Časopis občine Kamnik, 5. april 2019, leto 4, številka 7 Sledimo Maistrovemu pogumu in domoljubju Letošnji občinski praznik ni bil le v znamenju Rudolfa Maistra in občinskih nagrajencev, ampak tudi v znamenju visoke obletnice mesta Kamnik; to je bilo v pisnih virih prvič omenjeno pred sedemsto devetdesetimi leti. Letošnji prejemniki občinskih priznanj z županom Matejem Slaparjem Jasna Paladin Kamnik - V petek, 29. marca, na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova (ta dan je občinski praznik že od sredine 90. let prejšnjega stoletja), smo v Kamniku praznovali občinski praznik in se ob tem spomnili tudi tega, da je bilo mesto v pisnih virih prvič omenjeno že pred davnimi sedemsto devetdesetimi leti. Podpis donatorske listine Slavnostno dogajanje je tudi letos potekalo preko celega popoldneva, začelo pa se je s podpisom donatorske listine, saj je generalov vnuk Borut Maister občini oziroma Rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki jo upravlja Medobčinski muzej Kamnik, podaril okvir diplome, ki jo je prejel Rudolf Maister kot častni meščan Kamnika leta 1924 in ga je izrezljal kamniški rezbar Ivan Klemen, ter stol s posestva Unec, ki ga je uporabljal general. V prostorih občine sta dona-torsko listino podpisala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in Borut Maister. Sledil je promenadni nastop Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu, med tem pa je župan Matej Slapar skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik položil venec v preddverju občinske stavbe. Maister v Kamniku nikoli ni bil pozabljen Ob 17. uri se je dogajanje preselilo na Trg talcev, kjer se je zbralo veliko občanov in raznih gostov, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da se zavedajo Maistrovih dejanj, in z aplavzom pozdravili prihod slavnostnega govornika, nekdanjega kamniškega župana, zdaj pa predsednika vlade Marjana Šarca, ki zelo dobro ve, kaj Rudolf Maister pomeni Kamničanom. »Danes se spominjamo občinskega praznika in rojstnega dne našega velikega rojaka. Leta 1918 je naredil neprecenljivo dejanje, ki se ga spominjamo še danes. Priključil nam je dobršen del Slovenije, da imamo danes svojo državo in lahko praznujemo svojo državnost. Rudolf Maister je prvih šest let preživel v Kamniku. Nato ga je pot nesla naprej in usoda ga je tistega novembra 1918 poklicala v Maribor, ko je pokazal svoj pogum ob omizju avstrijskih častnikov, kjer bi marsikdo drug sklonil glavo, zapustil prostor in ozemlje bi bilo za vedno izgubljeno. Toda, ne. Rudolf Maister je ravnal drugače. Vstal je in rekel, da ne priznava teh točk, po katerih bi dobršen del Slovenije, severovzhod Slovenije, pripadel nemški Avstriji. Takrat se je začela pisati slavna zgodovina Slove- nije v 20. stoletju,« je dejal, nato pa v nadaljevanju poudaril, da je bil v 20. stoletju premnogokrat zamolčan. »Toda ne v Kamniku. V Kamniku so takrat velmožje imeli pogum. Postavili so mu spomenik in takrat je Kamnik na novo zaživel z imenom Rudolfa Maistra. Njegovo ime nosijo spomenik, šola in ulica. Tudi narodna zavest je tukaj doma. Rudolf Maister ni pomemben samo zaradi leta 1918, ampak je pomemben tudi zato, ker nas opominja, da moramo imeti pogum, da moramo imeti domoljubje v svojem srcu, predvsem pa, da domoljubje ni samo privilegij nekaterih, ampak je pravica in dolžnost vsakega izmed nas. Danes nam včasih tega manjka. Včasih nam manjka zavedanja, kaj pomeni imeti svojo državo. Kaj pomeni državnost in kaj pomeni častiti njene simbole. > 3. stran OBČINSKE NOVICE Proračun pod streho' Osrednja točka marčevske seje občinskega sveta je bila obravnava proračuna za letošnje leto, ki so ga svetniki po večurni razpravi in petnajstih neuspešnih amandmajih potrdili s 17 glasovi za in devetimi proti. stran 2 AKTUALNO Droge v odpadnih vodah Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je v zadnji analizi odpadnih voda zajel tudi Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. stran 5 SOLE Osemdeset let, na tisoče mladosti Osnovna šola Toma Brejca letos praznuje osemdesetletnico. Jubilej so na šoli počastili z zanimivo prireditvijo, na kateri so se sprehodili skozi zgodovino šole. stran 6 ZANIMIVOSTI Prijateljski prevzem Reciklarnice V sredo, 20. marca, so vodenje Reciklarnice - središča odgovorne potrošnje, ki ima svoje prostore na Šutni, prevzeli trije dijaki Ciriusa. stran 12 S prostovoljstvom za starejše Zavod Oreli vas jutri, 6. aprila, vabi na dan odprtih vrat svoje svetovalne pisarne za starejše. Jasna Paladin Kamnik - Dogodek, ki se bo pred svetovalno pisarno na Tomšičevi ulici (pri kamniški tržnici) začel ob 9. uri, nosi naslov "S prostovoljstvom odpravljamo diskriminacijo starejših" in povzema bistvo dejavnosti, ki jih opravlja Zavod Oreli. Po uvodnem nagovoru župana Mateja Slaparja se bodo obiskovalcem predsta- vile osnovnošolske prostovoljske skupine, prostovoljci pa bodo pripravili tudi delavnice in izobraževanja, in sicer: Ozaveščanje o življenju starejših slepih in slabovidnih, Ohranimo ljudsko pesem, Spoznanja o demen-ci, S prostovoljstvom zmanjšajmo diskriminacijo starejših, Polepšajmo zunanji izgled za vse generacije -urejanje frizure in ličenje in Za vsako bolezen rožca rase. Gorski reševalci postali lastniki zemljišča Člani Društva gorska reševalna služba Kamnik so ob nedavnem volilnem občnem zboru podpisali tudi pogodbo z družbo SMJ tehnika in tako postali lastniki stavbe in zemljišča na območju smodnišnice, kjer imajo odslej svoje prostore. Irena Mušič Habjan Kamnik - V četrtek, 28. marca, je v novih prostorih društva na Fužinah 74 (severni del območja nekdanje smodnišnice) potekal volilni občni zbor Društva Gorske reševalne službe Kamnik (DGRS), ki se ga je udeležilo 35 članov z glasovalno pravico od skupaj 46. Po uvodnem pozdravu udeležencev zbora in gostov -župana Mateja Slaparja, predsednika Gorske reševalne zveze Slovenije Janeza Rozmana, Dušana Papeža, predstavnikov planinskih društev Kamnik, Mengeš, Domžale, Bajtar - in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik društva Srečo Podbevšek podelil priznanja GRZS naslednjim gorskim reševalcem: Matjažu Šerke-ziju zlato priznanje, Jerneju Lanišku srebrno priznanje ter Marjani Hostnik in Primožu Hostniku bronasto priznanje. Miro Štebe, Miro Šušteršič in Janez Šušteršič so priznanje za življenjsko delo prejeli na zboru reševalcev na Igu, Cene Griljc pa je tam prejel najvišje priznanje GRZS, svečano listino. Poleg priznanj, ki jih podeljuje GRZS, so gorski reševalci tudi med prejemniki priznanj Civilne zaščite, in sicer je bronasti znak CZ prejel Srečo Podbevšek. V veliko veselje in ponos članov društva je sledil protokol podpisa pogodbe med DGRS Kamnik in družbo SMJ Tehnika, ki je lastnik zemljišča, na katerem ima društvo sedanje prostore. DGRS Kamnik je tako postalo lastnik stavbe (nekdanje skladišče smodnika) in zemljišča, na katerem stavba stoji. ► 8. stran DAN UGODNOSTI ZA OBČANE KAMNIKA 12. 4. 2019 VRTNI CENTER ARBORETUM ODPRTO VSAK DAN 2 petek, 5. aprila 2019 Kamničan ^ Občinske novice Na kratko s seje občinskega sveta Volitve in imenovanja Občinski svetniki so potrdili dva predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Ivanka Učakar. S tem so podali pozitivno mnenje Maji Gradišek za direktorico Doma starejših občanov Kamnik, Aleksandri Ceglar Vidmar pa soglasje k imenovanju za vršilko dolžnosti direktorice Javnega zavoda Mekinjski samostan. V vrtcu nova zaposlitev za strokovno pomoč Vrtec Antona Medveda Kamnik je občino obvestil, da ima vzgojiteljica za izvajanje dodatne strokovne pomoči polno število ur. Ker pa je potreb več, obstoječe število zaposlenih ne zadošča. Svetniki so zato sprejeli spremembe pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, s čimer so omogočili zaposlitev dodatne delavke. Dva nova projekta s področja turizma in kulture Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. Kot je pojasnil direktor zavoda dr. Tomaž Simetinger, so spremembe potrebne predvsem zato, ker je bil Zavod uspešen na dveh javnih razpisih, in sicer na javnem razpisu za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji ter na evropskem Interrego-vem projektu Stimular Arts, kjer je partner tudi Občina Kamnik. Projekta zagotavljata tudi finančna sredstva za zaposlitev dveh oseb, kar posledično terja sistemizacijo dveh novih delovnih mest. Trenutno zaposleni delavci v Zavodu zaradi svojih rednih delovnih obveznosti dodatnega dela na teh projektih ne morejo izvajati. Prvi omenjeni projekt bo trajal do oktobra letos in je vreden 130 tisoč evrov, drugi pa 36 mesecev in je vreden 500 tisoč evrov. Določili zgornjo mejo sofinanciranja na sejmih Občina Kamnik na različne načine podpira razvoj malega gospodarstva in tako vsako leto podprejo tudi udeležbo podjetnikov na sejmih in razstavah. Lani so v ta namen prejeli sedem vlog poslovnih objektov, ki pa so priložili zelo različne stroške. Dosedanji pravilnik je tako omogočal velik razpon subvencij, zato so svetniki potrdili spremembe in za zgornjo mejo dodeljene pomoči določili 2500 evrov. Potrdili zazidalni načrt na Bakovniku Svetniki so v drugem branju sprejeli predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del. Na omenjenem travnatem območju v neposredni bližini Titana sta predvidena merilno-regulacijska postaja in poslovni objekt. Gre za postajo, ki zdaj stoji med Mercatorjem in gasilskim domom, a je tam lahko le še do septembra, zato jo bodo investitorji preselili na omenjeno lokacijo. Spremenjeni meji z Lukovico in Zagorjem Občina Kamnik je z dopisom Ministrstva za okolje in prostor prejela predlog poteka občinskih mej. Pri pregledu predloga poteka meje občine Kamnik s sosednjimi občinami so bila ugotovljena določena neskladja, bodisi v povezavi s katastrskimi mejami bodisi s prostorskimi akti ali potekom gospodarske javne infrastrukture. Občina Kamnik se je uskladila z občinama Lukovica in Zagorje ob Savi glede novega poteka občinske meje in zaradi uskladitve poteka meje s potekom katastrske meje predlagale nekatere spremembe, ki so jih svetniki tudi potrdili. Mejo je predlagala Geodetska uprava Republike Slovenije. J. P. Kamničan odgovorna urednica: zahvale, osmrtnice, naročnine: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 kamničan-ka (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 19. aprila 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 11. aprila 2019. Četrta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Proračun 'pod streho Osrednja točka marčevske seje občinskega sveta je bila obravnava proračuna za letošnje leto, ki so ga svetniki po večurni razpravi in petnajstih neuspešnih amandmajih potrdili s 17 glasovi za in devetimi proti. I Svetniki LMŠ so vložili enajst amandmajev k proračunu, a bili s svojimi predlogi neuspešni. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik - Skupni načrtovani prihodki proračuna Občine Kamnik za leto 2019 znašajo 24.647.313 evrov (Občina Kamnik 24.450.601 evrov in krajevne skupnosti 196.712 evrov), prenos sredstev iz preteklega leta znaša 3.529.180 evrov, kar skupaj predstavlja 28.176.493 evrov. Odhodki za letošnje leto pa so ocenjeni v višini 28.176.493 evrov (Občina Kamnik 27.671.393 evrov in krajevne skupnosti 505.100 evrov). Večino denarja bo občina morala porabiti za zakonsko določene obveznosti, za investicije pa ji ostaja približno trideset odstotkov ali okoli sem milijonov evrov. Za proračunsko rezervo bodo namenili 250 tisočakov, v rezervni sklad za stanovanjsko področje bo šlo 42.100 evrov, v sklad za novo šolo pa 500 tisoč evrov. In prav to je največja sprememba v proračunu od prvega do drugega branja. Kot je pojasnila pomočnica vodje oddelka za področje finančnega poslovanja Marija Kos, je teh sprememb še kar nekaj - med drugim med prihodki v proračunu na novo najdemo 70 tisočakov za nakup novega reševalnega vozila za Zdravstveni dom Kamnik in deset tisočakov več za obnovo mekinjskega samostana, med odhodki pa je v sprejetem proračunu za razliko od osnutka za dobrih 40 tisoča- kov denarja manj za plače funkcionarjev in 15 tisoč evrov manj za materialne stroške občinske uprave, odvzeli so 120 tisoč evrov za sanacijo poškodovanih mostov, 30 tisočakov za različne projektne dokumentacije in 20 tisočakov za prometno signalizacijo na cestah, poleg tega pa tudi več kot 30 tisoč evrov za promocijo turizma. 335 tisoč evrov so med drugim dodali za stroške nakupa zemljišč. Okoli proračuna se je razvila tudi pestra razprava, ki se je raztegnila na več ur, svetniki pa so znova dokazali, da so se povsem neformalno že razdelili na koalicijo in opozicijo. Igor Žavbi je v imenu LMŠ dejal, da se jim ob tako velikem kreditu, ki ga bo občina morala najeti za gradnjo nove Osnovne šole Fra- na Albrehta, zdi povsem nesmiselno vložiti pol milijona v sklad za šole, zato so pripravili enajst amandmajev v skupni višini dobrih 348 tisoč evrov, pri čemer bi denar povečini vzeli prav iz sklada za šole. Predlagali so povečanje sredstev za Gasilsko zvezo Kamnik, asfaltiranje odseka ceste v vasi Gradišče, ureditev odvodnjava-nja na cesti Palovče-Kolo-vec, asfaltiranje in sanacijo ceste Studenca-Gozd, sanacijo ceste Motnik-Zajasov-nik, ureditev ceste skozi Podgorje, semaforizacijo križišča v Šmarci, rekonstrukcijo ceste Stranje-Stol-nik-Laniše in pločnik pri Alpremu ob Ljubljanski cesti. Svetniki so se sicer strinjali, da so vsi omenjeni projekti potrebni, a amandmajev niso podprli, tudi zato ne, ker predlagani zneski ne bi zadostovali za rešitev težav. Tudi Aleš Škor-janc iz občinske uprave je poudaril, da zneski za sanacijo omenjenih cest še zdaleč ne zadoščajo in da je denar za tovrstne investicije tudi zaradi javnih razpisov treba zagotoviti v celoti. Štiri amandmaje je predlagala tudi samostojna svetnica DeSUS Mojca Škraba, in sicer v višini 370 tisočakov za dnevno varstvo za starejše, za delovanje medgenera-cijskega centra in zagotovitev domskih kapacitet za starejše ter 150 tisočakov za nakup neprofitnih stanovanj, ker pa bi ta denar odvzeli s postavk za šport, nakup knjižničnega gradiva, denar za zaposlene ... svetniki zanje niso imeli posluha in jih niso izglasovali. Podružnična šola je prenovljena Občina Kamnik je za prenovo podružnične šole na Selih, ki jo obiskuje petindvajset učencev in je bila pred obnovo premajhna, namenila dobrih sedemdeset tisoč evrov. Jasna Paladin Sela pri Kamniku - Prenova podružnične šole je bila sicer izvedena že lansko leto, a novo investicijo so predstavili te dni kot eno od prireditev ob občinskem prazniku. V sklopu gradbenih del je bil lesen strop nadomeščen z armirano betonsko ploščo. V prvem nadstropju sta bila na novo urejena telovadnica (učenci so doslej vadili kar v šolski avli) in prostor za dodatno strokovno pomoč in drug učni program. Ob telovadnici so uredili tudi prostor za spravilo športne opreme. Asfaltirana je bila tudi ploščad pred šolo, s katero je bilo pridobljenih nekaj novih parkir- nih mest. Vrednost investicije je znašala približno 71 tisoč evrov. Ob odprtju, ki so se ga udeležili tudi župan Matej Slapar in številni krajani, ki jim ta šola res veliko pomeni, je zbrane pozdravila ravnateljica matične Osnovne šole Šmartno v Tuhinju mag. Slavnostno odprtje prenovljene Podružnične šole Sela je bilo za krajane velik dogodek. Darja Krašovec in med drugim povedala: »Nova pridobitev šole, tako telovadnica kot varna ograja okoli športnega igrišča, omogoča učencem, da nimajo več športa na hodniku, ampak boljše pogoje za gibanje in športne aktivnosti. Naš dolgoročni cilj je privzgojiti učencem zdrav življenjski slog, saj jim tako damo najboljšo popotnico za življenje. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da ima naša šola sedaj resnično vse pogoje za uspešno in kvalitetno delo.« Kot je ob takšnih dogodkih v šolah že v navadi, so za prisrčen kulturni program poskrbeli kar učenci podružnične šole sami. Kamničan Jfl petek, 5. aprila 2019 3 Občinske novice Sledimo Maistrovemu pogumu in domoljubju 3 1. stran Državne praznike včasih dojemamo samo kot dela proste dneve, da jih lahko izkoristimo za izlete, druženje in druge prostočasne dejavnosti. To je lepo, ampak v prvi vrsti so državni prazniki in praznovanje državnosti namenjeni temu, da damo poklon tistim, ki so dali premnoga življenja za to, da mi danes uživamo tudi zločine. Ampak danes, v letu 2019, smo lahko veseli, da se naša država razvija, da jo imamo in da napredujemo. Napredovali pa bomo toliko, kolikor bomo držali skupaj in kolikor jo bomo sposobni ceniti.« Posebno slavnostno noto so dogajanju pri spomeniku dodali tudi zastavonoše, Častna enota in trobilni kvintet Slovenske vojske, kvartet Policijskega orke- Kamničanke in Kamničani vsako leto poklonimo našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku, slikarju in bi-bliofilu Rudolfu Maistru. Človeku, ki je dokazal, da pogumna presoja v pravem trenutku dobiva bitke in ohranja ozemlje. Kamničanu, ki je s svojo širino, odločnostjo in domovinsko zavestjo pustil neizbrisen pečat ne le v zgodovini našega mesta, temveč tudi v sloven- V preddverju Doma kulture Kamnik sta bili na ogled tudi donaciji generalovega vnuka Boruta Maistra - stol in okvir diplome ob imenovanju za častnega občana občine Kamnik leta 1924* / Foto: Gorazd Kavčič v svobodi. Njim smo dolžni spoštovanje. Vsako izgubljeno življenje, ki je bilo izgubljeno za to državo, za naš narod, si zasluži spoštovanje. In zato vsako leto obeležujemo takšne in drugačne praznike, ki slavijo našo slavno zgodovino. Zgodovino moramo vedno jemati takšno, kot je bila. S svojimi slabimi in dobrimi platmi. Nobena zgodovina ni črno-bela, vsaka zgodovina s seboj nosi mnoge usode in mnoge težke stvari, stra in recitator Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Jan Jančar Vrhovnik. Za razvoj so potrebni vizija, volja in pogum V Domu kulture Kamnik, ki je bil napolnjen do zadnjega kotička (prenos slovesnosti so zato pripravili tudi v preddverju dvorane), je sledila osrednja slovesnost, na kateri je občane nagovoril župan Matej Slapar. »S številnimi prireditvami se ski zgodovini. Danes lahko rečemo, da Kamnik postaja mesto po meri človeka, ki svoje ambicije meri z ambicijami svojih ljudi. In kljub kritikam lahko rečemo, da je naša občina ohranila občutek za prepoznavanje priložnosti, s katerimi se sooča. Ta občutek se mi zdi ena najpomembnejših odlik posamezne družbe. Ni namreč zadosti znati prehajati iz ene v drugo priložnost. Pomembno je priložnost zaznati, ko se le-ta šele rojeva, in jo biti pripravljen, ko se rodi, izkoristiti v najboljši meri. Priložnosti, ki jih prinaša današnji čas, so verjetno težje predvidljive, kot so bile doslej. Kljub temu ostaja vodilo časa, ki sledi, jasno: znanje in izvirnost. Verjamem, da bodo možnosti tistega, ki bo znal in to znanje posredoval na izviren način, precej večje. Naš skupni cilj naj bo ustvarjanje pogojev za enakomeren razvoj vseh območij in področij življenja v občini. Naj si bo to razvoj gospodarstva in spodbujanje ukrepov, ki bodo prispevali h krepitvi kmetijstva, turizma in samooskrbe, ali pretehtana opredelitev rabe prostora, dolgoročne rešitve odlaganja komunalnih odpadkov, skrb za zmanjšanje obremenjevanja voda in kakovostno pitno vodo, izboljšanje cestnega in komunalnega omrežja ali priprava pogojev, ki bodo mladim, ki so naš potencial, ponujali stimulativne pogoje za bivanje v naši občini in hkrati na drugi strani tudi starejšim ustvarili primerne pogoje za bivanje v jeseni življenja. Za razvoj so potrebni vizija, volja in pogum. Prepričan sem, da je v vseh nas tega dovolj, da to zmoremo in se ne bomo ustavljali ob morebitnih ovirah. Koncept vzpostavljanja družbenih, političnih in ekonomskih odnosov, ki gradi na ločevanju in razlikovanju, se v naglih korakih spreminja. Svet postaja globalna vas, kjer je težko biti enak in je težko biti drugačen. Zato moramo stremeti k preseganju načrtov, znati moramo zagotoviti soglasje in sodelovanje vseh upravljavskih struktur pri dolgoročnem razvoju lokalne skupnosti. In ponosen sem, da v Kamniku znamo razumeti pomembnost konsenza o urejanju ključnih razvojnih Župan Matej Slapar je nagovoril do zadnjega kotička polno dvorano Doma kulture Kamnik. vprašanj naše občine,« je dejal župan, nato pa pozornost prepustil letošnjim občinskim nagrajencem. Posmrtno imenovali tudi častnega občana Najprej so podelili priznanja mladim ustvarjalcem v okviru natečaja Pomniki mi pripovedujejo, ki ga je pripravil koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda. Priznanja so prejeli: Zala Plohl, Ela Pesto-tnik in Maruša Kugler (5. razred Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Irene Zagožen) ter Julija Maver (7. razred Osnovne šole Marije Vere, ravno tako pod mentorstvom Irene Zagožen) za likovno delo ter David Kokalj (4. razred Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Francija Mest-ka) in Nejc Jerman (8. razred Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Maje Drolec) za literarno delo. Posebno priznanje Občine Kamnik je prejel Ivan Miroslav Sekavčnik, zdaj že nekdanji predsednik Društva general Maister Kamnik, ki je na zadnji skupščini društva vodenje predal Jošku Berlecu. Bronasto priznanje je prejel Dušan Letnar kot zahvalo za dolgoletno delo na področju taborništva, športa, kulture in dela z mladimi. Srebrni priznanji sta prejela Janez Repanšek za prostovoljstvo, saj je dolgoletni gasilec, krvodajalec, član sveta kra- jevne skupnosti, član svetov zavodov in društev, član obr-tno-podjetniške zbornice in član kulturnega društva, in Justin Klanšek za več kot štiridesetletno prostovoljno delo v Krajevni skupnosti Tunjice in širše v občini Kamnik ter krvodajalstvo. Podeljeni sta bili tudi dve zlati priznanji, in sicer Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik (priznanje je prevzela direktorica Breda Podbre-žnik Vukmir) za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Kamnik, ter Janez Sedušak za izredno življenjsko delo - petdeset let aktivnega in nesebičnega dela na področju športa in humanitarnosti, zlasti pri varovanju človekovih pravic invalidov za njihovo enakopravno vključitev v družbo in izjemen prispevek k prepoznavnosti Medobčinskega društva invalidov Kamnik in s tem Kamnika tudi na državni ravni. Stanislavu Simšiču je Občinski svet Občine Kamnik posmrtno podelil naziv častni občan Občine Kamnik za povezovalnost, izjemna dela in visoko motiviranost, predanost članstvu v Planinskem društvu Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik in Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kamnik ter postavitvi visokih meril za prihodnje generacije njihovih članic in članov. Nagrado je prevzela njegova hči Danica Simšič. Slavnostni govornik pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev je bil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je skupaj z županom Matejem Slaparjem k spomeniku položil venec. Za kulturni program na slovesnosti so poskrbeli tudi godbeniki Mestne godbe Kamnik, ki so se pred tem predstavili že na promenadnem nastopu na Glavnem trgu. / foto: gorazd Kavčič 4 petek, 5. aprila 2019 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Razvojne priložnosti Tunjiškega gričevja Kamnik - Občinski Oddelek za razvoj in investicije je v torek, 26. marca, pripravil sestanek na temo razvojnih priložnosti Tunjiškega gričevja, ki so se ga udeležili predstavniki krajanov Tunjic, Občine Kamnik in Zavoda RS za varstvo narave, pogovor pa je potekal na temo bogatega potenciala, ki ga ima Tunjiško gričevje predvsem z vidika narave. » Širše območje Tunjic je še posebej izjemno z vidika geološke dediščine, saj gre na tem območju za bogato nahajališče fosilov v terciarnih kamninah. Zato je pomembno, da se pri vseh novih gradbenih posegih na območju Tunjic predhodno obvesti Zavod RS za varstvo narave. Tunjice so izjemne tudi v krajinskem smislu in tudi glede kulturne dediščine, tako snovne kot nesnovne. Krajani Tunjic se že dobro zavedajo svojega potenciala in razmišljajo o vzpostavitvi tematskih pohodnih poti, ureditvi nekaterih zapuščenih izvirov, želijo ohraniti nekatere še žive običaje ipd.« pravijo na občini in dodajajo, da bo zaradi vsega naštetega v procesu oblikovanja prihodnjega razvoja Tunjiškega gričevja lokalna skupnost zato aktivno vključena. Na sestanku so se dogovorili, da sledi priprava podrobnejših strokovnih podlag z vidika ohranjanja narave, ki jih bodo pripravili na Zavodu RS za varstvo narave. J. P. Zvesti Sloveniji, Ze 30 Let> SDS POGOVORNIVECER Z DR.MILANOMZVEROM PodpredsednikSDS inevropski poslanec bo predstavil svojo novo knjigo »30 letzvestobe Sloveniji«. Petek,12.april2019, ob18. uri, v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku. Pogovor z gostom bo vodil Metod Berlec. Vljudnovabljeni! Občinski odbor SDS Kamnik Evropska unija pomeni varnost, mir in napredek fr-epç: Vstop Slovenije v EU pred 15 leti nam je omogočil svoboden pretok ljudi, blaga in storitev ter skupno valuto. Če so včasih le redki lahko upali, da bi si življenjske izkušnje nabirali tudi v tujini, imajo danes vsi možnost I študiranja, raziskovanja in iska-^ nja zaposlitve tudi v drugih dr; žavah EU. Evropa je naš dom I in želim si, da tako tudi ostane. ^Evropsko sodelovanje je do-1 seglo že skoraj 75 let miru, kar ž je uspešen projekt in se zanj z splača truditi še naprej. i Na volitvah v Evropski parla-¡ment, ki bodo 26. maja letos, ¡bomo odločali o naši prihodi dnosti. V NSi se bomo na voli-¡tve podali z osmimi sposobni- mi in uglednimi kandidati, ki so se pripravljeni spoprijeti z vsemi izzivi, s katerimi se sooča Evropa. Nosilka liste bo Ljudmila Novak, sledijo pa ji še Jožef Horvat, Lojze Peterle, Iva Dimic, Mojca Erjavec, Katja Berk Bevc, dr. Franci Demšar in dr. Žiga Turk. Nova Slovenija bo odprta za dialog z vsemi, ki želijo dobro Sloveniji. Ljudem hočemo ponuditi upanje, širjenje strahu nas ne zanima. Prihodnost je odvisna od naših dobrih rešitev, za katere moramo tudi na ravni EU najti zaveznike, da jih uresničimo. Verjamemo, da Evropa potrebuje zmerno in napredno politiko. Le tako lahko ustvarimo bolj pravično, gospodarsko močno in varno skupnost, skratka boljšo Evropo. Matej Tonin, poslanec DZ RS N.Si Mnenje občinskega svetnika Nujna je umiritev prometa Grega Zorman, svetnik Liste Dušana Papeža (LDP) Na lanskih lokalnih volitvah sem bil prvič izvoljen v občinski svet, česar sem bil vesel, hkrati pa to razumem tudi kot veliko odgovornost. Ob izvolitvi sem v svojem volilnem okolju obljubil, da bom kot občinski svetnik opozarjal na težave, ki tarejo sokrajane na Duplici, seveda pa kot občinski svetnik ne bom pozabil na reševanje problemov tudi v drugih delih občine. Delo v občinskem svetu mi predstavlja novo izkušnjo in potrudil se bom upravičiti zaupanje občank in občanov. V ospredje bi želel postaviti problem prometa na Ulici Matije Blejca, ki je po spremembi prometnih tokov v okolici postal nevaren. Zaradi povezovalne ceste preko mostu čez Kamniško Bistrico do rondoja in priključitve na kamniško obvoznico se je v Ulici Matije Blejca spremenil prometni režim. Za izvoz na Ljubljansko cesto je bil namreč postavljen semafor, ki je sedaj velikokrat razlog za divjanje po ulici, ko vozniki kljub omejitvi vožnje na 30 km/h »lovijo« zeleno ali rumeno luč na semaforju in po ulici vozijo tudi s 60 km/h in več. V nevarnosti smo tako stanovalci kot tudi šolarji Osnovne šole Marije Vere, saj po ulici poteka šolska pot in otroci pogosto ne uporabijo prehoda za pešce, ampak uberejo kar krajšo pot po ulici. Ulico uporabljajo tudi otroci in vzgojiteljice iz bližnjega vrtca Antona Medveda - enote Mojca. Dodatna težava ulice je v tem, da je samo na enem delu urejen pločnik, poleg tega pa nekatere stranke pošte, kljub prepovedi, parkirajo ob robu ceste in so pešci zato prisiljeni hoditi po sredini ceste. Ulica Matije Blejca ima torej več prometnih problemov, ki ogrožajo varnost številnih šibkejših udeležencev v cestnem prometu, in situacija zahteva ukrepanje. Zaradi vsega naštetega v ulici, ki je zelo prometna, prihaja do neljubih dogodkov in do številnih nevarnih situacij, ki imajo lahko tudi tragične posledice. Pred leti smo stanovalci že začeli akcijo in smo zbrali podpise, da bi občino prisili k ukrepanju, vendar se razen nekaj terenskih ogledov ni zgodilo nič. Od takrat je minilo pet let, prometa je sedaj še več in menim, da mora občina izvesti ukrepe za umiritev prometa. Rešitev bi bila postavitev najmanj treh hitrostnih ovir, ki bi umirile promet, naj pa svoje mnenje in rešitve predstavijo tudi prometni strokovnjaki. Občinsko upravo tako prosim za pomoč in sodelovanje, da čim prej postavimo terminski načrt in določimo korake za reševanje prometnih problemov v Ulici Matije Blejca. Mnenje občinske svetnice Uravnotežimo • 1 v razvoj občine Karla urh, svetnica Liste Marjana Šarca (LMŠ) Moj osebni moto je bil in ostaja ta, da v življenju ni tako visoke ovire, da je ne bi mogli preseči, in da so različna mnenja, ki povežejo ljudi skupaj, ključ za uresničevanje ciljev. Kot stranka LMŠ, ki jo zastopam v parlamentu, tudi sama do lokalne skupnosti gojim poseben odnos. Stranka LMŠ na državni ravni je tako rekoč posledica odličnega dela na lokalni ravni. Rezultati se že počasi in vztrajno kažejo. Ključ uspeha svetniškega dela je najprej v ljubezni do svojega kraja in ljudi. To je predpogoj in motiv, da se soočiš in rešuješ realne probleme ljudi. Da pa ima lokalna skupnost svojo dušo, pa z ihto po boljši infrastrukturi ne smemo pozabiti na mehke vsebine, ki pleme-nitijo kulturno rast kraja. Kot članica občinskega sveta želim in si bom prizadevala, da se realizirajo nedokončani projekti za razvoj in napredek Kamnika ter mojega domačega kraja. Vedno sem zagovarjala projekte, ki so namenjeni razvoju, in sicer na področju urejanja cest, komunalne infrastrukture, turizma, ohranjanja neokrnjene narave, skrbi za zdravo hrano, čisto pitno vodo, skrbi za sočloveka, medgeneracijskega povezovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Občinski proračun obsega 24,6 milijona evrov, in ko se poravnajo zakonsko določene obveze, je treba premišljeno porazdeliti sredstva, ki ostanejo. Dokončati je treba kanalizacijo v Bistričici, Stolniku, Stahovici, Kamniški Bistrici in še kje. Severno od vodnega zajetja Iverje bo treba umestiti čistilne naprave takoj, če hočemo še piti neoporečno, čisto vodo. Prav tako tudi v naselju na Veliki planini, ker je kamenina porozna. Občina Kamnik je odlična turistična destinacija, ki potrebuje varno kolesarsko stezo Kamnik-Stahovica-Kamniška Bistrica, zaradi zelo obremenjene ceste. Našim vnukom smo dolžni ohraniti čisto neoporečno vodo. Vsak državljan RS ima pravico do čiste pitne vode in tudi ljudje, ki živijo ob zajetju Iverje. Zdrava hrana je največja vrednota tega stoletja, zato predlagam, da oživimo projekt Okusi Kamnika in s tem spodbudimo lokalne pridelovalce hrane. Lokalno pridelana hrana bi morala imeti prednost v vseh šolah, vrtcih in javnih zavodih. Pomembno se mi zdi medgenera-cijsko sodelovanje. Ker je naša občina razvejana, bi veljalo razmisliti tudi o prostovoljnem delu in pomoči starejšim, ki so sami, s prevozi do zdravnika ali trgovine. Včasih gre bolj počasi, vendar je treba optimistično zreti v prihodnost in ohranjati pristen odnos med ljudmi, ker bomo le tako uresničili svojo vizijo razvoja občine Kamnik. Bi postali rejnik? Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Kamnik, vabi vse zainteresirane polnoletne osebe iz Kamnika in Komende, ki bi se želele ukvarjati z rejniško dejavnostjo. Jasna Paladin Kamnik - Center za socialno delo Osrednja Slovenija -vzhod, Enota Kamnik, opozarja, da na območju Kamnika in Komende primanjkuje rejnikov. »Trenutno na območju naše enote vodimo osem rejnic in rejnikov oz. rejniških družin, ki so vse, razen ene, polno zasedene. V preteklih letih je bilo rejniških družin v teh dveh občinah povprečno štirinajst. Zaradi pomanjkanja prostih rejniških družin imamo v Enoti Kamnik in drugih centrih za socialno delo vsako leto težave pri nameščanju otrok v rejniško družino in iskanju prostih in primernih rejniških družin. V lanskem letu smo na naši enoti prejeli kar sede-minpetdeset vlog za iskanje primerne rejniške družine za otroke iz vse Slovenije, vendar zaradi pomanjkanja rejniških družin nismo namestili niti enega otroka. Pri iskanju primerne rejniške družine se na centru za socialno delo ne osredotočamo le na proste rejniške družine, temveč predvsem tudi na specifične potrebe posameznega otroka, za katerega iščemo rejniško družino, ki bi konkretnega otroka lahko sprejela,« pojasnjuje Helena Čepič Kočevar, strokovna delavka s Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Kamnik, in vabi k sodelovanju vse občane, ki bi želeli postati rejniki in v svoj dom sprejeti otroke, ki potrebujejo njihovo pomoč. Kaj je rejništvo in kdo lahko postane rejnik? Da bi število rejniških družin naraslo, Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Kamnik, vabi vse zainteresirane polnoletne osebe iz Kamnika in Komende, ki bi se želeli ukvarjati z rejniško dejavnostjo, da se udeležijo predstavitve rejništva in pogojev za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, ki bo v prostorih Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Kamnik, na Usnjarski ulici (nad trgovino Spar), in sicer v sredo, 17. aprila, ob 16. uri. Oseba, ki želi izvajati rejniš-ko dejavnost, mora imeti stalno bivališče v Republiki Sloveniji, imeti mora zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, biti pa mora tudi polnoletna. Rejnik pa ne more biti oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica ali živi z osebo, ki ji je bila ta pravica odvzeta, prav tako ne oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Vsi zainteresirani kandidati bodo na predstavitvi podrobneje seznanjeni s pogoji in postopkom za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniš-ke dejavnosti, s pomenom rejništva in načinom strokovnega dela v rejništvu. Za dodatne informacije lahko pokličete na številko 01 830 32 91. Kamničan Jfl petek, 5. aprila 2019 5 Aktualno Rešitev je v vrednotah Na Rakitovcu so se spomnili dogodkov izpred 75 let, ko je v napadu na vasi Mali in Veliki Rakitovec življenje izgubilo 33 vaščanov ter borcev Šlandrove in Tomšičeve brigade. Aleš Senožetnik Rakitovec - V soboto, 23. marca, je na Rakitovcu potekala spominska slovesnost v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Krajevne organizacije Rakitovec - Pšajnovica. Na ta dan se namreč spominjamo napada Nemcev in raztrgancev na vasi Mali in Veliki Rakitovec. Kot je skozi besede kamniškega narodnega heroja Mirka Jermana dogodke orisal moderator Tone Ftičar, je borcem Šlandrove in Tomšičeve brigade prvi napad uspelo odvrniti, sovražnik pa jih je nato presenetil s strani Motnika. Partizanom ni uspelo preprečiti požiga vasi, v katerem je umrlo pet vaščanov, v bojih pa je padlo tudi 17 borcev Šlan- drove in deset borcev Tomšičeve brigade. Slavnostni govornik na ko-memoraciji, ki so jo poleg Ftičarja s kulturnim programom obogatili Mestna godba Kamnik, Otroški pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju ter kvartet pevcev okoliških vasi, je bil generalni sekretar Zveze združen borcev NOB Slovenije Aljaž Verhovnik, ki je v svojem govoru opozoril, da smo kot družba zašli v krizo vrednot, ljudje pa, da so nezadovoljni z družbenimi razmerji, v katerih nastaja prepad med sloji prebivalstva, česar politika ne razrešuje. »Kajti vse se začne in konča pri vrednotah. Družba 'praznih duš' ne more biti uspešna. Zakaj govorimo o vrednotah NOB? Zato, ker so bili borci tovariši, bili so solidarni eden do druge- Slavnostni govornik Aljaž Verhovnik enozetnik ga, bili so vztrajni. Vodila jih je goreča želja po svobodi. Imeli so zdrave vrednote, zato so tudi uspeli. To je dokaz, da četudi so materialne okoliščine slabe, rešitev do uspeha ni v kapitalu, temveč predvsem v vrednotah, ki so motor delovanja vsake druž- be,« je poudaril Verhovnik. »Ni treba pogledati daleč, da vidimo, kako tanka je linija med mirom in nemiri. Zato moramo biti hvaležni, da imamo svojo preteklost, kulturo in jezik,« pa je med drugim povedal podžupan Sandi Uršič. t> 1 • • • v v Prenovljeno igrišče in nova igrala Otroci iz enote Sonček Vrtca Antona Medveda Kamnik se bodo odslej še več gibali na prostem. Jasna Paladin Šmarca - Prenovljeno igrišče in nova igrala so župan Matej Slapar, ravnateljica vrtca mag. Liana Cerar, predsednik Krajevne skupnosti Šmarca Matjaž Špo-rar in predsednik Sveta zavoda Uroš Zupan v uporabo slovesno predali v četrtek, 21. marca, na prvi pomladni dan. Najmlajši iz oddelkov Ježki, Sončki in Zvezdice so novo prireditev takoj pospremili z ritmično-gibalno pesmijo in pokazali, da bodo igrala še kako s pridom uporabljali. Strošek nakupa kombiniranega igrala je znašal 9300 evrov, del tega zneska je pokrila občina iz proračuna, preostanek pa je bil krit iz namenskih donacij in sklada vrtca. Delovna akcija pri domu krajanov na Vegradu Kamniška Bistrica - Krajevna skupnost Kamniška Bistrica sporoča, da bodo v soboto, 13. aprila, organizirali delovno akcijo pri domu krajanov Vegrad. »Namen akcije je urediti zunanje površine, s čimer bi naredili prvi korak k ponovni oživitvi doma. Vabimo vse krajane in druge podpornike, da se akcije udeležijo. S seboj naj prinesejo delovne rokavice in orodje. Za malico bo poskrbljeno,« so sporočili s krajevne skupnosti. Zbor udeležencev bo ob 8. uri. Več informacij: damjan.krmavnar@siol.net, 041 521 982. J. P. Droge v odpadnih vodah Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je v zadnji analizi odpadnih voda zajel tudi Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Jasna Paladin Kamnik, Domžale - V raziskavo, ki jo Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami opravlja z namenom ocene uporabe oz. zlorabe prepovedanih drog v evropskih mestih in nekaterih svetovnih prestolnicah, so bila lani vključena tudi Ljubljana, Maribor ter Domžale in Kamnik (CČN Domžale - Kamnik), skupaj pa kar 38 milijonov prebivalcev iz 85 mest v 27 državah. Odpadne vode so analizirali na prisotnost štirih drog: kokaina, amfetamina, metam-fetamina in ekstazija. Analiza vključuje analize tedenskih (sedmih zaporednih povprečnih dnevnih) vzorcev odpadnih voda na prisotnost omenjenih drog. Vsebnost amfetamina, kokaina in MDMA v odvzetih vzorcih se je v primerjavi z letom 2017 povečala, je raz- brati iz poročila, najvišje vsebnosti kokaina pa so izmerili v odpadnih vodah mest na zahodu in jugu Evrope, predvsem belgijskih, nizozemskih, španskih in britanskih. Zelo nizke vrednosti kokaina so zaznali v večini vzhodnoevropskih mest, vendar je opaziti trend rasti. Čeprav na splošno uporaba drog v Evropi raste, so tako v Ljubljani kot tudi Kamniku, Domžalah in Mariboru v odpadnih vodah zaznali manjšo vrednost drog, vsa slovenska mesta pa so se uvrstila na sredino oz. spodnjo polovico vseh analiziranih mest. Kakšni so rezultati na CČN Domžale - Kamnik? Izmerjeni biomarkerji kokaina na CČN Domžale -Kamnik so bili lani 175 mg/ dan/1000 prebivalcev, kar je krepko pod povprečjem. Za primerjavo: v Ljubljani je bila ta vrednost 289, v Mariboru 93, v Ženevi kar pa kar 600. Glede ekstazija je bila izmerjena vrednost za Domžale in Kamnik 8,6 mg/ dan/1000 prebivalcev, kar je prav tako krepko pod izmerjenim povprečjem. V Ljubljani je bila ta vrednost denimo približno 35, v Zagrebu 30, v Berlinu pa kar 59. Rezultati pri meritvah bio-markerjev metamfetamina in amfetamina za Kamnik in Domžale so še bolj spodbudni, saj so v primerjavi z drugimi evropskimi mesti vrednosti zanemarljive. Odvzem vzorcev ponovno poteka v marcu in aprilu 2019, tokrat pa sodeluje kar pet slovenskih čistilnih naprav (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Domžale - Kamnik in Koper). Projekt pri nas koordinira Institut Jožef Stefan, poteka pa vse do leta 2021, saj je za napovedovanje trendov nujno večletno spremljanje vsebnosti biomarkerjev. Žafrani že zacveteli Velika planina - Še pred štirinajstimi dnevi je bila planina pobeljena s snegom, zdaj pa pomlad na pašnikih Male, Gojške in okoliških planin že kraljuje s pisanimi zaplatami žafranov. Cvetenje žafranov je vsako leto odvisno od vremenskih razmer, cvetijo pa od deset do dvanajst dni, zato morajo ljubitelji narave in fotografije kar budno spremljati samo cvetenje, da čudovitih prizorov ne zamudijo. J. P. OBČINA KAMNIK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV SOBOTA, 13. IN 20. APRIL sobota, 13. april 2019 sobota, 20. april 2019 URA LOKACIJA URA LOKACIJA 8.00-8.45 motnik pri pošti 8.00-8.45 krivčevo pri gostilni Jurček 9.00-9.45 špitalič pri PGD Špitalič 9.00-9.45 podstudenec pri ekološkem otoku 10.00-10.45 golice pri Petrolu 10.00-10.45 črna pri kamniku pri trgovini Črna 11.00-11.45 zgornji tuhinj parkirišče pod cerkvijo 11.00-11.45 stahovica na parkirišču pred podjetjem Calcit 12.00-12.45 laze v tuhinju avtobusno postajališče pri gostilni Lovec 12.00-12.45 zgornje stranje pri OŠ Stranje 13.00-13.45 šmartno v tuhinju pri OŠ Šmartno 13.00-13.45 godič pri domu krajevne skupnosti 14.00-14.45 pšajnovica Pestotnik Srečo 14.00-14.45 mekinje pri podjetju Zarja Kovis (ekološki otok) 15.00-15.45 snovik pri termah Snovik 15.00-15.45 tunjice pri PŠ Tunjice 8.00-8.45 vranja peč pri PŠ Vranja peč 8.00-8.45 kamnik - zaprice pri železniški postaji 9.00-10.45 kamnik - novi trg pri GSŠ Rudolfa Maistra 9.00-9.45 podgorje pri domu krajevne skupnosti 11.00-12.45 kamnik - fužine pri Domu kulture Kamnik 10.00-10.45 šmarca pri PGD Šmarca 13.00-13.45 vrhpolje pri vrtcu Sonček 11.00-11.45 šmarca pri gostilni Špajza 14.00-14.45 sela - rožično pri PŠ Sela 12.00-12.45 volčji potok pri domu krajevne skupnosti 15.00-15.45 srednja vas pri marketu Tuš 13.00-13.45 kamnik - duplica Jakopičeva ulica 11 14.00-14.45 bakovnik Tuš market Bakovnik (Ljubljanska c. 14) 15.00-15.45 kamnik - perovo nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji v okviru akcije zbiranja lahko oddate: 6 petek, 5. aprila 2019 Kamničan ^ Šole Zdravo življenje za gibko mišljenje Na Osnovni šoli Marije Vere izvajamo projekt mobilnost šolskega osebja Erasmus+. Krovna tema projekta je Zdravo življenje za gibko mišljenje. Kristina Ločniškar Duplica - Projekt je nastal na podlagi opažanj učiteljev, ki ugotavljajo, da se iz leta v leto srečujejo z večjim številom nemirnih otrok. Opažamo, da obstaja povezava med nemirom in ne-zadovoljeno potrebo po gi- kreativni odmor, ki ga učenci preživijo ob gibalnih dejavnostih na prostem ali v telovadnici, nekateri pa minute preživijo ob sprostitvi. Odmor za vse prinaša popestritev šolskega vsakdana in možnost za druženje. Učitelji za dejavnosti iščemo motivacijo v bližnji oko- Učitelji za dejavnosti iščemo motivacijo v bližnji okolici šole, ki s kančkom iznajdljivosti nudi neskončne možnosti za gibanje in učenje na prostem. / Foto: Osnovna šola Marije Vere banju. Strinjamo se, da se otrok, ki ni zadovoljil potrebe po sprostitvi, spanju, oziroma je lačen, težko uči. Premalokrat pa je izpostavljeno dejstvo, da se težko uči tudi otrok, ki ni sprostil vseh svojih potreb po tekanju, skakanju, plezanju in podobnih elementarnih gibalnih aktivnostih. Z izvajanjem projekta želimo na šoli dvigniti zavest o pomenu gibalnih dejavnosti in pouka na prostem. Pridobljena evropska sredstva namenjamo izobraževanju učiteljev. Ti se udeležujejo izobraževanj v državah EU, kjer iščejo zglede dobre prakse in znanja, ki jih na šoli ovrednotijo, oplemenitijo z izkušnjami in implementirajo v domače šolsko okolje. Cilj izobraževanja je, da učitelji postanejo promotorji gibanja in zdravega življenjskega stila na šoli. Eden od ključnih dejavnikov za uspeh projekta je učiteljev zgled. Zato pod vodstvom šolskih promotork zdravja izvajamo gibalne spodbude za učitelje. Veseli smo, da naši učitelji aktivno sodelujejo in s tem potrjujejo, da nam ne manjka začetnega gibalnega kapitala. Na šoli izvajamo tudi t. i. re- lici šole, ki s kančkom iznajdljivosti nudi neskončne možnosti za gibanje in učenje na prostem. Za pouk že s pridom uporabljamo učilnico na prostem in šolski ekovrt. Pogosto pa pouk preselimo tudi v naravno okolje ob Kamniški Bistrici ali na bližnje travnike in v gozd. Ugotavljamo, da narava otroke ne le sprošča, ampak jim omogoča, da znanja pridobivajo s konkretnim materialom in gibalnimi dejavnostmi, ki dajejo trajnejši učni učinek. Trudimo se, da bi bilo gibanje in skrb za zdravje v čim večji meri vključeno tudi v učni proces, ki se odvija v učilnicah. Z gibalnimi dejavnostmi pri pouku se dvigne motivacija za učenje in učenčeve mentalne sposobnosti. Naše učilnice želimo v prihodnosti obogatiti s kineste-tično opremo, ki bo omogočala aktivnejši učni proces. Veseli smo, da nas pri tem podpirajo starši, s pomočjo katerih zbiramo sredstva v šolskem skladu. Z izvajanjem projekta želimo biti v lokalnem okolju prepoznani kot šola, ki otroke opremi z znanji in veščinami za kvalitetno življenje. Star papir zbiram, prijatelja podpiram Kamnik - Na Osnovni šoli 27. julij Kamnik so se v okviru programa Ekošola tudi letos pridružili projektu Star papir zbiram, prijatelja podpiram fundacije Pismo srca in družbe Dinos, ki spodbuja akcijo zbiranja odpadnega papirja. Star papir na dvorišču šole zbirajo še danes, 5. aprila, do 11. ure. Zbrana sredstva od prodaje odpadnega papirja bodo namenjena za štipendije mladih, ki živijo v socialno šibkejših razmerah in se s svojo nadarjenostjo uveljavljajo na različnih področjih umetnosti, športa in kulture. J. P. Osemdeset let, na tisoče mladosti Osnovna šola Toma Brejca letos praznuje osemdesetletnico. Jubilej so na šoli počastili z zanimivo prireditvijo, na kateri so se sprehodili skozi zgodovino šole. Jasna Paladin Kamnik - Prireditev, ki so ji dali naslov 80 let, na tisoče mladosti (ob tem so izdali tudi istoimenski zbornik), si je v šolski telovadnici v torek, 26. marca, ogledala vrsta gostov, med drugim župan Matej Slapar, državna sekretarka ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk, oba kamniška poslanca Karla Urh in Matej Tonin, nadškof Stanislav Zore in številni drugi, tudi starši. Ogledali so si lahko prisrčen, skoraj dvourni program, ki so ga učitelji pripravili skupaj z učenci, in se tako na hudomušen način sprehodili skozi vseh osem desetletij šole. Učenci od Podgorja pa vse do Vranskega Šolo, ki se je je do prenove pred petimi leti držalo ime Stara dama, je zaznamovalo kar nekaj mejnikov. Stavbo so Kamničani začeli graditi leta 1939, ker pa je medtem prišla druga svetovna vojna, so jo dokončali Nemci, in sicer 1942. leta. Konec vojne je šola pričakala v zelo klavrnem stanju - šolska knjižnica je bila odpeljana, v telovadnici je bila mrtvašnica, učila so bila uničena, odstranjene so bile tudi električne in vodovodne napeljave. S slovenskimi učitelji je šola svoja vrata znova odprla junija 1945. leta, takrat kot petletna šola, a v eni stavbi so se nadaljnja tri leta stiskali osnovna šola, nižja gimnazija in internat. V nadaljevanju se je šola imenovala Druga osnovna šola v Kamniku, pouk je potekal v dveh izmenah, na razredni stopnji celo v treh. Leta 1963 so zgradili sosednjo stavbo, v kateri je danes OŠ Frana Albrehta, in tja preselili gimnazijo. Leta 1964 se je šola po slovenskem politiku in domoljubu preimenovala v OŠ Toma Brejca, kakor se imenuje še danes. V tistem obdobju je imela šola kar šest podružnic, in sicer vse šole v Tuhinjski dolini, in tako je bilo vse do ustanovitve OŠ Šmartno v Tuhinju leta 1996. Kljub temu je šolo še vedno spremljala prostorska stiska, zato so se leta 2008 začele priprave za temeljito prenovo šole, ki je bila končana v začetku leta 2014. Kako je potekala dolgo pričakovana prenova šole, so si zbrani lahko ogledali v kratkem filmu, o tem pa je v svojem nagovoru spregovorila tudi ravnateljica šole Mojca Rode Škrjanc. »Da se sanje človeku uresničijo, ni vedno nujno. A mi smo Zanimiv sprehod skozi zgodovino šole sta vodila učenca Ivona in Vito. / Foto: Jasn imeli to srečo! Na prvi pogled je šlo za idilično situacijo. Kaj kmalu smo ugotovili, da je treba samo delovanje celotne organizacije postaviti na novo. Kar nekaj težav je bilo v smislu zagona na tehničnem področju, česar pred tem nismo bili vajeni, saj je bila stara stavba tehnično zelo preprosta. A smo se kar kmalu tudi temu prilagodili. Veliki prostori, fizična oddaljenost prostorov, veliko število kabinetov je v začetku nakazovalo, da so se učitelji začeli oddaljevati drug od drugega. K sreči smo se tega začeli zavedati in ponovno se je vzpostavila klima v zbornici, kot smo jo poznali že pred selitvijo. Obdobje zaznamuje tudi skokovit porast števila učencev iz 422 pred desetimi leti na 642 v letošnjem letu, kar je posledica povečanega vpisa otrok v prvi razred zaradi velikega števila priselitev v naš šolski okoliš. Z letoš- njim šolskim letom smo morali kljub nedavno dograjeni šoli iz dveh kabinetov že pridobiti novo učilnico,« je med drugim povedala ravnateljica in dodala, da je največji izziv, ki čaka šolo v naslednjem desetletju, ponovna vzpostavitev zaupanja v šolo, tudi v širšem kontekstu. Pomena prenovljene šolske stavbe se zaveda tudi župan Matej Slapar. »Verjamem, da je prenovljena šola, s sodobnimi pogoji za izvedbo svojih programov, spremenila tako odnose kot tudi delovne pogoje, prinesla učiteljem in učencem nov zagon ter učencem še bolj na široko odprla vrata v svet. Ob tem pa upam, da ohranja vse, kar je bilo dobrega v stari šoli: znanje, spodbujanje ustvarjalnosti, solidarnosti in sodelovanja ter ljudi, ki poučujejo s srcem in v prihodnost gledajo z upanjem. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem učiteljicam in učiteljem, ki svoje delo opravljate kot poslanstvo in ki se zavedate, da je danes treba seči preko lastnega plota. Svet, v katerega mladi odraščajo, potrebuje ustvarjalne, pogumne in nesebične osebnosti, odprte za nove ideje. Za našo prihodnost je pomembno, da med nami krepimo tisto, kar nam je skupnega. Znanje in odličnost pa bosta naša velika prednost v časih, ki prihajajo. Dragi učenci, želim vam, da bi z veseljem hodili v šolo, da boste radovedni in se vsak dan naučili kaj novega, tkali prijateljstva in s pokončno dvignjenimi glavami korakali v prihodnost. Saj veste, da se ne učite za šolo, ampak za svojo prihodnost. In verjemite, učitelji razumejo vaše sanje, upanja in strahove.« Učenci in učitelji so slavje popestrili s številnimi pevskimi, plesnimi in literarnimi nastopi. S petjem so program popestrili tudi pevci mladinskega pevskega zbora in pevskega zbora učiteljic pod vodstvom Mateje Kališnik. / foto: Jasna Paladin Kamničan Jfl petek, 5. aprila 2019 !7 Kultura Razstavili Poljub pomladi V Šoli idej je še do 21. aprila na ogled likovna razstava učencev Osnovne šole Frana Albrehta in Podružnične šole Nevlje. Jasna Paladin Kamnik - Tokratna likovna razstava ima naslov Poljub pomladi, prav zato so jo tudi odprli na prvi pomladni dan. »V desetletju delovanja Šole idej se je v naši galeriji zvrstilo že kar lepo število otroških razstav, ki so s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo vedno navdušile. Prvič so se učenci tukaj predstavili leta 2009, ko je Kamnik praznoval 780. obletnico prve omembe v pisnih virih. Takrat je bila pri nas skupinska likovna razstava umetnikov z naslovom Mali grad. Ogledali so si jo tudi učenci Osnovne šole Frana Albrehta in dogovorili smo se za sodelovanje. Plod tega sodelovanja je bila razstava tistega leta ob tednu otroka in od takrat naprej je mesec oktober kar tradicionalen čas za postavitev otroške razstave v Šoli idej. V naši galeriji se je zaporedoma zvrstilo že devet otroških razstav. To pot smo razstavo pripravili ob občinskem prazniku in jo posvetili pomladi. Namen otroške razstavne dejavnosti je spodbujanje ustvarjalnosti, posredovanje in varo- Učenci niso poskrbeli le za raznolika likovna dela, ampak tudi za pester kulturni program z glasbo in recitacijami. / foto: jasna paladin vanje kulturnih vrednot, razvijanje ljubezni do umetnosti, vzpostavljanje stika z umetnostjo, spodbujanje k razmišljanju o umetnosti ... Skratka poudarek je na kulturno-umetno-stni vzgoji, ki ima pozitiven učinek na razvoj otroka,« je sodelovanje Šole idej z mladimi predstavila Nataša Ma-kovec in dodala, da so razstavo posvetili tudi 150. obletnici smrti priznanega slikarja Henrija Matissa. Naslov razstave Poljub pomladi je delno povzet po mozaičnem delu, ki je prav tako na ogled v galeriji in je delo akademske slikarke Barbare Ravnikar, ki so jo učenci tudi spoznali. Učenci OŠ Frana Albrehta in Podružnične šole Nevlje so ustvarjali pod mentorstvom Mete Kregar, Andreje Modrijan in Majde Pogačnik. Razstavili so dela v raz- ličnih tehnikah - od grafik, slik, risb s suhimi barvicami, oblikovane gline do mo-notipij - in z različnimi motivi, predvsem pticami in cvetlicami. »Hvaležni smo Nataši Ma-kovec, ki nam vsako leto omogoči, da otroške ume-tnije lahko zaživijo v pravi galeriji, ne le na otroških hodnikih in učilnicah,« je po predstavitvi del poudarila Meta Kregar. Kulturni sprehod po Selih V soboto, 23. marca, je Športno in kulturno društvo Sela v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik izvedlo sprehod po Selih. Nataša Pivec Sela pri Kamniku - Po poti nas je vodil Nejc Štrajhar. Ustavili smo se pri Janku Trebušaku, ki nam je predstavil izvor domačega imena Pri Cesarju in nas na svoji kmetiji tudi lepo pogostil. Velikodušno so nas sprejeli tudi pri Tonetu Ma-liju, kjer nam je gospa Než- ka Borin predstavila bogato zapuščino njihovega sorodnika Gregorja Malija, ki je bil zelo plodovit skladatelj in duhovnik. Doma je bil prav pri Ukčevih v Znojilah. Ma-lijevo bogato glasbeno zapuščino je gospa Nežka zbrala tudi v obsežni biografiji Gregorja Malija. Ustavili smo se tudi pri Tomažu Schleglu, ki je predstavil zapuščino svojega očeta Bojana Schlegla v povezavi z izveski nad lokali v centru srednjeveškega mesta Kamnik. Na koncu pa smo svojo pot zaključili pri cerkvi sv. Neže. Predstavil jo je Andrej Kotnik, ki je prav tako pripravil obsežen zgodovinski pregled vseh vasi v okolici Sel. Pohoda se je udeležila kar lepa skupina odraslih in otrok, ki so na poti izvedeli marsikaj novega, ob gostoljubju naših gostiteljev pa smo se prav vsi počutili dobrodošli. V ŠKD Sela se bomo potrudili, da bomo tudi v prihodnje ponudili voden sprehod po naših lepih krajih, ki jih morda vendarle ne poznamo tako dobro, kot mislimo. Glasba priklicala pomlad Bojana Klemenc Kamnik - Na čudovito sončno in toplo prvo pomladansko nedeljsko popoldne se je na kamniškem Glavnem trgu odvijala tradicionalna kulturna prireditev Pozdrav pomladi, ki jo zadnjih sedemnajst let v okviru praznovanja Občine Kamnik in prihoda pomladi prireja Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik. Liraši so pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona v nedeljo, 24. marca, znova pripravili prijetno popoldansko druženje, ki je poživilo popoldne naključim nedeljskim sprehajalcem in številnim poslušalcem v središču mesta. Člani najstarejšega kamniškega pevskega zbora vsako leto v goste po- vabijo še glasbene prijatelje iz naše občine, ki skupaj s pesmijo, plesom in glasbo pozdravijo prihod pomladi. Letošnji dogodek so s svojim značilnim zvokom popestrili člani Stare godbe Stranje, po zapetih pesmih lirašev so se po Glavnem trgu zavrteli plesni pari Folklorne skupine Kamnik, ubrano so zapeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šutna, na široko so potegnili meh mladi nadobudni harmonikarji Orkestra harmonikarjev Cirila Spruka, poslušalci pa so lahko zaplesali še na glasbo Ansambla Galop. Zbrane je v imenu Občine Kamnik pozdravil podžupan dr. Jernej Markelj, preplet pevskih in glasbenih nastopov pa je povezovala Barbara Božič. Liraši že sedemnajst let uspešno organizirajo prireditev Pozdrav pomladi . / Foto: Bojana Klemenc Kulturno bogastvo velike noči v 'Budnarci' Jasna Paladin Zgornje Palovče - V Bud-narjevi muzejski domačiji bodo v nedeljo, 7. aprila, od 13. ure dalje pripravili že 7. Festival cvetnonedeljskih butaric, na katerem bodo predstavili izjemno kulturno dediščino velike noči, ki jo ohranjajo različna društva in posamezniki po vsej Sloveniji. Poleg razstave različnih primerkov povezovanja zelenja ob tem krščanskem prazniku se boste izdelavi butaric lahko pridružili tudi sami, saj bodo tudi letos prikaz izdelovanja velikonočnih butaric vodili domačini iz Zgornjih Palovč. Glasbena šola Kamnik § VABI NA DNEVE ODPRTIH VRAT, ki bodo v sredo, 17. aprila 2019, in v sredo, 15. maja 2019, ob 16.30 v Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik, Kajuhova pot 11, Kamnik za program GLASBA in v torek, 7. maja 2019, ob 16.45 v Mali dvorani Doma kulture Kamnik za program PLES. Srečali se boste z našimi učenci in učitelji, se sprehodili po učilnicah in spremljali pouk, spoznali način in obseg dela ter različne instrumente. Po spoznavnem delu boste na programu glasba vabljeni še na nastop učencev glasbene šole ob 18.30 v Vremšakovi dvorani. VPIS v šolsko leto 2019/2020 bo potekal od 6. do 22. maja 2019 v tajništvu glasbene šole in na spletni strani http://www.gskamnik.si/. Sprejemni preizkusi bodo potekali 23. in 24. maja 2019 od 18. ure dalje in 25. maja od 9. ure dalje. Programi predšolska glasbena vzgoja, za otroke stare 5 let, glasbena in plesna pripravnica, namenjeni otrokom, starim 6 let, nimajo sprejemnih preizkusov, zato bo vpis potekal do zapolnitve mest. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA, UČITELJI GLASBENE ŠOLE KAMNIK. Ljubitelji glasbe, imate dar in veselje do zborovskega petja in razmišljate o tem, da bi prepevali v moškem zboru? Če ste si odgovorili pritrdilno, vas pevci Komornega moškega pevskega zbora Lek vabimo, da se nam pridružite. Redne pevske vaje imamo vsak ponedeljek in četrtek v večernih urah v prostorih tovarne Lek v Mengšu. Za več informacij smovamna voljona tel.številki031 381 550 (Saša Lenarčič) oz. nae-poštnem naslovu kmz.lek78@gmail.com,ogledate si lahko tudi spletnestrani facebook.com/kmz.lekin kmzlek.si. Vabljeni, veseli vas bomo. Pevsko društvo Lek 8 petek, 5. aprila 2019 Kamničan ^ Društva Lovci lani uspešno gospodarili Lovska družina Kamnik upravlja nekaj manj kot 4200 hektarov veliko lovišče, ki je razdeljeno na štiri revirje - Mekinje, Palovče, Podgorje in Tunjice. Marjan Schnabl Kamnik - V nedeljo, 17. marca, smo se lovke in lovci zbrali na letnem občnem zboru v lovski koči v Palov-čah in pregledali poslovanje družine. Iz podanih skupno osemnajstih poročil je bilo razvidno, da smo v minulem letu uspešno gospodarili z loviščem in s prostožive- Da smo bili resnično delovni in uspešni, dokazujejo podeljene številne zahvale, priznanja in plakete na občnem zboru. Podelili smo tudi listino častnega člana Lovske družine Kamnik Vidu Vrhovniku in najvišje priznanje - zlato družinsko plaketo - Janezu Klemencu. Kot običajno smo se po uradnem delu občnega zbora Tajnik Marjan Schnabl (levo) in starešina Marjan Tušak (desno) z dobitniki priznanj Največja pridobitev lani je bila postavitev nove hladilnice in prevzemnice za uplenjeno divjad, ki je locirana na Kovinarski cesti v Kamniku. čo divjadjo v njem. Letni plan, ki ga oblikujemo glede na smernice optimalnega gospodarjenja z divjadjo in ki nam ga potrdi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, smo v celoti realizirali in v nekaterih segmentih v mejah dovoljenega celo presegli. Največja pridobitev in hkrati tudi investicija je bila postavitev nove sodobne hladilnice in prevzemnice za uplenjeno divjad, ki je locirana na Kovinarski cesti v Kamniku. zadržali ob lovskem klepetu vse do poznih popoldanskih ur in obujali spomine, ki smo jih doživljali na naših lovskih poteh. Naj omenim, da je izjemno lovsko srečo imel naš mlajši lovec Matej Gradišek, ki je v mekinj-skem revirju našel celotno jelenovo odpadlo rogovje. To je prava redkost, da jelenjad s takim rogovjem zaide v naše lovišče. Nekdo je hudomušno pripomnil, da je tudi boginja lova Diana bolj naklonjena simpatičnim mlajšim lovcem. SCHLENK 0 Podjetje Kamnik-Schlenk, d. o. o. Fužine 9, 1240 Kamnik objavlja prosta delovna mesta za delo v proizvodnji predelave aluminija OPERATER BO m/ž (za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • 3- ali 2-letna poklicna šola strojne, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri • izkušnje z delom v proizvodnji • opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pogoj) Opis del in nalog: • vodenje tehnološkega procesa v proizvodnji • izvajanje določenih delovnih operacij v proizvodnji • občasno delo z viličarjem Nudimo: • stimulativno nagrajevanje • redno mesečno plačo • možnost dodatnega usposabljanja Delo se sklepa za polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu. Gorski reševalci postali lastniki zemljišča i i. stran Nadaljevanje občnega zbora je vodil predsedujoči delovnega predsedstva Matjaž Šerkezi ter povabil predsednika Podbevška, da predstavi delo DGRS Kamnik v letu 2018, ki je bilo podobno obremenjeno z reševalnim delom (33 intervencij) kot leto poprej (35). Žal so gorski reševalci med 35 ponesrečenimi v dolino prinesli tudi dve preminuli osebi. Društvo je v letu 2018 štelo šestdeset članov, poleg 37 članov z licenco še osem častnih članov, osem izrednih članov in dva pripravnika, ki so poleg reševalne dejavnosti sodelovali tudi pri različnih vrstah usposabljanj (zimsko, letno, usposabljanje pripravnikov, usposabljanje modula A za letenje s helikopterjem, tečaj varne hoje v zimskih razmerah in specialistična usposabljanja pri komisijah GRZS za inštruktorje, reševalce letalce, vodnike reševalnih psov). Poleg rednih dejavnosti so gorski reševalci sodelovali pri preventivnih dejavnostih, dežurstvih na prireditvah, predstavitvah dejavnosti, dežurstvih v helikopterski ekipi na letališču Brnik ... Člani DGRS Kamnik so sodelovali tudi v organih GRZS, dobro sodelovanje pa je bilo tudi z Občino Kamnik, CZ Kamnik, Upravo RS za zaščito in reševanje, Regijskim centrom za obveščanje, Policijsko postajo Kamnik, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, družbo Velika planina in ostalimi občinami, ki jih za reševanje pokriva DGRS Kamnik. Tradicionalno dobro ostaja seveda sodelovanje s Planinskim društvom Kamnik in ostalimi planinskimi ter gasilskimi društvi v okolici. Udeležili so se tudi mednarodne vaje z reševalci, oko-ljevarstveniki in kinologi v okviru projekta ALPDIRIS v Italiji ter sosednjim planincem v nesreči posodili stari bivak z Velikih podov za začasno uporabo in zasilno zavetje na Korošici. Poleti so obiskali kolege reševalce v Dolomitih ter si ogledali njihove prostore in način dela v kraju Edolo in ugotovili, da so povsod podobni izzivi, ter si izmenjali številne dobre informacije in ideje. Posebej pa je leto 2018 zaznamovala selitev društva v nove prostore konec leta ter aktivnosti, ki so glede tega potekale vse leto. Predsednik še naprej Srečo Podbevšek V nadaljevanju so sledili finančno poročilo društva za leto 2019 predsednika Pod- Društvo Gorska reševalna služba Kamnik bo še naprej vodil Srečo Podbevšek. / Foto: Jasna Paladin bevška, poročilo gospodarja Boštjana Borštnarja, poročili o zavetišču Velika Planina in vozilih je podal Matjaž Ravnikar, poročilo nadzornega odbora predsednik NO Franci Vrankar, poročilo disciplinske komisije pa v imenu predsednika Ceneta Griljca Srečo Podbevšek. Letošnji občni zbor je bil tudi volilni in kamniški gorski reševalci so za svoje vodstvo ponovno izbrali Sreča Podbevška za predsednika, Mateja Bizjaka in Simona Kurinčiča kot podpredsednika, člani upravnega odbora so še Marjana Hostnik, Boštjan Borštnar, Jernej La-nišek in tajnica Irena Mušič Habjan. Člani nadzornega odbora so Aleš Hočevar, Pri- mož Lavrič in Franci Vrankar, člani disciplinske komisije pa Cene Griljc, Vladimir Habjan, Janez Podjed, Marjan Kregar, Miro Šušteršič in Tadej Trobevšek. Sledila je predstavitev plana dela za leto 2019, ki se bistveno ne razlikuje od dela, ki ga je društvo izvajalo v preteklem letu, prav tako tudi finančno poročilo; oba sta bila tudi potrjena. Društvo v zadnjih letih postopno skrbi za pomlajevanje in v svoje vrste povabi mlade alpiniste in alpi-nistke. Tako je Dejan Kuser-banj zaključil svoje usposabljanje in postal član DGRS Kamnik, pripravniki pa so postali: Boris Bodlaj, Janez Kosirnik in Matej Ogorevc. Vstopili v jubilejno leto Člani Športnega, turističnega in kulturnega društva Brezje nad Kamnikom so aktivno vstopili v deseto leto delovanja. Bojana Lužar Brezje nad Kamnikom - Na devetem občnem zboru Športnega, turističnega in kulturnega društva Brezje nad Kamnikom, ki je bil v začetku marca, se je predsednik Marjan Osolnik lahko s ponosom sprehodil po vseh dogodkih, ki so v minulem letu zaznamovali delovanje tega priljubljenega društva. Zakonca Grah postala častna člana Člani so se tako družili ob pletenju velikonočnih buta-ric, blagoslovu velikonočnih jedi, ogledu komedije gostujočega KUD-a Ivana Cankarja iz Zgornjega Tuhinja, teku na Vovar, pohodu na Kompotelo, romanju k Mariji Zvezdi v Novo Štifto, Brezjanskemu srečanju z igrami, strokovni ekskurziji po Beli krajini in Miklavževih delavnicah, kjer so udeleženci izdelovali voščilnice, okraske in adventne venčke. Leto se je prijazno sklenilo z obiskom in obdarovanjem Miklavža. Njegov prihod je oplemenitilo vaško Gledališče z razgledom, ki je za številne obiskovalce pripravilo igro Sapramišja sreča. Prizadevnemu delu igralcev sta se s plemenito gesto poklonila zakonca Zmaga in Stane Grah. Skupini sta namreč darovala dva tisoč evrov, ki so jih namenili za nakup ozvočenja. Slednje je bilo dolgoletna želja ustvarjalcev, zato težko popišemo veselje in navdušenje vseh, ki sodelujejo pri nastajanju Miklavževih iger. Zaradi omenjene donacije sta zakonca prejela naziv častnega člana društva. Poleg vseh prej naštetih aktivnosti si upravni odbor društva že vrsto let prizadeva, da se dostojno obeležijo okrogle obletnice članov. Tako se vaščani na predvečer praznika zberejo pred hišo slavljenca, mu ob zvokih vaške harmonike postavijo rožo, mlaj ali viharnik in velikodušno nazdravijo slavljencu. V minulem letu so se tako "okroglo zakotalili" Bojan Zvržina, Irena Grčar, Jože Lednik, Olga Pivk in Stane Burja. O konkretnih številkah ne bomo, zagotavljamo pa, da so vsi, brez izjeme, pravi mladci - tako po srcu kot duši ... Pred društvom so zdaj novi izzivi. V spomladanskih mesecih Brezjane tako poleg tradicionalnih dogodkov čaka še čistilna akcija, prvi veliki dogodek pa se obeta 27. aprila. Vaška gledališka skupina bo namreč pripravila kulturno prireditev z naslovom Ljubezen z razgledom. Na odru se bo deklamiralo, pelo, igralo in plesalo - vse na temo ljubezni. S prireditvijo bi se radi poklonili prihodu pomladi, nazdravili ob minulih praznikih, posvečenih možem in ženam, ter v zakonski stan dostojno pospremili svojega prizadevnega člana in njegovo srčno izbranko. Nova predsednica je Mihela Gabrovec Osmo leto delovanja brez-janskega vaškega društva pa je prineslo še eno obvezo. Volitve. Na občnem zboru so se tako podali predlogi imen devetih članov upravnega odbora, ki so bili soglasno sprejeti in izvoljeni. Na tem mestu je s svojega položaja predsednika stopil Marjan Osolnik, ki za ponovno izvolitev tokrat ni kandidiral. Gospod Marjan je zelo predano, srčno, zavzeto in povezovalno vodil društvo kar osem let. V veliko oporo in pomoč sta mu bili, poleg upravnega odbora, predvsem Pavla Tomec in Mihela Gabrovec. Njihovo usklajeno delovanje člani društva ocenjujemo kot zelo uspešno in smo jim za vse storjeno v minulih letih izjemno hvaležni. Zdaj je čas za nove zmage. Upravni odbor društva se je pomladil, vajeti pa je v svoje roke pogumno prevzela Mi-hela Gabrovec, ki je postala nova predsednica društva. Njeni desni roki, Uroš To-mec kot tajnik in Aleš Osol-nik kot blagajnik, bosta skupaj z njo in člani upravnega odbora skrbela, da bo društvo tudi v prihodnje delovalo v blaginjo vaščanov. Kamnicanfcß petek, 5. aprila 2019 9 Mladi Znova za boljši svet S predstavo Maistri za boljši svet so kamniški dijaki pomagali družini v stiski. Aleš Senožetnik Kamnik - Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra (GSŠRM) so ponovili uspešno dobrodelno prireditev, ki so jo konec lanskega novembra preselili iz šolske avle na veliki oder Doma kulture Kamnik in jo poimenovali Maistri za boljši svet. Denar, ki so ga zbrali na letošnji ponovljeni in osveženi dobrodelni prireditvi Maistri za boljši svet, so podarili kamniški družini v hudi stiski. »Tako odmevna je bila, da smo se na prigovarjanje tistih, ki so jo doživeli, odločili, da jo delno spremenjeno znova posvetimo dobremu namenu v mesecu marcu, ko praznuje naša občina. Svoje moči smo združili z Zvezo prijateljev mladine Kamniški "maistri" so znova navdušili na odru Doma kulture Kamnik. / Foto: Aleš Senožetnik Moste Polje, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor,« so nam povedali na GSŠRM. Novembrski program so nekoliko osvežili, pri tem pa ohranili sporočilo En planet, sedem milijard ljudi, nešteto zgodb, a eno hrepenenje. Približno sedemdeset nasto- pajočih dijakov je tako ponazorilo hrepenenja različnih prebivalcev po svetu, ki nosijo iste sanje. »Tovrstne dogodke prirejamo z željo, da pomagamo, dijakom pa omogočamo, da razvijajo in pokažejo svojo vsestranskost na glasbenem, igralskem, plesnem in drugih področjih, hkrati pa znajo prisluhniti in se zavedati, da skupaj zmoremo več,« še dodajajo na GSŠRM, kjer so s prostovoljnimi prispevki zbrali okoli šeststo evrov, izkupiček pa namenili kamniški družini v hudi stiski. Hkrati pa že obljubljajo, da bodo Kamničane z različnimi projekti razveseljevali tudi v prihodnje. Odlični mladi glasbeniki Učenci Glasbene šole Kamnik so na 48. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije dosegli odlične uvrstitve. Neža Gruden Kamnik - Letos je državno tekmovanje mladih glasbenikov TE M S IG potekalo v glasbenih šolah gorenjske regije, ki sta se jim zaradi obsežnosti tekmovanja pridružili tudi glasbeni šoli osre-dnjeslovenske regije, Glasbena šola Domžale in Glasbena šola Kamnik. V Kamniku smo v treh tekmovalnih dnevih gostili tekmovalce v disciplinah komorne skupine s trobili, ko- morne skupine jazz in dia-tonična harmonika. Gostili smo učence, dijake in študente glasbe iz Slovenije in zamejstva in tako prisluhnili odličnim izvedbam slovenskih mladih glasbenikov, ki bodo v prihodnje krojili slovensko glasbeno poustvarjalnost. Mlade glasbenike je ocenjevala mednarodna komisija, ki je bila nad ravnjo glasbenega šolstva v Sloveniji navdušena in jih tudi nagradila z odličnimi ocenami. Tudi naši učenci so se preizkusili na državnem tekmovanju in dosegli izvrstne uvrstitve. Katarina Gregorič je v disciplini oboa, 1. a kategorija, pod mentorstvom Jane Pavli Per in ob spremljavi Marka Herička dosegla 98,33 točke in prejela zlato plaketo in 1. nagrado. Nejc Razpotnik je v disciplini saksofon, 1. b kategorija, pod mentorstvom Darje Se-liškar in ob spremljavi Marka Herička dosegel 96,33 Nagrajeni učenci Glasbene šole Kamnik s svojimi mentorji točke in prejel zlato plaketo ter posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Lucija Kremžar je v disciplini oboa, 1. b kategorija, pod mentorstvom Jane Pavli Per in ob spremljavi Marka Herička dosegla 95 točk in prejela zlato plaketo. Tobija Smrtnik je v disciplini komorne skupine s trobili, 1. b kategorija, v zasedbi Kvartet nizkih trobil z GŠ Kranj, pod mentorstvom Uroša Koširja, dosegel 95 točk in prejel zlato plaketo. Nika Juvan je v disciplini flavta, 1. c kategorija, pod mentorstvom Maše Cilen-šek in ob spremljavi Jasmine Nedeljkovic Perme dosegla 93 točk in prejela srebrno plaketo. Petra Juvan je v disciplini diatonična harmonika, 1. a kategorija, pod mentorstvom Marka Tomca dosegla 92,67 točke in prejela srebrno plaketo. Žiga Plahuta je v disciplini diatonična harmonika, 1. a kategorija, pod mentorstvom Marka Tomca dosegel 92,67 točke in prejel srebrno plaketo. Neža Zala Kodrič je v disciplini saksofon, 1. a kategorija, pod mentorstvom Darje Se-liškar in ob spremljavi Marka Herička dosegla 89 točk in prejela bronasto plaketo. Vaja dela mojstra Na koncertu so se predstavili učenci Glasbene šole Kamnik. Aleš Senožetnik Kamnik - V Vremšakovi dvorani glasbene šole Kamnik je minuli četrtek potekal koncert Vaja dela Maistra, na katerem so se predstavili učenci glasbene šole, ki so letos posegali po najvišjih priznanjih in nagradah na državni in mednarodni ravni mladih glasbenikov. V glasbenem programu so tako nastopili: Petra Juvan (diatonična harmonika), Nika Juvan (citre), Manca Juvan in Janja Petrič (citre), Julija Blažič (klarinet) Alina Seliškar (rog), Lana Bernik (klavir), Nejc Razpotnik (saksofon), Tobija Smrtnik (ev-fonij), Zoja Smolnikar Hu-sic (flavta), Žiga Plahuta (diatonična harmonika) ter mladinski pevski zbor. »Nastopajoči učenci so na koncertu pokazali, kako so z delom svoje sposobnosti iz-mojstrili do te mere, da so postali nepogrešljivi del vseh prireditev v glasbeni šoli in zunaj nje,« je povedala ravnateljica šole Neža Gruden, ki je učencem zaželela, da bi učenci svoje talente še naprej tako zagnano urili. Med nastopajočimi je bil tudi mladinski pevski zbor učencev kamniške glasbene šole. / Foto: Egon Bajt Dvakrat zlati na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava Šmartno v Tuhinju - Učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju nadaljujejo s svojimi odličnimi nalogami na vseslovenskem tekmovanju mladih Turizmu pomaga lastna glava. Letošnja tema je bila turistični spominek. Pod mentorstvom Petre Potočnik in Tomaža Smoleta so v nalogi raziskali ponudbo turističnih spominkov v občini in na splošno ter oblikovali in izdelali svoj turistični spominek, ki predstavlja kraje Tuhinjske doline. Idejo za izdelavo spominka so črpali iz daljnega časa prazgodovinskih lovcev in mamutov. Izdelali so igralo tri v vrsto, ki se igra s kamenčki na usnjeni podlagi. Igro so poimenovali Kamnčkanje in jo tako povezali tudi z imenom mesta Kamnik. Na turistični tržnici v Kamniku so v torek, 26. marca, prepričali komisijo in osvojili zlato priznanje, posebno zlato priznanje pa so dobili tudi za najboljšo turistično tržnico po mnenju komisije mladih. J. P. V peti, dopolnjeni izdaji praktičnega priročnika najdete nasvete o izbiri sadne vrste glede na lego in tla, na kakšno podlago in razdaljo jo posaditi, kako oblikovati krošnjo. Rez je natančno predstavljen pri jablani, hruški, breskvi, češnji, višnji, slivi, malini, orehu in številnih ih vrstah. * Poštnin» Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva u lica 1 v Kranju,jo naročite; po tel. št.: 04 201 42 41 ali na:narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, . se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. VjOrdlJSKI CjI3S 10 petek, 19. aprila 2019 Kamničan 1 Šport Občinska liga v kegljanju Ekipa ŠD Soteska Štefan Flerin Kamnik - V 18. krogu smo videli derbi med vodilno ekipo Ambrož Team in ŠD Soteska. Tekma je bila zelo zanimiva in napeta, saj sta se dva dvoboja končala v korist Ambroževih le za enega oziroma devet kegljev. Na koncu je bil boljši Ambrož Team s 6:2. V zmagovalni ekipi so bili najboljši: Štefan Flerin z osebnim rekordom (624), Boris Benedik (609) in Nik Predovnik (576). Pri ŠD Soteska pa je Jakob Jančar podrl 583, Peter Jantol 582 in Lidija Pirman 567 kegljev. Ostali dve tekmi sta se končali po pričakovanjih. ŠD Policist je premagal DU Kamnik s 7:1 in s 3457 podrtimi keglji le za 19 kegljev zaostal za rekordom sezone, ki ga ima ekipa Ambrož Team iz 13. kroga (3476 podrtih kegljev). Kot zanimivost navajam podatek, da je Lestvica po 18. krogih: le prva ekipa Calcit v 1. A državni ligi enkrat v tej sezoni presegla to znamko na kamniškem kegljišču s podrtimi 3499 keglji. V ekipi ŠD Policist so bili odlični: Janže Lužan (633), Primož Pintarič (605) in Damjan Hafnar s 591 podrtimi keglji. Pri DU Kamnik pa je najboljši Pavel Serša podrl 549, Brane Potočnik 548 in Rudolf Vidic 542 kegljev. V zadnji tekmi je Calcit premagal ekipo Mladincev s 6:2 in s tem povečal možnosti za osvojitev četrtega mesta, medtem ko so Mladinci že zadnji. Pri zmagovalcih so bili najboljši: Matej Turk (605), ki je po poškodbi spet v odlični formi, Peter Hafner (565) in Aleš Prosen s 540 podrtimi keglji. Pri Mladincih pa sta bila spet najboljša brata Babnik: Andraž s 536 in Matic s 534 podrtimi keglji, 517 kegljev pa sta podrli Janja Zupančič in Tea Repnik. 1. Ambrož Team 18 14 2 2 30 2. ŠD Policist 18 10 2 6 22 3. ŠD Soteska 18 10 0 8 20 4. Calcit 18 7 0 11 14 5. DU Kamnik 18 6 1 11 13 6. Mladinci 18 3 3 12 9 Zadnja članska domača tekma v tej sezoni Kamnik - Člani Košarkarskega kluba Kamnik vabijo vse občane in ljubitelje košarke na zadnjo domačo člansko tekmo v 3. Slovenski košarkarski ligi, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 21. uri v Športni dvorani Kamnik. Pridite gledat in spodbujat igralce Kamnika v borbi v ligi za obstanek proti ekipi Globus iz Ljubljane. R. P. Tekači k sv. Primožu Timotej Bečan in Špela Gonza sta bila najhitrejša na Teku k Sv. Primožu. Aleš Senožetnik Stahovica - Minulo soboto je potekala 24. izvedba Teka k Sv. Primožu, priljubljeni izletniški točki Kamničanov, ki je tekače sprejela v sončnem in toplem vremenu. S 3,5-kilometrsko progo, na kateri so morali tekači prema- gati še 380 metrov višinske razlike, je najhitreje opravil tekač domačega kluba KGT Papež Timotej Bečan, ki je do Sv. Primoža potreboval točno 16 minut. Približno minuto in pol več sta porabila drugi Simon Alič in tretji Klemen Spanring. Med dekleti pa je bila najboljša Špela Gonza, ki je progo pretekla s časom 20:52. Druga je bila Tina Kli-nar, tretja pa Ana Vrečar. S tekom k sv. Primožu, v organizaciji Ivana Urha in Kluba gorskih tekačev Papež, se je tako začel Tekaški pokal Občine Kamnik, hkrati pa je bila to tudi prva tekma za Pokal Slovenije v gor- skih tekih za otroške in mladinske kategorije. Mlajši tekači so se na priljubljeno izletniško točko podali na progah dolžin petsto, 1200 in 1800 metrov. Skupaj pa se je v vseh starostnih kategorijah 24. izvedbe Teka k Sv. Primožu udeležilo več kot sto tekačev. Na štirih različnih razdaljah so k sv. Primožu tekli tekači vseh generacij. / foto: aleš senožetnik Letos je zmagal Timotej Bečan iz Kluba gorskih tekačev Papež. / Foto: Aleš Se Senožetnik Tekmovali bodo tudi v tujini Obe ekipi Kegljaškega kluba Calcit Kamnik sta se uvrstili v mednarodne pokale. Leon Pirman Kamnik - Za prvi kamniški kegljaški ekipi je bilo zadnje kolo kar pomembno, to zlasti velja za dekleta, saj so potrebovala za uvrstitev na jesenska mednarodna tekmovanja zmago. Premagati so morala neposrednega tekmeca Brest iz Cerknice, in sicer s 6:2, in to so tudi dosegla. V 17. kolu so nepričakovano izgubila v gosteh s predzadnje uvrščeno ekipo Remoplast in se spravila v zelo neugoden položaj na lestvici. Vendar pozitivno od vsega je bilo to, da so o svoji usodi odločale same. Da imajo realne možnosti za uspeh, smo vedeli že pred tekmo, saj so gostje na težjih kegljiščih veliko manj uspešne, in Kamničanke so z veliko smole izgubile že jesenski dvoboj za nekaj podrtih kegljev v Cerknici. Že prve tri naše igralke so tlakovale pot h gotovi zmagi in povedle z 2:1. Celo najvišja razlika se je obetala, vendar je Tea Repnik izgubila samo za en kegelj. Klara Koprivec, Tadeja Kokalj in Irena Kop-rivc so priigrale zanesljivo zmago s 6:2 in 121 keglji razlike. Tako so se uvrstile na NBC pokal, ki bo v začetku oktobra v hrvaškem mestu Slavonski Brod. Fantje pa so imeli za nasprotnika doma v zadnjem kolu zelo slabo ekipo iz Hrastnika, s katero bi se enakopravno kosala naša druga ekipa, in na žalost je takšna ekipa celo ostala v prvi ligi. Med našimi je na veliko veselje ljubiteljev kegljanja odlično odigral Matej Turk s 622 podrtimi keglji, gledalci so prav uživali v njegovi igri. Enakovredno sta se mu v prvi tro- jici priključila zlasti Gašper Burkeljca s 621 in Kristjan Mijatovič s 561 podrtimi keglji in vodstvom 3:0 ter okoli 180 keglji razlike in tekme je bilo konec. Peter Jantol, Jakob Jančar in Jure Starman so samo dokončali delo in z zmago 8:0 pri porazu Postojne zasedli tretje mesto ter se prav tako uvrstili v mednarodni NBC pokal, ki bo jeseni v Slavonskem Brodu. Druga in tretja moška ekipi sta obe gostovali. Druga ekipa je na kranjskem kegljišču igrala neodločeno 4:4 z ekipo Siliko in zasedla četrto mesto na končni lestvici. Naša tretja ekipa pa je gostovala na kegljišču v dvorani Poden v Škofji Loki, bila poražena proti ekipi Železnik s 6:2 in Moška ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik je sezono v 1. A ligi končala na tretjem mestu, ženska pa na četrtem. zasedla peto mesto na lestvici. V tretji ekipi se obetajo kar velike spremembe, saj bo kar nekaj igralcev prenehalo s tekmovanjem v državnih ligah. Prav tako se bo po nekajletnem vodenju tretje ekipe poslovil Dane Istenič. Doma so dekleta v drugi državni ligi končala prvenstvo z zmago proti Taborski jami s 6:2 in končala na četrtem mestu na lestvici. Prva moška ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik Kamničan petek, 5. aprila 2019 11 v Sport Prednosti, ki jih • v 1 • prinaša rolanje Rad bi zaigral v novi športni dvorani Odbojkarje Calcita Volleyja danes v mariborski dvorani Tabor čaka povratna polfinalna tekma končnice državnega prvenstva. Med tistimi, ki bodo kamniško ekipo še petič zaporedoma popeljali v veliki finale, bo tudi Jure Lakner. Petindvajsetletnik je dokaz, kaj vse se v športu lahko doseže s trdim delom in ljubeznijo do tega, kar delaš. Miha Štamcar Kamnik - Tudi v letošnji sezoni so imeli kamniški od-bojkarji nemalo težav s poškodbami. Praktično že od začetka sezone igrajo brez svojega kapetana Maxsona Pereire, sredi sezone pa se je poškodoval še bloker Miha Bregar. Oba še vedno ne igrata. Vmes je bilo še nekaj poškodb, na najboljši možni način pa je svojo priložnost izkoristil Jure Lakner, ki je postal nepogrešljivi član začetne zasedbe kamniške ekipe. Navkljub vsem težavam so se Kamni-čani prebili do polfinala končnice, kjer je njihova zadnja ovira Maribor. »V lanski sezoni se je poškodoval Sašo Štalekar in upam, da sem ga takrat dobro nadomestil, tako kot tudi letos dajem vse od sebe, da se odsotnost Bregarja ne bi preveč poznala. Ko smo pred začetkom sezone sestavili ekipo, je bila želja, da bi se v finalu enakovredno borili z ACH Volleyjem. Žal so nam spet zagodle poškodbe, tako da je trenutno naš prvi cilj, da premagamo Mariborčane in se uvrstimo v finale, potem pa bomo že videli, kako in kaj,« pred današnjo povratno polfinalno tekmo končnice z Mariborčani razmišlja Lakner. Njegova pot do prve kamniške ekipe ni bila ravno lahka. Čeprav se je še zelo mlad pridružil prvi ekipi, dolgo ni dobil prave priložnosti. Pred štirimi sezonami je odšel za leto dni v kranjski Triglav, kar se je izkazalo za dobro potezo. »Na začetku sezone tudi v Kranju nisem prav veliko igral, nato pa vedno več. Velika razlika je, če samo treniraš ali tudi igraš. Igranje ti dvigne samozavest in potem je vse lažje. Večja je motivacija, pa tudi na trening potem prideš z večjim veseljem. Sicer pa sem v tisti sezoni pridobil veliko tehničnega znanja. Sašo Rop me je veliko naučil in mislim, da sem takrat veliko pridobil,« se te sezone spominja igralec, ki je na odbojkarsko igrišče zakorakal šele v prvem letniku gimnazije. »Nihče od mojih staršev ni igral odbojke. Preden sem jo začel trenirati, sem se poskusil v plavanju, košarki, vaterpolu, tudi nogometu, v gimnaziji pa me je za odboj- ko navdušil sošolec Miha Lavrič. V isti paralelki je bil tudi Domen Kotnik, s katerim sva zdaj soigralca. Spomnim pa se, kako je bilo, ko sem prvič prišel na trening. Ravno takrat so imeli na sporedu kondicijo in mislil sem že, da to ne bo zame. Toda pozneje sem jo vzljubil in ni mi žal. V drugi članski ekipi zdaj igra še mlajši brat Matija, ki pa je po letih še mladinec.« S 191 centimetri je med nižjimi blokerji v slovenski ligi, vendar ga to ni oviralo, da bi, kot mnogi njegovi vrstniki, prenehal z igranjem odbojke. Pomanjkanje višine nadomešča z drugimi kvalitetami, predvsem je specialist za izvajanje začetnih udarcev. Ni bilo malo tekem, ko je prav on s svojimi servisi zrežiral preobrat. »Dejstvo je, da s to višino nisem ravno konkurenčen na svojem igralnem mestu, kar skušam nadomestiti s kakšnimi drugimi prvinami. Očitno mi je servis prirojen, na treningih mu posvečamo veliko pozornosti in za zdaj gre, seveda pa je še vedno veliko prostora za izboljšave,« je skromen študent ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer trenutno obiskuje drugi letnik magisterija. »Zaradi športnih obveznosti, predvsem to velja za zadnji dve leti, študiram v glavnem od maja do septembra, ko skušam nadomestiti zamujeno. Ampak se da vse skupaj uskladiti, je pa res, da sem takrat, ko je zunaj najlepše, doma za knjigo.« Odbojkarski klub Kamnik se lahko pohvali, da dobro skrbi za svoje igralce. Njihovi pogoji so vse boljši, vendar pa ... »Razmere v klubu so urejene, vedno več je pro-fesionalizma in tudi klub stremi k stopnički višje. Da bi lahko naredili korak naprej, pa bi nujno potrebovali novo dvorano. Upam, da bom kot igralec to še dočakal, kajti Kamnik jo nujno potrebuje. Je le športno mesto in glede na število prebivalcev imamo res velike uspehe. Mislim, da bi se jo dalo zgraditi tudi z evropskimi sredstvi, vendar pa ni vse samo v denarju. Tudi z voljo, energijo, se da narediti pravo stvar,« je za zdaj še neuresničena želja Jureta Laknerja. Janja Lepenik Kamnik - Rola danes vse več otrok, kar nas, rekreativne športnike, še posebej veseli. Pa ne le zato, ker otroci pri tem športu razgibavajo celotno telo, temveč predvsem zato, ker je rolanje odlična vaja za razvoj gibalnih sposobnosti, pri katerih je v današnjem času opaziti drastične spremembe. Sodobni način življenja je poskrbel, da so otroci vse manj gibčni, imajo slabšo koordinacijo, ravnotežje, orientacijo v prostoru in tudi motorične sposobnosti. Igralno okolje se je namreč spremenilo in redki še plezajo po drevesih, lovijo ravnotežje na vejah, se igrajo skrivalnice, gumitvist, ri-stanc in tekajo po travnikih. Vse manj se izdeluje z rokami, saj so igrače že narejene, le kupiti jih je treba. Preprosta vaja, kot je rola-nje, ima izjemno pozitiven vpliv na razvoj vseh teh sposobnosti. Ne samo da jih razvija, temveč jih tudi krepi. Rolanje tako ni le zabava, temveč je vadba na zabaven način. Za razvoj koordinacije je izjemno pomembno, da poskrbimo že v zgodnjem otroštvu. Priporočljivo je, da se otrok do sedmega leta starosti nauči koordinacij -skih gibanj oz. vsaj doživi nekaj teh dražljajev. Ravnotežni center v malih možganih se razvija ravno v predšolski dobi in takrat je pravi čas za spodbujanje vaj koordinacije, ravnotežja in orientacije v prostoru. Z otroki je potrebno biti čim več zunaj, na svežem zraku, zato izbirajte predvsem zunanje aktivnosti, v katere se lahko vključujete vsi. Otrok bo najbolj zadovoljen takrat, ko se boste npr. rolanja skupaj z njim učili tudi starši, še bolj pa takrat, ko bodo oni učili vas. Popoldanske tečaje rolanja bomo v ŠAD Mavrica pripravili tudi v Kamniku, in sicer v aprilu, maju in juniju. Rok, Boštjan in Jure odlični na dirki v Banjaluki Kamnik - Gorski kolesarji kamniškega Calcit Bike Teama Rok Naglič, Boštjan Hribovšek in Jure Belak so minuli teden nastopili na petdnevni mednarodni etapni dirki v Banjaluki, kjer so osvojili končna tretje, sedmo in 14. mesto, ob tem pa zbrali pomembnih 116 točk v lovu na olimpijske igre v Tokiu leta 2020. »Od samega starta je bil moj zgolj en cilj, in sicer biti v cilju s prvimi. To mi je tudi uspelo. Na začetku je bil kar miren tempo tja do petega kroga, nato pa se je začelo zares. Zadnji trije krogi so bili res težki, ampak ko imaš v mislih, da si glavni del že opravil, zgolj stisneš zobe ter 'bor-baš' do konca. Uspelo mi je priti na drugo mesto ter zaključiti tekmo kot tretji. Sem zadovoljen s svojimi predstavami, upam, da sedaj nadaljujem sezono v tem ritmu,« je črto pod dirkanje potegnil Naglič. V končnem seštevku se je zmage veselil Slovak Martin Haring. K. E. Državno prvenstvo za mlade karateiste Kamnik - Jutri, v soboto, 6. aprila, ob 15. uri bo v športni dvorani Osnovne šole Frana Albrehta potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice ter kadete in kadetinje Sanku-kai karate zveze Slovenije v ippon kumiteju, športnih borbah in katah. J. P. Kamničan Jure Lakner je postal nepogrešljivi član začetne zasedbe kamniške ekipe. / Foto: : Klemen Brumec ^e£cvàtâcionccv Holesterol KAKO VZDRŽEVATI NORMALNO RAVEN HOLESTEROLA OB VSEH PRAZNIČNIH DOBROTAH Povišane vrednosti holesterola so vzrok za 60 % srčno žilnih bolezni Naši predniki so bili večkrat lačni kot siti. Niso poznali bolezni srca in ožilja, saj je bila njihova prehrana naravna in skromna. Da so preživeli, so bili fizično zelo aktivni. V njihovi prehrani ni bilo sladkorja, soli in maščob. Danes je naša hrana prebogata z maščobami in sladkorji. Večina od nas ima že obloge na žilah, vendar se tega ne zavedamo, saj je zožanje žil proces, ki poteka desetletja. Odvečni holesterol se odlaga v stenah žil odvodnic, kjer tvori obloge in povzroča postopno zožitev. Ta proces imenujemo ateroskleroza ali poapnenje žil, ki povečuje tveganje za kap in srčni napad. Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije je vzrok za več kot 60 % srčno žilnih bolezni visoka vrednost holesterola v krvi. Čaje iz jelkinih vej so kuhale že naše prababice Verjetno niste vedeli, da so vaše prababice iz jelkinih vej kuhale zdravilne čaje. Da so veje jelke zelo zdravilne, so v zadnjih letih odkrili prav slovenski znanstveniki. V vejah bele jelke so odkrili povsem novo zdravilno učinkovino, ki je unikatna po sestavi, njeno delovanje pa je potrjeno z znanstvenimi raziskavami in kliničnimi študijami. Zaščitena je s tremi patenti in blagovno znamko Belinal®. V letu 2017 je evropska komisija Strokovna sodelavka Karmen Markun, Bela štacunca Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F Da boste ohranili normalne ravni holesterola v krvi in varovali vaše srce in ožilje, posezite po naravnem dopolnilu Belinal® cholesterol v Tosaminih Belih štacuncah. Priporočamo, da omejite uživanje izdelkov iz polnomastnega mleka in slaščic. Zmanjšajte vnos mastnih izdelkov in hitre prehrane. Omejite stres, kajenje, alkohol in slane prigrizke ter bodite telesno bolj aktivni. potrdila, da je izvleček vej bele jelke varen in dovoljen v prehranskih dopolnilih za vse članice EU. Veje bele jelke varujejo ožilje Znanstveniki so z raziskavami ugotovili, da izvleček vej bele jelke varuje pred srčno-žilnimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, da uživanje Belinala® ugodno vpliva na elastičnost ožilja. Elastično ožilje zagotavlja nižji krvni tlak ter izboljšuje prenos kisika in hranil do najtanjših žil. Nadaljnje raziskave so pokazale, da izvleček vej jelke zavira nastajanje maščobnih oblog na žilah. Jelkine veje pa ne vsebujejo le za človeka koristne polifenole, pač pa tudi rastlinske sterole. Rastlinski steroli so naraven način zniževanja holesterola. Veje bele jelke tako na več načinov varujejo ožilje. Kako naravno nad povišane vrednosti holesterola? Povišane vrednosti holesterola ima skoraj tri četrine odraslih. V večini primerov je povišan holesterol posledica nezdrave prehrane, ki vsebuje preveč živalskih maščob in sladkorja. Rastlinski steroli prispevajo k normalni ravni holesterola v krvi. So naraven in varen način zniževanja holesterola, ker so mu po sestavi zelo podobni. Organizem jih »zamenja s holesterolom« in tako se zmanjša njegovo absorbcija. Belinal cholesterol Promocijsko pakiranje +15 gratis < I z 1 S 1 Naravno in učinkovito nad povišane vrednosti holesterola. Dopolnilo Belinal® cholesterol vsebuje patentiran izvleček vej bele jelke, rastlinske sterole in vitamin B1. Priporočamo vsem, ki želijo varovati svoje srce in ožilje. Dopolnilo je varno za uporabo kot vzporedna terapija pri bolnikih, ki imajo povišane vrednosti holesterola in znižujejo holesterol z zdravili na osnovi statinov ali fibratov. KUPON ZA HAm**» POPUST S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 10 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 10 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 5. 2019. % 12 petek, 19. aprila 2019 Kamničan 1 Zanimivosti Policijska kronika ■ Vlom v osebni avto Tatvina denarnice v Domu kulture Kamnik Na policijski postaji se je zglasila občanka in prijavila kaznivo dejanje tatvine, in sicer je neznani storilec v učilnici baleta izkoristil nepazljivosti oškodovanke in ji odtujil denarnico z vsebino. Po zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina euro palet Policisti so na Korenovi cesti obravnavali tatvino euro palet, kjer je neznani storilec neovirano pristopil do poslovnega prostora in z dvorišča odtujil okoli 60 lesenih euro palet. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Poskus vloma v KS Srednja vas PP Kamnik je bila obveščena o poskusu vloma v prostore Krajevne skupnosti Srednja vas, in sicer je neznani storilec skrivil kovinsko zaščito cilindričnega vložka ključavnice na zunanjem delu vhodnih vrat objekta, vendar v notranjost ni prišel. Vlom v stanovanjsko hišo Policisti so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Kamniku, kjer je neznani storilec v dopoldanskem času vlomil skozi balkonska vrata in pregledal hišo, kjer je iz otroške sobe odtujil denar. Po zaključku preiskave sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. V večernem času je neznanec poskušal vlomiti v parkiran avto na parkirišču bivšega podjetja Stol. Opravljen je bil ogled kraja dejanja. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Prepovedana snov Policistki sta v Kamniku osebi zasegli neznano posušeno snov rastlinskega izvora. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, bo zoper kršitelja uveden postopek o prekršku. Vlom v dve vozili na parkirišču k slapu Orglice Policisti so bili obveščeni o vlomu v vozili, ki sta bili parkirani na parkirišču k slapu Orglice. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA Ker v našem podjetju verjamemo, da so ključ vsakega uspešnega podjetja zaposleni, se s skupnimi močmi trudimo, da bi se vsak v našem kolektivu počutil dobro. Spodbujamo možnost izobraževanja in nagrajevanja dobro opravljenega dela. V svoj kolektiv vabimo novega sodelavca za delovno mesto: avtomehanik/diagnostik vozil Opel (m/ž). Vsi zainteresirani pokličite na tel.: 031 483 256 ali pišite na e-mail: info@avtokosec.si e KOSEC DOMŽALE v.avtokosec.si Vi M, ¿kii/^v ¿til-Mi * sklenemo kupoprodajno pogodbo; odjavimo vozilo iz prometa; uredimo prepis vozila; n» vozilo ustrezno skladiščimo. Vabimo vas, da vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljete v Dinosov zbirni in predelovalni center: Dinos Ljubljana, Šlandrova 6, Ljubljana Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure. Sreda, 17. aprila, ob 17. uri, MC Kotlovnica Osnove video produkcije Na delavnici, ki bo potekala v dveh terminih, se bomo spoznali z osnovami video produkcije. Vstop prost. Petek, 19. aprila, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: KALU & The Gradient Igriva elektronska podstat, ki jo gnete gibki živi ustroj. KALU predstavlja prvenec Get Well Soon, ki sta ga Mladina in Val 202 uvrstila med najboljše slovenske izdaje leta 2018. Na turneji se mu pridružuje skupina odličnih mladih glasbenikov The Gradient. Vstopnina 3 evre. ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 6. aprila, ob 10. uri, na otroškem igrišču Poslikava lončkov Vabimo vas, da ustvarite unikaten lonček za svojo lončnico. S pomočjo servietne tehnike bodo pusti cvetlični lončki zaživeli v novi podobi. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 5. aprila, do 12. ure. Nedelja, 7. aprila, ob 11. uri, otroško igrišče Kaj vidiš pod lupo - risanje Listje, vejice, storži, cvetovi, blato, žuželke ... vse to bodo otroci našli v naravi. Z lupo si bodo vse najdeno podrobno pogledali, videno še narisali in si na ta način bolje zapomnili. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 5. aprila, do 12. ure. Četrtek, 11. aprila, ob 17. uri, pristava Arboretuma Ustvarjene in izposojene krajine v Arboretumu Volčji Potok Na vodenju bomo obiskali tri mesta, s katerih je najlepši pogled na tri različne 'sposojene krajine', brez katerih bi bil Arboretum doživljajsko znatno siromašnejši. Sobota, 13. aprila, ob 10. uri, otroško igrišče Izdelovanje knjižnih kazal Ste že kdaj zaspali med branjem, naslednji dan pa mrzlično listali po knjigi, da bi našli, kje ste ostali? Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 12. aprila, do 12. ure. Sobota, 13. aprila, ob 10. uri, vhod v park Nordijska hoja Bodite primerno oblečeni in obuti ter s seboj prinesite palice za hojo. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Zbirno mesto za delavnico je na vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arbore-tum.si do petka pred napovedanim datumom do 12. ure. Nedelja, 14. aprila, ob 8.30, vhod v park Ornitološki sprehod Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 12. aprila, do 12. ure. Nedelja, 14. aprila, ob 11. uri, otroško igrišče Tiskanje z drevesnimi listi Raznolikost drevesnih vrst in grmovnic ponuja svojevrsten slikarski navdih za umetnine po meri narave. Obvezna prijava na prireditve@ arboretum.si do petka, 12. aprila, do 12. ure. DRUŠTVO ROKODELCEV BARIGLA - ATELJE NAROBE SVET Torek, 9. aprila, in četrtek, 11. aprila, od 18. do 20. ure, Atelje Narobe Svet Pekač za velikonočne dobrote Na dveh zaporednih srečanjih bomo naredili pekač za praznične dobrote. Predznanje ni potrebno. Delavnica je primerna za odrasle in otroke, starejše od šest let. Plača se 35 evrov na osebo. Rezervacije in info: 041-540-342 in mojca.zalik@gmail.com TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Nedelja, 7. aprila, od 10. do 17. ure, prireditveni prostor pri Termah Snovik Velikonočni sejem Več o dogodku na spletni strani društva. Kontakt: 041 633 779 TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNK Nedelja, 7. aprila, od 13. do 17. ure, Budnarjeva domačija 7. festival cvetnonedeljskih butaric GRAJSKA TERASA - STARI GRAD NAD KAMNIKOM Petek, 12. aprila, ob 19. uri Transgrancanaria ali Ultrabluz' po kamniško Predavanje Mihe Lindiča in Matjaža Šerkezija o ultra tekaški preizkušnji na Gran Canariji. Prost vstop. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK Torek, 16. aprila, ob 19. uri, Šutna 42 Tečaj turnega kolesarjenja - uvodni sestanek Na tečaj za turne kolesarje ste vabljeni vsi, ki si želite pridobiti in izboljšati znanje osnov turnega gorskega kolesarstva. Kamničan Jfl petek, 5. aprila 2019 !5 Zahvale Četrta tekma pokala tradicionalnih lokov Rušovc Kamniška Bistrica - Društvo lokostrelcev Lucky Art vabi na četrto tekmo pokala tradicionalnih lokov Rušov'c, ki bo jutri, v soboto, 6. aprila, z začetkom ob 9. uri pri planinskem domu v Kamniški Bistrici. Udeleženci bodo streljali na 28 živalskih tarč, in sicer na skandinavski način s tremi puščicami. Samo tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, prijave pa zbirajo do danes, 5. aprila, do 20. ure na naslovu rok.cep-lak@gmail.com. Najboljši trije v kategoriji prejmejo medalje in praktične nagrade, tekmujejo pa lahko tudi ekipe treh tekmovalcev iz istega kluba. J. P. V Snoviku bodo znova ribali hren Snovik - Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina in Terme Snovik vabijo na že 14. Velikonočni sejem, ki bo 7. aprila od 10. do 17. ure v šotoru pred termami, v okviru katerega bodo letos pripravili že 2. državno prvenstvo v hitrostnem ribanju hrena. Na stojnicah bo mogoče kupiti lokalne izdelke in dobrote in si ogledati predstavitve nekaterih domačih obrti, obiskovalci pa bodo lahko sodelovali tudi na ustvarjalni delavnici izdelovanja velikonočnih okraskov. J. P. ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 93. letu je tiho zaspala naša mama Helena Serko Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kamnik, marec 2019 ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Svojo življenjsko pot je v 67. letu sklenil naš dragi Marjan Cvetko Iz srca hvala za vse izrečene ali napisane besede soža-lja, za tople misli in objeme, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavkam in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Žalujoči: Luba-Ladka, Marko in Boštjan z družinama ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 92. letu je tiho odšla v večnost draga mama, babica in prababica Marija Baloh Mežnarjeva Micka iz Zgornjega Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Nikolaju Štolcarju, govornici, pevcem in osebju Doma starejših občanov Kamnik. Vsi njeni Marec 2019 «■ > I ^V ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, dd. Cankvjra 0M1 111241 Kmvik 24 UR NA DAN DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. www.pogrebnik.si KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas5^ ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) V 88. letu je tiho zaspala naša Marija Ulčar Zajčeva Mari, Stegne 6, Šmarca Zahvaljujem se vsem, ki ste jo pospremili in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala družinam Humar, Horvat in Podržaj, ki ste jo v zadnjih letih življenja redno obiskovali in razvedrili, hvala tudi za vso pomoč. Hvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen obred. Posebna zahvala dr. Jani Plavc ter patro-nažni sestri Romani. Žalujoča sestra Štefka ZAHVALA Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečine ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. V 91. letu starosti se je poslovila naša mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Spruk iz Potoka v Črni Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku, pevcem, pogrebni službi KPK in izvajalcu zaigrane melodije. Hvala vsem, ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni «m_& ZAHVALA Pojdem, ko pride pomlad, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj ... Ne kličite me več nazaj. V 89. letu nas je zapustila naša draga Terezija Hančič oskrbovanka DSO Kamnik Iskrena hvala prav vsem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje. Posebna zahvala gre skrbnemu osebju Doma starejših občanov Kamnik za nesebično pomoč v vseh desetih letih bivanja, posebno pa še v njenih zadnjih trenutkih življenja. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Stane, sin Roman in ostalo sorodstvo £m ZAHVALA Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot zablod in hrepenenja. Nihče ne ve, kje tek se jenja in kje bo našel to, o čemer sanja. V 81. letu je odšla Martina Bertalanič Anžkova Darinka iz Podgorja 1938-2019 Vsem, ki ste ji namenili prijazne besede v tolažbo in upanje, zmolili zanjo Oče naš, jo pospremili na poti življenja in slovesa. Hvala, Peter z družino ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a nanjo spomin bo večno ostal. V 88. letu se je poslovila od nas draga sestra in teta Ivanka Pibernik iz Šmarce Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala DSO Kamnik za vso skrb in nego. Hvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi KPK, kvartetu Grm, trobentaču in vsem, ki ste našo teto pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Po tragični nesreči se je v 37. letu starosti od nas poslovil naš dragi Aleš Hribar iz Zg. Tuhinja 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem, prijateljem, prijateljicam, sošolcem, znancem in učiteljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč in številno spremstvo v njegov prerani grob. Posebna zahvala pogrebniku za pogrebne storitve, pevcem za lepo petje, gospodu mag. Mateju Toninu za ganljive besede slovesa, gasilcem iz Zg. Tuhinja, cvetličarni Lap za lepo cvetje. Posebna zahvala g. župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen obred. Zahvala za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi 6 petek, 19. aprila 2019 Kamničan 1 Kamničan Sprehod po debelem črevesju Mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ki smo ga praznovali marca, so obeležili tudi v Centru ta krepitev zdravja iz kamniškega zdravstvenega doma. Jasna Paladin Kamnik - Glavni trg je v sredo, 27. marca, dobil prav posebno popestritev - napihljiv model debelega črevesa, ki so ga mnogi sprva previdno opazovali le od daleč, vse več bolj pogumnih pa se opazijo kakšne spremembe, sluz, temno barvo ... naj se čim prej oglasijo pri svojem zdravniku. Predstavili smo Program Svit, pri katerem je odzivnost v kamniški občini nad slovenskim povprečjem, kar nas zelo veseli, verjetno je prav zato pod pov- Napihljiv model debelega črevesa so si ogledali tudi najmlajši . / Foto: Jasna Paladin je po njem tudi sprehodilo in se tako seznanilo z nepravilnostmi, ki se v našem črevesju razvijejo in jih je treba odstraniti. To so različne vrste polipov, družinska po-lipoza in rakavo obolenje. »Namen našega dogodka je ljudem od blizu in na preprost način pokazati, kako so videti spremembe v našem črevesju. Zelo pomembno je namreč, da se teh sprememb pravočasno zavemo, saj je pri raku debelega črevesa in danke ključno zgodnje odkrivanje, ki močno pripomore k ozdravitvi. Vse občane zato pozivamo, naj opazujejo svoje blato, če prečjem umrljivost obolelih. Težava so sicer moški, ki se slabše odzivajo,« nam je povedala Petra Pavlič, diplomirana medicinska sestra iz Centra za krepitev zdravja, ki deluje v Zdravstvenem domu Kamnik. Vabilo v programu Svit sicer dobijo vsi državljani po petdesetem letu starosti. Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot sedemsto jih umre, čeprav gre za eno izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. Zacvetelo bo pol milijona narcis V Arboretumu so za letošnje leto pripravili vrsto novosti; prve so na cvetličnih gredicah že vidne. Ne le dva milijona tulipanov, te dni bo zacvetelo tudi skoraj pol milijona narcis. Jasna Paladin Volčji Potok - V Arboretu-mu Volčji Potok so nedavno predstavili, kaj vse so od jeseni postorili v parku in kaj že čaka na obiskovalce. »Tudi letos bo od sredine aprila do sredine maja zacvetelo dva milijona tulipanov ali kar 350 različnih sort, še bistveno več kot prejšnja leta pa bo na ogled narcis, kar pol milijona vseh skupaj. Ne bodo cvetele vse naenkrat, saj smo jih posadili v različne predele - številne cvetijo že zdaj, cvetele pa bodo še do prvega maja,« je na nedavni novinarski konferenci povedala Melita Miš Strgar in povabila na tradicionalno spomladansko razstavo cvetja, ki bo med 27. aprilom in 2. majem. Poleg večjega števila narcis so letošnja novost tudi cvetlične iluzije, ki so jih pripravili z Muzejem iluzij iz Ljubljane. S tem so želeli privabiti tudi tiste, ki jih cvetje ne navdušuje, saj ga bodo prikazali v drugačni obliki. Trenutno je v razstavnem prostoru v pristavi na ogled več deset različnih iluzij. V Arboretumu bo to pomlad zacvetelo tudi skoraj pol milijona narcis. / Foto: Jasna Paladin ZAPELJITE V SMERI BREZSKRBNIH POTI! POPUST NA IZBRANE ORIGINALNE NADOMESTNE DELE DO % Vse pod kontrolo, na vsakem kilometru. Poskrbite za brezskrbno vožnjo, izkoristite ugodno vzdrževanje vozil in ob tem prihranite tudi DO 35 % NA IZBRANE ORIGINALNE NADOMESTNE DELE. PROGRAM UGODNOSTI Moj Peugeot PEUCEOTnipokaTOTAL BREZPLAČNA TEL ŠT 080 26 24 tS»EX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si MOJ PEUGEOT, TVOJE UGODNOSTI! DO 40 % POPUSTA NA DODATNO OPREMO DO 35 % POPUSTA NA IZBRANE ORIGINALNE NADOMESTNE DELE DO17,5 % POPUSTA NA SERVISNE STORITVE MOŽNOST PLAČILA NA DO 12 OBROKOV PROGRAM UGODNOSTI P E U G EOThhporoCATOTAI. BREZPLAČNA TEL ŠT 080 26 24 peugeot.si PEUGEOT jonEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si