POSEBNA OSNOVNA ŠOLA - KAJ JE TO?
Vzgojni zavod J. Levca
»Zeleli bi celotno družbo bolje seznaniti s problemati-ko otrok v duševnem razvoju. Vsi občani bi morali vedeti, da se otrok z motnjami v du-ševnem razvoju lahko rodi v vsaki družini. In če se to zgo-di, kako lahko otroku in sebi pomagajo. Želimo si široko prosvetljevanje. Prav tako ho-čemo povedati vsem, da ima-mo v Ljubljani zaposlene vse zdrave absolvente posebne osnovne šole. Zaposleni so na primernih delovnih mestih ozke specializacije. Uspešno se kosajo s sodelavci in so enakovredni člani družbe. Ker so pri delu uspešni, izgine sled, da so se šolali v posebni ustanovi. Ta popolna rehabili-tacija tudi pomeni, da je druž-ba koristno naložila sredstva v (dražje) posebno šolanje.« Tako pravijo učitelji v poseb-ni osnovni šoli.
Vzgojni zavod Janeza Lev-ca skrbi za rehabilitacijo otrok, ki jih je kategorizacij-ska komisija zaradi motenj v duševnem razvoju usmerila v posebno osnovno šolo. Pre-dnost šolanja na posebni osnovni šoli je v prilagojenem programu, primerni in indivi-dualni obravnavi, ki se ravna po otrokovih sposobnostih in specifiki dotlej že pridoblje-nih osebnostnih lastnosti. Le s posebno obravnavo je otroke z motnjami v dušev-nem razvoju mogoče usposo-biti za samostojno življenje in jih vključiti v družbeno ko-ristno delo.
Delo v posebni osnovni šoli je razdeljeno na več stopenj s poudarkom na osvajanju praktičnega znanja in delov-nih navad. Z razvijanjem de-lovnih navad in tehnike dela prično učenci že v prvem ra-zredu. Delež tehnične vzgoje in praktičnega znanja je vsa-ko leto večji, v sedmem in osmem letu šolanja pa učenci spoznavajo ob praktičnem de-lu konkretna delovna mesta. Pogoj za uspešno delovno in poklicno usposabljanje je, da se otrok pravočasno vključi v program dela osnovne šole. Duševno nezadostno razvit otrok, ki ob nenehnem doživ-ljanju neuspehov prebije več let v redni osnovni šoli, se ob prepozni vključitvi v redno obravnavo le težko ujame, saj je v konfliktih z okoljem zara-di svoje neuspešnosti razvil različne moteče oblike vede-nja. Prepozno prešolanje lah-ko zanj pomeni neuspeh - v šoli in pozneje v poklicu. Po-membno vlogo pri pravoča-snem razporejanju otrok v po-sebno šolo bi morala odigrati mala šola, z odkrivanjem laž-jih duševnih motenj, njihov negativni učinek pa se v redni osnovni šoli vsako leto stop-njuje in otroka hudo obreme-njuje.
Med učenci, ki pridejo na posebno osnovno šolo so pre-cejšnje razlike. Prvi razred je obdobje, v katerem učitelji spoznavajo te razlike, da jim bodo kasneje v kar največji meri prilagodili programe de-la za posamezne učence, hkra-ti pa tudi preizkus pravilnosti razvrstitve vstopne komisije. Nekateri učenci so samo zača-sno vključeni v oddelke po-sebne šole - 6e se izkaže, da to zanje ni najprimernejše, se vključijo v oddelke za delov-no usposabljanje. Nekateri učenci tudi potrebujejo daljšo dobo kot večina, da nadokna-dijo manjkajoče vzgojnc spodbude, ki jih niso dobili v zgodnejših letih. Zaradi takš-nih in podobnih razlogov sc
vzgojnoizobraževalni rezulta-ti v prvem razredu s številka-mi slabo izmerljivi. V šolskefn letu 1977/78 je bilo na primer med 36 prvošolci le 22 uspeš-nih, 13 učencev je bilo neoce-njenih, eden pa je imel eno nezadostno oceno. V višjih ra-zredih pa so bili uspehi takš-ni, kot na rednih osnovnih šo-lah: izmed 373 učencev je bilo 96,3 odstotke pozitivno oce-njenih, 10 učencev pa bo ra-zred ponavljalo, štirje pa so bili zaradi specifičnih motenj neocenjeni, vendar bodo na-predovali po posebnem pro-gramu.
Dvoje težav imajo učenci. Učne težave pri matematiki, slovenščini, spoznavanju na-rave in družbe premagujejo učitelji z dopolnilnim pou-kom, težave zaradi ročne ne-spretnosti (zelo pogosta po-sledica okvar živčnega siste-ma) pa z dopolnilnimi krožki za trening ročnih spretnosti. Učenci delajo v skupinah po 5 do 8 in se v višjih razredih že bolj specializirajo (npr. za ku-hanje itd.). Za učence, ki pa presegajo raven zahtevnosti redne posebne šole, organizi-rajo učitelji dodatni pouk (v obliki individualnega dela).
Dodaten problem pri ure-sničevanju vzgojnoizobraže-valnih programov pomenijo vedenjske motnje, ki so pri številnih učencih posebne šo-le ne s pogostim virom dušev-ne motenosti - organsko ok-varo centralnega živčnega si-stema. Otrokova prizadetost se kaže kot nemirnost in nara-ščajo nevrotizem (neprilagod-ljivost). Pri nekaterih učencih povzročajo vedenjsko mote-nost družinske težave. Vzgoj-ne probleme rešujejo na po-sebni osnovni šoli s strokov-no obravnavo otroka, pravil-no delovno usmeritvijo. Pri končni odločitvi sodelujejo ob upoštevanju želja otroka in staršev razredni učitelj, uči-telj tehnične vzgoje.poklicni usmerjevalec, psiholog in specialist za medicino dela, ob večjih težavah pa    tudi
služba   za   mladoletnike  pri UJV.
Za učitelje posebne osnov-ne šole je najpomembnejše merilo uspešnost njihovega dela uspešnost vključevanja njihovih   učencev  v  poklic.
Vsako leto mora šola poiskati delovna mesta za okoli 60 ab-solventov, pri čemer sodeluje-jo s 70 delovnimi organizacija-mi. Posebno rade sprejemaio absolvente posebne šole tiste delovne organizacije, ki imajo ožje specializirana delovna mesta. Da bi se učenci čim bolje pripravili na samostojno in odgovorno delo se na šoli vključujejo v različne intere-sne dejavnosti, s prizadev-/ nostjo pa so si v preteklem letu prislužili precej po-membnih priznanj.
Na posebni osnovni šoli že težko pričakujejo prehod v usmerjeno izobraževanje. Te-hten razlog imajo: doslej so se morali njihovi, običajno pet-najstletni absolventi vključiti v trdo osemurno obveznost. Desetletje so učitelji na najra-zličnejše načine popravljali to krivico s podaljševanjem šo-lanja, zdaj pa bo šolski sistem zagotavljal, da se bodo mogli njihovi učenci lotiti poklicne-ga dela pri sedemnajstih, do-volj razviti in zreli. Prav tako pa bo usmerjeno izobraževa-nje pripomoglo k sistemske-mu reševanju problemov po-klicnega usmerjanja in zapo-slovanja.
In druge težave? Pravijo, da jih bo konec z dograditvijo nove stavbe posebne osnovne šole. Stala bo ob Dečkovi ulici za Bežigradom (sredstva so zbrali s I. samoprispevkom) in bo dovolj prostorna, da bo omogočila pouk v eni izmeni - to pa pomeni več možnosti za interesne dejavnosti in do-polnilni pouk, bolj pogloblje-no in vsestransko vzgojnoizo-braževalno delo in še boljše vključevanje učencev poseb-ne osnovne šole v življenje.
N. Z..