Leio IV.» štev. 13. V Celju, četriek dne 2. februarja 1922. FoitnlRB plaiaca v gutoviii ^BB^^^ H^^^B ^^^^K ^B^^^k ^^^^^A ^^^^^m ^^^^^^^^HS^A ^^^^^b ^^^^b^& ^^H^V '^^^^^ft ^^^^n JKI^K JHHF ibkS9B hBB^ H| ^H ^H B| ^v wn ¦¦ n ¦¦[ m ^9^^^--jfl^^9l H^^^^^B ^H ^H ^B^V ^K—ML ^B Jfll IB ^B Licejska knjižnfca BB ^pBf ^^K^^F ^^^m ^^^^^^A ^Bb^F ^Hj^^ ___ Ljubiji --------------------- Stane letno 48 Din, meseCno 4 Din, za inozerastvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višinc stolpca 40 p. Reklame med tekstom, I csmrtnicc in zahvalc 50 p. Posamezna števllka stane 50 p. J Izhaja vsak torek, četrfek Ln sobolo. ¦^---------—¦-¦ — ¦ ¦ Uredniitvo Strossinajerjeva ul. št. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnifttvo Strossmajerjcva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. ^=3 Račun kr. poštncga čekovnega urada Stev. 10,066. ™3 Naša trgovska pogodba z Nemčijo. Cel.ie. 31. iaiiaana. Danes se v Narodni skuusciiii v Bco- Ki;.um razpravlia in sklciw <» irgovski uo^odbi. ki so jo naši delcvati sklenili z Neircijo. Princip te pogodbe je s kratko označbo ta, da se dajejo Nemčiji v med- seboiuem promciu / našo državo tako- zvane najvecje ugodnosti no principu, ki ]c bil prej pri nas splošno /nan pod frazo »Meistbegünstigungsklausel«. Te 'lajveeje ugodnosti se pa obravuavajo v ti medseboini pogodbi 1c v nekaterih sntcrcli in so pridržaue z ozirom na iz- vanredne razmere časa dalekobcžne svobode obeh pogodbenih strank, da o- iiu'.Hta promet in zabranita nvoz ali iz- voz in urejnjeta carinskc postavke ka- kor hoeeta; vendar se mora tudi v ten slueajih varovati stališče. da imata obc pogodbeni stranki (obe državi) drng.-i proti drngi vse iste ola.išnve kaknr k;i- ter.VKoli druga država. Ta pogodba je bila že lansko leto, ko rišlo. so se navedli iz naše stra- in stvarni razlogi, vendar se trdi, da jc vladn v Beogradu mogoee ne baš pod ciirtktiiim vplivorn fraucoske vlade, pa? !ri cenuir so se vcrjetiT.? cenc poviSale. ^ilede skleuitve pogodbe ie že lan- sko K-io napravljala naiveC.ie ležave do- . locbii xersaillske mirovne poRodbe, po ' kaieri bi sc,ic Nemciia ne hi svojili oh- ; veznosti iz mirovne po^odbe izpolnjeva- la. smelo zapleniti inivtie nemškili dr- žuvl.ianov v zavezniškili državali. Naša ; vlada je i>ri poji'ajanjih iziavila. da na ; ka.i takega nikakor ne misli in Mima v/.ro- ka mislili. \ciidar se Pa o tern v inedse- bojiii pogodbi nie ne tfovori. Tndi iz tega ! .ie ra.zvidno, da je nied obeina div.avama ra/nierje postalo nonnalne.iše. Znano je, da se ie sniatral velikunskl ; svetoMii boj med Neniei.io in drujcimi ilr- | žavanii kot JChivni traini vzrok. da .ie | Nemeija poskušala z vsemi naeini :(- i dobi ime Sava. Pored prosveeivanja. neumorno sc- siurašc na podizanjn crkava i manastira. koii su prestavIjaH zarišta nauke i of- porišta pravoslavj.ia. Crkve: Sv Bogo- rodice, Sv. Nikole. Djurdievih Stupova. Sv. Puiuelije. Sv. Arhandjela Minaila, Suidenicu u srpskim zemljania i Hilen- dar u Svetoi (lori imaiu da hlagodare njoniij i Nemanie za postauak. No !>ored ovoj^ii !)oma,i,rao je pravoslavne crkve u Jerusalimu, Carijjradu. Sohinu; tako isto i katolieke crkve u Rimu i crkvu Sv. Ni- kolo n talijanskom Barn. Stvor! ne/a- v;snosi pravoslavne srpske crkve ios pre 700 godina sa 8 episkopija. a sam bi po.svečen u Antiohiji za nrvos: srpskog: ;vhicpiskopa. I'odize i uevrsti Barskn arhiepisKo- pi.in za katolike sa službom na sloven- skom jeziku. Održavainči tesmi vezu i sa Ritiiom uspe da FJapa Honorije • p(S j^aljc kraljevski venae bratu njegovom, «rpskom Kraliu. Stevanu Prvovencp- foin. Üzimao je učešča u svima politic- kitn misijama. Izmirio svoju braču Vuka- na i Slevana u borbi oko presso!a; mirfo na.-se kraljeve sa u.srarskim i. bu;?arskini. tj aw m\ raj rj.-ičfn fzbc.sravslni ninogi strašni sukobi. Ovim pametnim i postoianim na- i.reziuijinia Savinim ima da se zahvali što su oeuvanc prve tekovine mndroc:a Nemanje. Posle poslednje misi.ie svojc da sa Busarskoni o^arantuie duževremcui mir, ožviiivsi svojju sinovca Kralia Vla- dislava kcerkom Bugarskoj;' car.u odre- če se vrhovne vlasti u srpskoi nravo- slitvno.i crkvi', i po drugi put (»dc da |)o- scti sveta inesta u -Ivrusalimu. Na svo- ine povratku umre ti Trnovu (Bngarska1 \l. ..amiara (po starom) Ü36. .nodiue. a Mjegove kosti prenese krali Vladislav ¦la.kvecanije posle Kodiiiu dana t: svo.i maaastir Milcševo. Kada je naše pleuie DOsle Ko^uva izjjubilo svoju samostahiost. da bi posle nckoiiko decenija potpalo pod apsolntno vtast azijatskih osvajača i barbura. ie- di.M1) si! crkve i manastiri ostala po- ^leJnja tiporišta da narod ne iz.üubi na- cioualno obeležje. Vera i nada na novo o.'Vobodienje beše hranjena nd slu^u Božijeg oltara, za to ovi behu i)io>i;"¦¦'.¦ I 3 Sank- Pri glasovanju jc bit« sprejetu stu- iiščt v^'¦'TiW¦• iv-iiskcfra odbora z več">ik< i/l :i sow Sc.iii 31. januaria. Na clnevncni redn je trgovska po- södba z Nemčijo. Minister Spaho je po- roCal. da snio z Nemcijo v živahnili tr- govskih stikili; poloviea vsiega našega iz.vc.za v I. 1920 ie Sla v Nemcijo- Ciovü- rili so posianci Brodar (SLS), ki je proti pogodbi, Jovanovič (zeniljoradnik^ in Divac (soc. demokrat). ki sta za pogoci- bo, Stojan Protic (radikal), ki süka zgo- dovi.no pogajanj z Nemčijo, Brandner {nur. soc). ki govori v prilog pogodbi. Pogodba se je spr-ejela z 156 proti 14 glasovom. Proti so glasovaii sarno kle- rikalci. Iz i>ejie ministrskega sveta. V sejl oO. jaimarja je prišlo na raztrovor uki- iijenK' pokrajinskih dopisnih uradov. Minister Pribieevie je Di'i tem povdarjal nujno potrebo. da dobi država moderen, clržiivnim potrebam odgovarjajoe poro- čevalski aparat. V tej točki ni prišlo do koneiie odločitvv in bo vlada zadevo vsestransko proučila. Minister ii. r. g. dr. Kukovec pre- dava v Zagrebu. Novi odbor krajevüe organizacije JDS v Zagrebu ie na svoji zadnji seji sklenil. da zanrosi ininistra n. r. dr. Kukovca, nai bi v organizaciii predaval o socialnih zakonih s posebnfm oziroin na obrtništvo ter o načrtu za- kona o odgoji in znščiti obrtniškega na- raščaja. Odbor je sklenil. da so eim prej skiiče v Zagreb strankin zbor katerega nai hi se udeležili tndi narodni posianci i/ b'vsc kraljevine Srbiie. Krivci šibcniških do^odkov. Naš de- legat Kosta Katie, ki ie vodil preiskavo o r.ibeniškili dogodkili. dementira v bco- grajski »Politiki« poročila. da hi nosili so- odso.vornost za dugodke tudi šibeniski mešeani in izjavlja: «Predvsern so ne- resnične vesti, ki zvračajo kakrsnokoli krivdo na šibeniške mešČane in cucl'm se. kakt) sc k moglo tudi na merodaj- nem ihcstii govorili o ti'i stvari. Tekom prelskave se je dognalo, da nas ne za- dGnc absolutuo nobena krivda.« Velika madžarska zarota v Kosi- cal). Policiia v Kosicah ie nris'la na sled inočuo razprcdeni madžarski zaroti. V soboti) ie bilo aretiranih na podlagi pre- tskave vcliko število oseb. race' drugimj tudi kapitan niestirc policiie dr. Nagy in vec nižjih uradnikov. Tudi župnik v Novi vasi pri Kosicah jc zapletcn v ast- ro. Povodom njegove arctacijc je prišlo do iipora, kater'ega pa .ie zadnšila poli- ci.M ik: konjih. Madžarska iredentn ic dt'lnvala za odcepitev vzhodne Slova- ške od češkoslovaške republike. Pre- vratno gibanje nai bi pričelo madžarsko prebivalstvo, ki na.i bi fakoi razdrlo vse ze'ezuiske proge in s tein preorecilo do- hod vojaških vlakov. Antjliia bo priznlala neodvisnost Rgipta? Nekatcri listi poročajo. cfa ]c a;i^k'ška vlada klenila priznati Jieodvls- nost tgipta pod sledečimi pogoji: 1- Za- gotovilev zveze Kgipta z Veliko F3rita- nijo in z ostalimi deli države potoni Sue- skfga prekopa. 2. Ustavitcv vs'eh rivaJ- nosf:i rued politicuimi skupinami, ki sc bojujejo v Egiptu za nadvladje. 3. Egip- tovska država ^e zaveznie. da ne bo vo- dila nobenc Angliji sovražne uolitik«.1. 7. odgoditvo konference v Oenovi se je sprijaznila sedaj glasoin vesti iz Pari- za tudi Angliia v nadi. da se posrefl. pridobiii Ameriko za udeležbo. V Nemčiji je prcdsüdnik imeiiova! dr. Walterja Rathenaua za ministra ?M- nanjih poslov. Na CeŠkcm se je v javnosti pojavi! oster odpor proti temu, da bi tudi Ce- skoslovaška prispevala za apauažo Kar- (a Habsbiirga. V narodni skupščini bo tak predlog naletel na oster odpor. JDS. Scia itačelstva JDS dn-e 2. februarja vsied praznika odpade. Prihodnia seja se vrši v cetrtek, dne 9. februarja ob 3. uri popoidne v tajništvn .IDS v Ljubljani Narodni dorn F. nadstr. Tainištvo IDS. Občni zbor krajövnc organizaelje JDS v Rogaški SlaHni sc vrši 3. febr. ob pol 8. uri zvečer \r gostini g, Ogr!- zeka. Udeleži se ga minister na r. g. tff. Knkcvec. . V Sv. Juriju ob hiž. žeL priredi v «ifdeljo, 5. februarja v gostilni Liška ob 3. uri pop. krajevna organizaeija JH? obeni xbor. Za mnogobroino udeležbo se priporoca odbor. Mariborske novice. 60. občni zbor Slovaiiske čitalnice v Mariboru. V soboto zvcöcr s<» k vrsil v mariborskein Narodnem dornn 60. re.lni občni zbor Slovanske Citalnice. Pre-ii- sednik Ivan Kej/.ar ie orisal na kratko plodonosno delovanje citalnice v dolgo- trajnl. dobi od 24, juliia 1861. Dr. I^eisman je poročal obsirno o Ijudski kniižnici. Za predsednika je bil zopet izvolien g. Ivan Kejžar in tndi ostali odbor ic skoro nc- izprtrneujen. Urednik «r. Rorko jc pre- daval o ruskeiu problemu. Zu častnega clano je bil soglasno izvolk-n Nestor mariborskih Slovencev dr. Pavel Tur- ne-1. Pokroviteljstvo pokrajinske obrtne razstave v Marlbom je prevzel pokrn- jiuski nnmestnik g. Ivan Hribar. Obrtniški shod sc vrsi (.\\\q 6. febr. v Mariboru. Na shodu govori minister im r. g. dr. Knkovec o raznih cfovn'.rint^k'h vprnsanjih. Gostilno »pri treh ribnikih«, t;o>ki iasr Neiuca "Heinu. sta kupila goriš?ca rojaka Prineic in soproga. UinrI je 30. jan. v Mariboru vpul:. nadnC'itelj g. Anton Hren. star.77 let. Hi! ie kn-nieiiit narodnjak. Blag tnn spomin! Celjske novioe« DEMOKRATSKI ZABAVNI VEČEK dne M. febr. zvečer ob 8. uri v Veliki m mali dvorani Narodnega dorna bo nepn- siljen in res demokratski večer cleino- kratskega življa iz Celja. okoiice in so- sednili krajev. Na dnevnem redu je pre- davanie g. vsenč. prof. dr. IteŠIču o Jos. Jtir. Strossmayerju, koncertiie tocko na- šega cdjskega godbenega društva, 5a- Ijivi nastopi itd. Prireditcv bo imeia skozinskoz značaj solidnosti brez kakr- ^negakoli izsvsavanja občinStva. Vabiino r.aše demokratsko občinstvo. da gledc obiska raznih prireditev razpolaga tako. da mu bo možno obiskati našo prire- ditev. Baletni večer gospe Helene Pol.ia. kove une 4. febr. odpade, ker jc isti vc- Oer v Nar. domu druga prireditev. Uprava javne bolnice v Celjn spo- r(-ea /. ozironi na prenapolujeiije bolni?-. .nice, naj se začasno ne pošilja v zavoa starih. onemoglih ljudi, ki so v prvi vrsfi potrebni postrežbe, ne pa zdravniškc ponioči. ker se jifi bo moralo odklanjatl. Sploh pa nioramo opozarjati občiustvo in občinskv urade, da bolnisnica ni nika- ka hiralnica ali zavetišče za delo nespo- sobnih Ijudi, ki nimajo lastne strehe. Občeslov. obrtno društvo v CelJu opozarja posetnike plesa, da bo uocoj dvorana Nar. doma najprijetneje raz- greta in se jc v to svrho že začelo v to- rek popoldan ter celo noč in sredo cd dan kuriti. tako da se ni bati prehlajenjvi. ČHalnica v Cel.iu vljudno prosi po svoiem knjižničarju vse one. ki bi veddi, kje se nnhajata sedai mesarska pomoč- nika Jakob Žinic in Franjo Franeeškin. da :o.blagovoli.jo o teni po dopisnici ot)- vestiti. Imenovana sta bila v Celju zapo- slena, si izposodila od knjižnioe knjigc. a jili pred odhodom nista vrnila. Knjižni- ca ima vsled tega občutno škodo, ker je knjige vsled izvanredno visokin cen ze- !o težko nadomestiti. Kino Ciabcrje. Od 4. do 1°. febr. so igra ogroinni amt'rikauski detektivski film: »Clovek z rudečimi očmi<. Film obvega n epoh, 16 epizod. 32 dejanj. Pr- va eoolia se iKra diK- 3., 4., 5. in r>. febr. Veselica na Starein gradu! V nedc- Ijc dne 5. februarja popoidne prifedi Jiiiij .licha gostilničar na Starcm gradu tlomačo veselico v prid Dijaški kuhinji v Celju. Na sporedu je godba in pies. Za topla in mrzla jedila ter dobro pijaco bo preskrblje-uo. Z ozirom na dober.na- meu, združen z lepim sprehodoin se tipa nu veliko udeležbo. (k) Prijavni urad išče sledeče osebe, katere naj sc zglasijo pri tem uradu: Kožmarin Jožefa iz Rogaške Slatine, ki bi imcla bivati v Oosposki ulici; Vipot- nik Helena, ki iina znance v Luzernu: C Biidefeldt, trgovec. Zatekel pes. K Ivanu Urisk». mJ- zarju v inestnem mlimi v Oaberju, se Je 21. t. m. zätekel v^'lik pes ovčarskc pas- nio, sive barve z belkasto liso na celu. bele prvc noge do kosen, na zadnjih so same tace bele. Lastnik ga dobt pr^ njem. Zi. tnestJie ubožce ie daroval g, Fr. Reheuschegg 13 celih Jeter. 24 pljiio, 35 vranic in 4 srea, kar se ie vse med revc- že razdelilo. Ubožni svet J>e tern potom Ä. i^ebeuscheggu najtoplcif zalivaljuje «i pnporoča to darezliivost tudi drugim S i::esarjem v posnemanje. ¦ ¦ j Sokolstvo. | SOKOLSKO DRUŠTVO V CEL.jU | je imelo v nedeljo. 29. »anuarja 1922 svoi j 32. fjbeni zbor. kateremu je prisosrvov.t- io 89 bratov in sester. Obcni zbo>* jc o- tvoril br. starosta Sniertnik, ki se je v svojeni govoru spominjal najvažncjžih dogodkov v niiuulem letu. Ozigosal je pusfopauje Sokola ua VVilsonoveiu trgu v Zagrebu in se koneno spomiiijal umr- lih članov br. Franca Karlovseki in Ste'.a Skominv. Po prečita^.jti zapisnika zadn.icga (;bčnega zbora poda tajnik br. Copin po- rocilo. Mod lctom je pristopilo 65 C;lanov in 19 clauic, izstop.ilo odnosuo ertalo se je f>! članov in S člauic. tako da stcje dnistvo 272 elanov in 114 elanic, skupaj 3S6 članstva. Sokolski znak z legitima- cijo se je izdal 98 clanom in 44 članieatn, pouovno je prejelo znak 11 elanov. Stro- kovna knjižnica steje 91 knjig. Drustvo je uaroceno na 4 strokovne. 1 leposlo- ven in 2 lista raznt- vsebine. Odborovili scj ;e bilo 17 Kulturno - prosvetni odsek je imcl dvoje predavanj.. Vsled odsotnosti pred- sednika je delovanje odseka od .icseiil sei)! izostalo. Zacinji eas je bilo dnistvo bre/. go- spodarja. Jasno, da je bila to velika o- vira dobremu poslovaniu, zlasti prt driištvu, ki je oprcmljeno z vsem teiu- vadniin orodjein, kakor Ie malokatcro. Koneno omeni br, ta.inik vesel po- jav, da je v zadnjem času pristopilo k dništvu mnogo našega učiteljstva. Nato poda br.^ blagajnik Sircc po- J ročilo. Društvo je imelo v skupnem .?09 tisoč 246 K 06 v dohodkov in 204.385 K 30 v izdatkov. gotovina znaša tcdaj 4860 K 76 v. Ni pa vštetih 30.000 K, ka- iere dolguje ecljsko tnesto Sokolu. Dm- | štvo je pred kratkim plačalo zadnji dolg, ' s kalerim je bil obremenien Sokolski donn Da imamo danes v Oaberjih lastno poslopje. ki znači milioiisko vrednost. je zasluga br. staroste SinertnikA. Ra- zun tega ima dnistvo precej telovatf- negtj orodja*, katerega vrednosti tudi ni podcenjevati. i Brat načelnik J-erin poda obsirno poročilo o telovadnein odsek a kakor o telmičnem poslovanju sploli. Omenja tež- koce, katere je imelo dnistvo med le- tom s poukoin naraščaja in konštatlra z vescljem. da se je zadnji čas posre- cilo. dobiti za narascai pravega vadite- l.ia. Povprečni obisk pri clanstvu na uro je bil 23. pri nioški deci 42, trg. obrtneui naraščaju 16, pri dijakih nižiih razre- dov 24 Povoljen obisk ie tudi pri čla- nicah. gojenkali in ženski deci. Vsled žalovanja za pokojnim kraliem Petrom Velikim Osvoboditeljem je bila izietna doba lani kratka. Zleta v Osijek se jc tidekzilo 22 elanov in 18 elanic. Svoj let- ni obracun je položilo dnistvo 31. julija 1921 na glaziji z dobrim uspehom. V Jostanj je pohitelo korporativno. Pri pogrelii br. dr. Oražna. staroste jugosl. Sok. Saveza. je bilo navzočih 21 bratov v kroju.' Sokol je priredil lepo usp?lo Mišičcvo slavje. kier je predaval br. polk. Tosic. Priredil ie žalno manifesta- c'jo za Nj. Velicanstvom kraliem Pc- trom. Manifcstiral jc ob priliki proslave izvolitve prvega slovenskega ?:upnna v Celju, častno ie sprejel br. Cehoslo- vake, ki so potovali skozi Celje v Osi- jek. Skratka njegovo d-elovanje je bilo živahno. Pe^izlet je bil Ie eflen in sicer čcz Tehnrie v Bukovžlak, kjer bi nai bila tekma naraščaja. ki pa ie mora'a vsled de'evja izostati. Moski prednjacki zbor Steje S ela- nov. nadalje obstoii samostojen ženslči prednjački zbor s sestro Cirilo Rebek- ovo kot načelnico in s. Miliutino Hoče- vnrjevo kot podnačelnico. Pri spremembi pravil ie. nastala ži- vahna debata, v katcro so oosogli br. (in.'dcn, dr. Kalan, dr. Vičar. dr. Sajo- vic polkovnik Tošič in Rc5. Sprejel se je končno prcdlog br. dr. Ovidona Scr- neca, da se pošlje- Savezu utemeljena molucija glede §§ 8 in 9 novih pravil. Ko dospe odgovor. se skličc izvanredni obcni zbor, ki bode tozadevno sklepal. Za poslovno leto 1922 ie bil izvo- 'Jcn naslednji odbor: Starosta br. Smertnik, podstarosta bf. dr. MiJko HraŠovec. načelnlk oY. l.oizu .leriii. odborniki odnosuo oclb(.ü- jiioi nasledn.ii bratje oz. sestri: dr. Lco- iu.»ki Vicar, polkovnik Borislav TosiC, Franjo Dolžan. Drago Sirec, F.do Rn- doK, Makso Res, Rudolf Polsak, 1 >ragu Bernardi. Bernard Vltavsky. Franjo Cepin. Marija ctr. Barthova, Slavic» fiassiako, kot uamestnica oz. namestnl- ki\: MatJca Cernejcvra, dr. (ividon Sei- ncv:. Tonči: (jrobelnik. Predsüdnikom kulcnnio - prosvetnega odbora je bil i/voljen br. Ivan Prekorsek, praporšca- koin Ivo Kapus, rač. pregl. Mirko (iru- tie.i in dr. Kniest Kalan. Delegata z? zupi'i obcni zbor na predlog dr. Sajovica bratie: Smertnik. Prekorsek, Reš In C'epin. Pri slučajnostih pride do razpravc zvisanie najenmin v Sokolskein domir. kakor tudi zvišanje članarinc. Na prect log br. dr. Kalana je občni zbor poobla- stil odbor. da o zvišanju naiemniiie sani sklcpa. ZviSanje članarine se odklont- Ur. Tonče Orobelnik se pritozuie radi iiporabc telovaclnice za vojaštvo in prcr- si, da se1 storijo potrebni koraki. da se v bodoče uporaba prepreči. Br. R':ä predlaga, da se vrši vsakih 14 dni redna oJ^orova seja. nakar se obcni zbor za- kl.iuči. Zncsck 300 krön, katerega je izroiMf br. Karol Perc Celjskemti Sokolu, je bit nabran ua gostiji naSega vrlcga brata l^epecla Zabiikovšeka. »Sokol v Sniarju pri Jelšah > priredi i2. febr. tl- zvecer veselico z vescloigro >'Popolna žena«, telovadnim nastopom mo.ške in ženske dece. elanov in elanic. Nato prosta zabava in pies. Vabimo k obilni udeležbi. Turistika in sport. Celjski šahovski klub ima v sredo, dne 8. tin. ob l/*9. uri zvecer v klubovi sobi kavarne »Rvropa« svoj rcdni obeni zbor s sledečim dnevnim rcdoin: 1. Čita- nje zapisnika u\ event, došlih vlog. 2. Po- ročilo odbornikov- 3. Poročilo preglednv kov. 4. Volitve: a) predsednika, b) osta- lih odbomikov. 5. Skkpanje o turnlr- skcip poslovniku. 6. Slučajnosti. Prosveta. Za mednarodno riazstavo knjig. ki se bo vršila v Firenci (Italija). dajj ude- ležencem tozadevne informacijj vodja kr. italijanske delegacije v Ljubijani. Novi zapiski. Izšla je prva §tev. pr- vega letnika socijalističnc mesečnc re- ¦vijo »Novi zapiski«. katero urejuje zna- iii socijalistični publicist dr. Dragotln Lončar ter prinaša: Dr. Dragotin !.on- car: Uvodnik. — Peridromos: Washing- ton. — Albin Prcpehih: Naš ustavni spo^. — PolitiCni pregled: Dr. L.: Dr. fvan Tavčar. —J. Petrič: ^unanji in notra- n.ii položai. — Ciospodarski pregled: Dr. M. .].: Razvoj slovenskega zadruziiištva po prevratu. — Socijalni pregled: Ltcbi Aloiziia: Žensko giban.ic v Jugoslaviji. — Abditus: »Cebovski« socializem na Ansicškem. — Kulturni prejrled: D. f. Regali: PoRlobitev nojinovanja slovcn- ske umetnosti. Ivan Zoree: Uradno izrazoslovje. - »Novi zapiski« izhajajo nicsecno razen v avgustu in v septem- brn. Letna naročnina znaša 100 K. posa- mezna Stcvilka static 10 K. Onevna kronika« ZborovanJe žcnsklh orfiranizacij v Ljubijani. Dne 2. februarja sc vr5i v t-.inbljani zborovanje vseh ženskih or- ganizacij vse Jugoslaviic v svrho uje- r-lii'jenja v narodni žeuski Savcz. Tenm zborovanju bo'do prisostovalc delegatlce /¦jnskili drustev iz vse državi1. Ruski rubeli. Sovjetska vlada je iz- dala na vse državue blagajno narocilo. da se niora en predvojui rubeli zaracu- naii / 150.000 sovietskimi rublji. OiicUeina zaroka knalia Aleksandfii 7 nimunsko princezinjo Mariolo se vr?! 21. febr. v Bukaresti. Uuba Davidovič. predsednik De- mokratske stranke. je tcžko obolel na vnctjii slepiča. Dopisi. 2alec. L'o^niskl 'diletantie vprizorijo v nedeljo due 5- svcčana ob pol 8. uri zve^er v Roblekovi dvorani Meškovo dramo v treli dejanjih »Pri Hrastovihfw k Iz &narja prl Jelšah. V torek dne 17. tm. se ie VrŠilo v gostilni e:. Ferlinca za- nirnivo gospodarsko zborovanje. katere- >:ev, 13 »N OVA 1) O B A« Slran 3. '«..ij so sc udetažili vsi uglednejši rržatii. ^mlavala sta ravnateli Lešničar iz Cs- •ifci in in/ftiir Turnšek iz Ljubljana o u- siairovitvi in ureditvi zadružne elektrar- >:t za Šmarje in okolico. V Šmarju se 2e »Jülgo zaniinajo za dobavo elektrieiU) si- se-. Pred vo.ino je na prošn.io takratnega /¦¦ipanstva izdelala stajerska elektrifika- v-ijska družba uačrte za električno ceii- «raJo v Smarju. Skoda, da vsled voine ni itoslo do rcalizacijc tega načrta! Po voj- tii so mislili tržani, da se bode v najkraj- Sem času izpeljal daljnovod za napeljavo fiektričnega toka iz Maribora do Celia ».:» naprcj ter da bi bilo tnogočc, da bi sc >' pelja.1 potem stranski vod iz Celja ali Uiskega. kjer je bil projektiran velilri Transformator za celjsko okrozie. ttfdi preko St. Jurja v Smarje in nauroj v Sla- Jluo. Kakor pa vsc kaže. bode z napelja- /0 toivii iz Fale do Celia šlo težko. ne- v'tede na to, da bi bili stroški za stranski vod v Šmarje tako visoki. kakor bi stain lastna mala parna centrala. V Smarju n! s-wio interesa na Ittči, temvcč se celi o- krai zanima za zgradbo primernega mlina in žage. Namcrava se tedaj zdru- ;:.ii\ centrala z mlinom in žago. tako da bi bii tok čez dan zaposlen v tell dveh oodjetjih. zvcčer pa bi se porabil za raz- SfvetlJHVo. Udeteženci zgoraj omenjene- .?a sestanka so z na.ivcc.iim zanimanjem sledili podučnim izvajanjem predavate- •iev tcr se jo izvolil na scstanku petero- elanski pripravljalni odbor z g. Počka- ;em na čelu, ki bode izvedel ustanovitev aadruge in druga pripravlialna dcla. Ce- lt-ti if. da bi se namcravano leoo zadruž- :;ke. Vitanje je zgubilo prejšnje živah- ne stike z zuiianjim svetom in postalo pozaüljcn kraj v okviru Slovenije. lJe- soica zavednih tržanov pod vodstvom prvega srlovenskega obeinskega odbor?. si je n.idela nalogo, obnoviti prejsnje zveze .in je nstvarila z nstanovitvijo nn- rodne čitalnice podlago za ugoden raz- voj našcga narodnega živlicnia, skupno t)j;iijjScu. ol) katerem sc bode zbirala, vzgajala in navduševala uarodjia cirux- ba ob sodelovanin znnaniih orijateljev. Zdih'.o v drustvu imcti zbiralisce vseli odkritih prijatcljev jugoslovanskc drža- v'c, vzprajaliSče narodne tnisli in izobra- /evališče naše mladine. Komur ta na- u'f ugaja. kdor ve ctMiiti veliko dcio na- š'h nialoštevilnih rodoljubov. ta bo v nc- dei.io pohitel v naš trg, kjer se bodo zbrali naši prijatelji iz vseh sosednUi kiajtv in zastopniki dnistev iz Celja. Socijalna politika. ODGOJA' IN ZASClTA OBRTNO- INDUSTRIJSKEQA NARASCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. poiltiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec.) (Dalie.) Vrhovno nadzorovanje nad imeno- vunimi obrtnimi šolami bi vrSilo mini- strstvo socijalne politike v sPorazunui z nunistrstvoni trgovine in industrije in fb iedino iz razloga, da se zagotovi gojen< - cu v resnici tisti pouk. ki odeovarja je- dino di'ianskini potrcbam. Posebno pozornost oa bi se moralo polagati na ustanavljanje vajcnišklh do- mo v. kjer bi bili vajenci ves čas uČne dobe popolnoma prcskrblJeni in ves čas acne dobe vključivši pro^ti čas potl stro- .?un strokovnim nadzorstvotn. Nai se m\- si; ne vem kako protivno o internatlh In f*upnlh zavctiščlh, iedno ic eotovo ue- oporečno, da vajenec v orostetn Casu, katcri bi se mogeJ neutrudl/ivo porabitl v veliko korist vajciica. ne «me biti prc- puačen cesti, brezbrižnosti in leairenju. fa ravng v danaSnjih časlh moramo vsc ,silc vporabiti. da niladino brezobzirno navajamo k dehu k del» in zonet k delu. .e ako utrdimo naso inJadino v brezpo- goini odvisnosti vztrainejra deia od b!a- gostatija naroda in države. le rtku tnladi- iio vklenemo v na.itrdncišo disciplino .lela in sisteinatidm spojenie ecle n)e- gove osvbnosti /. določenim ookiicem. le tedaj bom,) vstvarili v resnici ti\iyn in sposoben¦ obrtniški naraščaj. Tej svrhi pa po moiem mislieniu no služi nobena ustanova tako vspesno. kakor vajeniski doniovi. scveda oni. ki so organizirani v modernem in nc- v sc- meniškem ali vojaSkem dtihu. Preskrba vajencev v vajeniških domovih bi ne bi- la potrebna. edino za one redke prime:-»;, kjer roditelji vodiju račun o oravilnem zaposlenjn vajenca v prosteni casu. V gotove svrhe — kulturni vzgoji •-- bi pa bilo prisiliti tudi to sreenejse vai^nce na periiodiceu obisk vajeniških dotnov. Vajeniski douiovi bi shižili v prvi vrsti kulturniin nalosram in šele v drug! vrsti materijelni preskrbi onih siromaS- nih vajencev, ki nimajo na ucneni mr-stu roditeljev, ki niso v oskrbi moistra ali v oskrbi drngih dobrotnikov odnosno liu- rr.anitarnih zavodov. Pri tej priliki bodi ugotovlieno. da je preskrba vajenca pri mojstru — dedšci- na predkapitalistiČMie srednjeveške dobc — veliko zlo in nikaku dobrota za vajen- ca. Le navidczne vrednosti ie ta preskr- ba. brezmcjno skodljivi pa so nekontro- iirani vplivi, ki so v poslcdici tega na- stanjenja. Ne glede na to. da so stano- vanja vajencev pri rno.isirih običajno prava gnezda bolezni. nehigijene in ne- moralnosti, posebno tam, kjer stanujejo vajenci skupaj s poinoeniki. je ta pre- skrba obieajno le pretveza za izkori- ščanje in zlorabo vajenca v različne drn- ge svrhe. Navadno so navezani ti va- jenci na nedoloeen delavni čas, na o- pravljanjc gospodarskih poslov in naj- čeSče se porabljajo v svoistvn dekle. hlapca ali celo gospodin.ie pri udovlje- nem mojstru ali kjer je začasno gospo- dinja odsotna. Biležim tu primer, kate- rega sem ugotovil kot obrtni nadzornik v Sloveniji. Vajenec na deželi se je npo- rabljal vse letne inesece v poljedelstvu jji le v zimskem easu se Je ueil obrti -- a po treh letih takega učenia ie bil pre- izkusen in odslovljen za pomoČMiika. -- Vsakdo si sam lahko vstvari sodbo, ka- ko s-e ie ta vajenec izucil obrti. kakc vr- ste pomočnik je in kake šanse inia. ako se osamosvo.ii pozneje kot moister. (Dalje prih.) POSREDOVANJE DELA V SLOVENIJT LETA 1921. Kakor že v vseh kolikor toliko na- prednih državah, se je uredilo tudi pn nas takoj po prevratu javno posredova- pje de!a, ki ga vodi v Sloveniji Državna posredovalnicii za delo s svoiiin osred- njiiif uradoin v Ljubljani ter oodruznica-" mi v Ljubljani. Mariboru. Celiu, Ptuju in Murski Soboti. Eksisttnčno potrebo ti inštitucije dokazuie naiboli živahen promct in pa lepi uspehi, ki jih je do sc- daj dosegla, vkljtib temu, da se je imela boriti še z vclikimi težkočami. V pretc- klem letu izkazuie namreč Državna po- sreuovalnica za delo naslednii promet Skupni promet 32.747 strank (mo. ških 22.063 in ženskih 10-684). Oci teh je bilo 16.106 delodajaleev fmoških 10.490 in ženskih 5.616) in 16.641 delojemalcev (moških 11.573 in ženskih 5.068). Posre- dovanj se je izvršik» 10.086 (nioških 6.623 in ženskih 3.463). kar znači. da ie pix'skrbela posrcdovalnica: zaprošene delavce 61.4% delodajalcem (I 1919 !e 43;%, 1. 1920 pa 61%), zaprošene službe 60.6% delojeinalccm (I. 1919 le 33%, I. 1920 pa 50%). Vseh dopisov je rešila P3- sredovalnica 9234 (1. 1920 le 6901). Posamezne podružnice izkazujejo nasleduji promet in uspehe: 1. Ljublianska podružnica I2.529 strank in 4254 posredovani. 2. Maribor- ska podružnica 12.090 strank in 2477 po- sredovanj. 3- Celjska podružnica je bila zaprta, ker ni bilo uradnika. 4. Ptujska podružnica 737 strank in 85 posredo- vanj. 5. Prekmurska podružnica 7.391 strank in 3270 posredovani. Normaino so posiovaie liubljanska niariborska in prekmurska »odružnica celjska se je morala začasno zapr-eti. ker ni bilo uradnika. ptujska ie pa v pretefc- lem letu !e životariU, ker ie bila name- Siena v Strnišču Dri Ptuiu. Meseca de- cembra se ji jc pa pos^edkl dobiti v Pto- m potrebne "uradne fokale, vsled česar je upati, da bo mogla odslej tudi t.i \ ; vecji nieri vršiti svoje ualo^e- j Gelokupni promet in uspehi Drzav- ne i>osredovalnice za delo \- Sloveniji so bili doslej naslednii: Leta 1919 je bilo 36.553 strank In 6.860 posredovanj. leta 1920 je bilo 28.518 strank in 7.820 posredovanj, leta 1921 je bilo 32.747 strank in 10.086 po- sredovanj; skupno torei 97.8IS strank in 24.766 posredovanj. Te številke kažejo. da promet vkljub vedno večjenm konsolidiranju naSih go- spodarskih razmer nikakor ne nazn.duje. obratno da je pričakovati Se vedno vec- jega proineta, uspehi pa stalno naraSča- jo, cim bolj se izpopolnju.ie notrauja or- ganizacija tega novega. a zelo vežnega socijalno-političnega zavoda. Osrednji nrad1, ki vodi vso organiza- cijo in poslovanj-e. za enkrat se ni pola- : jih doslej Tazna židovska podjet.ia zelo iz- koriščala. dalje posredovanju vakneev ltd. V tern oziru inia zaznaniovati zavod v r-reteklem letu prav lepe uspehe. Tudi za bodoCe namerava posvetiti zavod, če bo našel pri inerodajnih faktoriih dovolj razumevanja in podpore. tern vptasa- iijem posebno skrb, poleg tega pa na- merava še intenzivno organizirati invn- lidno posredovanje, posredovanje v In iz inozemstva itd. V gospodarskem oziru ie sclasti važno to, da ie začcl organizi- rati zavod obrtne vajence iz Bosne v Slovenijo v svrho dvignjenja bosunske obrti. K položaju na delavnem trgu v letn !92l bi bilo v sploSnein pripomniii na- sl-'dnje: Veliko brezposelnost ie bilo opažatl vse leto med nekvalificiranimi delavci (indiistrijskimi in agrarnimi) ter mod ru- darji, živilskimi delavci, trgovskim In pisarniSkim osobjem ter med kovinarji. Poinaiijkanic delavcev ie bilo pa o- pažati zlasti v lesuih in gradbenih stro- kah. ter med kvalificiranimi speciaüsti vseh panog. Da se to nenormalno raz- merje izravna, je poizkusil organizirafl osrednji urad posredovanje naših sezort- skih delavccv (zlasti poljskih) v inozem- stvo. iz inozemstva pa dobavljati za na- so obrt in industrijo ncobhodno potreb- ne specialiste in gradbene delavce (te zlasti iz našega Primor.ia). Žal da so bili ti kc.raki vsled strogih tozadevnih prcd- pisov doslej še skoro brezuspešni. trtba bo pa v interesu vsega našeea gospodar- skega življenja to vprašanje čimprej fO- šiti. Končno bodi šc omenteno. da ie \r.- dal zavod v preteklem letu skupno 3790 nakaznic za polovično vožnjo na želez- rici v skupni vrednosti 73.343.70 Din; skupno število brezposelnih dni pri po- sredovalnici v evidenco vzetih delavcev ie pa znasalo 108.047 dni. Povišanje mezd trboveHskim delav. cent. Na podlagi kompromisa so se zvi- šale mezde trboveliskim delavcem v skupnem znesku 12 in pol miliiona dinar- jev. (Prvotna zahtova rudanev je bila povišek v znesku 19 do 20 milijonov di- narjev, prvotna ponudba družbe pa in pol milijona dinariev-) Za povišanje mezd je bil sprejet princiD. da ostanejo družiuske doklade rudariem v dosedanji izmeri in da se povi§a mezda le za pro- duklivno delo. V ta namen obe stranki priznate odlok v jan. 1921 poslujoče ko- misiie z dne 19. jan. 1921 kot med njiinri sklenjcno pogodbo s to izprcinembo. da se povišajo mininialne place delavstvu v I. kateg. za 17 K. v II. od 15 na 30 K. v HI. ja 13 K in v IV. za 11 K. Nova po- KOilba stopi v veljavo dne 29. januarja 1922. Ministrstvo za šume in rude je ko- »Tiisi;,i. ki vodi pogajanja zaradi Trbo- veljske drtižbe, danes po oosebnem od- poslancu sporočilo, da velia od zakono- da.mega odbora sprejeti zakon o pobl- jan;M draginje tudi za prernot:. Nadalje |e ra.-rpravljala komisija tudi o regulacij po^uradniškili plač. Radi povišanja mez'3 se bode premog podraži! pri meterskem stotu najbrže za eden do dva dinarja. Povlšanje plač oodtufadalštvu trbo- veJjskc dnižbe. V knjižnici pokrajinske uprave v LjubUani so se 28. ian. pod predsedstvom rudarskeg« giavarja dvor. svei- dr. Stergarja vršila pogajanja za- radi zvišanja plač poduradništva trbo- veljske prcmogokopne družbe. Socijalno politiko je zastopal šef Ribnikar. Pod- uradnike sta za;>topala v invenu organi- zacije cian delavske koinore Volcansek iz Trbovelj in Stepišnik iz Zagovja, trbo- veijsko clružbo pa Tavnateli Skubic in inž. Heinrich. Šef oddelka za socialno politikij Ribnikar sc je energično zavzel zn interese poduradni.stva in zahteval, da sč pri sedanji regnlaciji upošteva tudi dejstvo, da s^ poduradni.štvu cdo lansko leio niso dvignile place, kakor bi to bilo že z ozirom na povišane delavske mezdc potrebno in umestno. Ravnatelj SkubJc jo nato izjavil v imenu trboveliske druž- be, da i.oee podjetje to pot poduradni- koiii pokazati dobro voljo in naklonje- nost. Družba je pripravljena s 1. iebr. tl poviSati temeljne place in sedaj obsto- ječe draginjske doklade uraduikov za 45 odstotkov. Vse druge tigodnosti ostane- jo v vtljavi, dokler bi se glede n.iih ne našcl med družbo in poduradniki kak Mov sporazum. Tako bi dobivali pod- uradniki nižjih katCKorij 500, višjih pa nienda 1000 K yeč mesečno. Ponr.dbo so poduradniki sprejeli in zapisuik pod- pisali. Narodno gospodarstvo. Zadrug^i za izvoz talc v Št. Juriu ob južiti železnlci, r. z. z o. z.. ki se je osno- va!a lani dne 6. novembra. ie imela dne 26. januarja svoj prvi občni zbor, kak- rega so se udelcžili trgovci iz vseh kra- jev Slovenije in Hrvatske. Udeleženci so povdarjali pomen te zadruge in izražall željc, naj se zadrugi §e pridružijo drugi. Pomen zadruge je zlasti v tern, da se bo izvažalo solidno nepokvarieno blago. kf bo priborilo dober sloves našim iajcem in stalne tr^c. FabrlkacUa tobaka v Mostaru. Pro- dukcija tobaka v državni tobačni tovar- ni v Mostaru rapidno raste, kar dokazn- jejo sledeče številke: leta 1919 je bilo spravljenih v Skatljice 17.941-700, leta 1920 82,423.600, leta 1921 124,813.500 svalčic. — Tobaka spravljenega v za- vojčke je bilo leta 1919 415,131.428. leta 1920 740.264.956. leta 1921 849,461.230 kilogramov. IV. mednarodnt vzorčni veiesejem v Pragi se vrši letos v času od 12. do 19. marca 1922. Razne vesti. Karlovi otroci na potu na Madeiro. Otroci razkralja Kara so zapustili Porto in se vkrcali na ladjo, ki jih popelje Iz Portugalske na otok Madeiro. PrvotnJ načrt, da se sestanejo otroci v Madridii s svojo materjo Zito. k bil v zadnjem h\- l)u spreinen.ien. Morilec Egia Bolaffia ustreljcn. Tra- gedija, ki se je odigrala ored Stirinajstimi dnevi v Bolaffijevi menjalnici v Trstii. Je maščevana. Glavni zločinec. neki ue- znanec »z ranienim obrazom«. kakor ga je nazivalo časopisje, ie bil v soboto po- poldne na begu pred orožniki ustreljen. Fiil je to 32-letni Ivan Rraico iz zapušče- ne vasice Qalice, nedaleč od Umaga. Po uinoru se je dolgo skrival po raznih brlo- gih v Trstu, pred pa dnevi ie Da krenll neriadoma v Istro, v smeri Kopra, ker so mu oostala v Trstu tla že prevroča. Se- boj je vzel za vsak slučaj dva nabita sa- mokresa. Policija ie kmalu zaznala za njegov beg in je poslala za njim detektf- ve in orožnike. ki so .ira izsledili v ne- kein gozdiču v bližini Kopra. Morilec [>raico je uvidel, da je izgublieu- Branil se je z obema samokresoma. ko pa ni hnel več nabo}ev, se je spustil v beg. \ bilo je prepozno. Orožniki so začeli za njim streljati in Braico ie obtežat mrtev. Pri njeni so našli pismo, v katerem iz- javlja, da ie prepričan. da ie njegov cdiili izhod $mrt, grozi pa, da sc hoče 5e preje maSčcvati nad izdajalci in navaja imefw 12-tih oseb, ki so zapletene pri rdpar- sk'ein napadu in umoru Bolaffija. Zdravniški honofar — 10 mllijono* kron. Neki bančni ravnateli na Dunaju ie dal operirati svojo ženo po nekem vseučiliSkem profesorju. Ne «lalo je bil iznenaden, ko je spre.iel račun za ope- raciio -- glascč na 10 milijonov kron. Mina ublla dva brata. Brata Kare! in Andrej Zlobec sta pred par dnevi is- kala v Gočah 1>ri Vipavi volni materijal. da bi ga prodala potem za staro želez^' Hodila sta po zapuščcnih rovih in r>c iinw ni niti sanjalo, da ie bil tamkaiSnJ! tercn podminiran. Ko sta hotela Izruvati Stran 4. »NOVA DOHA« Žtev. 13. PoMni Ček. rač. 10.598 .n\ na kateretfa so s.> pripc- M.ialc žične ovire. jo nenadoma eksplo- dir.ila v zemlji sc naluijajoca miiia, ki je oba brata strtcala tia drobnc kosco. Zeni- lj(t je razruvala na sto metro v na ok oil. L'mr! je v Saint Ktieiinu na f'Vancn- .skoin K. Pierre Qantliior. i/.nuiileli bi- cikla. \- starosti 63 let. KCR .IE LJUBLJAN&KI ÜOP1SM URAD, OD KATEREGA SM0 DOSLEJ DOBIVAL1 TFLEFONSKA POROCH.A, S I. FEBR. T. L. UKINJEN, »ZOSTA- NF.JO DO NADALJNEOA ARANŽ- MANA V NAŠEM 1.ISTU NAJNOVE.I- LA POROCll A. fšče se Eokal za puškarsko obr^f. Potiudbe na upravo lista. 120 1 Sprejmejo se s waruhinje, laborantke, kuharice in so- boricc. Posredovalnica za clelo L. Sagsr. Aicksandrova ul. 9. 130 1 4 toden. izkaz o y.aklanih živalih cd 23. 1. do 29.1.1922 v mestni klavnici v Ce!ju, i i I I i Ml ! i tee muBPja. ^\^>\^\^\^ is N| I ;;sjgjJ2Js|si S. | o 2l il M ! I ! Junger Ludvik . !]------4'—" — — j~ — | Gorenjak Josip ";-¦ 1 - - \~\~< \ Rebenscheg Fr. ; i|66.; 3J- 1 - -\-\ Suppan Ivan. . i-j ||-{ 1 — |•- ------ Zavodnik Andrej 2i3li 4 4 3;----------1 j Scntč Franc . . \------j 1------------------j i PavHnc Franc. — 2-----1— - ------j Voisk Adolf . . - 1 - 1-------------- Esih Matija . . !— 1 -i li i'------1—| ! Lapornik Ivan. . ii~|— 1 —!------ ""j"! , Friedrich Ivan, il—!" 1—!- — ------ i I ' | Leskošek Ivan . j—'-•- 1 — j— — — — j Urbančič Adolf. .-<-! 6 i| 1|---------- | Zany Viktor. . . jj-|~j 5----------------' Lastnica in izdajatcljica: Zvezna Hskarnt v Celju. Odgovorni irrednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezua tlskaraa v Celju. Moda! Haznanffo! mm Cenjenim damam naznanjam, da sem otvoril modni salon tudi za dame. Špecijalistično delo v kostimih, plaščih, jahalnih, športnih oblekah in fantazijah. Najmodernejše mode. Izdeluje se ravno tako, če se prinese blago seboj. Ravnotam se sprejme prvo- vrstna pomocnica za krila« Franc M@ško Aleksand^ifa ulica si. 35 Cefije. : 12;: 5-2 ¦2&Jj|llHJlB