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja. Za ljudsko šolo v Celovcu, tako voditeljica, bodo veljali isti učni načrti, kakor za vse druge šole na Koroškem. Dr. Anton Koren je dejal, da bo ob začetku pouk v prvih dveh razredih, na razpolago pa je v Celovcu gotovo dosti otrok, saj v Celovcu živi že precejšen del slovenske narodne skupnosti. Toda nagovoriti hoče Mohorjeva zelo' širok krog staršev, načelo je, da je šola čim bolj odprta, tako dr. Koren, ki je pristavil, da bodo tudi konfesionalnost pojmovali široko. Mohorjeva pa bo nudila vsem šolarjem tudi možnost, da bodo tudi popoldan pod nadzorstvom, kar gotovo ustreza željam vseh družin, kjer so starši ves dan v poklicu. Intervju med NT in Matevžem Grilcem NT: Jeseni bo v Mohorjevi v Celovcu odprla vrata ljudska šola s poukom slovenščine. NSKS je od leta 1980 naprej zahteval dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, kjer Slovenci doslej niso imeli možnosti elementarnega pouka v svoji materinščini. Kako ocenjuješ ta nedvomno pomemben korak? M. Grilc: Odprtje dvojezič- (dalje na str. 12) Zajedalec ne more preživeti (nadaljevanje s str. 10) 0rganizacije s Solidarnostjo na čelu, že nastajajo nove težave z režimom, ki, kot piše Bučar o Jugoslaviji, le noče prestopiti Rubikona glede politične moči oz. odločanja. V Sloveniji in Jugoslaviji je stanje isto kot v omenjenih , državah, od ZSSR in Kitajske do Madžarske in Poljske. Le okoliščine so drugačne, v bistvu pa gre za isti osrednji prodni: kako napraviti konec enopartijski diktaturi. Kot je Le-'dn svojčas dejal: Kdo koga? Kdo bo vladal, ali ljudstvo na Podlagi svobodnih volitev, ali pa partijska diktatura, ki se more obdržati izključno na podlagi represije. V kolikor je mogoče iz tujine slediti dogodkom v Sloveniji in Jugoslaviji, je vl‘s, da bodo kratkoročno zmagali oziroma se držali na oblasti l's H, ki želijo nadaljevanje diktature. Ni paše rečeno, bi menil, da nujno mora biti tako. Igra še ni končana, niti v svoji sedanji fazi ne, gotovo ne v dolgoročni. Naloga tistih v naši skupnosti, ki želimo zmago demokratičnih sil v Sloveniji, mora biti, da Vztrajamo v podpiranju tel sil — ne pa jih napadati ali kritizi-ra,i, če ne sledijo dobesedno našim gledanjem na vseh mogo-točkah, kot to delajo vsaj nekateri posamezniki —, in da ■Hm bolj in bolj glasno in tudi konkretno dajemo vedeti, da ‘majo somišljenike tudi med nami, da niso sami. V slučaju pa, Q zmagajo tkim. »zdrave sile« oziroma stalinistične, da organiziramo tako v naši skupnosti kot v širši ameriški javnosti pri-dsk zoper tiste, ki bi tak režim zagovarjali — v Sloveniji ali n>i'd nami —, in da delamo največ možnih političnih in tudi k°spodarskih težav takemu obnovljenemu stalinističnemu reŽimu pri ameriških oblasteh. Rudolph M. Susel v BLAG IN NEPOZABEN SPOMIN OB OBLETNICAH NAŠIH STARŠEV PETRA IN LOJZKE TRPIN PETER umrl 28. februarja 1977 MAMA LOJZKA umrla 31. maja 1980 krsto let je že minilo, odkar pokriva zemlja Vajino gomilo. Odšla sta od nas za vekomaj in Bog Vama večni pokoj daj. Žalujoči: Vili Dreu z družino in ostalo sorodstvo Misijonska srečanja in pomenki 809. Ga. Julija Tomšič piše iz St. Patrick’s Home for the Aged v Bronx, N.Y., da ji je pisal v ljubljanskem bogoslovju na duhovništvo pripravljen bogoslovec Marinko, ki ga je nadškof Šuštar njej odločil ob prejemu bogoslovske vzdrževalni-ne za enega kandidata. Je že v petem letniku in bo drugo leto ordiniran. Ona vzdržuje drugega bogoslovca v Afriki. Na stara leta je zanjo to lepa tolažba. Gospod Jože Horn iz Argentine se zahvaljuje 1. maja za prejem 200 intencij, ki jih bo razdelil in bodo kmalu opravljene. Zato je on prevzel odgovornost, da bodo »v redu in čimpreje opravljene. Tudi je resnica, da mi bo ta dar za sv. maše v tisočaku ameriških dolarjev v veliko denarno pomoč. V teh krajih ljudje še niso navajeni darovati za sv. maše za rajne in istočasno pomagati pri vzdrževanju duhovnikov. Pa tudi gospodarska kriza je velika in ljudje še za sebe nimajo najpotrebnejšega. Hvaležen sem Vaši širokogrudnosti in sodelavcem v MZA, ki Vam pomagajo. Isto bom sporočil tudi ge. Anici Tushar, ki Vam je mojo željo iz pisma sporočila. V prisrčne pozdrave vključujem še vsakdanje molitve za uspeh Vašega dela. Vaš Jože Horn.« Sestra Lidija Krek piše, da je g. Stanko Žakelj, CM, prestal hudo operacijo in potrebuje naših molitev. Dr. Janež je na Tajvanu imel obisk svojega nečaka iz Slovenije. Bernard Carrier iz naše fare Brezmadežnega Srca v Scarbo- ne ljudske šole v Celovcu pomeni izpolnitev dolgoletne želje in potrebe, saj je Celovec tudi glavno mesto koroških Slovencev in se je v zadnjih letih vedno bolj razvil v kulturni, politični in gospodarski center naše narodne skupnosti. Zavedali smo se potrebe po dvojezični vzgoji v Celovcu in zato ustanovili dva otroška vrtca, ki sta odlično obiskana. Ustanovitev ljudske šole je zato le logičen korak, ki naj služi izobraževanju naše mladine v mestu Celovec. Ljudska šola v Celovcu pomeni nadaljen uspeh pri reševanju konkretnih vprašanj koroških Slovencev v letošnjem letu, če upoštevamo, da smo koroški Slovenci dosegli tudi televizijsko oddajo. Lahko rečemo, da so to po več kot 30 letih prvi uspehi dela političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. NT: Poslanec Karel Smolle je dejal, da bomo vedno toliko imeli in dosegli, kolikor bomo sami ustvarili. Smolle se je na Dunaju zelo zavzel za ustanovitev te ljudske šole. Je on v svoji funkciji kot državnozborski poslanec na Dunaju pri merodajnih uradih in politikih lahko pomagal oz. posredoval? rough je v maju spet daroval us $100 za naše misijonarje in misijonarke. Iz National Seminary Ggaba, v Kampali, Uganda, smo dobili v aprilu tole sporočilo: »Dragi prijatelji in dobrotniki! Zadnja štiri leta ste prijazno nadaljevali podpiranje našega Semenišča in ste bili v pismenem stiku z nami. Ob tej priložnosti bi se vam vsem rad zahvalil za vašo pomoč in sodelovanje, ki je bilo za nas zelo dragoceno. Sv. oče papež Janez Pavel II. me je prosil, da bi prevzel novo mesto kot pomožni škof škofije Mbarara, tu v Ugandi, in tako ne bom več rektor Narodnega Semenišča v Ggabi. Škofovska konferenca za Ugando je odločila, da moje mesto prevzame Fr. Gerard Kalumba, ki je bil podrektor, kot vršilec dolžnosti rektorja Semenišča. Tako bo vsa bodoča korespondenca za to bogoslovje šla preko njega. Ponovno se vam zahvaljujem za vse, kar ste bili in pomenili meni in semenišču v času, ko sem bil rektor. Ko gledam naprej na svoje novo mesto odgovornosti, vas iskreno prosim za dvoje stvari: 1) za vaše molitve, in 2) nadaljnje sodelovanje z mojim naslednikom, v dobro Cerkve in te dežele. Zelo iskreno in hvaležno Vaš v Kristusu, Paul K. Bakyenga, Bishop — elect Mbarara Diocese.« (dalje na str. 8) M. Grilc: Brez dvoma je delo našega državnozborskega poslanca na Dunaju mnogo doprineslo tako k uresničitvi televizijske oddaje, kakor tudi k ustanovitvi dvojezične ljudske šole v Celovcu. Da so možni konkretni rezultati, je seveda treba ustvariti ustrezno vzdušje in mislim, da je tako vzdušje ustvarila prav politika ‘novega dialoga’ našega državnozborskega poslanca. Seveda pa moram omeniti zelo vztrajno in načrtno delo direktorja Mohorjeve družbe dr. Antona Korena, ki je izvedel vse potrebne korake v soglasju z odborom Mohorjeve družbe. Mohorjeva je s tem napravila zelo odločilen korak v smeri enakopravnosti Slovencev tudi v glavnem mestu Celovec. Pri tem moram povedati, da je bila pripravljenost na dunajski ravni, npr. pri prosvetnem ministrstvu, velika, medtem ko je deželni šolski svet po moji oceni skušal zavirati ustanovitev te ljudske šole. Tudi to je dejstvo, ki ga moramo zabeležiti. NT: Dejstvo je, da je bila potreba po slovenskem elementarnem pouku v Celovcu že zelo velika, zato so starši v zadnjih letih v samoinHativah opozarjali na to potrebo in to tudi zahtevali od pristojnih o-blasti. Slovensko šolsko društvo je pred kratkim najavilo, da hoče v Celovcu ustanoviti dvojezično ljudsko šolo. Kako smiselna bi bila zdaj še dodatna privatna ljudska šola oz. kako ocenjuješ možnost, da bi deželni šolski svet in dežela ustanovila javno dvojezično šolo v Celovcu? M. Grilc: Ustanovitev nadaljnje dvojezične ljudske šole v danem trenutku ne bi bila u-mestna, kajti Mohorjeva ljudska šola bo pokrila brez dvoma vse potrebe Slovencev v Celovcu na tem področju. Pri tem je treba videti tudi finančno vprašanje, kajti Mohorjeva družba kot cerkvena ustanova ima na tem področju prednosti, ker spada ljudska šola pod določila konkordata med Avstrijo in Vatikanom, tako, da ima pravico javnosti in je avstrijska zvezna vlada obvezana, da tudi finančno soprispe-va k vzdrževanju ljudske šole. Vprašanje, če je možno v Celovcu zahtevati javno dvojezično šolo, se postavlja danes kot pravno vprašanje, kajti politični faktorji predvsem v deželi bodo ustanovitvi javne dvojezične šole tudi v naslednjih letih nasprotovali. Kakor mi je znano, bo o tem vprašanju odločalo tudi ustavno sodišče na Dunaju in od te odločbe bo seveda v veliki meri odvisen odgovor na stavljeno vprašanje. Želim si, da bi dvojezična ljudska šola v Mohorjevi uspevala in doprinesla svoje k izobraževanju naše mladine v slovenskem jeziku. Demografski razvoj v Sloveniji (nadaljevanje s str. 11) sploh ne zmeni. Zaradi gospodarske krize (pomanjkanje sredstev za računalnike) so sodobne demografske raziskave hudo ogrožene. Pereč problem za Slovenijo je odliv v tujino inteligence Čimprej pa bo Slovenija morala rešiti problem odliva inteligence, predvsem tehnične. Dr. Rus pa je sploh mnenja, da zaradi tega odliva Slovenija ni več znanstveno kompatibilna z Evropo in bosta ona ter Jugoslavija kmalu le še periferija, obrobje, Evrope. Dr. Rus je na začetku svojega prispevka opozoril na velikanski problem staranja v industrializirani družbi in s tem v zvezi na posledični pojav medgeneracijskih konfliktov, ki sc v razvitih državah, predvsem v ZDA, vse bolj poglabljajo in jim še nihče ni kos. Prinesel pa je zelo zanimiv pojav s Švedske — tam število družin z več otroki raste in tudi lestvica vrednot se spreminja — otrok ni več siten strošek, ampak bogastvo. To je pojav postmaterialistične družbe. Drugi problemi, povezani z nizko slovensko rodnostjo V diskusiji je bilo ugotovljeno, da se glede rodnosti prilagajajo priseljenci iz drugih jugoslovanskih republik slovenskemu standardu. To pa morda, tako domneva, ker so po šolski izobrazbi zelo blizu slovenski. Opozorjeno pa je bilo na veliko nevarnost odljudenja in uničevanja kulturne dediščine v tistih krajih, kjer ni mladine. In takih krajev da je v Sloveniji vse več. To da je posledica pretiranega razkrajanja kmečkega prebivalstva, ki se je v Sloveniji v teku 30 let zmanjšalo za toliko, kot drugod v zahodni Evropi v 100 letih. Danes je kmetov le še 5 % ali pa še manj. Dodaten problem pri tem je, da je vse več zemlje v nekmečkih rokah, sploh pa sta postopanje politike s kmečkim prebivalstvom in pa predpisani zemljiški maksimum imela in še imata usodne posledice za kmečko prebivalstvo oz. za vas sploh. Beseda v diskusiji je nanesla tudi na pojem Jugoslovan, K' se zadnje čase pri štetjih in po-piših vse pogosteje pojavlja' Soglasno je bilo ugotovljeno, da to ni pojem za neko nacijo, ampak kvečjemu statistično zanimiv pojem. Za statistik0 pa je zanimiv edinole zato, K°r je tako pogost. Ta kategorija je vsiljena, je dejal eden o diskutantov. Številni diskutanti so zahte' vali, da mora Slovenija ko1 priselitvena dežela imeti svojo lastno imigracijsko politik0 oz. vpliv na priseljevanje. Franc Wakouni? Naš tednik. 21.‘D91 V zahvalo in ljubeč spomin 1896 1989 V veliki srčni boli, a vdani v voljo Gospodarja življenja, sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama in prastara mati JOSEPHINE ZERNIC katero je Bog poklical k sebi v častitljivi starosti 93 let. Umrla je na svojem domu na 19402 Mohawk Avenue v ponedeljek. 17. aprila 1989. Naša dobra mama je bila rojena v prelepe'11 slovenskem kraju Bizeljsko pri Brežicah v Sloveniji. ^e,t dekliški priimek je bil Šušteršič. Leta 1921 je prišla v Ameriko, kjer se je kmalu nato P° ročila in si ustvarila z možem Michaelom lepo in srečno kal® liško družino. Bila je zelo verna katoliška žena, pobožna 111 zvesta članica cerkve Marije Vnebovzete, vdova po Michael®' mati Rose Pakish (že pok.), Franka in Josepha, članica nega društva pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije, št. ADZ, št. 10 SŽZ ter št. 137 SNPJ. . y V mladosti je imela zelo trdo življenje, vendar je tud1' novi domovini Ameriki pokazala močno voljo in ljube*6 katoliške matere, zato jo je Bog blagoslovil z dobrima s>n° voma in hčerko, ter vnuki in vnukinjami in dvema pravnuk® Izvenredno je bila še čila po duhu in tudi telesu, kljub da si je dala operirati pred 36 leti, ko so ji vzeli celo eno le v_^ co. Do svoje smrti je bila vedno zdrava in bistrega duha ljubeča slovenska mati. Pogreb drage pokojnice je bil v sredo, 19. aprila ’ Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v cerkev rije Vnebovzete na Holmes Ave., od tam pa na pokopa • Kalvarijo. ob Cerkveni obred je opravil č.g. župnik John Kumse. asistenci duhovnikov č.g. Viktorja Tomca in č.g. Cimp61" ^ na. Obenem se še posebno zahvaljujemo Rev. Kumšetu . izredno požrtvovalnost, ko je prekinil obisk v daljni Ar> in pohitel domov, da je še lahko opravil pogrebno sv. za pokojnico in spremstvo na pokopališče. ^ Posebno zahvalo smo dolžni tudi cerkvenim PevcCl,,(lJo ubrano petje in spremljavo pri sv. maši. Zahvalo >zre ® j, Zeletovemu pogrebnemu zavodu za tako lepo vodenje pogrebnih svečanosti in za dobro organizacijo le-teh. Naj se zahvalimo tudi gospej Lojzki Feguš, najo*j‘ r^9 kinji naše mame, za neštete obiske in tolažbo, ko je^ej mama še živela. Prav tako se zahvaljujemo kuharici S Julki Zalar za tako dobro in odlično pripravl.ien0 katero je nam bilo servirano v Slovenskem domu na Avenue. Vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako v številu udeležili pogreba in slovesnosti žalne maše, P*,^, j hvala. Če morda kateri ni prejel zahvalne kartice, Pj" ^ naj nam oprosti in naj vzame to zahvalo, kot posebej ali njej namenjeno. Žalujoči ostali: Frank in Joseph Zernic — sinova Eleanor in Jane — snahi sedem vnukov in dva pravnuka 26. maja 1989. Ljudska šola v Mohorjevi v Celovcu (Nadaljevanje s str. 1 1)