ZBDS PRIPRAVLJEN OSNUTEK PRIPOROCIL ZA DELO V SLOVENSKI MEDKNJIŽNICNI IZPOSOJI Obvešcamo vas, da je delovna skupina za medknjižnicno izposojo pri ZBDS pripravila "Osnutek priporocil za delo v slovenski medknjižnicni izposoji". Najdete ga na spletni strani zveze (http://www.zbds-zveza.si/), kjer caka na vaš kriticni pogled, pripombe, dopolnila in predloge. Naloga delovne skupine, ki se je v Knjižnicarskih novicah že predstavila (2005, št. 1, str. 12-14), je bila analiza stanja na podrocju medknjižnicne izposoje doma in v tujini, razmislek o možnem povezovanju in obvešcanju sodelujocih v medknjižnicni izposoji in uskladitev postopkov medknjižnicne izposoje. V letu 2006 naj bi skupina analizirala možnosti za zmanjševanje stroškov medknjižnicne izposoje v Sloveniji in pripravila predlog besedila za slovenski pravilnik za medknjižnicno izposojo. Delovna skupina se je sestala sedemkrat, clanice pa so delo pogosto usklajevale tudi na daljavo. Zaradi velikih razlik med knjižnicami (razlicni financerji, razlicni delovni, kadrovski, financni pogoji...), skupina ni pripravila pravilnika o medknjižnicni izposoji, ampak osnutek priporocil za delo v slovenski medknjižnicni izposoji. Osnutek • vsebuje opis pravnih podlag medknjižnicne izposoje; • opredeljuje medknjižnicno izposojo in njen namen; • predlaga organizacijo informacij o medknjižnicni izposoji v knjižnicah in znotraj slovenskega imenika knjižnic COLIB; • naniza delovna priporocila knjižnicam izposojevalkam in knjižnicam dobaviteljicam; • opiše organizacijo mednarodne medknjižnicne izposoje v Sloveniji in • priporoca casovne in cenovne okvire medknjižnicnih storitev. Osnutek je osnova za širšo knjižnicarsko razpravo, ki bo, upamo, razrešila odprta postopkovna, pravna in terminološka vprašanja na tem podrocju. Vabimo vas, da s svojim znanjem in izkušnjami sooblikujete besedilo. Prosimo, da svoje pripombe in predloge sporocite predsednici delovne skupine na elektronski naslov: tatjana.klarer@knjiznica-celje.si najkasneje do 1. marca 2007. V naslovno vrstico sporocila zapišete: ZBDS-MI MNENJA. Tatjana Klarer Kramer predsednica delovne skupine ZBDS-MI Osrednja knjižnica Celje SPLOŠNE KNJIŽNICE KNJIŽNICA OTONA ŽUPANCICA JE ODPRLA SVOJA VRATA Petindvajsetletno prizadevanje Knjižnice Otona Župancica (KOŽ) je obrodilo svoje sadove 21.12.2006 z odprtjem svojih vrat na uradnem naslovu Kersnikova ulica 2. Uporabniški dostop do njenih prostorov je omogocen v podhodu za poslopjem bivše Kavarne Evropa na križišcu Slovenske in Gosposvetske ulice. Prostori današnje KOŽ so v zavesti Ljubljancanov ostali v zavesti kot bivši hipermarket Marcus, ki je tu deloval do sredine devetdesetih let preteklega stoletja. Razprostira se na vec kot 5.300 kvadratnih metrih površin, v štirih nadstropjih. Prenovljena je bila v manj kot osmih mesecih, prenovo je vodil arhitekt Miran Lasic, celostno podobo knjižnice in vizualno zvocno skulpturo je zasnoval slikar Aleksij Kobal. Slika 1: Knjižnico so otvorili (od leve proti desni): minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti, direktorica Knjižnice Otona Župancica Vilenka Jakac Bizjak, predsednik uprave Mercator Žiga Debeljak, ter župan mestne obcine Ljubljana, Zoran Jankovic (foto: Žare Modlic). Knjižnica Otona Župancica je nastala pred petindvajsetimi leti z združevanjem Delavske (ustanovljene leta 1926), Mestne (ustanovljene leta 1911), Pionirske (od leta 1948) in Potujoce knjižnice (kot del Delavske knjižnice od leta 1973). Takratno strukturo bodoce Knjižnice Otona Župancica je sestavljala uprava, strokovne bibliotekarske enote, oddelki za delo z obiskovalci: enote Delavska knjižnica, Mestna knjižnica, Pionirska knjižnica, posebne in splošne službe. Ta struktura je že predvidevala in vsebovala organizacijsko shemo nacrtovane Osrednje SIK Ljubljane (OKL). Prvi korak v to smer je bila potujoca knjižnica (leta 1973 je bila ustanovljena kot oddelek Delavske knjižnice, na svojo prvo pot je krenila 14. oktobra 1974), kot skupni servis za vso ljubljansko regijo. Lokacija OKL je bila najprej zamišljena v Knafljevem prehodu, kasneje kot del Cankarjevega doma, ki je bil takrat v gradnji, nato je bilo možnih lokacij še vec. V kasnejših letih so se organizacijski strukturi KOŽ pridružile še enote Poljane (naslednica 1968 odprte podružnice Delavske knjižnice, s prenovo stavbe leta 1995 je dobila priložnost, da zaživi kot samostojna enota KOŽ), Kolodvor (deluje od leta 2000 in je uresnicila vec kot dvajset let staro zamisel o odprtju citalnice v bližini železniške postaje) in Nove Poljane (ki deluje od leta 2003). Nadgraditev te organizacijske strukture Knjižnice je postal podpis pogodbe med lastnikoma prostorov: družino Gregorc in poslovnim sistemom Mercator d.d. (prostore in opremo je Mercator doniral v višini 912 milijonov tolarjev, kar je najvecja donacija v zgodovini podjetja.), ter na drugi strani ustanoviteljico KOŽ Mestno obcino Ljubljana o preureditvi prostorov stavbe bivšega hipermarketa Marcus za potrebe Knjižnice Otona Župancica. Prva je svoja vrata, januarja 2006, zaprla enota Delavska knjižnica, ki je do tedaj delovala v pritlicju prostorov sedanjega KOŽ, kamor se je leta 2003 preselila iz unicenih prostorov v Delavskem domu. Novembra 2006 sta s svojim delovanjem v starih prostorih prenehali tudi ostali dve enoti - tako Pionirska kakor tudi Mestna knjižnica. Potujoca knjižnica se je v prostore na Kersnikovo preselila po odprtju Knjižnice, decembra 2006. Slika 2: Otvoritev je potekala v prehodu med Slovensko in Gosposvetsko ulico (foto: Žare Modlic). V novih prostorih Knjižnica posluje v štirih uporabniških nadstropjih: • kletni prostori so namenjeni Mediateki z vsem zanimivim s podrocja glasbe, filma, zabave, stripovske in ostalih mladinskih subkultur, pocivanju, samostojnemu poslušanju glasbe in gledanju filmov, • pritlicje je namenjeno leposlovju, kakor tudi casopisnemu in vseobcemu prijetnemu citanju in seveda izposoji, tu deluje tudi servis Borza dela, • prvo nadstropje obsega strokovno znanje v knjižnicnem gradivu, tam potekajo organizirana izobraževanja v racunalniški ucilnici, ali samostojno izobraževanje s pomocjo servisa Središce za samostojno ucenje ali Borze znanja, • v drugem nadstropju pridejo na svoj racun mladi in najmlajši (a ne le po starosti, pac pa tudi po srcu!), posebnosti so koticek za bibliopedagoške in lutkovne dejavnosti, dva akvarija, lebdeci "Župancicevi mehurcki" na zrcalih stebrov, itd. • Omeniti pa je potrebno še tretje nadstropje z vecnamensko dvorano, ter artoteko in razstavne prostore, kjer se bo dogajalo veliko kulturnega, pa tudi izobraževalnega. Kasneje bosta v kletnih prostorih urejena še glasbeni in snemalni studio za nadobudne glasbenike, s pomocjo novega portala KOŽ (www.koz.si) pa tudi možnost uporabe študijskih celic, študijskih sob, sistema za samokopiranje, skeniranje in tiskanje, pa samostojno rezerviranje racunalnikov, brezplacno brezžicno surfanje po internetu, uporaba cyber-caffeja, itd. V sodelovanju z Mestnim muzejem se nacrtuje tudi Županciceva soba kot muzejski del knjižnice z originalno postavitvijo dveh Župancicevih sob in njegovih osebnih predmetov. Slika 3: Pogled na KOŽ iz zraka (foto: Arhiv KOŽ) Kot je bilo omenjeno je v okviru Knjižnice Otona Župancica svoje prostore dobila tudi Potujoca knjižnica, ki skrbi za potrebe celotne Ljubljane in njene okolice, posebno pa bo to vidno sredi leta 2007, ko bomo dobili novi bibliobus! Pod okriljem KOŽ še vedno uspešno delujejo enote Poljane, Kolodvor, kakor tudi Nove Poljane. Te enote delujejo neprekinjeno, kljub množicnim selitvam kožovcev v prostore nove KOŽ. Skratka, lahko bi dejali, da s svojo ponudbo tako zadovoljujemo najrazlicnejše uporabniške potrebe: • multimedijska postavitev gradiva zaradi pojava vedno novih vrst gradiva, • ponudba digitalnih vsebin s pomocjo portalske tehnologije, • uvajanje naprednih informacijsko komunikacijskih tehnologij v obliki možnosti samostojne uporabe knjižnicnih storitev, • sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami na lokalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju, • ustanavljanje servisov za uporabnike, • funkcionalno zagotavljanje enakih možnosti za uporabnike s posebnimi potrebami, • z organizacijo izobraževanj, predavanj, razstav, literarnih dogodkov, raznovrstnih delavnic, potopisnih vecerov, filmskih projekcij in okroglih miz za odrasle, mladino in otroke uveljavljamo knjižnico kot nosilko vseživljenjskega izobraževanja, ter • navsezadnje Knjižnica Otona Župancica deluje kot prostor za preživljanje prostega casa, za zabavo in druženje. Vabljeni v naše nove prostore, kakor tudi na spletno mesto www.koz.si! Aleš Klemen Knjižnica Otona Župancica RAZKOŠJE SPLOŠNIH KNJIŽNIC Vsak Slovenec ima v splošni knjižnici 4,2 enoti knjižnicnega gradiva, sedež si deli s 386 drugimi prebivalci, racunalnik z internetom pa z 2.346 prebivalci. Knjižnico lahko obišce vsak dan v družbi 29.948 obiskovalcev 336 izposojevališc in prispeva k 80.660 enotam izposojenega gradiva v enem dnevu toliko, da si na leto izposodi 12 enot knjižnicnega gradiva. Dan si lahko popestri z udeležbo na kateri izmed 51 prireditev. Za vse to prispeva letno 4.841 SIT. Te možnosti izkorišca leta 2005 25,72% Slovencev. Razvojni izzivi za napredek Dodatno vrednost življenja naj bi knjižnice zagotovile vsaj 40% prebivalcem. Za to razkošje morajo razviti standardne pogoje dela do leta 2013 in se posvetiti razvojnim izzivom: "GENERACIJA+" (informacijsko opismenjevanje starejših) - "SLOVENIJA BERE" (8. september, mednarodni dan pismenosti traja celo leto) – "ŽIVETI ZA MEJO" (Slovenci zunaj maticne domovine) – "IMAM DOBRO SOSEDO, KNJIŽNICO" (razvoj knjižnicne mreže) – "DRUGACNO V SPLOŠNEM" (knjižnicne storitve za ciljne skupine) - "KNJIŽNICA NA OBISKU" (elektronske storitve). 1. Znacilni kazalci knjižnicne dejavnosti Dostopnost knjižnicne dejavnosti (1990: nepopolno 2004 - 2005) • Mreža izposojevališc in postajališc potujoce knjižnice; %: 49 - 58,43, • Odprtost; sekund na prebivalca: 564 – 611 – 586, • Prostor; m˛ na 1000 prebivalcev: 23 - 38 - 41, • Citalniški sedeži; na 1000 prebivalcev: 1,6 - 2,5 - 2,6, • Dostop do interneta; racunalniki na 1000 prebivalcev: 0,34 - 0,43, • Racunalniki za uporabnike; na 1000 prebivalcev: 0,47 - 0,52, • Knjižnicno gradivo; enot na 1.000 prebivalcev: 2658 - 4.204 – 4.287, • Knjižnicno gradivo za mladino; enot na 1000 mladih prebivalcev: 7.867 – 7.831, • Neknjižno gradivo; na prebivalca: 0,15 - 0,26 – 0,27, • Dostopnost knjižnicne zbirke; lokalni racunalniški katalog; %: 89 - 88, • Dostopnost knjižnicne zbirke; prosti pristop, %: 85 - 85, • Prirast knjižnicnega gradiva; enot na 1000 prebivalcev: 155 - 233 - 252, • Prirast knjig za mladino; enot na 1000 mladih prebivalcev: 436 - 480, • Prirast neknjižnega gradiva; enot na 1000 prebivalcev: 23,28 – 28,52, • Strokovni (redni) knjižnicarski delavci; delavci na 1000 prebivalcev:0,22 - 0,38 – 0,38. Glej grafikon1! Uporaba knjižnic (1990 - 2004 - 2005) • Clani na 1000 prebivalcev: 159 (od tega 69 mladih do 15. leta starosti - 266 (od tega 75 mladih) - 257 (od tega 73 mladih), • Obisk na prebivalca:1,7 - 4,44 - 4,45, • Obisk na uro odprtosti knjižnice: 11- 26 - 27, • Izposoja knjižnicne zbirke, obrat: 1,51- 2,84 - 2,79, • Izposoja gradiva na clana: 25 - 44,83 - 46,48, • Izposoja gradiva na dom na obiskovalca: 2 - 2,3 - 2,5, • Izposoja gradiva na prebivalca: 4 - 11,93 - 11,96, • Izposoja leposlovja: 53,59% - 53,70%, • Izposoja gradiva na knjižnicarja: 14.750 - 31.342 - 30.691, • Izposoja gradiva na zaposlenega: 12.153 - 24.551 - 23.012, • Izposoja gradiva na uro odprtosti knjižnice: 26 - 70 - 73, • Prireditve na izposojevališce: 22 - 40 - 45, • Obisk prireditve: 31- 35 - 35. Glej grafikon 2! Stroški knjižnicne dejavnosti (2004 – 2005) • Delovanje knjižnice: 4.336 SIT na prebivalca – 4.841 SIT, • Delovanje knjižnice: 16.292 SIT na clana - 18.816 SIT, • Obisk: 977 SIT na obiskovalca - 1.085 SIT, • Izposoja gradiva: 363 SIT na izposojeno enoto knjižnicnega gradiva - 405 SIT, • Nakup gradiva: 4.318 SIT povprecna cena kupljene enote knjižnicnega gradiva, • Nakup gradiva: 820 SIT na prebivalca - 897 SIT, • Place: 2.298 SIT na prebivalca - 2.667 SIT, • Izobraževanje knjižnicnih delavcev: 39 SIT - 41 SIT na prebivalca ali 79.233 na knjižnicnega delavca. 2. Izposojevališca v razvidu 2005 V skladu z minimalnimi dolocili Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe 61 osrednjih knjižnic opravlja knjižnicno dejavnost na svojem obmocju s srednje razvitimi pogoji. Med 229 krajevnimi knjižnicami je 173 srednje razvitih, 56 nerazvitih, med 12 bibliobusi je 6 razvitih in 6 srednje razvitih, med 76 postajališci premicnih zbirk pa je 26 razvitih, 38 srednje razvitih in 12 nerazvitih. Razvitost izposojevališc (Primerjava z razvidom 2002) 317 izposojevališc (leto 2002> 311): Razvita: 32 (leto 2002>9) Srednje razvita: 217 (leto 2002>195) Nerazvita: 68 (leto 2002>107) 2.1 Osrednje obmocne knjižnice (prebivalci obmocja osrednje knjižnice) 10 osrednjih obmocnih knjižnic: vse srednje razvite. Izpolnjevanje dolocil Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe: - 7 knjižnic opravlja naloge 2. in 16. clena Zakona o knjižnicarstvu 100%. (3 ne opravljajo po ene naloge: Kranj, Nova Gorica iz 16. clena, Maribor iz 2. clena); - V 5. knjižnicah imajo vsi strokovni delavci bibliotekarski izpit. (Pogoj ne dosegajo: Celje, Koper, Lj. Center, Murska Sobota, Nova Gorica); - 6 knjižnic dosega dolocilo števila strokovnih delavcev 100%. (Pogoja ne dosegajo: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Ravne); - 4 knjižnice so dosegle 100% predpisan dodatni prirast knjižnicnega gradiva za izvajanje obmocnih nalog. (Pogoja niso dosegle: Celje 8%, Koper 26%, Lj. Center 20%, Maribor 62%, Murska Sobota in Nova Gorica 0%); - 5 knjižnic dosega dolocilo o številu enot neknjižnega gradiva v zbirki 100%. (Ne dosegajo: Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Ptuj); - 4 knjižnice dosegajo dolocila za prostor in opremo 100%. (Citalniški sedeži manjkajo Celju, Kranju, Ptuju, prostor Mariboru, Murski Soboti in Novemu mestu pa oprema). Izpolnjevanje nalog osrednjih obmocnih knjižnic po podatkih za statistiko (2005) Po 27. clenu ZKnj: - zagotavljanje povecanega in zahtevnejšega izbora knjižnicnega gradiva in informacij: 10 osrednjih obmocnih knjižnic, - nudenje strokovne pomoci vsem knjižnicam s svojega obmocja: 10 osrednjih obmocnih knjižnic, - koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje obmocje: 10 osrednjih obmocnih knjižnic; - usmerjanje izlocenega knjižnicnega gradiva s svojega obmocja: 10 osrednjih obmocnih knjižnic. a) Strokovna pomoc: - število storitev: 4 knjižnice 78 storitev (od 2 do 32), - število opravljenih ur: 8 knjižnic 4.247 ur (od 2 do 1040 ur), - število knjižnic, deležnih storitev: 8 knjižnic za 165 knjižnic (od 3 do 108 knjižnic), - število uporabnikov: 5 knjižnic za 255 uporabnikov (od 5 do 150). b) Koordinacija domoznanske dejavnosti: - število storitev: 4 knjižnice 52 storitev (od 10 do 16), - število opravljenih ur: 8 knjižnic 3.168 ur (od 105 do 870 ur), - število knjižnic: 7 knjižnic za 51 knjižnic (od 3 do 23 knjižnic), - število uporabnikov: 6 knjižnic za 59 uporabnikov (od 1 do 31 uporabnikov), - število obdelanih enot domoznanskega gradiva: 8 knjižnic skupaj 15.865 enot (od 26 do 8.329 enot). c)Informacijska dejavnost pri zagotavljanju dostopnosti zahtevnejšega gradiva in informacij: - število svetovalnih storitev: 3 knjižnice 135 storitev (od 22 do 86), - število opravljenih ur: 5 knjižnic 2.377 ur (od 11 do 1040 ur), - število knjižnic: 6 knjižnic za 42 knjižnic (od 3 do 22 knjižnic), - število uporabnikov: 4 knjižnice 44 uporabnikov (od 2 do 22), - odstotek clanov iz obmocij drugih osrednjih knjižnic: clane ima 10 knjižnic, vsaka v povprecju 18,8% (od 2% do 50 %), - odstotek izposojenih enot clanom iz obmocij drugih osrednjih knjižnic: 7 knjižnic, vsaka v povprecju 18,35% (od 2% do 26,14%). 2.2 Osrednje knjižnice (prebivalci obmocja osrednje knjižnice) 51 osrednjih knjižnic: vse srednje razvite. 2.3 Krajevne knjižnice (prebivalci kraja) 61 upravnih enot ima 229 krajevnih knjižnic (leto 2002> 225 krajevnih knjižnic). Med temi je 168 krajevnih knjižnic, enot osrednjih knjižnic. 23 med njimi deluje za manj kot 1.500 prebivalcev. Med krajevne je uvršcenih tudi 61 osrednjih knjižnic, ker delujejo kot krajevna izposojevališca: -173 srednje razvitih (leta 2002 > 171), - 56 nerazvitih (leta 2002 > 54). 2.4 Bibliobusi 12 bibliobusov (leta 2002> 10) ima sedež pri 12 osrednjih knjižnicah (delujejo pa na obmocju 22 osrednjih knjižnic): - 6 razvitih (leta 2002 >4), - 6 srednje razvitih (leta 2002 >6 ). Izpolnjevanje dolocil Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe, 2.500 enot knjižnicnega gradiva na eni vožnji + 1,5 strokovnega delavca: - 6 izpolnjujejo oba pogoja 100%; razviti, - 4 izpolnjujejo pogoj za gradivo 100%; srednje razviti, - 2 izpolnjujeta oba pogoja manj kot 100%. 2.5 Postajališca pomicnih zbirk 20 osrednjih knjižnic ima skupaj 76 postajališc premicnih zbirk (statisticno porocilo navaja 84, razlika tudi zaradi drugacne opredelitve izposojevališca za razvid, leta 2002 >76). Posamezne knjižnice imajo razlicno število postajališc: 1>11, 1>9, 1>8, 2>5, 3>4, 5>3, 3>2, 4>1: - 26 razvitih (leta 2002 >9), - 38 srednje razvitih (leta 2002 >20), - 12 nerazvitih (leta 2002 >47). Lokacija postajališc: 51 postajališc je oznacenih kot krajevno izposojevališce (prebivalci kraja), 10 postajališc je našlo mesto v šolah, od tega je 1 postajališce samostojno, splošno dostopno, 3 delujejo za potrebe osnovne šole, 6 pa delujejo za splošne in šolske potrebe, 8 postajališc je v domovih za starejše obcane (prebivalci organizacije), 4 postajališca v tovarnah oziroma organizacijah (3 za prebivalce organizacije, 1 združeno s prebivalci kraja), 2 postajališci v vzgojnih zavodih (prebivalci organizacije), 1 postajališce v bolnici (prebivalci organizacije). Organizacija postajališca glede na število prebivalcev: 7 osrednjih knjižnic bi moralo svojih 9 postajališc premicnih zbirk spremeniti v krajevno knjižnico; imajo vec kot 1500 prebivalcev. Izpolnjevanje dolocil Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe, 4 krat letno menjavanje zbirke + 250 enot v posamezni zbirki: 26 izposojevališc treh osrednjih knjižnic izpolnjuje oba pogoja 100%; 26 razvitih, 15 izposojevališc izpolnjuje le menjavanje zbirk 100%; 15 srednje razvitih, 14 izposojevališc izpolnjuje le kolicino knjig v posamezni zbirki 100%; 14 srednje razvitih, 17 izposojevališc izpolnjuje oba pogoje manj kot 100%; 9 srednje razvitih, 8 nerazvitih, 4 izposojevališca ne izpolnjujejo nobenega pogoja; 4 nerazvita. Med 26 razvitimi postajališci so tri osrednje knjižnice, ki imajo vsa svoja izposojevališca uvršcena kategorijo razvita. Grafikon 1: Indeks rasti nekaterih znacilnih dejavnikov knjižnice v letu 2005 na doseženo povprecje leta 1990 Grafikon 2: : Indeks rasti uporabe knjižnice v letu 2005 na doseženo povprecje leta 1990 Uporabljeni viri - Novljan, S., E. Kodric-Dacic, B. Karun: Slovenske splošne knjižnice danes: stanje, problemi, razvojne usmeritve. Ljubljana: Center za razvoj knjižnic Narodna in univerzitetna knjižnice, 2006. http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/kis/stanje - Novljan, S.: Splošne knjižnice. Porocilo za leto 2004. - Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005. - Novljan, S.: Splošne knjižnice. Porocilo za leto 2005. - Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. - Novljan, S.: Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1990. - Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1991. - Pravilnik o pogojih zaizvajanjeknjižnicne dejavnosti kot javne službe. - Uradni list RS, 2003, št. 73. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica SERVISA ZA SAMOSTOJNO UPORABO KNJIŽNICE - MyPC IN UNIPRINT Knjižnica Otona Župancica (KOŽ) je z združitvijo prej locenih posameznih enot v skupno knjižnico vzpostavila vec servisov za samostojno uporabo knjižnicnih storitev, tudi v virtualnem okolju. Prva in najbolj obsežna do sedaj sta bila servis za rezervacijo javnih racunalnikov z orodjem MyPC, ter sistem za samostojno kopiranje in tiskanje s pomocjo orodja Uniprint. Predpogoj za uporabo servisov je bila možnost identifikacije uporabnika v virtualnem okolju KOŽ. Le-ta je bila uvedena z novim portalskim spletnim mestom knjižnice v obliki registracije, ter posledicno prilagajanja vsebin portala uporabnikovim željam in informacijskim potrebam v obliki sistema "Moj Portal". Slika 1: Spletna kontrola s pomocjo vmesnika EZproxy se izvrši na osnovi vnosov v polji "Številka izkaznice" in "Geslo" Možnost registracije uporabnika na portalu KOŽ je pogojena s tem, da je uporabnik aktivni clan knjižnice! Slednje smo realizirali s spletno kontrolo, ki v fazi registracije preko vmesnika EZproxy, preveri ali je uporabnik clan knjižnice. Postopek registracije poteka v dveh korakih. Možnost registracije omogoca enostavno prijavo v sistem "Moj portal". Z njim lahko z enega uporabniškega racuna uporabljajo vse spletne storitve portala Knjižnice Otona Župancica. Ob registraciji na portalu KOŽ si uporabnik ustvari svoj profil. S tem je omogoceno: • enostavno upravljanje s spletnimi vsebinami in elektronskimi viri, • narocanje na novice, dogodke, projekte, odzive medijev na delo knjižnice v lokalni skupnosti preko elektronske pošte in/ali preko RSS storitve, • spletno narocanje na organizirana izobraževanja s podrocja samostojne uporabe elektronskih servisov in virov, • možnost rezervacije in vpogleda v razpoložljivost javnih racunalnikov glede na enoto, oddelek, in tip racunalnika knjižnice, • možnost samopostrežne uporabe multifunkcijskih naprav v knjižnici in • možnost kreiranja lastnega bloga in hkrati sodelovanje v virtualni skupnosti spletnega mesta KOŽ. MyPC Vsi javno dostopni racunalniki v KOŽ imajo funkcijo e-tocke. Uporaba e-tocke KOŽ je za clane Knjižnice brezplacna, ostali obiskovalci pa morajo za pol ure uporabe placati ceno, doloceno po ceniku KOŽ za tekoce leto. Rezervacija e-tock je pogojena s predhodno registracijo na spletno mesto KOŽ. Podprta je s programsko rešitvijo MyPC. Prijava v sistem MyPC poteka preko vstopne strani1. Slika 2: Vstopna maska orodja MyPC 1 Dostopno na URL: http://www.koz.si/mypc 2 Brezplacno tiskanje je omogoceno le za sledece dokumente: prošnje za delo, življenjepise, prijave na delovna mesta, ponudbe delovnih mest, zahvalna pisma. Tiskanje drugih vsebin se obracunava po veljavnem ceniku KOŽ. Po prijavi v MyPC je potrebno dolociti: • enoto, • lokacijo v enoti, • tip racunalnika ter • dan, ko ga želite uporabljati. Program prikaže seznam vseh racunalnikov v izbranem oddelku. Na casovni premici uporabnik nato izbere termin, ko želi uporabljati izbrani racunalnik. Cas uporabe e-tocke ter število rezervacij e-tock sta omejena s Pravilnikom o poslovanju KOŽ. Uporabnik prejme 15, 7 in 2 minuti pred potekom rezervacije racunalnika obvestilo o casu, ki ga ima še na voljo, ter opozorilo, da je potrebno podatke shranjevati na zunanji pomnilniški medij. Ce clan 10 minut po zacetku rezervacije racunalnika ne zacne uporabljati, rezervacija potece in racunalnik je prost za naslednjega uporabnika. Uporaba javnih racunalnikov oz. e-tock v KOŽ je prilagojena glede na pogoje uporabe storitev posameznih servisov in oddelkov (Borza dela, Središce za samostojno ucenje, Središce za mlade, Mediateka, Strokovni oddelek, Šahovski koticek in Citalnica), ter ni enotna za vse javne racunalnike. Glede na namen in razpoložljivost posamezne e-tocke je dolocena politika uporabe, ki je razvidna tudi iz preglednice 1. Preglednica 1: Specifikacija lokacij z javnimi racunalniki lokacija nacin rezervacije cas uporabe Mediateka (klet) sistem MyPC 1h + 1h Borza dela (pritlicje) pri vodji servisa 2+h 2h Središce za mlade (pritlicje) sistem MyPC 2 +h 2h Šahovski koticek (1. nadstropje) sistem MyPC 2 +h 2h Središce za samostojno ucenje (1. nadstropje) pri vodji servisa 2h + 2h Oddelek za otroke in mladino (2. nadstropje) pri informatorju 2h + 2h Strokovni oddelek (1. nadstropje) sistem MyPC 1h + 1h tiskanje sistem Uniprint na lokalnem tiskalniku2 sistem Uniprint sistem Uniprint Sistem Uniprint sistem Uniprint Sistem Uniprint Tipi racunalnikov e-tock se razlikujejo glede na potrebe uporabnikov, le-ti se lahko odlocajo med tremi tipi racunalnikov: • osnovni racunalniki: primeren za delo z dokumenti in brskanje po internetu!, • napredni racunalniki: primeren za delo z dokumenti, brskanje po internetu in delo z multimedijo in • napredni-plus racunalniki: primeren za delo z dokumenti, brskanje po internetu, delo z multimedijo in za samostojno ucenje!. Z rezervacijo javnih racunalnikov preko spletnega mesta KOŽ uporabnikom omogocamo, da si delo na racunalniku prilagodijo glede na razpoložljiv cas ko niso doma, predcasno lahko preverijo razpoložljivost javnih racunalnikov in si vnaprej rezervirajo najustreznejši tip racunalnika glede na delo, ki ga nameravajo opravljali v prostorih KOŽ-a. Za nemoteno uporabo in rezervacijo javnega racunalnika v KOŽ je potrebno biti clan Knjižnice, opraviti registracijo na portalu KOŽ, kar omogoca pridobitev ustreznega uporabniškega racuna in gesla, aktiven uporabniški racun (30 minut po registraciji na portalu KOŽ) in poznavanje pogojev uporabe in navodil za rezervacijo in uporabo javnih racunalnikov. Uporabniki imajo možnost izvesti postopek registracije: • preko spleta na portalu KOŽ, • preko info terminalov v prostorih KOŽ s pomocjo vodje servisa Središce za mlade, v primeru njene odsotnosti pa tudi s pomocjo informatorjev na splošnih informacijah (pritlicje), informatorjev na oddelku za strokovno gradivo ter zaposlenih v servisih Borza dela in Središcu za samostojno ucenje. Omogocena je le ena hkratna aktivna rezervacija posameznega racunalnika, ter predhodna rezervacija dolocenega racunalnika do sedem dni vnaprej. Uniprint Tiskanje in fotokopiranje dokumentov na e-tockah je podprto s programsko rešitvijo Uniprint. Clan knjižnice, ki je že registriran, mora svoj uporabniški racun predhodno napolniti za doloceno vsoto denarja. Znesek denarja, ki je vezan na uporabniški racun, lahko clan uporablja brez casovne omejitve. Polnjenje racuna poteka pri glavnem pultu v pritlicju. Programska rešitev omogoca, da se tiskanje opravi s predhodno prijavo z lastnim uporabniškim imenom in geslom na dolocenem multifunkcijskem tiskalniku, kar pomeni, da je omogocena registriranim uporabnikom portala KOŽ. Slika 3: Multifunkcijska naprava HP CLJ 4730MFP, ki omogoca samostojno uporabo storitev kopiranja in tiskanja, pogojenih z uporabniško registracijo (foto: Arhiv KOŽ). S tem se preprecuje nekontrolirano izrabo storitev tiskanja, ter hkrati omogoca strojno podprto spremljanje uporabe tiskalnikov in posledicno statisticno spremljanje tiskalniških poslov, ter izdelavo razlicnih analiz. To velja tudi za storitev fotokopiranja. Postopek tiskanja s pomocjo javnih racunalnikov KOŽ je omogocen na sledec nacin: • s klikom "natisni" v dokumentu, ki ga želi natisniti, cemur sledi • prijava v uporabniški racun na multifunkcijski napravi. Podrobnejši postopek uporabe storitve je uporabnikom podan v navodilih za tiskanje in fotokopiranje na multifunkcijskih napravah dostopen v pdf obliki na portalu KOŽ ali v tiskani obliki neposredno pri multifunkcijskih napravah. Storitev tiskanja in fotokopiranja se zaracunava po veljavnem ceniku KOŽ. Sistem UNIPRINT samodejno zazna ali je tisk crno-bel ali barvni. Glede na to, sistem UNIPRINT samodejno izbere ustrezno postavko iz veljavnega cenika KOŽ. V kolikor uporabnik ne želi barvnega tiska, mora to izbrati v nastavitvah za tiskanje v samem racunalniku. Uporabniku ni potrebno izvršiti prijave na multifunkcijski napravi za vsak dokument posebej, ki ga želi natisniti, saj to lahko stori šele ob zakljucku dela in z enkratno prijavo natisne vse dokumente, ki so vezani na njegovo uporabniško ime. Slika 4: Orodje Pharos Remote služi za administriranje uporabniških racunov za potrebe sistema Uniprint (polnjenje racuna, pregled izvedenih tiskalniških poslov, izdelavo porocil in statistik uporabe,…). Uvajanje storitev samostojne uporabe knjižnicnih storitev je korak k razbremenitvi knjižnicarjev z rutinskimi opravili, ki jih uporabniki z ustreznim predhodnim znanjem uporabljajo lažje in hitreje. Zato so te storitve podprte tudi s permanentnim izobraževanjem uporabnikov, kakor tudi zaposlenih, seveda pa bomo za nadaljnjo, uporabnikom prijaznejšo knjižnico, uvajali vedno nove podobne storitve. Oskar Wolf oskar.wolf@koz.si , Aleš Klemen ales.klemen@koz.si Knjižnica Otona Župancica RESOLUCIJA IBBY 2006 Mednarodna zveza za mladinsko književnost, IBBY, je v letu 2006 med svojimi clani – vec kot sedemdesetimi nacionalnimi sekcijami – izvedla obsežno anketo o dajatvah na knjige in material, potreben za stvaritev knjig; v njej je sodelovala tudi Slovenska sekcija IBBY, ki deluje pri Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani. Na podlagi zbranih podatkov je IBBY na Generalni skupšcini, ki je potekala v okviru 30. kongresa, soglasno sprejel resolucijo, ki jo je naslovil na UNESCO: RESOLUCIJA IBBY 2006 Glede na zapisane cilje organizacije UNESCO: - promoviranje prostega pretoka vseh oblik izražanja; - povecevanje dostopnosti knjig za vse; - razvoj založništva v vseh narodih; in glede na to, da se UNESCO zaveda, da davcna zakonodaja držav clanic pogosto predstavlja prepreko pri doseganju teh ciljev; in glede na dejstvo, da številne države clanice organizacije UNESCO še naprej dolocajo dajatve na uvoz in izvoz knjig, na material, potreben za njihovo stvaritev ter prek davka na dodano vrednost obdavcujejo uporabnike knjig; in glede na posebno skrb, ki jo IBBY namenja mladinskim knjigam in otrokovi pravici, da postane bralec; se IBBY obraca na clanice organizacije UNESCO, naj: - ukinejo dajatve za uvoz in izvoz knjig; - prenehajo za potrebe obdavcenja enaciti ilustrirane knjige z igracami; - ukinejo uvozne dajatve na material, potreben za stvaritev in produkcijo knjig; - zmanjšajo ali ukinejo davek na dodano vrednost na knjige in/ali material, uporabljen v njihovi stvaritvi. Zgornjo resolucijo je predsednica IBBY, Patricia Aldana, naslovila na generalnega direktorja UNESCO, gospoda Koďchira Matsuura, in ga prosila, naj jo UNESCO posreduje svojim clanicam. Jakob J. Kenda predsednik Slovenske sekcije IBBY IZOBRAŽEVANJE NOVOSTI V IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU NUK V LETU 2007 Bibliotekarski izobraževalni center NUK (BIC) bo tudi v letu 2007 organiziral in izvajal razlicne oblike izobraževanja knjižnicnih delavcev, uporabnikov knjižnic in založnikov; bibliotekarske izpite in postopke pridobivanja strokovnih nazivov. Program izobraževanja 2007 je dostopen na spletni strani NUK (knjižnicarji/ izobraževanje) na naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/. Knjižnicni delavci se lahko udeležijo izobraževanja za zacetnike v stroki, permanentnega izobraževanja ter izobraževanja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Del programa bo izveden v prostorih NUK na Turjaški 1 (racunalniška ucilnica), nekatere izobraževalne oblike pa v ucilnici na Leskoškovi 12. Radi bi vas opozorili na nekaj novosti v izobraževalnem programu, predvsem v izobraževanju za zacetnike v stroki in permanentnem izobraževanju. • Izobraževanje za zacetnike v stroki Namenjeno je zlasti tistim knjižnicnim delavcem, ki niso koncali programov formalnega knjižnicarskega izobraževanja in ki se usposabljajo za delo oziroma se pripravljajo na bibliotekarski izpit. Sklop obsega štiri tecaje, od katerih bomo dva (Strokovna obdelava knjižnicnega gradiva in Vaje iz katalogizacije knjižnicnega gradiva) izvajali v enakem obsegu kot v preteklih letih, razširili pa smo vsebine ostalih dveh tecajev v tem sklopu in sicer: • Tecaja za zacetnike v stroki (v letu 2007 ga bomo izvedli samo v spomladanskem terminu) in • Tecaja za pripravo na bibliotekarski izpit. • Permanentno izobraževanje knjižnicarjev je namenjeno stalnemu izobraževanju knjižnicnih delavcev; predstavljamo nekaj novosti: • Retorika II - kako doseci vecjo prepricljivost: dvodnevna delavnica, ki je nadaljevanje oziroma nadgradnja dosedanjih tecajev o retoriki; • Delo z uporabniki s posebnimi potrebami: delavnica, ki je v letu 2007 namenjena delu s slepimi in slabovidnimi uporabniki; • Ucinkovito referencno delo v sodobni knjižnici: nov tecaj, na katerem se udeleženci seznanijo z novostmi in trendi razvoja na podrocju informacijske oziroma referencne službe; • Inšpekcijski nadzor v knjižnicah, ki bo vkljuceval tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem novega zakona o obveznem izvodu publikacij. V okviru izobraževanja Digitalizacija knjižnicnega gradiva in izgradnja digitalnih zbirk smo pripravili naslednje tecaje: • Digitalizacija v knjižnicah - izgradnja digitalnih zbirk, • Trajno ohranjanje elektronskih virov informacij: koncepti in metode, • Knjižnice in avtorsko pravo v elektronskem okolju. • Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo je usklajeno s programom izobraževanja IZUM. Udeležba na nekaterih tecajih za vzajemno katalogizacijo, ki jih izvaja NUK, je pogoj za udeležbo na tecajih, ki jih izvaja IZUM. Preizkusi znanja za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo bodo v letu 2007 potekali po naslednjem terminskem planu: Termin Lokacija 26. januar NUK - racunalniška ucilnica Turjaška 1, Ljubljana 23. marec IZUM – predavalnica 021 Prešernova 17, Maribor 18. maj NUK - racunalniška ucilnica Turjaška 1, Ljubljana 22. junij IZUM – predavalnica 021 Prešernova 17, Maribor 21. september NUK – racunalniška ucilnica Turjaška 1, Ljubljana 23. november IZUM – predavalnica 021 Prešernova 17, Maribor Pricetek 9.00 9.00 9.00 9.00 9.00 9.00 • Bibliotekarski izpiti Do uveljavitve novega pravilnika o bibliotekarskih izpitih potekajo le-ti še vedno v skladu z dolocili Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS št. 30/1980). Kot doloca Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 127-5324/2004), je bibliotekarski strokovni izpit eden od pogojev za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo. V letu 2007 bodo strokovni izpiti od 21. maja do 1. junija ter od 3. do 14. decembra (v NUK v ucilnici na Leskoškovi 12). Seji Izpitne komisije bosta predvidoma 19. aprila oziroma 25. oktobra. Knjižnicnim delavcem, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit, priporocamo udeležbo na tecajih za zacetnike v stroki: • Tecaj za zacetnike v stroki, • Tecaj za pripravo na bibliotekarski izpit, • Strokovna obdelava knjižnicnega gradiva ter • Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva. Priporocamo tudi udeležbo na naslednjih tecajih, ki jih izvajamo v okviru permanentnega izobraževanja, zacetniki v stroki pa lahko na njih pridobijo in poglobijo znanje o nekaterih izpitnih vsebinah: • Izgradnja in upravljanje knjižnicnih zbirk, • Osnove varovanja in zašcite gradiva, • Inšpekcijski nadzor v knjižnicah ter • Znacilnosti in opis elektronskih virov. Kandidate brez formalne izobrazbe s podrocja knjižnicarstva naj opozorimo še na brezplacne tecaje za uporabnike knjižnic. To so krajši (štiriurni) tecaji, ki potekajo v racunalniški ucilnici NUK in na katerih se lahko knjižnicni delavci seznanijo z elektronskimi informacijskimi viri. Priporocamo predvsem obisk tecaja za iskanje po znanstvenih bibliografijah in citatnih indeksih ter tecaja za iskanje po elektronskih casopisih. Dodatna pojasnila o izobraževalnem programu NUK in njegovi izvedbi dobite pri vodji izobraževalnega centra mag. Heleni Pecko Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektronski naslov: helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si in pri strokovni sodelavki Poloni Marinšek (tel. 01/200-11-60) elektronski naslov: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si Upamo, da boste v programu za leto 2007 našli vsebine, ki vas zanimajo in ki vam bodo koristile pri delu. Vabimo vas, da obišcete spletne strani izobraževanja, kjer so sproti objavljene tudi informacije o morebitnih dodatnih izobraževalnih oblikah in spremembah v programu. Helena Pecko Mlekuš Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODNA SRECANJA SESTANEK DELOVNE SKUPINE CENL/FEP ZA ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI Delovna skupina za elektronske publikacije, ki je sestavljena iz predstavnikov Federacije evropskih založnikov (FEP - Federation of European Publishers) in predstavnikov Združenja direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL - The Conference of European National Librarians), je bila ustanovljena leta 1997 (informacije o delu komisije dostopne na: http://www.nlib.ee/cenl/working_groups.php). Ker zbiranje elektronskih publikacij v evropskih državah še ni bilo zajeto v zakonih o obveznem izvodu, so nastajale vrzeli v nacionalnih zbirkah. Zato je bila naloga komisije, da poišce sprejemljive rešitve za založnike in nacionalne knjižnice, in se tako tudi elektronske publikacije zacnejo zbirati kot obvezni izvod. Komisija je najprej pripravila Kodeks prakse prostovoljnega depozita, ki je bil sprejet leta 2000. V številnih evropskih državah so založniki in nacionalne knjižnice v skladu s kodeksom zaceli s prostovoljnim depozitom elektronskih publikacij. Po letu 2000 so v posameznih evropskih državah zaceli pripravljati nove zakone o obveznem izvodu, ki vkljucujejo tudi elektronske publikacije (med drugim tudi v Sloveniji, kjer ga je Državni zbor sprejel konec junija 2006). Zaradi vedno vecjega števila elektronskih publikacij, ki so objavljene samo na spletu, je dobila skupina nalogo, da glede na nove pogoje, ki so se pojavili na tržišcu elektronskih publikacij, pripravi nov dokument. Tako je bil pripravljen in nato tudi sprejet Dogovor o oblikovanju in vzpostavitvi sheme prostovoljnega depozita za elektronske publikacije. Besedilo v angleškem jeziku (Statement on the Development and Establishment of Voluntary Deposit Schemes for Electronic Publications) je dostopno na spletni strani komisije. Delovna skupina se sestaja dvakrat letno. Na prvem sestanku spomladi 2006 so sprejeli program za 2006/2007, ki vsebuje naslednja podrocja: 1. pregled prakse in zakonodaje s podrocja obveznega izvoda v Evropi; 2. svetovanje na podrocju zbiranja obveznega izvoda (predlagali so, da poleg francoskega in ruskega prevoda dogovora, izide še španski prevod); 3. izmenjava informacij, ki so skupnega pomena; 4. priprava definicij in dogovorov, ki so v skupnem interesu nacionalnih knjižnic in založnikov. V skladu s programom so se na tem sestanku dogovorili, da bo jesenski sestanek potekal 19.10.2006 v Ljubljani, naslednji sestanki pa bodo organizirani tudi v ostalih novih clanicah Evropske unije. Na sestanek v Ljubljani so bili vabljeni: Toby Bainton, clan izvršnega odbora European Bureau of Library, Information and Documentation Associations (EBLIDA); dr. Miha Kovac – Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo; Irena Brglez – Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje založnikov in knjgotršcev; Tanja Tuma – Društvo založnikov Slovenije in predstavniki NUK. Na dan sestanka se je v Sloveniji zacel uporabljati novi Zakon o obveznem izvodu publikacij, ki prvic izrecno vkljucuje tudi elektronske publikacije. V prvem delu je Zoran Krstulovic predstavil Digitalno knjižnico Slovenije, Tanja Tuma pa je predstavila stanje na podrocju digitalizacije na slovenskem knjižnem trgu ter mnenja slovenskih založnikov in knjigotršcev. Vodja delovne skupine Gerard van Trier je predstavil Dogovor o oblikovanju in vzpostavitvi sheme prostovoljnega depozita za elektronske publikacije. Namen dogovora je podati smernice za prostovoljno zbiranje elektronskih publikacij, kjer to še ni urejeno z zakonodajo. Založniki in knjižnicarji se strinjajo, da je potrebno zagotoviti arhiviranje in trajno hranjenje ter dostopnost elektronskih publikacij, tudi ko na trgu ne bodo vec komercialno zanimive. Nacionalne knjižnice pa so bile prepoznane kot tiste inštitucije, ki so trenutno najustreznejše, da prevzamejo to nalogo. Sicer pa delovna skupina priporoca, da se v posameznem lokalnem okolju dogovor, ce je potrebno, ustrezno priredi. Na zacetku dokumenta so podane definicije za kraj izdaje, založnika in publikacijo. Sledi opis vrste nosilcev, ki jih vkljucuje dogovor: vse ne tiskane publikacije na vseh elektronskih medijih. Obvezni izvod elektronskih publikacij vkljucuje tudi vsebinski kriterij: vsi proizvodi, katerih namen je bolj zabava kot pa posredovanje informacij, niso predmet obveznega izvoda. V Dogovoru so navedene skupine, za katere se priporoca nacionalnim knjižnicam, da jih ne zbirajo kot obvezni izvod. Dogovor priporoca formate, ki so primerni za zajemanje elektronskih publikacij, cas zajemanja in število izvodov. V dokumentu so navedeni tudi priporoceni pogoji dostopa do obveznega izvoda in omejevanje dostopa, pa tudi reproduciranje obveznega izvoda tako za osebne potrebe kot tudi za potrebe trajnega ohranjanja gradiva. V razpravi so predstavniki nemške, angleške, francoske in nizozemske nacionalne knjižnice posredovali dragocene izkušnje, ki jih že imajo na podrocju zajemanja elektronskih publikacij. Iz posredovanih informacij je bilo razvidno, da je NUK pripravil pravilnik za zajemanje elektronskih publikacij v skladu s smernicami, ki jih imajo ostale evropske nacionalne knjižnice in ki jih tudi že izvajajo v praksi: selektivno zajemanje obveznega izvoda elektronskih publikacij, sodelovanje z založniki, locevanje arhivskih in živih strani posamezne publikacije… Toby Bainton je porocal s sestankov, kjer so razpravljali o iniciativah, ki potekajo v EU v okviru programa i2010 Digitalne knjižnice. V Evropi poteka trenutno najvec razprav v zvezi z avtorskimi pravicami del-sirot ter odnosi med iniciativami založnikov za digitalizacijo publikacij in knjižnicnimi storitvami – online dostopnost gradiva preko knjižnic. NUK bo zacel z zbiranjem elektronskih publikacij objavljenih na spletu predvidoma v zacetku leta 2007, ker je pred zacetkom zajemanja potrebno zagotoviti kadrovske in tehnicne pogije. Irena Sešek Narodna in univerzitetna knjižnica EVROPSKI KOTICEK PROJEKT EUROPAWIKI Informacijski viri Evropske unije na vaši dlani Informacijski specialisti, ki se ukvarjamo s posredovanjem informacij o Evropski uniji, pri svojem vsakdanjem delu utiramo nove in nove poti skozi labirint razpoložljivih informacijskih virov, da bi izpolnili zahteve in pricakovanja naših narocnikov. Sodelovanja med nami so bolj kot ne nakljucna, omejena na primere, ko naletimo na poizvedbe, ki jim sami nismo kos in se obrnemo po pomoc h kolegom doma ali v tujini. Priložnost za tesnejše medsebojno sodelovanje se nam je ponudila letos, ko smo na razpis Generalnega direktorata za komuniciranje pri Evropski komisiji, katerega osnovni namen je mednarodna izmenjava dobrih praks znotraj Informacijske mreže EuropeDirect (ED), katere clan je Evropski dokumentacijski center (EDC) Ljubljana, prijavili projekt EuropaWiki. Projekt je odziv na najnovejšo komunikacijsko strategijo Evropske komisije in udejanja usmeritve Nacrta D za demokracijo, dialog in debato, evropskega dokumenta, namenjenega izboljševanju vseh ravni komuniciranja v Evropski uniji. Kaj je EuropaWiki EuropaWiki je nov mednarodni projekt s podrocja zbirk informacijskih virov Evropske unije. Gre za oblikovanje vecjezicnega wikija, katerega namen je približati informacijske vire EU in njenih ustanov cim širšemu krogu uporabnikov na preprost, ucinkovit in hkrati inovativen nacin. Nepoznavalcem dolgujem pojasnilo, kaj wiki sploh je. Po definiciji, ki jo navaja Wikipedia, najbolj razširjen in popularen wiki na svetovnem spletu, je wiki "tip spletne stani, ki uporabniku omogoca preprosto dopolnjevanje, odstranjevanje in urejanje vsebine spletnih strani z ali brez predhodne registracije. Prav zaradi te preprostosti interaktivnega sodelovanja je wiki ucinkovit pripomocek za skupinsko avtorstvo" (citat iz Wikipedie.com) Kdo smo EuropaWikipedisti Pobudnik in koordinator projekta je EDC na Univerzi v Konstanzu, poleg Nemcije pa v projektu trenutno sodelujejo še Irska, Velika Britanija, Španija, Italija in Slovenija. Glede na zanimanje, ki ga je projekt vzbudil na rednih letnih srecanjih podrocnih clanic mreže ED, pricakujemo, da se nam bo kmalu pridružila še katera izmed držav. Slika 1 : EuropaWikipedisti na ustanovnem sestanku na Univerzi v Konstanzu (Nemcija) Kakšni so naši namen in cilji Namen je oblikovanje alternativnega informacijsko-kumunikacijskega in izobraževalnega pripomocka za dostopanje in upravljanje z relevantnimi informacijskimi viri, njegovi primarni cilji pa - poglabljanje znanja in poznavanja informacijskih virov v nacionalnem in mednarodnem okolju, - izmenjava izkušenj in reševanje problemov pri iskanju in posredovanju informacij, - nudenje dostopa in interaktivnega sodelovanja cim širšemu krogu uporabnikov. Vsebina in uporabniki EuropaWiki ne bo enciklopedija, ampak bo tematsko strukturirana podatkovna zbirka, ki bo vsebovala informacije o dokumentih EU, ki so bolj znani pod popularnimi alternativnimi imeni npr. Spaakovo porocilo, Bolkenštajnova direktiva idr., - izraze evrožargona in akronime, - statisticne in druge klasifikacije, - poimenovanja evropskih programov in projektov, - informacije o EU podatkovnih zbirkah, - podatke o arhivskih dokumentih, ki so v elektronski obliki težko dostopni, - prirocnike za uporabo EU virov in - pregled pogosto zastavljenih vprašanj (FAQ) v zvezi z dokumentacijo EU. Glede na vsebino bomo njegovi potencialni uporabniki clani mreže Europe Direct, uradniki nacionalnih in mednarodnih ustanov, pedagogi in raziskovalci, študenti, novinarji in podjetniki ter ostale javnosti. Slika 2. Logotip EuropaWikija Struktura EuropaWikija Vsebina wikija bo tematsko strukturirana skladno s klasifikacijsko shemo, ki jo uporablja dokumentacijska zbirka evropske zakonodaje Eur-lex. Posamezni vnos tj. geslo bo ustrezno indeksirano in bo poleg kratke obrazložitve vsebovalo tudi - interne povezave na sorodna in pomensko povezana gesla, - povezave na relevantne eksterne vire, - navedbo tiskanih virov in - neposredne povezave do enakih gesel v drugih jezikovnih razlicicah. Vsaka država bo oblikovala avtonomno razlicico tj. podzbirko v svojem uradnem jeziku. Posamezne jezikovne razlicice ne bodo povsem identicne, saj se informacijske potrebe uporabnikov v razlicnih nacionalnih okoljih specificno razlikujejo, bodo pa preko gesel med seboj povezane in bodo omogocale uporabnikom, ki obvladajo vec evropskih jezikov, širok vpogled v obravnavano tematiko. Vse jezikovne razlicice bodo imele v wikiju enakopraven status. Tehnicna podpora in upravljanje EuropaWiki bo gostoval na strežniku Univerze v Konstanzu, ostali sodelavci bomo nanj dostopali preko spleta z uporabo ustreznih uporabniških imen in gesel. Wiki bo deloval na brezplacni programski opremi MediaWiki, ki je bila med široko ponudbo brezplacnih programov za wikije izbrana zaradi - multijezicne podpore, ki jo nudi, - uveljavljenosti, preverjenosti in rednega posodabljanja, - domacnosti uporabe (na njeni podlagi deluje Wikipedija). Uporabniki bodo glede na svoje pristojnosti razdeljeni v tri skupine. Najvec pooblastil in odgovornosti bo imel administrator, ki bo obenem koordinator EvropaWikija v državi. Njegova naloga bo skrb za vsebinsko ustreznost in klasifikacijo gesel. Pristojen bo tudi za podeljevanje uporabniških imen in nadzorovanje dela uporabnikov. Naslednja skupina so avtorji, ki bodo ob predhodni registraciji imeli možnost urejanja vsebine wikija in prispevanja novih gesel. Ostali, neregistrirani uporabniki bodo imeli zgolj možnost pregledovanja vsebine. Razvoj EuropaWikija Razvoj referencne zbirke EuropaWiki je nacrtovan v dveh stopnjah. Sprva bo imel wiki predvsem informacijsko komunikacijski znacaj saj bo aktivno sodelovanje tj. urejanje omejeno na informacijske specialiste. V nadaljnjem razvoju naj bi služil tudi kot izobraževalni pripomocek, v katerem bodo skladno z ucnim programom sodelovali študentje programov s podrocja Evropskih študijev (npr. slušatelji Jean Monnet modulov idr). Sodelovanje Slovenije v EuropaWikiju Za vkljucitev v EuropaWiki smo se odlocili, ker si želimo izboljšati sodelovanje med informacijskimi specialisti tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju, ceprav se zavedamo, da je Slovenija s svojo maloštevilnostjo populacije in lastnim nacionalnim jezikom v neenakopravnem položaju z ostalimi udeleženkami, saj se srecuje z dvema omejitvama, ki bosta bistveno vplivali na dinamiko rasti slovenske razlicice. Prva je majhno število informacijskih specialistov tj. potencialnih strokovnih sodelavcev EuropaWikija, ki je v primerjavi z Nemcijo, Italijo, Španijo ali Veliko Britanijo zanemarljivo, kar pomeni, da bo rast naše razlicice bistveno pocasnejša. Druga omejitev je jezikovna. Wikipedisti iz držav, ki govorijo enega od najbolj razširjenih jezikovnih razlicic uradnih jezikov EU, bodisi nemško, angleško ali francosko, lahko v svojem nacionalnem jeziku neposredno dostopajo do uradnih virov EU in jih prav tako preprosto – kot reference – umešcajo v svoje zbirke. Slovenci bomo morali – ker želimo, da bi bil EuropaWiki dostopen cim širšemu krogu uporabnikov – reference prevajati v nacionalni jezik, kar bo spet upocasnilo rast zbirke. Navzlic naštetim omejitvam menim, da imamo potrebno znanje in motiviranost, da se postavimo ob bok "velikim" in dokažemo, da lahko enakopravno sodelujemo v procesih izmenjave znanja in informacij s podrocja Evropske unije. Mojca Ogrin Evropski dokumentacijski center OBVESTILA ELEKTRONSKI SERVIS EMERALD MANAGEMENT XTRA (EMX) Z veseljem sporocamo, da smo z založnikom Emerald sklenili uspešen dogovor, s katerim na servisu Emerald poleg obstojecega dostopa do zbirke Emerald Full Text brez dodatnega placila ponujamo tudi dostop do zbirke Emerald Management Extra. Ponudba velja za knjižnice Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem ter dodatno prinaša: - 40 naslovov casopisov s celotnimi besedili od sredine 90-ih let do tekocih številk, - 13 naslovov casopisov s celotnimi besedili starejših letnikov. Dostop velja do izteka pogodbe 26. 4. 2008. V servisu sta združeni dve obstojeci bazi: Emerald Fulltext database in Emerald Management Reviews. Na voljo so celotna besedila iz 125 casopisov ter abstrakti iz vec kot 300 naslovov casopisov s podrocij ekonomije in racunovodstva, trženja, cloveških virov, managementa v knjižnicarstvu, izobraževanju, zdravstvu, industriji… V zbirki najdemo še študije primerov z naštetih podrocij, revije s tovrstno literaturo ter opise knjig, kar predstavlja bližnjico do želenih materialov. EMX v svetovnem merilu predstavlja najvecjo zbirko znanstvenih clankov s podrocja managementa, namenjena je predvsem raziskovalcem, knjižnicarjem, profesorjem in študentom s podrocja upravljanja, poslovanja in knjižnicarstva. Prijazno povabljeni k uporabi razširjenega servisa Emerald! Helena Janežic Narodna in univerzitetna knjižnica BORZA DELA DELO IŠCE Sem absolventka bibliotekarstva. Študijsko prakso sem imela v splošnimi knjižnici, od leta 2004 preko študentskega servisa delam v visokošolski knjižnici. Veseli me delo z ljudmi. Delovne izkušnje: zaloga v COBISS-u2 in zdaj v COBISS-u3, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Za kakršnekoli informacije sem dosegljiva na telefon: 041-327-989 ali na: leja.b11@gmail.com. (Leja) DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravništvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informativnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripravljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angleško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svoje delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na telefonu 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net.