135 134 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 SEZNAM PESMI Brane Senegačnik: Temno znamenje Vladimir Kos: Tajna Milena Šoukal: na vrhu stojiš in nimaš imena Karel Rakovec: Domotožje Tine Debeljak: Velika črna maša za pobite slovence Tone Pavček: Take dežele ni Ivan Hribovšek: pesem o deklicah, pesmi in smrti, 5. Alojzij Grozde: Domovini Pavle Borštnik: V mraku Severin Šali: spev rodni zemlji Branko Rozman: Mama, kako je doma? France Balantič: s en o vrnitvi Odon Peterka: Domovina Tone Kuntner: Ta luč Tone Kuntner: Zahvaljeni Tine Debeljak: poljub S poljubom tvojim šel sem v blodnje svéta, držim na ustnah ga kot méd metulja: z rož Tvojih sél je v trpek grm trnulja – ne dam mu odleteti … noče s cvéta … Vihar me trese – Tvoj metulj ne odleta, žar tropski žge – sem v senci kril iz tulja, grom vdarja v mé – ne ospèm cvetov s kobulja: čimbolj je méd grenkost – bolj sva zažeta … Kaj, žena, trni ostric so: domovina … razpor sveta … tujina … črtov hrup! Najbolj boli ta cvet … cvet … slast edina, v pasijonki ustnic mojih – Tvoj poljub: v dan – mrzel žar … v noč – žgoča mesečina … Trpim pod zvezdo Križ: Ljubezen, Vera, Up … Tine Debeljak, Poljub Loma negra, 14. februar 1951 Janez Žakelj Marko – PaSIJon LJUBEznI v CErkLJaH oB krkI evangelist Marko je bil eden izmed tistih, ki so med prvimi popisali jezusovo življenje za pogane. preseneti nas s svojo neposrednostjo in realnostjo. jezus uči, ozdravlja, vendar kljub temu mnogi dvomijo vanj. posebej se v učence zasidra strah ob jezusovem trpljenju in celo v poročilih o jezusovem vstajenju je dvom še vedno prisoten. jezus s svojo ljubeznijo, ki jo je pokazal na križu in ob vstajenju, daje gotovost našemu življenju. pred vami je pasijon. Kristusov pasijon in hkrati Markov pasijon, saj je bil v tej zgodbi tudi sam izdan in prevaran. poleg jezusa in Marka doživljajo v pasijonu verbalno ponižanje tudi ženske in to od jezusovih učencev, kakor da še niso dou- meli jezusovega naročila ljubezni. jezusovo vstajenje in pričevanje zanj vse poto- laži in zbliža. a postola janeza v igri ni in tako v vrtu Getsemani kot pod križem lahko gledalec prevzame njegovo vlogo. T udi ti si del iste žive Cerkve, ki jo gradijo apostoli po vstajenju na temelju jezusovega darovanja. brez j ezusove ljubezni ni odrešenja. iz navdušenja, ki ga imajo učenci ob priho- du v jeruzalem, se pri zadnji večerji hitro pojavijo dvomi. Marko, ki sledi judu iška- rijotu, je v nevarnosti, da ne spozna pravega jezusa. Do preobrata pride, ko Marko izgubi „umazano“ obleko in ga peter ogrne z velikim belim oblačilom, ki predsta- vlja katehumene (pripravnike na krst). ob križanju dobiva Marko novo poslanstvo. Cerkev brez jezusa je neenotna in v njej ostaja strah. jezus prinaša mir. in ko učenci oznanjajo jezusovo vstajenje, izginja strah, ne bojijo se niti umreti za njegovo ime. Foto: Barbara Špiler 137 136 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 nastopajoči: MaRK o b laž Kerin jeZU s andrej pungerčar pe TeR David špiler an DRej Matjaž špiler KLeopa , sMRT Marjan Lopatič o Če M aRK o Franc ilc jUDa Dušan bevc jaK ob Zdravko Vegelj MaR ija M a GDaL ena Maja Kerin DeKLa ana andreja Dvornik VojaK Fonzi Duhanič MaR ija anamarija Merljak / sandra Gerzina janeZ ti, kot gledalec zbor MpZ Cerklje ob Krki zborovodja andrej Resnik pianist jernej Fabijan scenografija Gregor smukovič in sandra Gerzina kostumografija Metka špiler luči samo Marinček plakat in spletna stran barbara špiler besedilo in režija janez Žakelj nedelja, 28. 2., ob 17. uri (premiera) sobota, 5. 3., ob 18. uri nedelja, 6. 3., ob 18. uri velikonočni ponedeljek, 28. 3., ob 18. uri sobota, 16. 4., ob 19. uri nedelja, 24. 4., ob 19. uri Vse predstave so bile v kulturni dvorani v gasilskem domu v Cerkljah ob Krki. Slavko Bohinc PaSIJonSka Igra v krIŽ aH »Človek, ko tukaj živiš, uči se umreti vsak dan!« škofjeloški pasijon, duhovna in dramska mojstrovina p. Romualda iz 1. polovi- ce 18. stol., je bil razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Tržičani po- dobnega besedila sicer nimamo, vendar v zakladnici slovenske literature najdemo obilico sorodnih besedil, po katerih smo v postnem času posegli gledališčniki KD Kruh Križe. spomnimo se, da se je gledališče od antičnih časov razvijalo kot del bogoča- stja, v katerem so ustvarjalci gledalcem in njihovemu življenju nastavljali ogledala in jih usmerjali h katarzi, tj. duhovnemu očiščenju. podobno vlogo je oder igral tudi v srednjeveški evropi, ko je posegal predvsem po zgodbah iz svetega pisma in življenjepisa svetnikov, tudi zato, da bi jih približal nepismenemu prebivalstvu. naša uprizoritev tako morda ne bo le v umetniški užitek, pač pa bo tudi poziv k poglobitvi osebne in družbene odgovornosti. precejšnjo pozornost smo namenili izboru odlomkov, analizi starega sloven- skega jezika in zakonitosti takratne duhovne literature. poleg besedil nam je v ve- liko pomoč bogata bera slovenske likovne dediščine, kjer je upodobitev motivov poslednje sodbe, Mrtvaškega plesa in pregreh in kreposti brez števila. s tari so bili namreč prepričani, da stalna misel na poslednje stvari, na smrt, izjemno učinkuje na človekovo odločanje in delovanje. nekega dne se bomo poslovili od tega sveta – in kaj bomo takrat pustili za seboj? Kulturno društvo KRUH Križe Gledališka skupina in združena pevska zbora KD Kruh Križe postni čas 2016 nastopajo: jUDa i šKaR ijo T David ahačič KRisTUs Vid primožič iZRaeLeC Roman Teran MaR ija Ma GDaL ena Tereza Gosar