KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 27. kos V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1937. Letnik VIII. VSEBINA: 193. Odločba kraljevskih namestnikov o preimenovanju občine Cerkvenjak v Sv. Anton v Slovenskih goricah. 194. Pravilnik o tehničnem nadzorstvu parnih lokomotiv in parnih motornih vozil, ki niso v eksploataciji drž. železnic. Zakoni in kraljevske uredbe. 193. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 10. zakona o občinah odločili,* da se občina Cerkvenjak sreza mariborskega - levi breg preimenuje v >občina Sv. Anton v Slovenskih goricah«. Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 9. marca 1937; IV. štev. 1209/37. Pavle s. r. R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. 195. Poštne takse s Češkoslovaško — pristojbine. 19(5. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. 197. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 194. Na podstavi § 105. zakona o železnicah javnega prometa se predpisuje naslednji pravilnik o tehničnem nadzorstvu parnih lokomotiv in parnih motornih vozil, ki niso v eksploataciji državnih železnic.* Clen 1. Splošne določbe. 1. — Tehnično nadzorstvo parnih lokomotiv In parnih motornih vozil na vseh železnicah spada ne glede na to, ali spadajo pod zakon o železnicah javnega prometa ali ne, v pristojnost ministrstva za promet. (V nadaljnjem veljajo določbe za parne lokomotive tudi za parna motorna vozila.) To tehnično nadzorstvo obsega: a) kontrolo stanja lokomotiv in njih kotlov; b) opravljanje predpisanih pregledov in preizkusov lokomotiv in njih kotlov; in c) kontrolo dela, kvalifikacije in strokovne izobrazbe lokomotivskega osebja, kateremu so lokomotive poverjene, in njegovo izpraševanje. 2. — Tehnično nadzorstvo parnih lokomotiv — po točki 1. tega člena — na vseh tistih železnicah zasebnih kakor tudi državnih podjetij, ki niso v eksploataciji državnih železnic (v nadaljnjem besedilu: zasebne želez- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. marca 1937, štev. 71/XX1/141. 24. julija 1936, št. 108/XLl/457. nice), vodi ministrstvo za promet po svojih kotelnih inženirjih. 3. — Kotelne inženirje za nadziranje parnih lokomotiv zasebnih železnic odreja generalna direkcija državnih železnic izmed izkušenih strojnih inženirjev, ki imajo zadostno prakso glede vzdrževanja, popravljanja in preiskovanja parnih lokomotiv in njih kotlov. Kotelni inženirji oblastnih železniških direkcij opravljajo nadzorstvo parnih lokomotiv v območju svoje direkcije, kotelni inženirji generalne direkcije pa opravljajo to1 službo po potrebi v vsej kraljevini. Člen 2. »Stavi ja nje parnih lokomotiv v obrat. 1. — Novo zgrajene parne lokomotive, pa tudi že uporabljane lokomotive, ki se prvič postavljajo v obrat na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se morajo poprej komisijsko pregledati. Komisijski pregled sestoji iz osnovnega pregleda parne lokomotive in njenega kotla in iz vodotlačnega in parnega preizkusa lokopiotivskega kotla. To se vrši zato, da se ugotovi, ali ustrezata lokomotiva in njen kotel po svoji konstrukciji, olrmerih, opremi in odpornosti določbam zakona o železnicah javnega prometa, tehničnega pravilnika za vozila in ostalim predpisom, ki se nanašajo na parne lokomotive. 2. — Lastnik lokomotive, ki jo hoče postaviti v obrat, se mora obrniti s prošnjo do oblastne direkcije, v katere območje spada. V prošnji je treba označiti kraj in namen uporabe lokomotive. Prošnji je treba priložiti v izvirniku in enem prepisu: a) popis lokomotive in njenega kotla; v tem popisu morajo biti navedeni tile podatki; tvrdka, kraj in leto zgraditve in tvorniška številka lokomotive in njenega kotla; teža lokomotive (zalogovnika), prazne in v obratu; število vezanih in prostih osi z označbo pritiska poedinih osi prazne lokomotive, obsežnost ogrevalne površine kotla in dovoljeni obratovalni pritisk v kotlu; b) shematično skico lokomotive z označbo glavnih obmerov, ki so potrebni za ocenitev uporabnosti lokomotive na dotični progi glede na točko 1. tega člena; c) obstoječa izkazila lokomotive in njenega kotla (izdana od tvornice ali oblastva države, kjer je bila lokomotiva prej v rabi). Pri novih lokomotivah so potrebna izkazila o izvoru in o kakovostni preiskavi materiala, uporabljenega za izdelavo kotla. 3. — Na podstavi prošnje po točki 2. tega člena obvesti oblastna direkcija državnih železnic prosilca o tem, koliko naj položi takse, pri čemer določi dan za pregled in postavitev lokomotive v obrat. Komisijo za pregled iti postavitev lokomotive v obrat sestavljata po en kotelni inženir generalne in oblastne direkcije. Člen 3. Listine in izkazila parnih lokomotiv. 1. — če ugotovi komisija, da se sme lokomotiva postaviti v obrat, napravi listine za lokomotivo, in sicer: lokomotivsko knjigo za zasebne parne lokomotive (obrazec M-144) in dovolilo za pripustitev lokomotivskega kotla v obrat (obrazec M-186). Te listini se izdelata v dveh primerkih, katerih eden se hrani pri pristojni oblastni direkciji, drugi pa izroči lastniltu lokomotive. Oba ta primerka je voditi enakoglasno in ju je treba občasno primerjati.* Stroške za te listine trpi lastnik lokomotive po enotnih cenah dotičnih obrazcev. 2. —1 Izvirna izkazila lokomotive [člen 2., točka 2. c)] kakor tudi listine ostanejo pri. njenem lastniku, ki jih mora dati na razpolago organom državnih železnic, ko vršijo predpisane preglede in preizkuse lokomotive ali njenega kotla. Oblastna direkcija overi prepise izkaz.il in jih hrani v svojem arhivu. 3. — V 1 o k o m o t i v s k o knjigo za zasebne parne lokomotive se vpisujejo na za to določenem prostoru podatki o izvršenih popravilih in zapiski o izvrševanju pregleda in preizkusov lokomotive in njenega kotla na način, ki ga predpisuje navodilo za uporabo lokomo-tivske knjige, natisnjeno v knjigi sami. 4. — Obratno dovolilo za lokomotivski kotel, ki ga je izdala komisija, velja do dne, ko je treba opraviti po določbah točke 2. člena 4. tega pravilnika temeljiti notranji (revizijski) pregled kotla. Ko se la pregled opravi, se izvrši vodotlačni preizkus, nakar podaljša kotelni inženir, ki je tu preizkus opravil, veljavnost dovolila v razpredelku, določenem zn to, do dne, do katerega je odredil naslednji temeljili notranji (revizijski) pregled kotla. To se ponovi ob vsakem opravljenem vodollačnem preizkusu. Novo obratno dovolilo za lokomotivski kotel izda komisija (člen 4., točka 3 ) samo, če se izvrši ob popravilu kotla tudi rekonstrukcija, zaradi katere se menjajo oblika, zgradnjn ali obmeri posameznih delov kotla. Veljavnost izdanega obratnega dovolila za lokomotivski kolel smejo utesniti komisija za temeljiti notranji (revizijski) pregled kotla ali kotelni inženirji pri vodo-tlačnem preizkusu jako, da se zniža prvotno dopuščeni obratovalni pritisk kotla. 3. — če menja lastnik lokomotive kraj, kjer uporablja parno .lokomotivo, mora o tem pravočasno obvestiti pristojno oblastno direkcijo. G. — Če preide lokomotiva v posest druge osebe, mora izročiti prejšnji lastnik novemu lastniku vsa izkazila in listine lokomotive v redu, novi lastnik pa mora obvestili o tem pristojno oblastno železniško direkcijo. 7. — Če preide lokomotiva, ker, se je menjal kraj uporabe v primerih iz točk 5. in G. tega člena, v obnurje druge oblastne direkcije, mora tista direkcija, ki je doslej vodila nadzorstvo nad to lokomotivo, obvestiti pristojno, direkcijo o menjavi kraja in ji poslati svoje dvojnike izkazi! in lisi in lokomotive. Člen 4. Preiskava lokomotiv, pregledi in preizkusi lokomotivskih kotlov. 1. — Lokomotiva, ki je že postavljena v obrat, so mora vsaj po vsakem tretjem letu temeljito preiskati, računši od fine, ko je bila po poslednjem pregledu postavljena v obrat. Preiskavo izvrši kotelni inženir pristojne oblastne direkcije, ki opravi ob tej priložnosti tudi notranji pregled lokomotivskega kotla v zmanjšanem obsegu. * Poslednja dva stavka 'odst. 1., t. t., sla popravljena po objavi pravilnika v Službenih novinali državnih saobrnčnjnih ustanova kraljevine Jugoslavije* z dne 1. julija 193U, št. 13, str. 425. — Op. ur. 2. — Novi kotli parnih lokomotiv spadajo pod temeljiti notranji (revizijski) pregled najkasneje 8 let potem, ko so bili postavljeni v obrat, nato pa najdalj vsakih 6 let. Za temeljitim notranjim (revizijskim) pregledom kotla sledi, ko se izvrše na kotlu odrejena popravila, vodotlačni preizkus kotla. Na te roke pazi pristojna oblastna direkcija, ki zahteva tudi sama temeljiti notranji, (revizijski) pregled. 3. — Temeljiti notranji (revizijski) pregled kotla opravi komisija, ki jo sestavljata dva strojna inženirja: enega člana odredi izmed svojih kotelnih inženirjev generalna direkcija državnih železnic, drugega pa pristojna oblastna železniška direkcija. Poleg pregleda kotla je dolžnost inženirja generalne direkcije, da opravi tudi pregled ostalega dela podjetja v obsegu, kolikor spada to v pristojnost ministrstva za promet, Vodotlačni preizkus, ki sledi za temeljitim notranjim pregledom, izvrši en kotelni inženir. 4. — Temeljili notranji pregled lokomotivskega kotla in vodotlačni preizkus je treba opraviti razen v rokih, določenih v točki 2. tega člena, tudi tedaj, kadar je treba zaradi nastalih razpok na kotili ali zaradi druge poškodbe obnoviti vsaj petino površine kotla, pri čemer ni računati površine vodcgrevnih cevi in pregrevalcev. o. — Roke za pregled lokomotiv in njih kotlov po točkah 1. in 2. tega člena je računati od dne, ko so bile postavljene v obrat po poslednjem pregledu. Roki se smejo podaljšati za čas, ko so bile morebiti vzete iz obdata, če je to trajalo zdržema več ko dva meseca, največ pa skupaj za dve leti. Prekinitve obratovanja lokomotive se upoštevajo samo tedaj, če se takoj pismeno prijavi pristojni oblastni direkciji, da je bila lokomotiva vzeta iz obrata in zopet postavljena v obrat. (i. — Kotli, ki že več ko dve leti niso v obratu, se smejo postaviti v službo šele, ko se opravita notranji pregled v zmanjšanem obsegu in vodotlačni preizkus. Vodotlačni preizkusi, ki se opravijo v takih primerih, niso upoštevni za podaljšanje obratne dovolitve za loko-molivski kotel po točki 4. člena 3. Clen 5. Prijava, priprava in izvršitev preiskave, pregleda in preizkusa raznih parnih lokomotiv in kotlov. t. — Oblastna direkcija ima v razvidu vse parne lokomotive in njih kotle na svojem območju in mora skrbeti za to, da se preiskave, pregledi in preizkusi po členu 4. tega pravilnika o pravem času opravijo, oz. da lastniki lokomotiv njih izvršitev o pravem času zahtevajo. Če lastnik lokomotive po izteku predpisanega roka ni zahteval, naj se opravi pregled, mora odredili oblastna' direkcija, naj' se vzame dotična- lokomotiva radi pregloda iz obrata. 2. — Preiskavo, pregled in preizkus parne lokomotive ali njenega kotla mora zahtevali lastnik lokomotive pri pristojni oblastni direkciji in sporazumno z njo natančno določiti dan, ko bo pripravil lokomotivo ali kotel, da se zahtevani pregled lahko izvrši brez ovir. Istočasno mora položiti takso in povprečno povračilo polnih stroškov po določbah člena 6. tega pravilnika. 3. — Lokomotivo je za preiskavo in njen kotel za notranji po obsegu zmanjšani pregled (po točki 1. člena 4.) pripraviti takole: Lokomotiva mora biti vzdignjena, osne mazalke in nosilne vzmeti snete, bati in razvodnlki se morajo izvleči,, da se lahko dobro preglo- dajo kolesa, osi, osne mazalke, nosilne vzmeti, vzmetne obese, okvir, valji in razvodniško okrovje s pripadajočimi deli. S kotla je sneti pepelnik in kotel dobro izprati, površino kurišča je kar najbolje osnažiti in izvleči vsaj štiri vodogrevne cevi (dve na najnižjem delu in dve ob straneh). Ce se zamenjajo pri tem popravilu vse vodogrevne cevi, je osnažiti radi pregleda tudi notranjost kotla. 4. — Kotel je za temeljiti notranji (revizijski) pregled (po točki 2. člena 4.) pripraviti takole: S' kotla je treba sneti vso oblogo, vodogrevne cevi se morajo izvleči, vse odprtine na kotlu morajo biti odprte, vso armaturo je razstaviti, rešetke vzeti iz peči in tudi vse dele iz dimnice, sneti pepelnik, in kotel zunaj in znotraj dodobra osnažiti. Kotel se mora vzdigniti iz okvira in položiti na podstavke, tako da so lahko v vseh delili pregleda. Pri manjših kotlih, v katere se kotelni inženir skozi odprtino na parojemu ne more splaziti, a se notranji del vzdolžnega kotla drugače nikakor ne da pregledati, je treba izvleči cevno steno pri dimnici. Zato mora komisija, ko se postavlja-nov kotel v obrat, določiti in vpisati v obratno dovolilo lokomotivskega kotla, ali je treba, ko se pripravlja dotični kotel za temeljiti notranji pregled, cevno steno pri dimnici izvleči ali ne. Pri vseh starih kotlih mora komisija ob prvem temeljitem notranjem pregledu potem, ko slopi ta pravilnik v veljavo, izdati podobno odločbo in jo vpisati v lokomolivsko knjigo v okviru svojega zapismka o izvršenem pregledu. b. — Kotel je treba za vodotlačni preizkus pripraviti takole: Ko so vmeščene vanj vse vodogrevne cevi, je treba zapreti vse odprtine, razen tiste za tlačno cev preizkusne stiskalke; vso jir mat uro je treba namestiti na kotel in varnostne zaklopnike zagozditi. Obloga se na kotel ne sme namestiti. Nato se napolni kotel z vodo do vrha, tako da se iztisne ves zrak. 8- — Kotelni inženirji preiskujejo lokomotive in pregledujejo kotle s preizkusi po določbah tehničnega pravilnika za vozila: svoj izvid in odločbo pa vpišejo po opravljenem pregledu na ustreznem mestu v dotična lokomothsko knjigo. 7. — Če se popravljajo zasebne lokomotive v delavnicah državnih železnic, veljajo za pregled kotla tiste določbe, ki veljajo tudi za kotle državnih železnic. 8. — Državne železnice morajo kontrolirati po svojih organih stanje in delovanje parnih lokomotiv kakor tudi delo in kvalifikacijo lokomotivskega osebja, ki mu je lokomotiva poverjena. Zato odpošljejo oblastne direkcije mimo pregledov po členu 4. kdaj pa kdaj po svoji izprevidnosti — vendar vsaj enkrat vsako leto, v katerem se ne opravi notranji pregled — svojega kotel nega inženirja, ki mora opraviti zunanji pregled kotla in nadzirati vse delo, ki se nanaša na obratovanje lokomotive. Za zunanji pregled ni potrebna nobena priprava kotla, ker se opravlja ta pregled na lokomotivi pod paro zato, da se ugotovi njeno stanje in njena sposobnost V obratu. Če je lokomotiva, ki jo ie treba pregledati, da^č od železniške postaje, mora dati lastnik lokomotive zgoraj omenjenim organom brezplačno na razpolago vozilo. Člen 6. 1’lačcvanjo takse in potne povprečnine za pregled lokomotiv in kotlov. 1. — Za preiskavo, pregled in preizkus parnih lokomotiv in lokoniotivskih kotlov plačajo lastniki lokomotiv takso po obsežnosti ogrevalne površine kotla in pa povprečno odškodnino za potne stroške po določbah zakona o pobiranju taks in odškodnin za pregled parnih kotlov z dne 30. marca 1920* Državne naprave so oproščene plačila takse, potne stroške pa likvidirajo z zneskom, določenim po pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.** Lastnik lokomotive mora plačati takso in povprečno odškodnino za potne stroške po računu tudi tedaj, če se izvršijo preiskava, pregled ali preizkus v kaki državni železniški delavnici. .2. — Za preiskavo, pregled in preizkus parnih lokomotiv in lokomotivskih kotlov se plača po omenjenem zakonu taksa po naslednji razpredelnici: Ogrevalna površina kotla S ‘P O T3 nad 2'5 do 20 m- nad 20 do 50 m2 S š§ ■e o « -c c nad 100 do 200 m2 S 8 BI ■e ra c dinarjev Za vodotlačni preizkus 120 150 250 300 400 500 Za notranji pregled (temeljiti in v zmanjšanem obsegu) 70 100 200 250 300 400 Za zunanji pregled j 50 50 100 200 250 300 3. — Kot povprečno odškodnino za potne stroške plača lastnik po istem zakonu prispevke po tejle razpredelnici: # Ogrevalna površina kotla >p 7-1 O ■o S •P o M *“■ ■o C d T3 a B o o -H <>I ■d o 2 S o 9 M •© T3 C d c g o P 3.172/32, z vsemi pojasnili, kakor tudi vseh ostalih predpisov, ki nasprotujejo določbam tega pravilnika. V Beogradu, dne 10. junija 1036; G. d. št. 52.724/36. Minister za promet dr. M. Spnho s. r. 195. Poštne takse s češkoslovaško — pristojbina.* Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 9. marca 1937 so uvedene od dne 15. marca 1037 dalje tčle poštno pristojbine za Češkoslovaško: 1. za pisma nad 20 g teže, od vsakih 20 g ali dela te teže po din 1'50; 2. za odprte dopisnice po din 1*50; 3. za dopisnice s plačanim odgovorom po din 3'—; 4. za poslovne papirje, od vsakih 50g ali dela le teže po din 0'25; 5. za poslovne papirje kot minimalna pristojbina po din 175; 6. za priporočnino po din 3'—; 7. za prejemno potrdilo o vročih7; poštnih pošiljk po din 4'50. Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beograda, dne 10. marca 1037; št. 11.212 37. — >» Banove uredbe« 106. II. No. 8412/1. Občina Blagovica v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 100 (slo) %no doklado na vsedržavne neposredne davke. 2. T r o š a r i n e : a) od 100 1 vina din 100’—, b) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—. c) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, č) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1937. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. marca 1937, št. 57(XYIiI/il7, TI. No. 0240/1. Občina Gornji grad-okolica v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1037/38. nastopne občinske davščine: 1. 60 (šestdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1937. II. No. 8197/1. Občina Krašnja v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1037/38. nastopne občinske davščine: 1. 65 (šestdeset pet) % no doklado na vse državne neposredna davke. 2. Trošarine: a) od 100 I vina din 100'—, b) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, c) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, č) od goveda nad 1 letom din 20'—, d) od goveda pod 1 letom din 10'—, ' e) od prašičev din 10'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1937. II. No. 8717/1. Občina Mozirje trg v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1837/38. nastopne občinske davščine: 1. 45 (štirideset pel) %no doklado mr vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 I vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, č)‘ od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'—, e) od goveda nad 1 letom din 15'—, f) od goveda pod 1 letom din 10'—, g) od prašičev din 10'—, h) od drobnice din 2'50, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) pavšalirano, j) od tovarniških izdelkov obutve 5% prodajne cene. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, due 21. marca 1937. II. No. 9117/1. Občina Svetinje v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 50’—, b) od 100 1 piva din 50'—, c) od bi stopnje alkohola špirita in žganja din 2'50,' č) od goveda nad 1 letom din 20'—, , d) od goveda pod 1 letom din 15'—, e) od prašičev din 10'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1937. II. No. 7477/1. Občina VerŽej v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 52 (petdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 I piva din 60'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih.luksuznih pijač din 5'—. '8. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1937. ^ ^ 197. Razne objave iz „Službenih novm“. ..) Številka 8 z dne 13. januarja 1937. Z odločbo ministra za notranje posle z dne 20. novembra 1936, III. št. 41.098, so bili premeščeni po službeni potrebi; Vertovšek Stanislav, pristav VIII. položajne skupine sreskega načelstva v Ljutomeru, k sreskemu načelstvu v Murski Soboti: Trojan Alfonz, pristav VIII. položajne skupine predstojništva mestne policije v Mariboru, k sreskemu načelstvu v Banja Luki in dr. S c h w a b Pavle, pristav VIII. položajne skupine sreskega načelstva v Kranju, k sreskemu načelstvu v Brežicah. Z odločbo ministra za trgovino in industrijo z dne 31. decembra 1936, I. št. 48.837/0, je bil premeščen po službeni potrebi U ž n i k Rudolf, obrtni učitelj VIII. položajne skupine državne deške obrtne šole na’ tehniški srednji šoli v Sarajevu, na isto obrtno šolo tehniške srednje šole v Ljubljani. Številka 9 z dne 14. januarja 1937. Z odločbo ministra za promet z dne 29. decembra 1936 so bili postavljeni iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani: ing. Golan Julij, za pristava VIII. položajne skupine; Šajn Ferdinand in Ličov Franjo, za prometna uradnika IX. položajne skupine; Černivec Frančišek, Varoga Ivan in Jordan Henrik, za pomožne nadzornike proge X. položajne skupine, in Kovač Leopold, za i>o-možnega kretničarja X. položajne skupine, vsi dosedanji uradniški pripravniki. Številka 10 z dne 15. januarja 1937. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odločbo z dne 2. januarja 1937, I. št. 67.754, uvažati v našo državo in v njej razširjati socialistični delavski koledar za leto 1937., izdan v Clevelandu. Številka 11 z dne 16. januarja 1937. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 15. decembra 1936 so bili prevedeni: Marega Rudolf, telefonist zvaničnik 1. kategorije 1. skupine z 2. periodskim poviškom postaje Zidani most, za pomožnega telegrafista X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Repič Jožef, skladiščni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom postaje Ljubljana, glavni kol., za pomožnega oficiala X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Oberčkal Jožef, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom kurilnice Maribor, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Verhovšek Karel, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom kuril-nične izpostave Jesenice, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, in Černe Frančišek, nadkurjač zvaničnik 1. kategorije 4, skupine s 1. periodskim poviškom kurilnične izpostave Zidani most, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine. Carinski posrednik. Z odločbo načelnika oddelka za carine z dne 11. januarja 1937, št. 639/1 V, je bil po-stavlijen Dobnik Bogomir, carinik v pokoju iz Ljubljane, za carinskega posrednika pri carinarnici I. reda na Jesenicah. ; Številka 12 z dne 18. januarja 1937. Z odločim ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 31. oktobra 1936, O. št. 12.565, je bil postavljen dr. Malerič Boris, uradniški pripravnik sreskega načelstva v Črnomlju, za zdravstvenega pristava VIII. položajne skupine istega načelstva. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljanij njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k ‘27. kosu VIII. letnika z dne 3. aprila 1987. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec april 1937 Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 27. marca 1937, št. 18.230/VIII.: Od 1. do 30. aprila 1937 veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor din 303*— 1 zlata turška lira . .. . 99 314*— 1 angleški funt 238*— 1 ameriški dolar .... 91 43-63 1 kanadski dolar .... 19 43*38 1 nemška marka .... 14*50 1 zlot 8-20 1 avstrijski šiling .... 99 8*— 1 l.elg 99 7*35 1 pengfi ....... 8-00 1 braziljski milreis . . . 19 2*60 1 egiptovski funt .... 11 214- - 1 urugvajski pozos . . . »4 23*25 1 argentinski. pezos . . . n 13*16 1 čilski pezos .... 11 1*30 1 turška papirnata lira . . 9» .34'JO 100 albanskih frankov . . . 99 1.395*— 109 francoskih frankov . . 99 200*— 100 švicarskih frankov . . . .. 1(XX>*— 100 italijanskih lir ... . og,[-_ 100 nizozemskih goldinarjev . 11 23K7*— 100 bolgarskih levov . . . M 4.V- 100 romunskih lejev . . . 99 32*- 100 danskih kron 950' - 100 švedskih kron . . 99 1099*- 100 norveških kron .... 99 107O-— 100 pezet 99 160 — 100 drahem 99 .39*— 100 češkoslovaških kron 91 152*- 100 finskih mark „ 94*— 100 letonskih lat . . . . . 99 815*- Tein tečajem je že prištet pribitek (»prim :), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih ■ 1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov: 2. ko se pobirajo pristaniške lakse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračtinavalni točaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1937/33. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih |x»soji! v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. 4». 18.250A III. — Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, 2(1. II. 1937. (»Služb. nov.v z dne 27. marca 1937, št. 71.) Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 9285/6. 955—3—1 Razglas. Kadi pridobitve na izrabnem padcu in s tem združenega povečanja izrabe vodne sile Save Dolinke namerava Ka-singer Friderik iz 1’odkorena svojo električno centralo premestiti s pare. št. 177 k. o. Podkoren na parcelo št. 178/1 k. o. Podkoren. Nadalje namerava imenovani obstoječe vodno kolo zamenjati s Fran-cis-turbino. Jezovna naprava ostane nespremenjena. Pač pa se na desni strani jezu zgradi v obliki betonske kamre nova vtočna naprava na dovodni cevovodi Q =r 350 1/sek E bruto = 26'6 IIP, bo do turbinskega stolpa dolg 74 tn. Odvodni jarek bo tvoril odprt jarek, dolg 44 m, do ustja v Savo. Turbinski stolp iz betona, prereza 2‘0X2‘0 m, bo opremljen s pretokom za odvod odvišne vode. Francis-turbina z ležečo osjo bo proizvajala pri padcu li — 5'72 m in pri nizki vodi Q — 350 1/sek E bruto — 26'6 HP, E neto — 20 IIP; pri devetmesečni vodi Q — 580 1/sek in |>ri istem padcu E bruto — 44‘2 IIP, E neto = 35 HP. Vodna naprava stoji na parcelah št. 185, 187, 188, 176. 177 in 178/2 k. o. Podkoren, ki so vse last imenovanega. O prošnji Rasjngerja Friderika od 5. decembra 1936, da se mu izda dovolitev za opisano preureditev njegove naprave, se po predpisih § 17., odst. 2., točka a) ter §§ 37. in 38. zakona o uko-riščanju vodnih sil (»Služb, list" štev. 333/52/1931) odrejata krajevni ogled in razprava na mestu samem za terek dne 20. aprila 1937 in po potrebi za naslednji dan s sestankom komisije ob 11. uri na mostu samem. Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju. Iv tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, vložiti a) pismeno pri imenovanem tehničnem razdelku, kamor morajo dospeli najkasneje do dne 16, aprila 1937, b) pismeno pri kraljevski banski upravi dravske banovine, upravni oddelek, v Ljubljani, kamor morajo dospeti najkasneje do dne 17. aprila 1937 in c) pismeno vodji razprave do njenega pričetka. Končno morejo interesenli in mejaši uveljaviti svoje pripombe pri vodji razprave do njenega zaključka. Ce vse to opuste, se bo domnevalo, da soglašajo z izvršitvijo projektirane preureditve predmetne naprave ter se bo dovolitev izdala ne glede na poznejše ugovore, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 25. marca 1937. Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r. ^ ' II. No. 7351/2. 852—3—3 Razglas. Tvrdka Vojnovič & Co., tvornica vijakov in kisika iz Ljubljane-Viča, prosi za dovolitev, da preuredi svojo vodno napravo. ki stoji na Oradaščici na parceli št. 69/1, k. o. Vič. Deli vodne naprave bi po preureditvi ostali bistveno isti kot dosedaj, pač pa bi preureditev obstajala v glavnem v tem, da se efektivni padec, ki nastane z regulacijo Gradaščice, dovoljeno z odločbo velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani od 16. septembra f925, II. šl. 477. bolje ukoristi do padca 3'40 m, mesto sedaj razpoložljivega padca 1*60 m. Vodna množina bi se okoristila do Q — 2.500 1/sek, ki je v Oradaščici na razpolago in ki se more zaradi zajezilne naprave v Kozarjih pretakati po njeni strugi. Mesto sedanje Francis-turbine s stoječo osjo, ki ukori-šča pri devetmesečnem vodostaju samo bruto E — 43 IIP in pri maksimalni izrabi E — 55 IIP, se vgradi dvojna Francis-turbina z ležečo osjo. Ta turbina naj bi ukoristila pri nizki, vodi Q— 1.130 I/sek in uporabnem padcu h = 3’67 E bruto—55 IIP (K neto = 44 HP), pri devetmesečni vodi Q = 2.000 l/sek in padcu h — 3'4 m E bruto = 91 IIP (E neto =73 IIP), pri maksimalni uporabni vodni množini Q — 2.500 1/sek in istem padcu E l>ruto=113 IIP (E neto—90 IIP). Po cit. odločbi bi se gorenja gladina znižala od sedanje kole 293'31 m na kolo 293T1 m. predvideni efektivni padec h = 3'4 m pa bi se pridobil z znižanjem spodnje gladine z izvršeno regulacijo Gradaščice. O predmetni prošnji se v smislu predpisov 4j 17., odst. 2., tč. a) ler $$ 37. in 38. znk. o okoriščanju vodnih sil ( Služb, list« štev. 333/52/1931) odrejata krajevni ogled in razprav« na mestu samem zn četrtek dne 8. aprila 1937 in po potrebi za naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 8. uri. Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, viožiti: n) pismeno pri imenovanem tehničnem razdelku, kamor morajo dospeti najkasneje do dne 4. aprila 1937, b) pismeno pri kraljevski banski upravi dravske banovine, upravni oddelek v Ljubljani, ka- mor morajo dospeti najkasneje do dne 6. aprila 1937, in c) pismeno vodji razprave do njenega pričetka. Končno morejo mejaši in interesenti uveljavili svoje pripombe pri vodji razprave do zaključka razprave. Ce vse to opuste, se bo smatralo, da soglašajo z izvršitvijo projektirane preureditve predmetne naprave ter se bo dovolitev izdala ne glede na poznejše ugovore, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne IG. marca 1937. Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r. II. No. 8142/3. 877 3-3 Razglas. Gašperlin Frane iz Predoselj št. 13 prosi za dovolitev, da preuredi svoji vodni napravi, t. j. mlin in žago, ki ležita ob potoku Beli. Preureditev bi bila v tem, da imenovani opusti zgornjo vodno napravo, ki stoji na parceli št. 145 k. o. Predoslje, ter da združi obe vodni moči pri spodnji vodni napravi, ki stoji na parceli št. 142 k. o. Predoslje in ki je last prosilca. V prednji namen bi se nekoliko preuredila vtočna naprava ter bi se po lesenem cevovodu v premeru 50 cm obratovalna voda speljala v turbinski rov ob obstoječi spodnji vodni napravi. S Francis-turbino z ležečo osjo bi se ukoristila sledeča vodna moč potoka: Pri devetmesečni vodi Q = 250 1/sek in padcu h = 6'27 m E bruto = 20'9 IIP ali na osi turbine E neto = 17'7 IIP; pri vsakoletni nizki vodi Q = 150 1/sek E bruto = 12'5HP, E neto = 9'4HP in pri maksimalni uporabni vodi Q = 320 1/sek E bruto = 26'7 HP E neto = 21 IIP. Vodna sila bi služila za pogon žage z 1 pol-nojarmenikom in 1 cirkularko ter za 1 brusilni stroj. O predmetni prošnji se po predpisih § 17., odst. 2., tč. a) ter §§ 37. in 38. zakona o ukoriščanju vodnih sil (»Služb, list« št. 333/52/1931) odrejata krajevni ogled in razprava na mestu samem za torek dne 13. aprila 1937 in po potrebi za naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 9. uri 15 minut. Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreske-ga načelstva v Kranju. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, vložiti a) pismeno pri sreskem načelstvu v Kranju, kamor morajo dospeti najkasneje do dne 9. aprila 1937, b) pismeno pri kraljevski banski upravi dravske banovine, upravni oddelek v Ljubljani, kamor morajo dospeti najkasneje do dne 10. aprila 1937, in c) pismeno pri vodji razprave do njenega pričetka. Končno morejo mejaši in interesenti uveljaviti svoje pripombe pri vodji razprave do zaključka razprave. Če vse to opuste, se bo smatralo, da soglašajo z izvršitvijo projektirane preureditve predmetne naprave oziroma naprav ter se bo dovolitev izdala ne glede na poznejše ugovore, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 20. marca 1937. Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: Dr. Hubad s. r. K V-No. 3636/24. * 949-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih revi in armatur za I. etapo vodovoda v Št. Vidu pri Stični 111. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 17. aprila 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam v sobi št. 46. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 199.013 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1937. Razglasi sodišč in sodnih ohlastev Og 1/37—4. 960 Amortizacija. Na prošnjo Fišerja Martina, pos. v Šmartnem št. 69 pri Slovenjem Gradcu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice okrajne hranilnice v Slovenjem Gradcu', št. 15524, glaseče se na ime Lužnik Julijane v pominalni vrednosti 904 din 55 p, ki je prosilcu prešla. Imetnik hranilne knjižice se pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Celju, odd. II. a, dne 24. februarja 1937. $ I R 220/37-2. 948 Amortizacija. Na prošnjo Lene Marije, preužitkarice v Lomanoših 49, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice občinske hranilnice v Gornji Radgoni štev. 917 s stanjem 6.615 din, ki jo je prosilec baje izgubil in se njen imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih od te razglasitve svoje pravice. Po poteku tega roka se bo proglasilo, da je vložna knjižica brez moči. Srcsko sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 31. marca 1937. I 80/37—7. 866 Dražbeni oklic. Dne 7. m a j a • 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stari trg vi. št. 355 in k. o. Dol vi. št. 218. Cenilna vrednost: din 10.506‘25. Vrednost pritekline: din 5"—. Najmanjši ponudek: din 7.004‘25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opo.~.rja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Srcsko sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 20. marca 1937. T 136/33. 1 893 Dražbeni oklic. D n e 7. m a j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Brnik vi. št. 306, pare. št. 59 hiša in pare. št. 58 vrt. Cenilna vrednost: din 13.947'—. Najmanjši ponudek: din 13.947'—. Vsak ponudnik mora predložiti pred začetkom dražbe znesek din 1.395'—, deseli del cenilne vrednosti nepremičnin v gotovini, v domačih ali drugih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po zadevnih predpisih nalagati novci varovancev. Vrednostni papirji se računajo po kurzu poprejšnjega dneva; ta kurz mora dokazati ponudnik. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko. sodišče v Kranju, odd. II., dne 20. marca 1937. •j* V I 5927/36—8. 906 Dražbeni oklic. Dne 7. maja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša št. 47 v Podsmreki s stavbeno parcelo in vrtom) zemljiška knjiga k. o. Podsmreka vi. št. 235. Cenilna vrednost: din 46.110'—. Najmanjši ponudek: din 30.740'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasitj sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 17. marca 1937. V I 5563/36-7. 817 Dražbeni oklic. Dne 7. maja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vino vi. št. 93, 99 in 368 ter k. o. Ponova vas vi. št. 318 in 358 (hiši št. 25 in 16 v Št. Juriju z gosp. poslopji, njive, travniki in gozdovi). Cenilna vrednost: din 42.090'—. Najmanjši ponudek: din 28.061’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 9. marca 1937. * IV I 2944/36—16. 586 Dražbeni oklic. () n e 7. m a j a 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Pohorju vi. št. 32. Cenilna vrednost: din 220.55270. Vrednost priteklin je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 147.035'!4. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. februarja 1937. * IV I 3444/36—10. 585 Dražbeni oklic. Dne 7. maja 1937 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Št. 11 j vi. štev. 95, 181, 179, b) Selnica ob Muri vi. št. 196. Cenilna vrednost: ad a) vi. štev. 95 din 19.175'—, vi. št. 181 din 2.039'—, vi. št. 179 din 4.276'50, ad b) dinarjev 19.625'10. Vrednost priteklin: din 2.090'—, ki je že všteta v cenilno vrednost zemljišča. Najmanjši ponudek: ad a) in b) din 30.077'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. februarja 1937. I 321/36. 931 Dražbeni oklic. Dne 7. m a j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 149. Cenilna vrednost: din 10.82670. Najmanjši ponudek: din 7.218'—. Varščina: din 1.083'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Trebnjem, odd. L, dne 22. marca 1937. Konkurzni razglasi 251. 746 Odprava konkurza. Prezadolženka: Lepedat-Pavlo-v i č Zdenka, hotel Erika v Kranjski gori. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom oprav. štev. S 5/33—2 o imovini preza-dolženke se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Vse odredbe, ki ovirajo prezadolženim pri svobodnem razpolaganju, se odpravljajo. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1937. S 5/33—212. Razglasi raznih uradov in oblastev Pers. št. 3947-4/37. 957 Razpis. Na podstavi J? 102. zakona o mestnih občinah se razpisujejo pri mestnem poglavarstvu ljubljanskem: 1. 3 službena mesta pripravnikov v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VII. do III. uradniške skupine. 2. 2 službeni mesti pripravuikov-pre-glednikov živil, v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. do V. uradniške skupine. Vsi prosilci za službena mesta pod 1. in 2. morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v mestno službo po j? 6. službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence oziroma po § 3. zakona o uradnikih. Prosilci za službena mesta pod 1. morajo dokazati, da so dovršili gimnazijo ali trgovsko akademijo z zrelostnim izpitom. Prosilci za službeni mesti pod 2. morajo dokazati,-da so dovršili 4 razrede gimnazije ali meščanske šole z nižjim tečajnim izpitom in šolo za zdravstvene pomočnike v Zagrebu ali Beogradu. Lastnoročno pisane in pravilno kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokaz o od-služenju kadrskega roka oziroma da je prosilec vojaške službe popolnoma oproščen, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo mestnega fizikata, potrdilo pristojnega oblastva, da ni pod skrbstvom, v konkurzu, ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast, da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, navedbo, ali je s kakšnim mestnim uslužbencem v sorodstvu ali svaštvu), je vložiti najkasneje do dne 12. aprila 1937 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva ljubljanskega. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 30. marca 1937. Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r. gg. T. No. 527/59—1937. 924a—2—1 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru - levi breg razpisuje I. javne ustne znianjševalne licitacije za redno dobavo gramoza za drž. ceste svojega območja za budžetno leto 1937/38. Licitacije se bodo vršile: t. dne 3. maja 1937 ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51, za drž. cesti št. 50 in št’ 17; 2. dne 4. maja 1937 ob 9. uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju, za drž. cesto št. 17; 3. dne 5. maja, 1937 ob 9. uri v pisarni mestne občine v Ormožu, za državno cesio št. 17; 4. dne 7. maja 1937 ob 11. uri v pisarni sreskega načelstva v Dolnji Lendavi, za drž. cesto St. 47. Vsi ostali pogoji in pojasnila so razvidni iz celotne objave v prilogi k 26. kosu »Službenega lista< z dne 31. marca 1937. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru-levi breg, dne 26. marca 1937. * 959 Razpis. Občina Višnja gora, srez litijski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje sole ali njej enake strokovne sole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa pri tej občini v roke predsednika občine. I prava občine v Višnji gori, dne 1. aprila 1937. Štev. 2981. Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo Zabukovca ua dan 21. aprila 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 25(1 ogljeno-brončanih krtačic za razne el. motorje. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 30. marca 1937. 964 Vabilo na XIV. redni občni zbor, ki ga bo imela tovarna zaves »Štora« d. d., št. Vid nad Ljubljano,