ISSN Û35Û-5561 la koNec tedna ^retmfípvo do /vefefno oblačno bo. (Masno bodo krajevne padavine, dehnta bodo plohe in nevihte. Neimliko hfadn^e bo. 53 let ster/iika 27 četrtek, 6. julija 200S skok čez kožo Je privabil veliko tjudl in pomembnih gostov • Čez kožo Je skočilo 70 "Zelencev», Častni skok pa Je opravil dr, Jože Zagožen, M Je rudniku obljubil se nadaljnjih 40 let delovanja. Slavnostni govornik pa Je bil predsednik vlade Janez Janša, Večna S. strani. Delničarjem Gorenja 100 tolarjev bruto za delnico Prejšnji teden so delničaiji Gorenja ocenili lanske poslovne rezultate in izvolili nov nadzorni svet - Letošnji rezultati v skladu s pričakovanji Mira Zakosek v Velenju jc prejšnji leden polekala 9. skupščina dclnlćaijev Ck> rcnja, d. d., na kateri $o bili priso mi predstavniki 63,53 % odstotkov kapitala s pravico glasovaJija. Skup^ina je odločila, da bo letos delničarjem i/plačaii del bilančnega dobička v višini 1.220 milijonov lolaijev, kar znese 100 tolaijcv bruto dividende na del-nico. Za oblilcovanjc rezerv bo iz do bička namenjenih 1.45 niiJjjarde tolaijcv. medtem ko bo prav tak- šen znesek ostal nerazporejen. De sel Članske 111 u nadzornemu svelu družbe bodo izplačali nagrado za uspešno delo v lolu 2005 v skupni bruto visini 26.000.000 tolarjev. Izvolili so tudi nov nadzorni svet. vanj pa so bili izvoljeni mag. Peter Jesovnik» Milan Podpečan, All d rej Presečni k, mag. Gregor Sluga In dr. Jože /agožen. Svet delavcev Gorenja pa je tudi izvolil pet članov nadzornega sveia dru/be kot predstavnike zaposlenih. To so: Peter Kobal. Krešimir Mariinjak. Jurij Slemcnik, Drago Krcnker in Ivan Atelsek. izvoljeni člani nadzornega sveta družbe nastopijo mandat i^. julija 2006 /a dobo štirih let. Skupina KD je na skupščini Cîorenja vlo/ila nasprotni predlog o sestavi nadzornega sveta Gorenja, saj so želeli imeti dva nadzornika. Namesto Bogdana Pušnika in Vojka Rovereja so namreč predlagali Andreja Presečnika in Gregorja Slugo. "V drugem četrtletju so rezul- tati skupine Gorenje podobni rezultatom iz prvega letošnjega tro-mesečja. Takrat so prihodki zrasli za 7 odstotkov, čisti dobiček pa za dva odstotka," je pred skupščino delničarjev dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac- REMOPLAST I—oiUmIb iltel ft HiéfJapbDml Proizvodnja PVC oken in vrat« M: ttltimi. ftr PtM n 7» ■mwwjfljl Cerkev na Pirglovem hribu, v dolini pa mestna zemlja? 300 SIT-1,25 EUR ICAIIIO Ni rečeno, da je narobe Milena Krstič • Planine Podaïek, da Je r fjafmedjo dohodnifKi pri zavezancih, ki oJločb fiiso prejeli do ko/ica Jnn(}u, nekaj narof^, ne drži, Je pa pri mnogih povzročil preccj vzmnnrjenju. Ni jih mah, ki kličejo izpo-fiiave, ker odločb ^e niso prejeli, in se zanimajo, če xo in kje so (po)gresi!i. Tudi iisli. ki so odločiK že prejeli (ludf leh ni malo), priimjajo na izpostave po fx>jaswla. Njihove predsla iv so j)ile velikokrat drugačne od îiiîih. ki so zapisane v odločbi Njihovi izračuni, koliko dohodnine bi tnorali dobili vrnjene, se pri marsikom razHkifjejo od tisiih, ki so zapisani v odločbi. Pa ne ^re vedno za napake, čeprav le so. priznavajo na izposia-vah, A so f^rešili lako eni kol dru^i. Pa ludi ire^l Se delodajalci ki so pripra\ijali podaike^ so si kako PvrstiaM zamislili po svoje. Napake lori^ so. Pri Ustih, ki so jih pisali, kol pri lisflh. ki so jih sprelemali. Nič čudne^za^ saj je bila dohodninsku zakonodaja leîos temeljilo spremenjena. M pa smo se pred tem peinajsiinti lei privajali na dohodnino, tako kot je 1)1 la, in se nanjo navadili. Ker v leh lelih ni kid dosti spremenilo. Navada pa je železna srajca. Spremenjena zakonodaja, pozni programi, različne razlag, napačne predstave in relativno hiire odločbe pa io v tem razbeljenem poletju še di iguile fempe-niiuro. Na davčnih uradih pravijo: brez panike. Vse se l)o uredilo. Čeprav so zaradi sievilftii/ obiskov marsikje že ludi sami nervozni. Pride namreč tudi kak tak, pri katerem vse »šlimai, a ga vseeno zanima, ker je leios menda vse narobe, čeiudi je ravno pri nJem le prav... Na obeh izpo.siavah. tako v Velenju koj Mozirju. Je odločbe prejelo že več kot 40 odstotkov zavezancev. Prihajale Mo ludi čez poletje, čeprav Je prvi velik i^siinek« že mimo. Tako kol ^vleva zakono-tiúja pa bodo vse zavezancem izročene do zakonskega roka, la pa je SI. oktober Develdeseiim odsiofkom pa še prej. Bogatejši za tri defibrilatorje Zavarovalnica Triglav predala defibrilatorje za srce - Povečali bodo možnost preživetja po srčnem zastoju Vesf?a Ùlinsek Pred dnevi je Zdravstvena zavarovalnica Triglav iz Kopra podarila tri polavtomatske defibrila-torje Celjski rcgiii. in sicer Zdravstvenemu domu Velenje, Zdravstven postaji Prebold in Zasebni ambulanti dr, Božidarja Pahljine, Denar so zbrali s humanitarno akciio, v kateri je vsak zavarovanec prispeval 100 tolarjev. Tako so pri Triglavu ^brali 17 milijonov tolaijcv» od katerih so jih 15 porabili za aparate, 2 milijona pa so namenili izobraževanju medicinskega osebja za delo aparati. Skupno bodo podarili .30 dellbri-latoijev po vsej Sloveniji. Aparate je svojemu namenu predal Miloš Trifunovič. vodja zastopstva Triglav za severovzliodno Slovenijo, Aparate bodo namestili na javnih mestih, da bi zagotovili čim večjo stopnjo in kakovost preživetja. PoSeg aparatov pa bodo zraven nameščeni še plakati, na katerih je v štirih korakih nazorno prikazan postopek pomoči osebi, ki kaže znake zastoja srca. In zakaj v bistvu sploh gre? »Delibrilator rešuje življenje ob srčnem zastoju. S tega vidika je seveda zelo pomembno, koliko je defibrila-toôcv na terenu po Sloveniji in z našo humanitarno akcijo smo to pokritost in možnost za čim hitrejši dostop do pacientov bistveno povečali.« je povedal Trifunovič. Da pa bodo napravo lahko uporabljali tudi laiki, so aparat za la namen posebej prilagodili, saj aparat uporabnika glasovno vodi skozi celoten postopek in sam analizira, če je električni impulz sploh potrebno sprožiti. ■ y g 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 6. julija 2006 Aparat bo omogočil boljše preiskavo, hitrejšo in kakovostnejšo diagnostiko. Korak bližje k boljšim in varnejšim zdravstvenim storitvam V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec predali namenu sodoben diagnostični CT aparat - Denar zanj zagotovili sami - Nov kirurško-ginekološki blok naj bi zgradili do leta 2009 Tatjana Podgoršek Slov^r^ Gradec. 30. jun^a - Minister /tlmvjc Andrej Bručan jc na priložnostni slovesnosti v Splošni bolnišnici Slovcuj Gra-Ucc svečano predal svojemu na-nwnu nove prosiore in nov soOo-beii ()4-re/jnski CT aparat. Označil ga jc koj ftkorak najprej v Uclu slovenskega zdravsiva« in dtidal, da je Slovenija po organizaciji zdravsiva nieti evropskimi državami na zadovoljivem enajstem mestu, o S slovenjcgraško bolnih nico srao vedno dobro sodelovali In tudi v prihodnje nas čaka skupna investicija,« je poudaril BrucaiK Pri tem je imel v nilslih dozidavo kirurg ko-g i nc ko !< keg a bloka, za kalercga je ministrslvo žc zagotovilo 3.5 milijona SIT. Šc enkrat toliko denarja pa bo treba zbrali na drugačen način. Pri lem je minister namignil na možnosi javno-zasebnega parlaerstva. ki bo urejeno z novo zakonodajo, in operativnega lizinga, Objekt naj bi zgradili do leta 2009. V. d, dirckioija bolniinicc Vladimir Topfer (novo sestavljerd s"vel zavoda mu je prejšnji teden poda-Ijj^al V- d.-jevstvo še za šesi mesecev) je pridobitev označil kol novo motnost ljudem Koroške 1er njene širše okolice v prizadevanjih za zagmogli k uresničitvi projekia. Postopek za nakup aparata je trajal dve leti. saj je doživel podobno usodo kot nakup zloglasnili operacijskih miz. »Rezu I lat lega je, da smo za manj narja dobili namesto šeslnajsi 64-rezinski CT aparat,« Naložba je veljala 2X0 milijonov lolaijev, 30 milijonov SIT pa so namenili za posodobitev pn^sio-rov. Denar je zagotovila bolnišnica sama. ■ lokalne novice Esotech v Valjevu Vťlctýc, Valjťvo, 29. junija - V četrtek so v Valjevu. v Srbiji, podpisali pogodba o izdelavi idejnega projekia druge laze linije Bioplina (TPOV j^Ctorić-ValjevoH. Pogodbo sla pripisala direktor JKP Vodovod Valjcvo Dragan I.iikić in generalna direktorica psotcch, d, d., Zo-llja Mazcj Kukovic. Dragan l.ukič je ob podpisu pogodbe poudaril, da je ta rezultal vcčmcsečmli dogovorov s predslavniki velenjske družbe, in izrazil pričakovacje, da bn projeiana doknmeatacija končana do konca leUišnjega leia. koi je Leios smo drugič zapored osvojili naslov evropskih prvakov, prvenstvo pa seje letos odvijalo v Umagu od 27. maja do 3. junija. Nas klub ima 34 članov, od tega je IH aktivnih igralcev, ki igrajo po različnih slovenskih ligah. Ostali pa so ljubitelji pikada. ki se še učijo, zalo iz njihovih vrst tudi črpamo nove tekmovalce, Klub obstaja od leta 1995. torej 11 let. Uspehe pa beležimo od leta 2001 dalje. Verjetno zato, ker smo trdo in veliko bolj kvalitetno delali. Prostore imamo v poslovni stavbi Ere na Ciorici. Tam imamo postavljene svoje aparate, ludi vse pokale in priznanja za uspehe na tekmovanjih.« Izvedeli smo ^e, da je največ članov kluba Strela moških. Tudi na tekmovanjih vse ženske tekmujejo skupaj. Moški pa ločeno v mladinskih in članskih kategorijah. »V Velenju imamo svojo mladinsko ekipo, ki jo sestavlja 5 fantov do 21 let. Trenirajo intenzivno, zato nas bodo lahko tudi nadomestili. Pa čeprav za pikado velja, da lela niso ^u$t Medved, ki je bil ludi vodja ekipe. Avgusi je ha poudaril, da je to resen spori in ne le zabava /a obiskovalce gostiln, pa čeprav člani kluba to pogosto slisijo. ■ bs I Evropski denar za slovenski turizem ■ i_i ■ • I Poldruga milijarda v laško občino: za evropskim denarjem še evropski turisti? - Celjski osnovnošolci bodo | j hodili na fakulteto - Božič na Celjstem že junija in julija - Bele knjige in boj proti delu na črno j • • i Vpetih slovťfiskih íín/íhah, v dveh z mšega ohfnocja, ki se u kvar' Jujo iriiJi s lurizmoffi^ so se pre J ihievi razrese/ilt saj hodo ciohili kar precej /lefXivraoiih s reJ^ lev za avoje naložbe. Mi ni stmívá za ^spodarmo je namreč objavilo rezuhaie lokrainega javnega razpisa evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje luri' sličnih naložb. Veseli so bili rudi v /.dravUišČii ÍÁiško in družbi MRC fi\iedicinsko rehabililacijski cenier). Prvim bo milijarda prišla še kako prav pri grudiyi novega Termalnega cen ira, drugim pa .>00 milijo/lov za (končno) začeiek prenove dveh iMn/embnih objekiov Zdravilišča R/ntske Toplice. Laška občina je rnko iz řř> kralnega kolaca denarne pomoa dobila n(^večji kos. To pa ludi pomeni, da bodo s lema novima naložbama odprli ludi kar precej novih delovnih }nesl. Kol je znano, so na prejšnjem razpisu denar dobile Terme Olimia za nov hoiel Solelia, ki so ga od prh le-fos. Seveda v olieh teh krajih, pa !udi drugod, kjer so dobili lu evropski denar, pričakujejo, da lH)do s imodobilvami privabili se \'eč gosiov iz Evroiie, pa indJ iz drugih delov sveia. Objekli, ki jih gradijo, bodo namreč zasnovam sodobno in lx>do nudili obiskovalcem viY> /HJirebno ugodje. V Celju pa so v !eh počiiniških dneh že sredi obnove pomembnega ol^ekia. Ne lurisUčnega, ampak izobraževalnega. Obnavljajo namreč nekdiinje poslopje Kovinoîehlne oziroma kasneje Merkurja, ki ga je meslna občina odkupila za f>oirebe lakulieie za iogisiiko. V njej so prvi .sludenti že zaklludli predavanja prwga letnika. Za la začetek so obnovili le nekaj prostorov, zdaj obnavljajo še ostale. Veit-dar jih takoj še ne bodo zasedli le študenti. V nekaterih l)odo tudi osnovnošolci. Sem Ixkio namreč za ča.s, ko l)odo gntdih novo šolo na Polulah. vozih učence lega šolskega okoliša^ Novo šolo Mo namreč /x>slav/ll na istem mestu, kjer stoji sedanja. Tako se boilo lahko ti osnovnošolci hvalili, da že tako ndudi hodijo na fakulteUK Kljub poletju je bil preceišen del naše širše regije zadfiji čas v znamenju Božički: ministra za promel Janeza Božiča. Najbolj pestro je bilo med /fjegovim obiskom na konjiškem. Veselih so se odprtja novega mostu, malo bolj grenko tudi zaradi tyegovih obljub o dodatnem denarju za obnovo in gradfijo nekaterih novih cestni!t odr-sekov. To naj bi bila neke vrste f>podkupmna<( za neuresničeno zahtevo Konji can ov po odpravi plačevanja cestnine. O njihovi jezi zaradi takega plačevanja smo že pisali, tudi o zbiranju podpisov za ukinitev. Do ukinitve n/ prišlo, so pa iztrťdi vfiaj nekaj dodatnih cestnih del. vse to pa je bilo dovolj, da so odpovedah za torek napovedan protest. Minister bi moral bili že v torek na drugem koncu naše regije, v Bistrici ob Sotli. Iyer naj bi odprl cesio skozi krty. pa so morali slovesno otvoritev zaradi njegove zadržanosti za en dan prestaviti. Nekateri so ga priýšnji torek pričakovali tudi ť Celju, ko so odpiraU še zadnji krak mestne povezovalne ceste s prvim celjskim avtocestnim priključkom. A se je zbrala druge vrste prometna smetana. V Sloveniji pa smo zadnji čas priča tudi izdajanju »Imrvniln knjig. Saj pravimo, da je bela tudi barva. Po beli knjigi o odnosih s Hrvaško smo dobili še belo knjigo o našem sodstvu in sodiščih. Na poseben način naj bi »pobelili^ ludi vprašanje dela na črno in s tem uslvarih nova redna delovna mesta. Eni so pri odpravi dela na črno sicer mah čnmgledi, a bomo videli, kako bo. Junij, ko smo Ittdi izvedeli, da bo redno razmerje med tolarjem in evrom ludi ob uveljavitvi evra pri nas ostalo enako, kot je zdaj. nas je razvesehi ludi s podatkom, da so bile cene za O,S odstotka nižje. Tega sicer nismo kaj pridu občutili, a če tako pravi statistika, bo že držalo! PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzib|i: cssoQbnFnluiištíi I» UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. tift|i ofi atfíkti Cereposamsznesa izwda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii Uridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^). Sd«ž on^mt tfl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon 8M 17 60.Miiax (03)697 4643. TRR. Nova L6, Vefenjs' 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenarocaiih tologiall Id fim(O|)ls0v m canii in pravzaprav zadnjič pred lokalnimi voliivami piuckala SVCÍH MO Velenje. Sedanje svetnike namreč caka le ^ slavnostna seja ob občinskem pra/niku, ki ^la bo MO Velenje praznovala 20. seplenibra. Takrat bi^do padelili tudi občinska priznanja, nagrajence pa so imenovali prav na torkovi seji. Će bo šlo vse po načrtih, bodo ci nagrade iz rok župana Srečka Meha prejeli /ji v obnovljenem domu kuliure. Vro(e med Martînskom in Ariicem Svetniki niso soglasno podprli zapisnika prcj^rue seje sveta, lo pa zato. kcrjc Drago Martinček (l.DS) zahteval dobesedni zapis seje, saj je prepričan, da Herman ARI.IC (SLS) siri laži o tem, kaj je na seji povedal pri ustanavljanju občinske komisije za oceno škode zaradi rudarjenja in tako biaiil njegovo ime. lega do torkove seje ni dobil, ker ga je zahteval prepozno (v nedeljo popoldne), je pa povedal, da oú Hermana Arliča zahteva javno opravičilo, omenjal pa je tudi druge zak<.mite poti v pravni državi. Citiral je del Zeva rtove knjige o zg tna k(}alicija. C'"c gremo nazaj k pobudam, je Franc Sever (SDS) predlagal, da se Čim prej zgradi pločnik ob Ljubljanski cesti, kjer so načrti narejeni že oú Icia 1992, predlagal pa je ludi pločnik od starega jaàka do restavracije Je/ero, kjer so peicj v času večjih prireditev res ogroženi. Predlagal je tudi, da občina naroči prometno študijo, ki bi preučUa inožjiosti za ločitev tranzitnega in lokalnega prometa. Sebaslijan Apat pa je predlagal, da kakšen trg ali ulico v Ve- bil tudi predlagan za občinski grb. a ga ne bo dobil. Predlagani, a ne izbrani, so bili tudi Ivo Stropnik, liriiverza za trelje žKljorysko obdobje in Franc Žerdoner. Zanimali so ga kriteriji občinske komisije, predvsem zato, ker svetniki nikoli doslej niso odločali o posameznih nagrajencih, ampak v paketu. Torej o vseh imenih skupaj. Te pripombe pravzaprav poslušamo že nekaj let. Po tem. ko so svetniki podprli predlog komisije lenju pda solastniški delež sedanje avtobusne postaje, ki jo ho treba prestaviti. Po besedah Srečka Meha nova lokacija še ni doUv cena. /^.upanu so svetniki dali ludi mandat, da se dogovarja za zamenjavo zemljišča. Gre za veliko parcelo od bazena do Petrolo-vega bencinskega servisa ob Šaleški cesli, kije v lasti cerkve. In ta naj bi jo bila pripravljena zamenjati za Pirglov hrib na Gorici, kjer naj bi zgradili novo cerkev. Kupčija, če bo uspela, je dobra, saj bo mesto s tem pridobilo (jd-lično mestotvorno parcelo. In to so v razpravi poudarjah mnogi svetniki, ki so predlog tudi večinsko podprli. V Kavčah, ki so precej razgibane. bo ob posebnem mnenju občinske komisije poslej mogoče graditi prizidke tudi manj kot 2 metra oddaljene od sosedove meje. S spremembo PIJP- a v Starem Velenju pa bo mogoče porušili mestno sramoto • Majerhol-dovo hišo. In na tistem mestu zgraditi nov objekt. Zelena luč je bila dana tudi pri>storskim spremembam v centru, kjer je sedaj na novo določeno mesto za ureditev tržnice na zclenici pri Mobitelu. med šolo Mlona Aškerca in Šolskim centrom pa naj bi uredili športno igrišče, Cîlede tržnice je kar nekaj svetnikov menili), da Ijv kacija z^njo ni najboljša in da naj raje še naprej iščejo boljšo. Ob koncu so svetnikom predstavili še strategijo razvoja izobraževanja v MO Velenje in na podrt> čju energelike v Šaleški dolini. Načrti so bogati In optimistični, več o njili pa bomř> zapisali prihodnjič. v parku cvetja in ljubezni ... 18. srečanje upokojencev Slovenije Mozirje, 29, junija - »Vse lepo lahko delimo, vseh stisk, napetcv Sli. razočaranj ž^i ni mogoče deliti, lahko le z dobro organiziranim delom upokojencev in srčnim pristopom to blažimo ...«je bila ena od poudarjenih misli Vinka Gobca, predsednika Zveze d ruš lev upokojencev Slovenije. V Mozirskem gaju. parku rož in ljubezni, kot smo slišali so se slovenski upokojenci srečali že osemnajstič zapored, okrog petnajst tisoč udeležencem srečanja pa je spregovoril med drugimi dr,- Vasja Klavora, podpredsednik državnega zbora RS. Tako predsednik Gobec kol slavnostni govornik dr. Kiavora sta v svojih nagovorih omenila pomen delovanja društev upr^ko-jcncev na področju programov o socialno-zdravstvenem varstvu, gospodarskih iu socialnih reformah, spremembi zakonodaje na šp ort no-re kreativnem, izletniškem in kulturnem področju. V svojem nagovoru je p<.idpredsed-Qik državnega zbora na kralk gije. Od 617 razvojnih projektov v Savinjski statistični regiji smo iz Šaleške in /gifrnje Savinjske á\> line prijavili blizu 100 projektov, kar ni zanemarljivo. Razvojni pri)grami so izdelani sicer za obdobje 2007 do 20n, večina pnv jcktov pa smo evidentirali za obdobje do ieta 2009.* Po besedah Klepčeve so snc> valci 40 širše zastavljenih regij-skill programov usmerili aktivnosti zelo različno. V turističnih projekti so dali prednost i/gradnji infrastruktum. ureditvi vodnih in nastanitvenih /jnogljivosti. Na pi)dročju podjetništva so predvideli ureditev objektov in posodo bitev opreme, sodobne tehnološke prisKipe oziroma postavitev tehnoloških podpornih centrov, prednost so dali še izobraževalnim ustanovam, kar precej več kot na katerem koli drugem področju tudi razvoju človeških virov. Na vprašanje, kakšne možnosti imajo sedaj ti projekti za pridobitev sredstev Iz evropskih strukturnih skladov, s čimer bo dana večja možnost za njihovi uresničitev, pa je Jasna Klepec odgovorila: »Pred tem nas čaka presoja projektov na Regijski razvojni agenciji v Celju. Prejšnji teden naj bi določili merila, pi> katerih bomo lahko preverili, kateri projekti ustrezajo. Med tolikšnimi projekti in glede na dosedanji t)d-nos do vsega iz tukajšnjega oktilja ne bo lahko uspešno in čim botj suvereno zagovarjati projektov. Naslednji del zgodbe pa se nanaša na priprave projektov za naslednje programsko obdobje. Pcv irebno bo /.lobirali določena razvojna in ob teb zagotoviti še lastna sredstva. Ne bo lako eniv stavno, se pa da narediti.-» Po izkušnjah iz minulih let je realno pričakovati iz evropskih virov od 30 do 40 odstotkov razvojnih sredstev. AKTUALNO 6. julija 2006 Podgoršek znova za župana Občinska organizacija SD Šmartno ob Paki na lokalnih volitvah s kandidatom za župana Alojzom Podgorškom in polno listo kandidatov za svetnike Tatjana ^dgoréek ŠniarIrK) ob Paki. 28. Junija * »Dosedanje akiivnosii sa nas pripeljale do IIekaierili jasnih ch Ijcv, kj jih M\n\i) uresničili. Na prejšnjih lokalnih voliivah je bila nafei stranka druga najmočnejša v luk^jšnjeni nkoiju. Aldobljena. obnovljen kulturni dom, širili naj bi poslovn<3 cono. uredili industrysko cono v (lorenju, snujejo nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega sistema. Med prednostnimi nalogami ho še ureditev vodooíř krbe, »Poskušali bomo priti do dna stvarem, ki so za naše občane in občanke najbolj pereče.« je še poudaril Alojz Podgoršek, tandidat stranke SD za župana Občine Šmarino ob Paki. ■ »Hočemo novo cesto na stari trasi« Tako naj bi se odločilo 53 krajanov Skal pod Glinškovim kozolcem na zboru vaške skupnosti Skale - v vaški skupnosti Skale so pred tednom dni najprej odpovedali zbor krajanov vaške skupnosti, saj se je le malo pred za zbor napovedano 19. uro razdivjala nevihta. Tako so kar nekaj novinarjem, tudi nam, okř)li 18.30 ure rekli, da zbora ne bo. Na Glinškt)vi domačiji pa soje pod kozolcem zbralo 5.*^ krajanov, zalo Si) zb<îr vseeno i/peljali. Glavni namen zbora krajanov je bila razprava o ccsli v Skale, za katero v Skalah menif'C)b-ravnavali smo izjavo, da je bila Skalam škoda zaradi rudaijenja že poplačana in da so center Skal porušili Nemci. To so krajani sprejeli z obžalovanjem, saj metiijo, da je s tem Skalam pov/j-očena dodalna škoda. S,ore-jeli so sklep, da se naj /aradi i/Jav Drago Maninšek opraviči na s\etu MO Velenje. Ce se ne bo, se pač ne bo.tf je še dodal Arlič. Zatrdil je še. da pri prizadevanjih za cesto ne gre za predvolilno kampanjo, ker meni, da je bila cesta Ška^am obljubljena, da o tem obstajajo sklepi. Zato bodo z nnienjcni krajanov sedaj seznanili Premogovnik Velenje» Holding Slovenskih elektrarn in občinsko komisijo za ocenjevanje škode, kije bila ustanovljena v mesecu juniju. ■ bš Janko Kopušar računa na podporo več strank Nestrankarski kandidat za župana Občine v _ Šmartno ob Paki si bo prizadeval za mesto, ki lokalni skupnosti glede na njen geografski in tudi druge položaje pripada Tatjana Podgoršek Snurinu ob Paki. 3. julija • Na no-vinarski konferenci v prostorih bisi-roja CT v Recici ob Paki se jc širši javnosti predstavil drugi uradni kandidat za župana v občini Šmartno ob Paki - 41-leini ekonomist .ianko Kopusar. Ircnutno opravlja dela in naloge sekretarja Območna; obrtne zbornico Mozirje, pred lom pajc bil osem let tajnik Občine Šmarino oh Paki. Kopušar je povedal, da se je za kandidaturo odločil na osnovi rezultata. ki ga je dosegel kol kaiidi-dai za župana na prejšnjih lokalnih voliivah. Prejel jo več kot 20 odstotkov glas^jv volilccv in volilk tuka jšnicga okolja. Poleg tega so ga h kandidaturi nagovorili še prijatelji, znanci, občani, s katerimi se srečuje in sodeluje pri vsakdanjem delu. Kanditliral bo kot nestrankarski kandidat, kandidaturo pa bo vložil na osnovi palpisov volileev in volilk. prav lako pa bo nosilec Liste za razvoj, ki se bo potegovala 7â mesta v občinskem svetu. »Pričakujem, da bo mojo kandidaturo prxlprla tudi kaicra od političnih strank, ki delujejo v občini Šmartno oh Paki. V pripravah na volitvť sem se pogovarjal z vsemi, jim predstavil svoje pogledu na vih denje i>bčine, svoj volilni program. Pričakujem, da bomo z dialogom 1er sodelovanjem našli skupen jezik.« h svojega obsežnega prc^gr^ma je Kopušar izposlavil zavzemanje /a prcglcdiu» poslovanje, boljšo obveščenost občanov, finančno stabilnost občine, na področju prostorskega načrtovanja ^a gospodarno ralx) s prostorjem, na komunalnem področju se bo zavzemal za večji vpliv pri odločanju, kakovostno (iskrbo s pitno vodo, umnocKlvaja-nje in čiščenje odplak, ravnajo z cxJ-paclki. skrbno urejanje javnih površin Obdelanosi zemeljskih površin, zmauj^nje negativoili vplivov na okolje, razvoj dopolnilih dejavnosti bodo predn^isine naloge na področju kmetijstva, na področju pTííneta pH bo namenil pozornost obnovi in vzdrževanju lokalnega cestnega omrežja ter varnim kolesarskim in pešpotem. Dvig slandarda bo osrednja nak^ga na podnv čju predšolske rzgoje in šolstva, v gospodarstvu pa ustvaijanje prijaznih pogojev za razvoj pixljetnišiva. za tretjo razvojno os ... SkraUca, v tukajšnjem oko lju si želimo razvoja, želimo si progracncw. ki bodo občino uvrstili ija, kamor glede na geografski In tudi drugo položaje sodi,« jc še dejal nestrankarski kandidat 7a župana v občini Šmartno ob Paki .lanko Kopušar ■ Nestrankarski kandidat za župana Občine Šmartno ob Paki Janko Hopušan - tz^v sem sprejel na osnovi dosedanjega deia, pridobljenih izkaèenjf znanja in poznavanja težav, ki tarejo nase občane." Novi zakon bolj pravičen od prejšnjega Za dokazovanje upravičenosti za vračanje preplačil za telefonske priključke zadostujejo tudi računi in drugi verodostojni dokumenti in ne samo pogodba - Poslej tudi vračanja za vlaganja v celotno omrežje - Najvišji odbitek 1388 nemških mark ielekoni SkA^enije pa bo v teb primerih na zahtevo državnega pravobranilca morala podali izjavo, da je bil navedciîi del omrežja zgrajen z vlaganji fizičnih oseb in nato vključen v javno telekomunikacijsko Tatjana Podgoršek K), junija je začel veljati nov zakon glede vračanja preplačil za telefonske priključke. Po besedah Ivan« Valvnćaka. pre vanjskih skupnosii ali pa zahtevka niso vložili, ker niso imeli osnovne pogíxjbe, sklenjene s lakratno PF!" oi^anizacijo.« Ce vlagatelj v javno telekomunikacijsko omrežje nima več ntibcnih dokazil, lahkcp po novem zakonu napije izjavo o obsegu vlaganj, jo ala dr/ava i/ dovino pridobivanja premoga na Slovenskem, se dotaknil ra/mer na trgu energije v Evropski uniji in na koncu rudarjem zagotovil Predsedniku Janeza Janši Je dr. Evgen Dervarič v spomin na ta dogodek izročil kipec sv. Barbare, zavetnice rudarjev Častni skaiiač dr, Jože Zatožen stabilno, lepo prihodnost. Sploh, ker je velenjski Premogovnik res sodoben in eden največjih. Potem je bil Cas za častni skok Čez kožo. Boter častnemu skakaču je bil Marjan Britovšek, v goiavUal velik šotor. ■ bšj foto: vos rekli so ... Po končani prireditvi na stadionu smo pred mikrofon po vabili direktorja Premogovnika Dr. Evgena Der\'ariča. ki jc prireditev ocenil takole: »Mislim, da je bil letošnji skok izjemno lep dogodek, ki ga je obiskalo veliko ljudi. S svojim obiskom nas je počastil ludi predsednik vlade Janez Jajj>a, Tega smo izjcmuo veseli. Oastni skok je opravil dr. Jože Zagožen, ki smo mu hvaležni, saj je takoj po prihodu na mesto generalnega direktorja Holdinga Slovenskih elektrarn pričel aktivno sti za modcnnzacijbdrži. Šolo. Vem, da je bilo lega poklica nekatere bolířno vstopili v rudarski stan. Zato sem morala spiti kar dve pivi, kar je bilo zaradi rahle treme kar težko. Končala sem višjo šolo za rudarstvo itî geo-tehnologijo. pred tem pa srednjo strojno šolo. Ti poklici res veljajo za tipičiKJ moške, a niso tako težki, da jih ne bi mogle opravljati tudi ženske. Poklic sem poznala, saj je bil rudar ludi moj oče. Se mi pa res zgodi, da me kdo bolj postrani pogleda, ko mu povem, kakšen poklic sem si izbrala. Med študijem sem se odlično |5oČuiila, čeprav sem bila med saniinu Tanti. Bolje. kot Če bi bila med slolimi ženskami. Želim si, da bi ostala v rudarstvu, da čim prej dobim deio.*( ■ Tri generacije rudarjev Tri generacije Grilovih. Rudarstvo ostaja tradicija v drvžini iz Vinske Gore, kjer vsi pravijo, da so izbrali lep poMic. V soboto so biii ponosni predvsem na Roka, ki je bii tudi med petimi najboljšimi dijaki generacije. Marian Ctril starejši iz Vinske Ciore je že IX let upokojen, bil pa je rudar. Še vediîo rad obleče rudarsko uniformo, letos pa je v paradi sodeloval s prav posebnim ponosom. Med tistimi mladimi fanti, ki so skočili čez kožo, jc bil tudi njegov vttuk Rok. Marjan je bil po končanem t>h-redu še vedno ganjen. »Rudarski poklic je zame zelo lep. najlepša je bila plača, pa tudi prijateljstvo med knapi. (b. da smo se znali pošaliti, nas je vedno združevalo in nam pomagalo naredili delo-Vjie dui lepše. Kt) smo šli v tretjo izmeno, smo se malo pohecali, pa je tudi nočui šiht hitro miuil, Ko seje /a poklic rudarja (»dlo čil ludi sin. najprej nisem bil navdušen, a njegovi želji nisem nasprotoval. Ko se je za rudarstvo odiočil še vnuk, sem bil pa prijetno presenečen. Vem namreč, da bi se sam, če bi bil še enkrat mlad, ponovno odločil za la poklic. Miran je po očetu dobil ime in po očetu sije i/bral tudi poklic. Zalo me je zanimalo, ali ravno zato. ker jc odraščal v rudarski družml »Zagotovo, zdelo se mi je. da tradicija nu)ra ostajali. Seda.! sem rudar že 21 let. Danes sem Se posebej srečen, ker je čez kožo skočil moj sLu lit s tem se bo tradicija še nadaljevala. Meni je poklic lep, tudi zalo, ker je prijateljstvo med sodelavci res Iskreno. Ko se jc sin odlt>čal /a poklic rudarja, sva se pogovorila in seveda seni mu priporočal, da se odloči zanj,« Rok Ciril je bil še pod vtisom skoka čez kožo. Dogodek se mu je zdel lep, eden takšnih, ki se vtisne v spomiii za dolgo, če ne za vedno. »Končal sem tehnično rudarsko šolo. sedaj pa bi se rad zaposlil in nadaljeval šolanje ob delu. Ker sem bil med petimi najboljšimi dijaki v moji generaciji, računam, da bom delo div bil. Vesel sem, ker bom tudi jaz svojo družino preživljal z rudarskim poklicem. Vesel sem, daje rudniku zagotovljena še dolga življenjska doba. kar pomeni, da bo za mojo generacijo še poskrbljeno.« ■ UTRIP 6. julija 2006 Od srede do torU • jret in doaoYlai Sreda^ 28. junij: Davčna uprava Republike Sitv vcnijc jc ugolovila. da pri napakah pri dohodnini ni slo le v.a napake davčnih zavezancev, ampak tudi same uprave. Največ napak i/ njihovo siraaije bilo storjenih z oddajanjem premoženja v najem, pri katerih so sc upnšievall nor- Slovenski Bistrici je divjalo neurje. Toča je uničila okoli lisoč šlirislo hektarjev p<ïlj, trajni nasadi naj hI bili poškoddf5totno. Petek^ 30* junij: Odbor Dr/avnega zbora za noiraryo politiko je sklenil, da Menialrtt tečaj za evro je obveljat pri 239, B4 Marja • še dobrof sicer bi trgovci m še /cifo spet /a/i/co imeii obi//co deia mirani s!ro:^ki po stopnji 20 namesto 40 odstotkov. Kvropska komisija je predlagala končni menjalni lečaj med tolarjem in evrov, ki /naša 23^.64 SIT /a cvro. Kt>-misija je pojasnila, da je menjalni iccaj ostal cnnk. ker vrednost tolarja v preteklih dveh letih v primerjavi / ev-rom ni opazno nihala. Cene 7.a nakup operacijskih miz sla šc dodatna /nizala Mollier in Soča oprema, katere ponudba je tako poslala najugodnejša inje znašala milijonov tolariev z DDV-jem. Četrtek, 29. junij: Ministrstvo /a zdravje je sporo čilo. da bo Soča oprema, ki je pripravila najugoduejio ponudbo, z mizami opremila murskosabo- Izpitne pole iz psihologije in biologije bodo ocenjene kot vedno, saj odstopanj glede na prejšnja leta niso ugotovili Da ni lahko biti rudar ve tudi 70 novincev, kije stopilo v rudarski stan nik. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša, tokrat pa jc bil knapovski praznik v znamenju priprav na popolno odprtje slovenskega energetskega trga prihodnje leto. Častni skok čez kožo jc opravil generalni direktor Holdinga Slovenske elek' trarnc Jo7.c Zagožen, v rudarski slan pa je bilo sprejetih 70 novincev. Janez Janša je dejal, da o srečanju med pred sed niko tiia Drnovškom in Mesiccm uradno ne vc ničesar in zato od Drnovška pričakuje podrobnejše informacije. posel'îej, ker gre za zunanjepo-hiična vprašanja- Dejal je še, da ne veijamc v dokončen umik predsednika države iz pt)litike, saj nihče ne ve, kaj bi) čez leto ali več. Nedelja^ 2. julij: v Bohitiju so se /brali Slovenci iz izscijenstva. /jimejstva in d(îmovine na 50. Srečanju v moji deželi. V okviru pestrega kulturnega programa so se okoli 700 udeležencem predstavile slovenske folklorne, glasbene iti pevske skupine. ki v lujini ohranjajtefjevajebila t^pnv ščena. ker za kazniva dejanja naj ne bi imela osebnega ali premo ženjskega motiva. Torek; 4. julij: Mnenje ministra Rupla, daje div govor, ki so ga na avstrijskem Koroškem sklenili pretekli teden, Jelku Kacinu ni dalo miru. V pismujeJanezit Janšo pozval k aktivnemu pt>segu na po droge zunanje politike, saj meni. da je stališče vlade napačno, zgrešeno in pogubno. V l.DS so zapisali, da naj vlada takoj pošlje posebm) noto Avsiriji in noto Rusiji v kateri Tiaj se Slovenija razglasi za naslednico Avstrijske državne pogodbe. iabicr perspektiva Predstavniki aktivisticn/h združenj so protestirali zaradi fizičnih napadov na homoseksualce. Se jih ljudje bojijo zaradi nevarnosti aidsa? Predstavniki aktivističnih združenj so na konferenci državni vrh pozvali k obsodbi fizičnih napadov na homoseksualce v zadnjih dneh. Predstavili so oko h š čine nedavnih napadov in predstavili dogajanje pred njimi, prav tako pa so opozorili na širše okoliščine pojavov ho-ntofobije ter na ponianjkanje c)d-zivov predstavnikov oblasti. Socialni partnerji so medtem nadaljevali piigajanja o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Pn)hlemaiiko odpuščanja, odpo vednih rokov, odpravnin in nadomestil ob brezposelnosti so obravnavali posamično, vendar pa so ključna vprašanja ostala odprta. So pa pogajalci zaključili poglavje, ki določa pogodbo 0 zaposlitvi, začeli pa so razpravljati o poglavju, ki ureja pravice, odgovornosti in obveznosti 1 z de Ic ) v n eg a raz m erja. Velika mesta Ha^/a Ošljak Pole!je je čas 2a pnioviifiju in ohiskovattje ve/i-ki/i milijfwskifi /fiesi Tekanja /m galerijah, moJro moKanje v nmzejth, preizkušanje lokalne hrane iti pijače 1er zanosno srkanje po pohian^kih kaviv na promenadaii so tipični scenariji, ki jih i)odozi\ijam iz mesia v meslo, iz enih ftoafmc v dnt^e. Morda /e zalo. ker imam rada i^H^anje, vrvež in premikanje ter ne prenesem stanja na mesiu. aH pa zalo. ker veliko (preseč) pt7zornosli namenjam na videz nepomembnim in samoumevnim rečem, si mesla nujhoij zapofavanja. me vztiemitja, vzpodbuja. Več kol je IJndi. ki se pehi^o jhj vsakdanjih opravkih, me ne ofxjzijo iii celo nenamenoma odrinejo, bolje se počuiim. V množicah javnih posut-jališč fe moja anonimnost absolutna. Prepuščena sem sama sebi in lastni iznajdljivosli, ki jo navdušujejo uganke, ki jih zusiavljajo mnaki označevalnih sistemov. Kadar prvega v tneslu utef}em. lako da se nanj (in nase) lahko popolnoma zanesem, občutim zma}ii)sla\je: mesto je premagano in nI ^a več kotička, ki bi ml lahko osial skril. Nalo samo še pol pod noge. skok na aviohus ali kolo in avan(t/ra se prične zares. Pred kratkim .sem naletela na ureditev z yerualnimi rešitvami, ki kot za šah /Xitirajo množice sedeminpolmilijonske^a Londona (vir: hftpr//HWi\puh(pdzhelp.34sp.a)m/{ieo/p(>pcifx\hlml). ler začela ugibali, kako bi ziveh milijonsko meslo v SlovenlH. Dobrih S^.OOO Velenjčanov (vir: hlip://sl.\vikipedia.or^\viki/' Mestnaj:jb%C4%SDina^Velenje) vsaj tu in lam doživlja gnečo na parkiriščih ah obstoji v promelnih zamašklh. 270,000 Ljubljančanov (vir. biip://\\^\y:.siai.si/pxn'eb/Diaioi^Sa\'esho^\\asp) promeini udar dozivi i)<)^osleJe. Kako iHHem preživi hmdon, kako po mesiu polujejo Londončani? Ce primer/am s'ehkosi Velenja z Londonom, si sploh ne morem predsiavljatl, da se milijoni ljudi hkrati premikajo cesiah, želez-nicaJt in pločnikih nekega mesia^ IJubljana v dežju obsioft, JA)n-don f)elje naprej s pf)dzemnimi vlaki, avtobusi, tuksijt ild. Obslojijo le nekateri pešci, ki se brez dežnikov siiskajo /tod napuščc postaj podzemnih telezrnc ali strešice avtobusnih {Histaj. Skrivnost je v karti, premišljujem: zaznamovani z barvnimi črtami in črnimi k rožci, ki označujejo pro^e 1er postajališču !H>dzemne^a prtnueia. Načrtovanje, arhitektura gibanja in informacijska arhitektura so prinesli presežek na ravni preprostega zemljevida železniških prt)^. K pretovnf}sll .seveda veliko priptrniorejo predvsem hitri vagoni, takojšnje obveščartje o spremembah, nemoteno delovanje vagonov in izjemne kapacitete prevoza oseb. Vendar je drvenje posameznika z ene^a na dru^i konec mesta mf>čno odvisno od označevalnega si-stema. Iz katerega je na prvi fH)gled jasno: od koíí. kam. po katerih progah, v katerih smereh, s katerega perona. Enostavni in razumljivi zemljevidi 1er wlike. skorajda slepim berljive označevalne table so listo, kar navdušuje in omogoča naviga-cip potnikov v teku ter med preskakovanjem stopnic. Zt/ letovanje sploh ni treba poznali mesia, samo vedeti moraš, kaj je cilj tvojega potovanja in kje trenutno si. Pokukaš na tablo, zaviješ levo. se spu-siiš rmvzdoi tečeš fto Ikniniku na peron, vstopiš v vagon, se pelješ šest posti^'. prestopiš na drugo linijo, nadaljuješ še dve ix)staji... Hop. že si na drugem koncu mesla, čisto brez dvonuA. da si se (pomotoma odpeljal v napačno smer Hja, za Velenje in tudi Ljubijano je zaradi skromne mestne ptm-šlne poiizemna železnica najbrž popolnoma neprimerna reši lev. '/.al pa tudi avtobusni sistem deluje na /«)/ ali [hi ga sploh ni • slednje velja za Velenje. Kaj fki če bi po novem živeli v mestu, kjer avtobusi ves dan fHnezu-Jejo razne konce mesta in bi avtomobile pustili ixirkimne v domači garaži? Kadar pa bi nam bilo vroče, bi se hladili na kolesih med vožnjo po urejenih kolesarskih jxileh. Kako bolj živahno in tekoČ-e hi potekaj v.svkdanjik - srečevali bi se na avtobusu in klepetali med priklepanjem kolesa na kolesarska parkirišča. Velenje, si upaš? ■ \tt kdaj y zadregi, kaj pokloniti ivojim najiilizjim za praznik? Poklonite jini řěiÉo v llalun čaiii v SREDISCU Čakajoč na Vodno mesto Velenje V Mestni občini Velenje se o olimpijskem bazenu še niso povsem opredelili - Za BTC-jevo Vodno mesto projekti nastajajo, gradbeno dovoljenje naj bi prišlo jeseni - Erina Pikina dežela še pod velikim vprašajem Milena Krstič • Planine Velei\je • Septembra lela 2004 sta predsednik uprave B'l'C. d. d.. Jože Vlemial in direktor Premo gnvnika Velenje dr. E^^gen D^rva-rlc v Beli dvorani podpisala pismo o nameri /a izgradnjo Vodnega mesia Velenje na območju TRC Jc/.ero. Vodno mesto, zasnovano kol vodni park s ponudbo sveta doživetij in de;^elo savn, naj hi BTC zgradil v osem-najsiili mesecih po pridobitvi gradbenega dovoljenja, je bilo ih stikrat rečeno. Otvoritev so napovedali/:e/a jesen Ieia20(}6 in slo namero navdušiJi številne. A /al pri takih stvareh ne gre biti preveč optimističen, saj sc vse preveč rado kje zatakne, še raje pa se po trebni postopki /avlečeji). S podpisom pisma o nameri je BTC Ysu>pil v Vodno mesio Velenje kot samostojni investitor. Pre-Qioiiovnik pa je kot prodajalec /cmijišča napovedal» da mu bo te^a prodal po ceni 2.000 tolarjev /a kvadratni meter. Veliko govora je bilo I isti krat tudi o vodi. Park naj bi uporabljal komunalno vodo. ogreval pa naj bi se, tako so računali, s termalno, do katere naj bi prišli i/ raziskovalne vrtine ob zapiranju jame Skale. Raziskave, ki so jih opravili (ludi") v la namen» do te vode niso segle, A si B'J'C ni premislil. Projcki nastaja, v lazi pridobivanja pa je ludi gradbeno dovoljenje. Hkrati z nastajanjem Vodnega me si a Velenje pa naj bi v tem prostoru naslajala ludi Pikina dežela oziroma dru- žinski park. za kar naj bi poskrbela d. d. Tu pa se zatika. Era bi kupila, za brezplačen najem ji ni /a zJaj sc na območju IKC Jezero ne dogaja kaj dosti. Vsaj kar I:ra od projekta odstopa, ker naj bi ji Mesina občina Velenje za zemljišče, katerega lastnik je (pridobila ga je od Sklada kmetijskih zemljišč), postavila previsoko ceno. bi pa bili pripravljeni odšteti loliko. kot je BTC odštel Premogovniku. V Mestni občini Velenje pa pravijo. da ni čisio tako, da so pripravljeni iti Eri na roko, vendar ne tako. kol so si to lam zamislili. Župan Srećko Meh je poudaril daje cena taka. koi sojo določili cenilci, mimo katerih ne morejo, če ludi jih lahko razumejo, da sc jim zdi visoka. »Smo pa i'ri ponudili dtJlgoHKno brezplačen najem zemljišča in našo komunalno dobil B'ťC. kar pa ne gre,* pravi župan Srečko Meh, »V primeru, da Tra ne bi zgradila Pikine dežele. pridobila pa hi z,eniljišče, ne hi imeli nobenega zagotovila, da bi to se naprej nsialo v tako imenovani javni rabi,« pojasnjuje. Pikina dežela: bo^ ne bo? Spomnili je treba, da je bila Fra med ustanovitelji družbe l'RC Jezen^ in je vrsto let aktivjio sodelovala tudi na Pikinom festivalu kol sponzor in kol izvajalec nekaterih aklivnosli. P(^siaviiev Pikine dežele oziroma družinskega parka, bi bilo nekakšno logično nadaljevanje politike, ki so si jo na lem sednik uprave Era, d. d., Gvtdo Omladič. »Prepričani smo. da so možnosti, za uspesno realizacijo projekta 1 RC jezero, vendar menimo, da bi moral biti pristop drugačen. V Eri se projektu družinskega parka nismo odrekli. Proučujemo nove variante in iščemo partnerje, ki hi dolgoročno zagotavljali uspešnost celega kompleksa,« dodajajo. Na vprašanje: bo, ne bo, pa ne dajo jasnega odgovora. K)e je Vodno mesto Velenje? Projekti so v izdelavi. Rešiiev je dobra, čeprav nekoliko manjša • kar se vodnih površin tiče - od ti- se fizjčne gradnje tiče, ne. Ni tako preprosto vložili ogromno de-naria brez zagotovila, da bi se taka naložba izšla in ludi poplačala. O družinskem parku se je zadnje čase pogoslo slišalo, da opremo za čas, ko bi Hra ta prostor upt^rabljala v dogovorjene namene. Lahko tudi za .^0, 50 let. A v liri na to niso prisiali. Zahtevajo zemljišče pa taki ceni. kot ga je od Premogovnika Velenje pri- področju zastavili. »Ocenili smo. da bi lahko nekaj podobnega leklo skozi vse leio, zato smo se, ker smt) pri tem videli podjetniško priložnost, odločili za gradnjo. Pri pogovorih o (Obliki, načinu In vsebini družinskega parka ter ceni zemljišča pa smo ugotovili, da dani pogoji I:ro niso sprejemljivi,« pravi pred- sle prve. Vzporedne dejavnosti pa se povečujejo. V tem sklopu je tudi leloi olimpijski bazen, ki pa je ločen ob vodnega mesta. A sam<î po llnanciranju. Za sledriie naj bi poskrbela Mestna občina Velenje. Janez Božič, dire ki or Projektivnega biroja Velenje, kjer naslajajo projekti za Vodno meslo Velenje, je povedal, da glede projektov, ki jih je investitor naročil pri njih. vse lepo teče. »Tako kot ludi sam postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za del. katerega investitor bo BTC. Dobili naj bi ga na jesen. Ppjgram pa je nekoliko spremenjen. Malo manj bo vodnih površin, čeprav te bodo. Tako notranje kot zunanje. Računati bi bilo treba na t<). da se bo v lem prostoru gradil olimpijski bazen. ki bi cel kompleks lepo za-okrgram nine-sov, wellnesov in svela savn pa je že potrjen,« pravi Božič. O olimpijskem bazenu še razmišljajo? »Za gradnjo olimpijskega bazena je potrebno veliko sredstev. Pri tem račuiiamo na evropska. Pri takem bazenu govorimo o 250 milijonih invesiicijskih sredstev (brez tribun in nepokrit, v funkciji bi bil dva mcseca) in dodatnih milijonov sredstev za vzdrževanje letno. O podpori takemu projeklu bodo odločali svetniki. Možne pa so šc drugačne rešitve in o eni šc razmiš-Ijanîo. Obstoječi zimski bazen, ki ga ta trenutek obnavljamo, hi podaljšali za 25 meirov in odprii proti sedanjemu letnemu bazenu. Tam bi bil deljen s steno, ki bi jo polet odprli, lahko pa bi kasneje napravili tudi pomično streho in plavanje zagotavljali tudi pozimi,« pravi Meh in v isti sapi doda. da to ne pomeni, da Mestna občina Velenje ne podpira projekta Vodno meslo Velenje in gradnje olimpijskega bazena. Vseeno pa bi bilo dobro, ko bi v Velenju že enkrat vedeli, kje ta bazen bo. Ce že zaradi drugega ne, zato, da se bo, če bota na otv niočju I RC Jezero in v sklopu Vodnega mesta Velenje, tam našel prostor ludi za bazensko tehniko. Velenje - čisto mesto V čudovitem sončnem vremenu me je pred uredništvom pričakala Antoniia Zamuda, vtjdja dijakov in šiudenlov. ki opravljajo počitniško delo na terenu v mestni občini Velenje. Skupaj sva se med prijetnim klepetom v njihovem novem vozilu. ki sc zdi Antoniji zelo pomembna pridobitev, odpeljali do njene prve skupiîie. kije čistila oki> llc vedano. ker nisem našla drugega. Ampak ko sem prišla mije bilo tu zelo všeč. zato sem tukaj rudi ostala in delam letos že tretjič. Posebej me je navdušil prvi dan. ko nas je najprej v prostorih občine sprejel župan, lam smo se imeh zelo dobro, saj seje župan z nami veliko pogovarjal, nam di> sti povedal, dal celo kakšen koristen nasvet. Nato smo odšli na delo. Skupaj sedaj pobiramo smeti, urejamo okila ludi dve pomočnici in enega pomočnika za vodenje skupin, sama pa bolj skrbi za organizacijo dela. Dijake razporeja, jih prevaža z enega delovnega mesta na drugo ter jim pokaže, kaj in kako morajo delati. /»Otroci so potem ves čas pod nadzorom in niso prepuščeni samim sebi. da se ne bi komu kaj zgodilo, saj nam starši zaupajo in to moramo imeti ves čas v mislih.« se svoje odgovornosti zaveda Amonija. lu kako poteka njihov delovni dan? »Zbiramo se že zjutraj ob peti uri, jaz pa pridem Že ob 4 h, da pripravim plan dela, orodje in mesto Čiščenja, Kt^ pridejo, se o delu pogovorimo, naložimo orodje, gremo na delovišča in delamo,« je še povedala. Letos imajo namreč zelo obsežne načrte. saj bodo najprej očistili okolice šol, potem pridejo na vrsto vrtci, igrišča, nato pa seveda ludi mesto samo. »Tam, kjer bomo videli, da je potrebno kaj narediti, bomo naredili, počistili in pospravili. Sama verjamem, da je Velenje sicer čisto mesto, vendar se še vedno najde kaj. da se lahko naredi bolje. In mi to znamo,» je pogovor z;iključila Antonija. ■ Vesna Glinsek 8 GOSPODARSTVO 6. julija 2006 Letos za naložbe še več kot lani Na Komunalnem podjetju Velenje presegli pričakovan prihodek v letošnjih prvih štirih mesecih - Nadaljnje upadanje porabe vode terja učinkovitejše ukrepe - Obnova mehanskega in izgradnja biološkega dela Centralne čistilne naprave Šaleška dolina najverjetneje do roka TatiaM Poàioriek Pohnstnik. 27. jimUa • *V jeloš-njih prvih Ilirih mcsecIh smo zabeležili več kol 1,4 milijarde uv larjev prihodka, načrtovali smo jih I,;? milijarde. Kicmujc pripomogla večja prodaja loplotne energije. Plan smo uresničili, položaj posameznih dejavnosU pa je zelo različen, » je na novinarski konferenci v prostorih Centralne čistilne naprave Šaleška dolina o/načil značilnosti poslovanja v prvi polovici leiosnjega leta direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovmcki. v najboljšem položaju je dejavnost oskrbe s toplotno energijo. Več slednje, kot so načrtovali (več kot 50 odstotkov letno načrtovanih količin), so prodali zaradi dolge in ostre zime. Večji priht^dek od načrtovanega so do- segli se pri odlaganju odpadkov. »Pri tem naj opozorim občane občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, da lahko manjše količine odpadkov (avtkega dela Centralne čistilne naprave (CCT^) - potekajo po začrtanem programu. Prejšnji teden so že zagnali obnovljen mehanski del in s leni odpravili miirebilno nevarnost za onesnaženje reke Pake. Do konca avgusta naj bi končali se izgradnjo biološkega dela ter napravo poskusno zagnali do 15. septembra. Za zdaj ne kaže. da hi presegli pogodbeno ceno naložbe. Ta znaša 1 milijardi 430 milijonov tolarjev. Po zagotovilih Marijana Je-dovnickega so za naložbe lani namenili blizu 2 milijardi 50 milijonov tolarjev, letos naj bi več, 2,2 milijardi SIT. Uresničili naj bi približno 100 večjih in manjših projektov. Največ vlaganj načrtujejo pri daljinskem Marijan JedovnicM, direktor velenjske komunale: •Vzdržujemo več kot 600 kilometrov vodovodnega omrežja, veČ kot 40 zbiraIrtikoVf Črpališč, Čistilno napravo na Grmovem Vrhit. Infrastrukture je veliko, denarja pa vse manj." ogrevanju. Pri no vogradnjaJi je i/pt>siavil pliniri-kacij!>alesko agencijo. Projekt je vreden 99 tisoč 790 evrov, od lega so prijaviteljica in partnerske organizacije zagoto vile 10 odstotkov sredstev, ostalo so pridobili iz programa Phare 2003 • donacijske sheme Vseziv-Ijenjsko učetije. Iz programa Phare 2003. vendar iz donaciiske sheme Izboljša-ige računalniške pismenosti brezposelnih je UPI Ljudska univerza Žalec kot prijaviteljica projekta pri d t »bila nekaj manj kot 298 tisoč evrov za projekt Z računalnikom do novih priložnosti. »V Obstoječih pogodb z banko ne bo potrebno spreminjati Številne stranke NLB Skupine verjetno zanima, ali bo ob uvedbi evra potrebno tolarske zneske v pogodbah spreminjati in sklepati dodatke (anekse) k obstoječim sklenjenim pogodbam Odgovor je ne. V pogodbah se bodo tolarski zneski pretvorili avtomatično. Pogodb ne bo treba spreminjati, saj velja njihova neprekinjenost (kontinuiteta). Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji namreč ne vpliva na veljavnost pogodb in tudi ne na pravice in obvezni^sti strank po posamezni pogodbi, Kaj konkretno to pomeni za vas? Na primeru: pred tremi leti sle sklenili modro varčevanje in do sedaj privarčevali 180.000 tolarjev. Mesečni trajnik za 5.000,00 tolarjev imate še vedno odprt in z varčevanjem nameravate nadaljevati tudi drugo leto. Pred enim mesecem pa ste sklenili $c kratkoročni depozii v visini 1.000.000 tolarjev. /anima vas, kaj se bo z vašim varčevanjem in depozitom zgodilo I. januarja 2007? 1. januarja 2007 se bosta privarčevani glavnici, skupaj z ob- restmi avtomatično pretvorili (prekonvertirali) v cvre. Prav tako bo v evre avtomatično pre-tvorjen tolarski znesek trajnika. Obe pogodbi, tako varčevalna kot depozitna, ostaneta še naprej v veljavi in ju ne bo potrebno spreminjati- S posebnim obvestilom pa vas bomo v začetku prihc^dnjega leta seznanili, koliko evrov imate že privarčevanih. Knak način avtomatičnega pretvarjanja v evre 1er način obveščanja o stanju kredita ter o visini obroka bo veljal tudi za vse kreditojemalce, ki imajo v banki najet tolarski kredit. Tako tudi za kreditne pogodbe velja, da jih ne bo potrebno spreminjati ali sklepati dodatkov k obstoječim pogodbam. motivacijske delavnice projekta so partnerske organizacije vključile iskalce zaposlitve s ptidročja Območnih služb /avoda RS za zapnslovaiîje Celje in Velenje. Od 750 oseb, vključenih v testiranje, so v osnovno, napredno in specialistično računalniško usposabljanje vključile 540 iskalcev zaposlitve. 150 Lideleženccv je že pridobilo javno veljavno potrdilo Računalniška pismenost za odrasle, na ttaši univerzi pa smo izvedli ludi že več kot 1000 izpitov za pridtibitev evropskega računalniškega spričevala. Vsi udeleženci so imeli brezplačen di)Stop do e-učnih gradiv, mi pa smo uredili tudi eno računalniško mesto za osebe s posebnimi potrebami. Projekt, ki smo ga začeli decembra lani, bomo končali oktobra letos.« Triletni projekt Center vseživ-Ijerijskega učenja Saviitjske pa je namenjen vsem prebivalcem Savinjske statistične regije, predvsem pa ženskam in osebam z nedokončanim šolanjem. Tem so brezplačno na volje številne storitve s področja svetovanja in informiranja za izobraževanje in poklicno kariero, možnosti za samostojno učenje s pomočjo mentorja, multimedijska in sodobna e-gradiva ter dostop d čino- Najmanj jih je v močno spremenjeni, urbanizirani Šaleški dolini, kjer leži mesio Velenje. V mestu in njegiM neposredni okolici. v /e I ene m pasu. ležijo i. i. urbani go/.dovi. To so ineslni gozdovi. ki predstavljajo go/.dnvc. večje skupine drevja in ludi večje parke, n gozdovi so /a prebivalce mesia doslopni peš a]i s ko lesom. V malo večji oddaljenosti od mesia ležijo primestni gozdovi. ki jih uptirabljamo meščani predvsem /a rekreacijo In daljáe sprehode ob koncu tedna. Vsi li go/.do v i blažijo negativne vplive onesnaženja in hrupa, so območje /a rekreacijo in opravljajo še druge javne vloge. Ti go/dovi so precej lîbremenjeni / obiskovalci, velilc težavo pa predstavljajo nedovoljeni posegi v gozdni rob: gradnja vikendov, lop za ori>dje. barak, vrlicknv. ograj ... Ustrezne slu/.be se niso (nismo) našle učinkovitih rešitev /a tovrstne težave. V mestnih gozdovih je drugačen način gospodarjenja kol v g(.v spodarskih gozdovih, kjer prevladuje interes po pridobivanju lesa. V njih gosptidarimo tako. da abll-kujemn usireznf> zgradbo gozda, kjer lahko obiskovalec udejanji svoje potrebe po rekreaciji, sprostitvi. sprehodu ... Več raziskav je pokazalo, da so najprimernejši mešani gozdovi z razgibano stopničasto zgradbo in velikim deležem debelih dreves. Se posebej je pomembno, da se v njih ohranjajo mogočna, občudovanja vredna drevesa. V teh gozdovih morajo biti urejene pešpoti, pomembna je sprotna sanitarna seč-tija in odstranjevanje nevarnih dreves, V mestu Velenje smo na Zavodu za gozdove, Ol: Nazarje (/CiS), opredelili površine mestnih in primestnih gozdov. Ti gozdovi vključujejo že razglašene gozdove s posebnim namenom. ki jih je leta 1985 z odlokom razglasila že nekdanja občina Velenje. Ta odlok ne določa pt^ebnih varstvenih režimov. V letošnjem letu na /GS sodelujemo z Mestno občino Velenje pri analizi stanja gozdov v MO Velenje, v naslednjem letu pa bomo za gozdnogospodarsko enoto Velenje pripravljali gozdmîgospodar-ski načrt, v katerem bomo tudi za mestne in primestne gozdove določili ustrezne usmeritve za go-spodaijenje. Na tem mestu je potrebno povedati, daje za učinkovito gospodarjenje s tovrstnimi gozdovi bolje, da so v lasti občine. Tako je lažje načrtovati Ti- med starim pokopališčem in vodnim rezervoarjem v Šmarinem, gozdni otoki na Konovem, gt)Zdni predel trim steze Velenje in gozd med gostiščem /ajc in naseljem (îorica. gozdni otok / debelimi bukvami v predelu De-berce, gozdni predel vzhodno od gradu Sa lek. Kot primestne gozdove smo izločili: gozdni predel okoli Jakca, gozd na severnem pobočju Kož-Ija. gozd v zaledju Pesja, gozd južno od Podkraja, lurnski gozd. gozdovi okoli smučišča Salek proti /abukovskemu vrhu. gozdovi v zaledju naselja Konovo, gozd od Smartnega proti siadi- Obnovtjena Trim steza Je zelo obiskana nančna sredstva in organizirati potrebne ukrepe. Danes je lastništvo teh gozdov zelo različno in razdrobljeno: lastniki so Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R.S, Mestna občina Velenje in številni zasebni lastniki... Kot mestne gozdove smo v mestu Velenju izločili naslednje površine: grajski hrib, gozdni otoki pri atletskem stadionu, gozd pri vrtcu na Stantetovi cesti, gozd onu. Vsi ti gt^zdovi nas vabijo v svoje /atočišče. Spoštujmo njihovo go sloljubje s primernim obnašanjem in se zavedajmo, da ima vsak gozd svojega lastnika: ne onesnažuj m o, ne uničujmo in ne motimo po nepotrebnem gozdnih živali. Tako b(fmo primerno ohranili gozd v mestu Velenje. gozd v mojem mestu«. ■ Ales Ocvirk 20. let univerze za tretje življenjsko obdobje Spomeniki v Velenju« Ali jih poznate? Olanice krožka umetnostna /jžodovina smo si jih ogledale pt^d sin>kov-nitn vodstvom umetnostne zgodovinarke mag. Milene Koren-Božiček. Na število In eminent-nosi spomenikov v dolini smo lahko ponosni. So zanimiv: mogotci, ki s svojo govorico Lti estetiko bogatijo naše bivanje. Prav zato smo se odločile, da za hip obstanemo ob njih in jim prisluhnemo. Večina leh je v dobrem stanju, razen nekaj iz.jcnv Nadvse škoda pa je, da nekatere umetnine niso bile postavljene v t>koije po predhodnem načrtovanju in premisleku. Dovolite, da vam jih predstavimo ali pa morda le <5dve-žimo spomin. MARSAl. mo 1977 (Titov trg - Anion Avguštimcič), NTUZE UMLTNOSIl 1960 (na vzhodni steni kulturnega doma - Stojan Batič), OSVOBO JLNA ŽI:NA 1969 (v parku viJe llerberstcin - Stojan Batič). ONHMELE PUŠKE 1971 (Titov trg - Stojan Batič). MLADI PAR 1978 (pred stavbi) KŠC -Stojan Batič), I.DVARD KAR-DEIJ 19K1 (Stojan Batič - Kardeljeva ploščad), MATI / OTOČKOM 19KI/I9»2 (nekoč pred Rdečo dvorano - Stojan Batič), BRATA MRAVIJAK (nekoč pred OŠ Cîorica - Stojan Batič). VOZEL 1989 (pred restavracijo Jezcïï> - Jiri Be/ljaj). ANTON AŠKERC^ 1956/57 (-pred OS Antona Aškerca - Ciril Cesar), MANIFEST (-Sončni park - Ciril Cesar), SPO- mi:nik padî.îm gasilcem 1972 (na Žamvi - Ciril Cesar), SIMBOL RUDNIKA 1976 (-Součni park - Vasilije Cetkovič), EVOLUCLIA 1972 (v parku pri bazenu-potreben obnove - Anton Herman). MHlA PINTAR TOLEDO 1976 (pred OS MFI" - Anion Herman). ALFONZ ŠARl-1 • IZTOK 1978 (pred OS Šmartno - potreben obnove -Alojz .Terčič), RUDAR 1948/52 (pred restavracijo Klub - Alojzij Kogovšek), GUSTAV ŠUJIl 1978 (pred OŠ Cîustava Siliha -Gabrijel Kolbič), DEKLE OB MOR-IU 1X26 (odlitek pred zdravstvetiim domom - Ivan Meštrovič). PARTIZANI 1977 (med restavracijo Klub in Skras. Gre za novo serijo izdelkov in zato so pred dnevi pripravili razstavo. Iz-delke so ob pomoči mentorjev oblikovali varovanci centra sami in pravijo, da je za njih to delt) ustvarjalno, saj barvajt> razne vzorce z različnimi barvami, zato jih to delo seveda veseli in du- hovno bogati. Ob tej priložnosti so vsem obiskovalcem namenili ludi ogled bazaija in kratek pnv gram, v katerem so varovanci Ježka predstavili nekaj zgodbic, povedali kaj in kako so delali z glino, v goste pa so povabili tudi Pio Mimik, ki jim je na violino zaigrala nekaj prelepih pesmi. P-lep^Io pciletne dni, Mi/ojka Homprejf oto: Matej Blagus Urškine ilustracije se spreminjajo Ilustratorka Urška Stropnik se te dni predstavlja v velenjski knjižnici -Pričakuje izid treh knjig - Doslej jih je ilustrirala okoli 25 Veler\je - Prejšnjo sredo popoldne je bila âialnîca velenjske knji/nicc polna tistih, ki so prišli po^'ledai razstavo ilustracij l'iške Stropnik. Velenjčanka, ki se je odločila, da bo utsvaijala v našem mesiu. se tokrat seveda doma ne predstavlja prvic. a je v ojcnih najnovejši!! ilustracijah občuliii precejšnje spremembe. Njene prept>znavnc podobe pos:ale drugačne. Sama pravi, daje moral dozoreti čas, da je svojim likom >>dala« tudi roke in noge in preccj spremenila svoj način likovne govorice. Menije vseč, veijamcm pa. da tudi mnogim mladim bralcem, ki so jim Urškine ilustracije ludi ramenjene. Vrska Stropnik Je po otvoritvi razstave v velenjski knjižnici dobila vetiko rož svojih prijateljev, tudi tistim miajšihf ki Jim posveča najveè svojih del. »Razstavljam iJusi racije, ki so nastale v zadnjili dveh letih. Materiala se je nabralo zelo veliko. Na razsta\i predstavljam dve nm knji-ncî. ki bosta knialu izili. Iiuo res z veseljem pričakujem, saj gre /.a album, ki spremlja otroški razvoj, druga pa je slikanica. .Ic Izvirna slkovenska. saj je tudi avtorica .Slovenka. Poleg tega sem izbrala nekaj ilustracij, ki so bile objavljene v revijah /majček, Cicido. Bim bam, Trobentica. Doslej sem po mojem itusinrala okcjli 25 kniig, od lega 5 učbenikov.« mi pove Urška /n uvcfd v najin kratek klepet. Zanimalo me je. ali je itilkn dobiti tekst, ki ji Ic/.i. ^Dela je dovolj, je pa res, da se je za slikanico ueba bolj potrudili, saj so drage, z^io založniki niso toliko navdušeni nad njimi, i.eios pričakujem iz.id treh kjuig s trdimi platnicami, od tega sta kar dve slikanici. Zato sem zelo vesela. Pri ilustracijah za slikanico imam večjo umetniško svobodo, kar mi je všeč. Sicer namreč veliko rišcDi tudi nîoiive za majčke. embalaže in podtîbni).« íjia od knjižic naslaja v sodeltv vanju Z Urškino sestro J ino. Doslej sta skupaj ustvarili pel pobar-vank z didaktično vsebino. »Sep-leiitbra naj bi izàla najina slikanica, vsebina je izvirna, zato upam, da bo uspešna,« /a tretjo knjigo ljubo dtima« se z avtorico bese-dik « dogovaijata z z^ožbami, to pa je točno tista knjiga, pri kateri je Urška vidno spremenila slog risanja. «(tre za personifikacijo različnih gospodinjskih stnýčkíw, ki se jim dogajajo različne zgodbe. Pripovedi Gabrijele Kolbič so zckî to plc. namenjena pa bo malo večjim otrokom, tistim od 10 do 12 let. Razstava v velenjski knjižnici, odprti sojo ob zvitkih V5>kahie skupine sn, bo na {jgled se slabih 14 dni. Potem pa se seli v Nazarje. Tam jo bodo sicer uradno odprii šele septembra, a UrSka bo kmalu drugič mamica, zato jo bodo post a^àli že prej. ■ bs Plesnemu studiu N ^se dogaja^ Po uspešni zaključni letni produkciji odlični na tekmovanjih, predstavitvah, vseslovenskih plesnih projektih Nelei\ie • Tudi plesni studio N je pr\:d nedavnim pripravil zaključno produkcijo na odru velike dvc^rane glasbene šole v Velenju. V skupaj 21 plesnih točkah se je predsta\ilo 10 plesnih skupin, od tega dve iz Slovenj Gradca, kjer ima plesni studio podružnico. V prvem delu večera je nekaj več kol 200 obiskovalcev uživalo v prc^ mieri plcsfîega projekta Msao. ki je bil zastavyefi tako, da so vse skupine Plesnega studia N v Velenju delale k<^reogranje na temo Moje mesto - ki)t ga skozi oči plesalk vidijo koret^grafijije, 'Hako sgrara Matjaža lariča »Zakajbimekdoustavil«. In to kot plesalka. Predstavo so dvakral uspešno uprizorili v ljubljanski Stari elektrarni. Farič je ob 20-lelnici delovanja povabil k sodelovanju vse plesalce in ple- salk» s katerimi je sodeloval, odzvala pa se jih je dobra tretjina. SnxJi junija so plesalke Plesnega studia N sodelovale ludi na Republiškem tekmovanju mladih plesnih usivarialcev OPUS 1 vCelju. V skupini B (I.V16 let) je Helena ?]u\ zasedla 5. mesto z avti)rskini plesom Mozart v rneni, Esmeralda Jukan pa 13. z avtorskim plesom Sund.Na povabilo Plesnega studia VIrdI Iz Varaždina so se plesalke pi^dstavile na odru Hrvatskog narodnog kazališta v Varaždinu, na dvcřdnevnem Plesokazu 2006. Druga skupina pa je pod vodstvom Rosane Horvat plesala na Tartinijevem ti^u sredi Pirana na Festivalu plesa. ■ bš JbCOT .ONA Spominski utrinki s//fo vse /Jogos/i^e priča prízadťvuniem k ohranjatýu m-dusirijske dedl^Čne. Kol pravi eden od .^irokomjakov na le m področju. so Sť ljudje začeli zavedali, da Je danes lowrna iz devei/iaj-siega sioleija rega redkosi kol srednjeveška cerkev in bolj inleii-ziwo Jih zanima ifiduainjska preieklosi. Degradirana ofynioç/a p(> nujajo nove razvojne niotnoHii in so lako vključena v razvojne načrte mest. Stara industrijska območja dobivajo novo nanten?hnosL 'lako intenovajie ifidusiriJske relikie lahko razdelimo na v«^ sku-f>in: od indinirifskii] objeklov, ki se ponašajo z značilno arhitekturo ali drugo zgodovinsko vrednosijo, zanimivi tehnični siroji ali oprema, posebno skupino predstavlja tudi krajina, ki Jo Je /)ríza' defa indusMa^izaciJa. ter naselja^ ki so tu naslajala ali propijdula. V klasilikadji najdemo rekreacijske in izohraievalne industrijske relikie, kol so na primer učne in lurisilčne poti. >*počiiniŠka'' Jezera z marino, s specializiranimi restavraci/ami in /XHÍohno 1er muzeji. v katerih se lahko seznanimo z ddom v indusirijskem obratu. Prav fniselHdJe zanunivu skupina, kamor spadajo iradicionalni elementi. ki so se ohranili iz prejšnjih obdobij. To so na primer praz* ni ki in spominski dnevi. Kot zadnjo pa l>i omenilo ie f> kupino re-fiktov, kamor se priitewjo razni uixmbni predmeti, fotografije in ix)slikave. ki pričajo o tivljenju delavcev, sptmtinski in nagrobni kamni in podobno. V šaleški dolini Je moč nc{Hi vse omenjene skupine. Med dragocene prl.spevke k tmznavanju načina tiv^enfa šaleških premogarjev siHida raziskava Zgoihvinskoelnološko-sociohškega raziskovalnega kroika pod okriljem Univerze za tretje iivljenjsko obdobje Velenje, kije lani ob LWetnici Premogovnika i^elerff'e izdala knjigo 'fCmo zlati spomini". Knjigo pa'^veća premogarjem, ki so kd^jkoH kopali črno zlato v Šaleški dolini. Clanl kroîka .^o pod mentorstivm Joieta Uudalesa, kije k/{/igo ludi uredil, zapisali sv(^e sponUne na življenje in delo premogarjev v Šaleški dolini. Jako se nam utdi s pomočjo zajetnega fotografskega materiala slika pred očmi .%odalni poloiqi premogarjev, njihovie sege 1er dru-tinsko in družabno življenje. S/mii/ii segajo v áts. ko so prve .Uhie (delovne dne\'e) na šahtu O)remogovniku) opravili očetje in strid popisovalcev. Takrat so rudarji, ki so prišli iz Trbovelj in bili res čisti proletarci. imeli velenjski premogovnik za drvarnico, ker so lu delali tudi purii (samski delavci, najemniki), samih rudarjev z družinami Je bilo malo. /a ta čas Je bila lipična /ehtarija, ko Je družina vsak dan Jedla drugačen kruh • takšen, kije bil tl.^ti dan nafehtan (naprošen J. Vedno večja stiska je lako vodila sotíuldemokrate. da so .vt* ob nedeljah IKi maši zbirali pod tkalsko Uin) in razpravljali o boljšem jutri. Včasu okupadje so Nemci za rudarje dobro skrbeli, .wj so t>otre-Imali lignil za potrebe vqne Ifidustrije. Riidurji .w dobili tudi čeirti obrok ' t^^^ifig^lf'ke sardine v olju. pri .{ali, pred einjhronf ('uvozo?n vjamoj pa ludi pakeie z bomboni s Oviianiinom. .4 ko je Oentapo streljal na prve ialce,Je kapelnik velenjske godbe protestiral tako, da je na vaji godbe ukazal zaigraU himno Naprej zastave slave, nato pa i:^avH. da je danes vodil zadnjo vajo v tej v(^ni, in začel kulturni molk Celrto, najdaljše ffoglavje v knjigi, najemu čas po drugi bvelovni vojni, čas udarniškega dela in gradile no\-ega Velei^a. Veliko rudarjev Je bilo iedaj. kol pravi ena olva slovenskih književnih prevajalcev. ■ tp 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Bo kaj kislih kumaric? Nekako se nam zdi. da polelj« zaradi hude vročino v zadnjih junijskih dnoh iraja že kar nekaj časa. Pa se pravzaprav cas dopustov in počitnic šele prav pričenja. V urednišlvu nas ni prav veliko, karverjcino velja za veliko kolek-livíw, da bi nam zmanjkalo dela. pa se sploh ne bojimo. Vesna Glinšek, prva od na^ih ptíčiíniških moči, se nam je pridružila ze pred dobrim tednom in njene čianke /e lahko berete tudi v lej številki. Vmes pridna siudenik« slovcnisiike »skoči« ^ na kakšen izpit v Ljubljano, sicer pa jo boste morda prav v teh dneh srečali kje v Šaleški dolini, in vas bo kaj povprašala. Poletje je pač mdi čas /a ankete med vami. našimi bralci In poslušalci radia Velenje. Zanima nas marsikaj, kar vemo, da zan- ima tudi VHS. Doslej še nismo občutili časa kislih kumaric, ki)i novinarji pravimo času, ko se skoraj nič ne dogaja, ker so pač počitnice. Sicer pa tudi kumarice na vrtíwih še niso prav velike in še kar nekaj dni bo minilo, preden bo začelcj iz kuhinj dišati po kisu /Á vlaganje, lahko se /^odi, da bo dolina počasi malce zaspala, saj je Velenje že dokaj prazno. A mi se bomo še naprej trudili, da vam povemo vse, kar se dogaja okoli tîas in vas. Cq boste odšli na dopust ludi vi. vas bo Naš čas počakal, saj črice na papiiju vedno ostanejo. In gotovo vam ga bo zanimivo prelistali tudi, ko se vrnete. Da boste vedeli, kaj seje zgodilo, ko vas nI bifo. a ne? ■ Bs Kljub praznim stolom /e Časopis pred vami aábf na kraMco PIKA BOZIC Sodišče je zdvmilo idIImrI zahtevek proti reviji Nova, od katere ie Pika Božič zaradi objavljenih domnevnih neresnic In žalitev zahtevala odškodnino v visini petih milijonov tolarjev. EVA Eva bo s pesmijo Ti znaŠ in posebnim videospotom promovh rala film Pirati $ Karibov • Mrtve-ceva skrirtja, drugi del filmske uspešnice Pirati s Karibov. Del vi-deospota bo sicer sestavljen iz filmskih prizorov, del pa sposnet-kov, ki so jih naredili na slovenski obali. DJ UMEK Po obdobju zatišja naš najbolj proslavljeni didžej za jesen končno napoveduje izid novega albuma. Po napovedih naj bi bil dobršen del albuma popolnoma drugačen od tistega, kar je Umek počel v prBtekkisti. ŽANA Po krajšem glasbenem premoru, če seveda izvzamemo singl Pole-tiva, se lana pripravlja na nove podvige. Prvič se vrača na glasbene odre že naslednji Četrtek, ko bo nastopila na Melodijah mor^ in sonca s skladbo Ona. DA PHENOMENA Da Phenomena sta posneta spot za pesem Nočem te nazaj. Sama skladba je v zadnjih tednih vnesla kar nekaj svežine na domaČe radijske postaje, publika pa že z zanimanjem pričakuje na* povedani album. Posel s skupino Lordi Finski poslovnež je na di>briv delni dra/bi. namenjeni /biraniu sredstev za pomoči potrebne v Al-riki in Aziii. za masko pevca skupine Lordi odštel 6701 evrov. Strašljiva maska bo lako poslej krasila glasbeni oddelek kupčevega trgovskega centra v luuriju, Lordi medlem §e vedno odklanjajo, da bi se javnosti pokazali brez svoje strasne oprave, ki je tako prepričljivo navdušila cvr^jvi-zijsko občinstvo. Evlbriji ob leloš-nji evrovizijski zmagi rock skupine l.ordi seje pridružila tudi finska poii», ki bo izdala serijo štirih priložnostnih znamk. Znamke z evrovi/ijskimi motivi bodo na-pri>daj maja prihodnje leto, ko bo Finska gosiila tekmovanje za ev-rovizijsko popevko. Eno od znamk bn oblik Vanja pred dobrim letom ponovno vrnila ntcd se je najprej pred-sia\ila občinstvu z nekaj zi\imi na-siopi. kmalu pa je v njih dozorela ideja o izdaji albuma. V rahlo spre^ menjeni kadrovski zasedbi (od originalne) so posneli album z našlo vom Igral bom /a zabavo, ki bo uradno velenjsko promocijo dočakal danes zvečer ob 21. uri. Med premorom bo polekala predstavi- nasi neposredni bli/ini, na mestnem stadionu v Veliki (lorici pri Zagrebu. I^scm llips Dt)n'l Lic je poslala neuradna himna svetovnega ni^onietnega prvenstva inje se vedno na prvih mestih lestvic na radijskili postajah po vsem svetu. Po nastopu ob zaključku svelo-vnega prvenstva v nogometu. julija, bo Shakira kar pet dni bivala v Zagrebu in se tam pripravljala na nadaljevanje svoje turneje. Lucres za koncert v Veliki Gorici je i)gri> men, saj seje doslej najavilo iicvilno občinstvo iz Italije in Slovenije, kot tudi I/ Avstrije, BiH, Srbije in Madžarske. Zato pohitite / nakuptmi vstopnic. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v ^ programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ^ ob 18.30. ^ LIL OIVO (r CELINE OION -Je crois en toi (I Believe In You) . 2. CHRISTINA AGUILERA • Ain't No Otiwr Man 3. PARIS HILTON • Stars Are Blind ^ V manj kot letu dni je tako imenovani pop opera kvartet II Divo izdal kar tri albume Zadnji nosi naslov An cord, na njem pa najdemo nekaj fantastičnih predelav znanih uspešnic, kot so Hero (Ma ri a h Carey). Yoii Raise Me Up (Josh Gro-tianj in druge. Aktualna uspešnica z zadnje plo§5e pa je tudi skladba Je crois en tui (I Believe In You), ki so jo člani zasedbe II Oivo zapeli s kanadsko pop divo Celine Dion. I--- . LESTVICA Takole ste glasovali v nedeljo, 02.07.2006: 1. ŠTIRJE K0VAĚ1: Jajca so jajca 2. FRAMC MlHaiČ: Rom pom pom 3. MKO ZAJC: ^3 dopust 4. BOBRI: Pravi Slovenec 5. PRIMORSKI FANTJE: Brez kikice al' s kikico Predlogi za nedeljo, 9.7.20D6: 1. iUKi: Naš domaći zvon 2. POIKA PUNCE: Melodija je energije 3. SLOVENSKI MUZIKANTJE: Moja mačkica 4. ZAPELJIVKE: Bom z drugim zaplesala 5. ZARJA: Šp a rovni Gorenje Vili Orabner r šaleški trobilni kvartet: Ivan Glušič (trobenta); Mitja Kamênik (trobenta)^ Boštjan Veithauser (rog) in Mitja Skorjanc (bariton) skupaj trobijo že sedem let. Igrajo na otvoritvah, pogrebih in poročnih svečanostih ... kamor jih povabijo. Neprestano so v pogonu. Pravijo, da zaslužijo veliko, da pa si delijo težko. Jim verjamete? ^ Marjan Gabersek in Jože Krk. Prvi podžupan Mestne občine VeJenje drugi podpredsednik Ribiške družine Velenje. Oba so dolžnosti privedle ob Velenjsko jezero, da sta mladim razložila, kako lepo je imeti rad naravo. Karel Drago Seme posodi svoj glas vsem, ki si to zaželijo. Najraje mu prisluhnejo otroci. V tem mandatu je med drugim tudi svetnik Socialnih demokratov (SĐ) v svetu Mestne občine Velenje, a pravi, da se tega v novem ne bo več šel. >»Sem ze rekel predsedniku Mehu, naj me ne da več na iisto. Se bom z enega odra raje preselil na drugega. Spet si želim v kulturo ... Ui in tam, tudi med ribiči, bom seveda še ob kakšni priložnosti,« je dejal znanemu velenjskemu ribiči Zdenku Mikcu. Vedno si sanjala njega Srećko Meh se je odločil, ch bn vnovič kandidiral za župana Mestne občinu Velenje. In ^e pnvsem po/abljcni l'fcdy Miler je prišel do briljanlne /amisli, da M lahko s svojimi nastopi, ki taka in lako nikogar več no /.auiinajo, pomagal velenjskemu županu v predvolilnem boju. Predvolilni boj. s kaieriml bi predvsem pritegnil volilke, bi se imenoval "Vedtio si sanjala njega" - Srečka Meha, seveda! No, ker pa SreCko Meh ne obvlada clekiro busija, Tredyja v predvolilni tekmi ne bomo videli. Na SreOkovo srečo. lína naj ho y priljubljenih prerokovalk ali "šlogarc", kot jih po ljudsko imenujemo, je brez vsakega dvoma 7x)tka Mast-nak, ki se, kot nam je sama dejala, s lem ukvarja /e dolgih 36 lei. Prve korake prerokovanja i/ kart, jajc ali kave sc jc naučila v Nemčiji, prebrala pa je kopico knji^ o aslrologijj ter o preroktwanju samem. Seveda pa je ključ do uspeha tudi čut, ki ga človek rnora Imeti /a prcrokovatije bodočnosti. /ofka nam je /aupala. da k njej zaidejo laktî tvilicisii, poničeni mo55ki,uradnikî. učitelji leriudi slavne pevke in igralke i/ vse Sjoveiiije: ne manjka pa tudi taksnih, ki se pripeljejo iz tujine./oilta. kije drugače upokojena, nam je zaupala, da rada tudi brenka po kitari ter slika. Najbolj pa je ponosna na svojih 14 vnukov. 5 oirok in 3 pravnuke - no iretjo pravnukinjo ravnt> pričakuje. In glede na njen smeh in d<ïbro voljo smo prepričani, da je v kartah /a iretjo pra-vnukÍLj<" videla veliko lepih sivariî Zeleni Vane Prav lepo je v polcinî vročini na kolesu videli Vaneta (îosnika. ki se ga sp>mir\jamo predvsem koi člana stranke Zelenih. Stranka Zelenih že več let neuspesn«) naskakuje parlament, loda Vane se trdno tIr/j svojih načel: po mestu hodi peš ali pa se ixîlje s kiïlesom. lu če ne drugega, je lahko za zgled podivjanim mladeničem na skuieijfh. Ki po centru aicsia brezglavi) divjajo in ogrožajo varnost sprehajalcev, Ze slišano Govorci so ob rudar* skem prazniku povedali stvari, ki so Šale-čanom že dobro znane. Mnogi se ob tem sprašujejo^ kako da iz ust pomembnezev zvenijo nekako drugače. Pričakovanja Nekateri zagrenjeno pravijo, da Slovenija nikakor ni mati vseh Slovencev. Le kako naj bi bila, saj je stare šele 15 let! Oklepniki Nova oklepna vozila naj bi naša vojska kupila za večjo varnost. Pa je ta načrtovani nakup povzročil sovraštvo in napadalnost. Kaj dogaja Ob tem, ko mno^ pričakujejo, kdaj bodo íbzt lični investitorji začeli uresničevati svoje pogumne načrte in graditi razne objekte, nekateri akcij željni kažejo, kaj bt bilo dobro tam okoli še urediti. Na primer dirkalne steze, da jim ne bi bilo treba divjati po pešpoteh. Nikoli prav Ko so komunalci opo* zarjali občane, naj varčujejo z vodo in naj poleti ne zalivajo vrtov in perejo avtomobilov^ mno^m ni bilo prav. Ko jih zdaj pozivajo, da lahko vse to delajo, ker je vode dovolj, nekaterim spet ni prav. Kot da ne bi bilo res, da so ljudje doslej v obeh primerih delali po svoje. Skozi želodec Tudi politiki izrabljajo reklo, da gre ljubezen skozi želodec. Seveda pa ni nič kaj prijetno, če kdo reče, da jih ima poln želodec. Pomo< Odločitev Mestne občine, da bo tudi med letošnjimi počitnicami nudila zaposlitev precej mladim, je med občani naletela na dober odmev. Glede na to, da bodo v glavnem urejali in čistili okolje, upajmo, da si ne bodo ljudje prizadevali, da bi s svojo dejavnostjo prihodnje leto zagotovili delo se za več mladih. Os in osi Korošci se bojijo, da bo, če jim res speljejo izdelavo več osnih oklepnih vozil, tretja razvojna os Še težje uresničljiva < REPORTAŽA Mladi ribici dvignili zastavo Ob Velenjskem jezeru poteka ta teden 29. tabor mladih ribičev iz vse Slovenije - Otvoritvenega ceremoniala z dviganjem zastave se je udeležil tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše Milena Krstić - Planine foto: Stane Vovfe_ Velenje, julija - Ob Velenjskem je/cru, v prostoru avio kampH. je v ponedeljek loOno ob pcinaji^iiii oh /.vokih SalcSkc^ia irobiiiiega kvarteta zapiapolala prav posebna/asiava. Obesili so jo v gasi enotedenskega labora mladili ribiťcv, ki so prišli sem iz vse Slovenije in boJo na 29. lahoru mladih ribičev spo/navali vse, kar je pnve/ano / ribištvom in čuvanjem narave, iekmra. Pozdravili so jih namestnik predsednika RD Velenje Jože Krk, podžupan Mestne občine Velenje Marjan Gaberšek in predsednik Ribiške /veze Slovenije Borut Jerse. Zanimivo, da je bil prvi labor prav tako v Velenju. Motor labora je bila listikrat Jana Ahćan. kije ob sebi zbrala ljudi, Id so želeli delali z mladimi, :n tako p hvalaini predsednik RZS Jerše. Vodja tabfjra Zdenko Mikac bo skupaj z osmimi mentorji skrbel. ogledali znamenitost i Šaleške doline, šli bomo tudi v Mnzirje in muharili v Savinji, tekmovali ob Smarlinskem in Velenjskem jezeru, oh Šoštanjskcm pa bomo mladim prikazali posebno disci- Dvi^ zastave. lika, s katero želimo z druženjem mladih iz različnih koncev Slovenije tem omogočili, da se še bolj spoznajo z naravo in ribi čij o.« Tabor na ravni zvcz-e poieka enkrat letno. Podobni, nekateri so celo številčnejši, pa potekajo po regijah. Preji^nji leden se je denimo zaključil novomeški tabor, a-/veza ribiških družin Siovcnçe pa organizira tudi p ^alo za 75 oseb ali za 0.1 odstotka. Prizadetost območja gjede brezposelnosti kaže stopnja registrirane brezposelnosti, kije na Koroškem v upadanju in znaša 10.3 odstotka, na uradih v Velenju in Moziiju pa je v porastu. Po besedah direktorice Olv močne službe Velen^ie Blaiike Crnko se je stopnja registrirane brezposelnosti na področju službe povečala za 0,1 odstotno točko in znaša 10,6 odstoika (na ravni Slovenije pa 9,9 odstotka in je v upadanju). »Trg dela v Območni služni Velenje kaže ugodno sliko na Koroškem, manj pa na območju uradov za delo Velenje in Moziije.« V letošnjih petih mesecih sn na službi evidentirali žc 5422 potreb po delavcih in pripravnikih ali za 7.8 odstotka več kot docembra lani, prav loliko tudi zaposlitev. Brezposelnost se je zmanjkala na vseh koroških uradih za delo, na velenjskem in mozirskem pa seje povečala (na prvx:m /a 15, 2 odstotka, na velenjskem pa za 0,1 odsioika). Po z.agotovilih Branke <''rnko je na območju pristojnosti Območne službe Velenje brez po selnosi upadla za 2.6 odsioika. Konec maja so v vseh Sesiih uradih za delo službe zabeležili 6593 iskalcev zaposlitve, od tega na Koroškem 3271, 3322 pa v delu regije Saša. »Brezposelnost je upadla predvsem zaradi pcwe-čanega vključevanja brezposelnih oseb v zaposhtev. Letos smo namreč zaposlili 1961 ljudi (od tega 910 ženk)» največ med njimi jih je bilo brez izobrazbe ter s IV. In V. stopnjo izobrazbe. Zaposlitev s VI In VII. stopnjo izobrazbe pa je bilo loliko kot v enakem obdi> bju lani. Zanimiv je se podatek» daje bilo od vseh vključenih v za-poslilev 387 iskalcev prve zaposlitve, 401 dolgotrajno brezposelnih. iU8 oseb pa smo vključili v javno delo.« KiH že pred nekaj leti se tudi tokrat kažejo nekatera strukturna neskladja. Tako - na primer - na Uradu /a delo v Velenju med brezposelnimi osebami izstopajo ženske, iskalci prve zaposlilve in stari nad 26 let. na mozirskem pa trajno presežni delavci iji stečaj-niki. stari od 40 do 50 let ter nad 50 let. Za 2515 izkazanih potreb v gradbeništvu le 15 kandidatov Po besedah Daiilce Codler, ko-ordinatorke za zaposlovanje na območni služni, je na irgu deh> vne sile razmerje med ponudbo in povpraševanje neugodno na I. in II. ter V stopnji stri)kovne izobrazbe. Precejšnje zaposlitvene možnosti pa so ua področju pn> meta, kovinarstva in gradbeništva. Letos so delodajalci izkazali 179 potreb po voznikih, 660 po poklicih iz kovinarstva 1er 2515 potreb na področju gradbenišiva. »Zavod te p<^klicc ne mt>re zagotoviti ustreznih kadrov, zato so delodajalci prisiljeni zaposliti tujo delovno silo. Lani smo izdah nekaj več kol 2400 delovnili do voljenj, v letošnjih petih mesecih pa že več kol 1500. To dejstvo in pa struktura neskladja med ponudbo in ptwprasevanjem na trgu delovne sile so nas vodili k akci> skemu pristopu prid(jbivanja ka-drtîv. Pri tem smo k s{)delovanju povabili tudi obrtne in gospodarske zbornice, delodajalce in izvajalce usposabljanja.« Tako so poleg rednih aktivmistJ Blanka Cmko za brez.poselnc v treh mesecih povabili na pogovor 256 oseb, skupaj z zbiïrnicami In delodajalci so izvedli 23 motivacij za potrebe na deficitarnih področjih in vanje vključili 660 oseb. Kot je pojasnila Godlcrjava. so pri motivacijah v prvi polovici leta dali prednost poklicem na področju pro- meta. »Za pridobitev voznika C kategorije se je odločilo 60 oseb, 11 brezposelnih pa seje odl(»č[lo za izpit L kaiegoriie (tega namerava opraviti tudi prej omenjenih 60 oseb), lake pa so tudi potrebe delodajalcev. Za izpil za voznika avtobusa sta se odločila dva kandidata, v pridobitev naciimalne poklicne kvaliťikacije. kije pt^goj za opravljanje dela voznika, seje vključilo 76 oseb.t Manj uspešni so bili pri motiviranju brezposel- Danica Godler nih oseb za potrebe v kovinarstvu, kjer delodajalci potrebujejo kiju-čavničaije in varilce. Pridobili so 12 kandidatov za opravljaje delovnega preizkusa, 40 kandidatov se je vključilo v usposabljaje na delovnem mestu, dva pa sla se odločila za iz(3braževanje za pridobitev lega poklica. Daleč pod pričakovanji so bili rezultati prizadevanj na področju gradbeništva. Od izkazanih 2515 potreb so uspeli pridobiti le 15 oseb, od lega se jih jc 6 vključilo v delovni pre- izkus, 9 pa se je odločilo za uspt> sabljanje na delovnem mestu. Za poletne mesece na območni službi Jiačrlujejo usme^anje brezposelnih oseb v oblike izobraževanja v programu 10 tisoč, ki ga Sonja Jamnikar bodo začeli jeseni, in v pridobivanje funkcitmalnih znanj. Prednost bodo dali potrebam po poklicih v kovinarstvu in gradbeništvu. Sonja Jamnikar. sekretarka Območne obrlne zbornice Velenje, pa je povedala, da zbornica nastopa kot koordinator med delodajalci. dejavnostjo zbornice in zavodom. Izvajanje posebnih oblik pridobivanja nacionalne li-sline so hiire in učinkovite oblike usposabljanja. Pri projektu, kot ga izvajajo z območno službo zavoda pri pridobivanja oziroma zagotavljanju kadrov na podrvali. saj nameravajo oktobra letos predstavili svoj prvi CD. Osem skladb se je že nabralo, do jeseni bo gotovo še kakšna. Taprave falote sestavljajo Janko Sin>pnik. Uroš Stropnik, Boštjan Grabner, Mateja Podvrainik in od lani tudi Alenka Sinagajda. (ilasbo jim delajo Borut Kiavžar, Peier Fmk, Biyaii Loga rie. bese- dila pa dostikrat prispevajo Ivan Sivec, Tanika Požek, Vera Soline, Vera Kumprej in I ranc Ankers, Mitja Mastnak in Romana Ca-futa tudi kdaj svetujeta, nekaj pa je lastnili melodij, ki so naslajala v lelih dela in Igranja, l-antje so čez poletje zelo zasedeni, kaj već pa lahko o njih izveste tudi na spletni strani www.tapravi-la-loti.com ■ Mifojka Kom prej Na izletu je nastala tudi "gasilska " Mt^grafija, Skupina skoraj petdesetih gasilk in gasilcev PGD Velenje seje pred nedavnim odločila preživeti dan posebej zanimivo. V organizaciji društva ter z lastnim sofinanciranjem so si ogledali veliko kmeiiio Klančnik v blizijii Dravograda, srečali so se z »Perkmaudicom« v rudniku svinca in cinka v MežJci (kjer so sc spustili v brezmejne rove pt)d gon> Peco), nato pa so se v Radljah ob Dravi in Vuzenicivkrcali na splav. Vožnja na Dravi je trajala daljši čas. kot so načrt<.ivali, saj jih je ujela močna t^evllua s točo, ker pa so gasilci ponavadi mokri tako od zunaj kot od znotraj (sala pač ne velja za vse gasilce in z.a vsako priložiiost), so pregnali nevihto in si na letališču pri Slovenj (iradcu tîgledali državno tekmovanje v akn)balskem letenju. "Pester, poučen in zabaven dan." so pripovedovali vsi po vrsti, še /Jasti tisti, ki so se za zaključek sobote Še malce zavrteli pod zvoki glasbenikov dua (^iasik. ■ »DomaČa« Savinjska planinska pot v teh dneli. smo praznovali petnajstletnico naše mlade Slovenije, je prav, da se spomnimo nedavno prehojene poti, ob kateri smo naleteli na p<»mnik iz tistih časov, ko seje Slovenija borila za svojo samostojnost. Važju) je, da se ta trenutek • zdaj! • zavemo ptv membnosti teh dogodkov In sodelovanja med takratno Teritorialno obrambo In prebivalstvom. Pravzaprav smo skupina planincev UNI y Savinjsko planinsko pol v zadnjem času kar dvakrat obiskali, saj nas je že prvič očarala. Iz avtobusa smo izstopili v Veliki Plrešicl ob nekdaj pomembni postojanki l ervega, kjer nas je pričakala domačinka iz naših vrst. in prepustili smo se njenenm v(v denju. V lepem, sončnem jutru smo se podali v neposredno bližino kamnoloma, ki nemo pripoveduje, da je njegova »rana« posledica graditve avtocest. Posebne trikotne markacije, ki označujejo pol okrog Ponikve, so nas pripeljale do lirastijeka sredi gozda, kjer jc prijetmi urejeno počivališče. V hladu gozda smo si oddahnili, nato pa nadaljevali pot do razglednega gostišča, kjer smo se poleg okrepčilana-užlll tudi ra/^ledw po Savinjski dolini. V nadaljevanju poU smo si ogledali požiralnik potoka Ponikvica. kije bil po nedavnem dežju še čisto poln. in se odžejali pri studencu l.očanka. Tu smo se srečali z oznakanii Gtjzdne učne poti okrog jame Pekel, uživali ob pogledu na bujno cvetoč kovač-nik, kije objemal lesen križ ob cesti, in trenutek zalem že bili pred janu) Pekel, iz katere veselo priteka Peklenščica. ki se je v to med podzemnimi labirinti preimenovala iz P( mik v Ice. Tu smo si oh živahnosti mladih raziskovalcev privoščili dobrote ene od slavljenk in pojoč pričakali avtobus, ki nas je popeljal prot: domu še ravno pred popoldanskim dežjem. Naslednjič smo se do jame Pekel podali z ju/Jie strani in prepletenost lokalnih cest nam je povzročila kar nekaj preglavic, čemur pa nb raz-gledlh na čudovito urejene hiše z vrtovi ob cesti sploh nismo nasproiovali. Iz tega je nastal pravi *show« in na začu- VTEsIHIŠlJEBILO V LETIH 1990 IN 1991 T^NO SKLADlSCE OROŽJA TERITORIALNE OBRAK^BE Nema, a ponosna priča novejše zgodovine Slovenije denje presenečene gospt)dinjc smo se pripeljali prav na dvorišče njene hišeOdlično razpoloženi smo se ob uspešnem izkrcanju pred jamo Pekel nemudoma podali na Gozdno učno pot in se ob pomoči poučnih tabel dodobra seznanili z življenjem gozda. Na Pogorišču smo si v prijetnem okolju oddahnili, nato pa sklenili krog poučne poti na Izhodišču. Od tod smo prn nadaljevali proti /alogu. se /A žigosanje kartončkov ustavili pri ločki Kaduric in se po vzponu ob pravi poletni fo mi\m poiiHMi vrt>čini v gozdu osvežili s prvimi borovnicami. Pot nas jc vodila skozi Založe po osrčju prostranih kmetijskih površin in vsega spoštovanja vredna je kmetija s hišno številko ,^7, kjer se poleg častitljive letnice nad vhodnimi vrati -17931 • ponosno in istočasno skromno blesti i>beležje iz najno vejàih čítsov naše zgodovine - iz let 1990 in l';91. Na drugi strani dvorišča se bohoti mogt>čna cvetoča lipa. ki priča o irdnt>-sii domačije in njenih gospodarjev. Vsepovsod cvetoče rože in beli zajčki v družbi dcv mačih psov poudarjajo domačnost kmetije. Podoben prizor je bil pri Korberju v /aložah 24, kjer je žig Savinjske planinske poti pod kozolcem, katerega soseda je z rožami obdana stara lesena hiška, nasproti pa ji stoji lepo obnovljena hiša z letnico 18.12. Med njima vabi v senco dreves miza s klopmi. Takšni prizori nam vedno ustvarijo prijeme občutke in ob naenkrat pravi poletni vro čini se nam je pri ciljnem gostišču po pravici povedano bolj prili^la voda kol kozarec vina. Ampak temu se tudi nismo odrekli, saj smo nazdravili zadnji točki prehojene Savinjske planinske poti ene od udeleženk. Ta pot je spet dokaz, da je ludi (ali pa predvsem) doma zelo lepo. ■ Marija Lesjak PUNIRANf POHODI: - sobola. 7. 06 MANGART PD Velenje. Sekcija Premogovnik: - nedelja, 9. 7. 06: IJUBLIJ -ZKLHNICA - PALEC PD Velenje. ,Sekcija Bi^lnišnlca Smo vsi potomci kraljev? Strokovnjaki pravijo, da obstaja skoraj stoodstotna mo/jiost. daje vsak človek na svetu potomec ene ali druge osebe niodre krvi. "Več milijonov ljudi ima dokazljivo prednike med srednjeveškimi monarhi." Je dejal geneološki navdu- šenec in profesor računalništva na univerzi v Dublinu. Tako ima na primer ameriška igralka Br(v oke Shields impresiven pedigre. Na njenem družinskem drevesu namreč viîiijo Catharina di Medici, l.ucrezJa Borgia. Karel Veli-kiin HI Cid, Vilijem osvajaJec in kralj Harold, med svoje prednike pa lahko uvrsti tudi renesančnega učenjaka Niccolo Machiavcllija in španskega konkvistadoija Herna uda Cortesa. S paradižniki v boj proti AIDSU Znanstveniki želijo s pomočjo paradižnikov odkriti zdravilo za AIDS- Zelenjavo nameravajo genetsko preobraziti tako, da bo razvila proteine, ki so sposobni napasti virus lltV in Hepatitis B. Takšne paradižjiike bi lahko upb v arterijah in s tem zmanjšuje možnost srčne ali možganske kapi. Polovica miši. ki so jih proučevali v namen študije, je 16 dni prejemala z zelenjavo obogateno hrano, vključno z grahom, ko-ruzo, korenjem, zelenim fižolom in bn^kolijem. Drugi del miši zelenjavne hrane ni dobil. Obema skupinama so po 16 dneh raziskovalci izmerili stopnjo holesterola, telesno težo in količino maščobnih usedlin v arterijah. Izkazalo se je, da imajo miši, ki so uživale zele-njavtio hrano, v arterijah kar odsKUkov manj maščobnih usedlin kot miši, ki niso bile hranjene z /Ailenjavo. V povprečju so tehtale manj in bnele manj hole-steaUa v krvi. Prav iak(» so v povprečju imele za .^7 odstotkov nižjo slopújo škrí)ba v krvi, kije pokazatelj najrazličnejših vnetij. Tabletka proti debelosti v Veliki Brilaniji so nedavno na trg poslali tabletko, ki naj bi po magala listini s prek«v memo telesno težo. Njena glavna naloga je namreč zmanjšanje apetita. Na Otoku imajo z debelostjo kar precej težav, saj sla vsak 5. Britanec in vsaka 4, Britanka pretežka. Tamkajšnje zdravstvo je sicer ljudi opozorilo, da zdravila zanidi visoke cene ne bodo dostopna vsakomur. /a mesec dni uporabe bi tako morali odšteti nekaj več kol 20 lisoč slovenskih lolarjev. Lna od prvih tovrstnih tabletk naj bi zmanjšala apetil, pospešila prebavo ter prav tako porabo energije. S pomočjo zdravil hi tako svojo telesno težo zmanjšali kar za desetino. Mravlje imajo vgrajen števec korakov_ I- —I Švicariko-nemška naveza znanstvenikov je nedavno dokazala, da se določena vrsta puščavskih mravelj zaradi pomanjkanja ori-entirjev In visoke temperature, ki uniči vse vonjave, v puščavi orientira s štcijcm korakov. Poizkus so izvedli tako. da so mravljam spreminjali dolžino nog. Pred posegom so 10 metrov stran od mravljišča nastavili hrano. Ko so mravlje prišle do vabe. so jim spremenili dolžino nog. Stnikovnjaki so nekaterim noge podaljšali tako. da so jim nanje prilepili svinjske ščeilne. Posledično so mravlje delale daljše korake. Drugim mravljam so noge skrajšali. Rezultat poizkusa je bil viden, ko so sc mravlje vračale nazaj proti mravljišču, liste s krajšimi nogami so se po 5 metrili ustavile In začele iskati svoje bivališče. Druge, ki so imele podaljšane noge, so šle predaleč. Ustavile so se šele približno 5 metrov naprej od svojega mravljišča. Po natančni analizi so ugotovili, da sla ot>e skupini mravelj opravili skoraj identično število korakov, razlika je bila le v dolžini. Da bi dokazali svoji) trditev, so mravljam s spremenjeno dolžino nog še enkrat nastavi h vabo. Ker jim tokrat med potjo niso spreminjali dolžine nog, so oboje, lako tiste s skrajšanimi kol liste s podaljšanimi nogami, zelo natančno ocenile dolžino poti naz-aj do mravljišča. S tem so dokazali da na orien- tacijo mravelj ni vplivala dolžina nog. temveč število korakov. Iz rezultatov raziskave so znanstveniki sklenili, da imajo puščavske mravlje (Cataglyphis) v telesu nekakšen števec korakov. Kako deluje. naj bi odkrili v prihodnjih študijah. Kača, ki spreminja barvo v Indoneziji so našli kačo, kije kol kameleon sposobna spremeniti barvo svoje kože. Dva primerka vrste so našli v nacionalnem parku Betung ua indonezijskem oioku Bomcíí. Vrsto so po reki, ki leče skozi del otoka, kjer so našli kačo. poimenovah Ka-puas Mud. Gre za približno pol metra dolgo strupeno kačo, kije običajno sicer o^vc barve, a po poirebi svojo kožo lahko spre- meni v popolnoma behî barvo. Zaenkrat se ni znano, ali lahko kača svojo kožo spremeni še v kakšno drugo barvo, prav tako ludi ne. kaj povzroči spremembi^ barve kože. VI PIŠETE Mnenja in odmevi Razprava o Skalah in cesti_ i~ > (odgovor na žaPjivosti 9. Hermana Arliia) Na scjj Vaške skiipnoisti î>kflle (29. 6). je bila, kol jc bilo razvidno i/ medijev, pomembna loćka. uh ka-lorj je bilo potrebno popljuvati moje i/javtí na Seji Svcia MO Velenje in obenem v icj zvezi m}ii današnjega dc/urnega krivca 7:a to. da ccste v Skalah ni lakšne kol hi morala bili in kot si jo ŠkaJćani in drugi, ki uporabljamo sedanjo »magisiralko« mdj zasluzijo in zasluzimo. Vse lepo in prav, ie ne bi g. Herman Ar-lič pri seznanjanju krajanov Skal gjedc Tdzprave na lo temo na Svelu Mestiie občine Velenje debelo la^wl. (;- Herman ArIiČ je glavni akter Vai^ie skupnosti Skale, jc pa tudi občinski svetnik in pomcmbcji fttnkci-onar Sl.S. /aio nie pravzaprav niti ue čudi. da si jc izbral takšen način in konkretnega naslovnika, saj inu 10 politično trenutno tudi ustreza. Najprej nekaj o vzroku za injeno-vanje le komisije, kot jih je obrazložil g. Herman Arlič na sami seji. V komisijo, ki je bila imenovana na soji Sveta MOV ( 1.^.6.) so imenovani itidi ljudje, ki so bili svoje ^v-ljenje večinoma delovno neposredno povezani s takratnim rudnikom. Čc prišiejcm aktualne^ župana. ki jc prcdloii podal, pa sploh. In kar naenkrat ste se g. ArliČ, junija 2006. domislili, da je Drago Martinček, letnik 1965, osebno kriv, kot ste izjavili na seji Svxjta. da ni bil upošlevan sklep skupščine občine Velcjtje iz leta 1972. Lahko rečem samo; »Dobrf^ juiro!«. predvsem vam g. Arlič, pa tudi žitpanu in tistim občinskim svetnikom, ki so v zadnjem desetletju najbolj nasprotovali ponovni izgradnji stare ceste v Škale in taksni neutnui Arli-čcvi te/j na seji niso nasprotovali. Ja, za boi^jo volio, kje pa ste bili ta-krni. ko ste bili v okviru rudarstva zaposleni in nekaletl v teh desetletjih zasedali pomembne pok lic nc, družbene in javne Tunkcije (in jih vsaj župan in občinski svetniki vsi po vrsti i<è) ter zagotovo imeli moč in vpliv, da se cesta v Škale izgratli in postxîobi. Ko se je gradila sedanja cesta v Škale sem bil star kak^ njh sedem let (!!?) in bi takrat bolj te^ko vplival na traso in izvedbo sedanje ceste. Na smeh ali v jok ob taki5nem sprenevedanju, jc lepo povzela takšne kameleonske bravure poročevalka v Našem času. Nato o tej, resda prvič v javnosti na taki^en način, povedani tezi Zgodovinarja, ki sem jo povedal na seji Sveta, da so polopitov Skal pravzaprav prvi povzročili Nemci kol okupatorji med drugo svetovno vojno, l^ni sem v dar (kot vsem občinskim svetnikom, torej tudi g, îlermanu Arliču) prejel knjigo dr. Miiana Ževaria (uglednega zg{>di>-vinarja. domačina in častnega občana Mestne občine Velenje) »Izbrana dela«. Iz nje sem na seji Sveta (1.^. C).) najprej povzel, kasneje pa vsem zainteresiram svetnikom in članom uprave dostavil fotokopije naslednje^ citata iz lega nedvomno izjemnega in obsežnega dela dr. Zevarta. Citiram: «Ravnanje okttpatorja pri velenjskem premogovniku je bilo usodno za eno najníarkanlnejših naselij Ša-leiîkc doline, za hrib s ^edisčem ŠkaL Pn povečanem izkopu premoga okupator ni več upošteval varnostnega srebra, ki je bil začrtan leta 1921, in hrib, na katerem so bili cerkev, žLipniščc in druga po-siopja. seje pričel ugrezali« (/e-vart. 2005, str. 286-287). Po izidu te knjige nihče na to zgo- dovinsko tolmačenje po mojem vedenju ni kako drugače reagiral, kot je to zapisal dr. Ževari. Sam zgodcv vinske ttgotovitvc jemljem za točne frazen če jih kdo na verodostojni načíjí ziivrne!) in sem to kot zanimivost v ra/pravi na seji Sveta tudi povedal. Nič nisem trdil na pamet, ampak sem samo povzel strokovni tekst. I^hko, da je netočen, ampak v zgodovinsko stroko sc vsaj jaz ne upam spusčati. Sicer pa je o tej temi obširneje pisal AiUon Sehcr v ^Zgodovini premogovnika VelenjcH (2. knjiga, 199X) in prav tako opisal, daje bila /elo ključna /a prihodnost Skal predvsem okupatorjeva (nemška) odločitev, da se pri odkopavanju premoga med 2. svetovno vojno ne spošttije več šknlskega varnostnega stebra (str. 225). Bralce Našega časa. preti vsem pa zainteresirane Škalčane vabim, da se seznanijo o teh objavljenih zgodovinskih podatkih in jih pokome/Uirajo. Sam jih samo povzemam. Na argumente in dokumente se v civiliziranih časih in krajih odgovarja s proti argttmenti in drtigimi dokumenti, /al je g. Herman Arlič izbral drtigo pot. Pot cjsebnega blatenja. pozivanja k obsodbi tistega, ki predstavi dokumente in ustvarjanju vzdušja sovrastva. Oe bi se (o dogajalo v kakšni ožji druščini bi odmahnil z roko. saj to g. Herman Arlič ne počne prvič. Ker pa to počne na tiajvisjem olv činskem organ tu obenem pa p prireditvi. (,)gahno! Poleg steklenic, pločevink in plastenk so ležale po tleh tudi gore kartončkov z osiatiki jedi z žara in mrčes. ki se je v tislih žgočih dneh naslajal nad vsem tem polnih pet dni. Ob tej Isti poti pa nakljiični sprehajalci iz bližnje in daljtie okolice, turisti iz Slovenije in tujine, cele skttpine šolarjev, ki so si za zaključni izlet pravkar inintilega šolskega leta izbrali Velenje, vrtičkarji iz že omeiije-nega avtckampa in seveda domačini. za katere kot da sploh ni mar tistemu, ki je i/dal dovoljenje za omenjeno prireditev, ne da bi hkrati pcv skrbel zh to. da bi se smeti odpeljale takoj po iztek t; srečanja, še preden hi se zdanilo, kot je to že desetletja praksa v državah livropske skupnosti. poti pa takoj zatem saniral. Ni pa lo vse. na kar bi na temo RiC Jezero rad opozoril. Že ničkolikokrat zapisano določilo o prepovedi uporabe motornih čolnov na že tako onesnaženem in hudo občtitljivenj VclejsktiTi jezerti je tudi lokrat padlo na izpitu po dolgem in počez, O^lredba sc krši (-baje z dovoljenjem uprave MO Velenje) ob vsaki oajmaiíjši priloitîo-sti. Tako tudi tisti dan in dan po Mercatorju. na me^lnarodnem tekmovanju rSR-za pokal Mestne občine Velenje, ko so posamezni udeleženci tekmovanja vpričo vseh prisotnih kar nad vodo pretakali gorivo in ga občasno izbrizgavali naravnost v jezero, ki prenckateremu občanu tnesine občine Velenje po-tneni vsakoletno nadomestilo za mofjc, ki si ga morda ne more pri« voàcili. Organizator pa zopet ničí Oemti potem sploh Ministrstvo okolje in prostor, če pada dan za dnem na izpitu iz okoljevarstva na tako preprosiiii primerili, če ni sposobno ohranili niti tisto nekaj malega, kar smo uspeli podedovati kot prvinsko od naiih predhodnikov. Motornih koles, predvseai tistih najbolj hrupnih, je tako na poti med obema jezeroma kot tudi v samem nîcstu Velenje NTjak tlan več in so vsak dan {občasno tudi ponoči) bolj predrzna, ker ni nikogar, ki bi jim izrekel odločilni Nf: ob očitno namernem uničevanju stezic in /e-jenic na celotnem območju mestne občine Velenje. Redarji in organi pregona pa NIC! Vodno mestol? Nikakor ne za ceno omejenega gibanja ali celo uničenja jezera. Je bil z investitorjem ( B ['C) sklenjen dogovor, koi je treba, preden zasadijo prvo lopato v ta na vsak poseg tako občutljiv prostor, se preden se bo »drzna zamisel« sprevrgla v »predrzno«? Na plebiscitu pred natanko 15 leti so nam obljubili evropsko kvaliteto življenja. V praksi pa Še kar naprej >»po balkansko«. Kje so obljitbljeni pogttm, smclt)sl in dostojanstvo??? Globoko zgrožen zaradi več kot očitne odsotnosti nacionalne zavesti odgovornih ter zaskrbljen za prihodnost prostora med Alpami in Jadranc^m. najlepše dežele pod soncem, pričakujem od odgovornih, da vsaj v prihodnje ukrepajo dru* gače • odgovorno, ažurno in dosledno, kol se spodobi za članico velike evropske družine, kateri s ponosom pripadamo. Cc ne bodo pravila igre jasno dogovi)riena in če se ne bo odsleliernega. ki si bo drznil poseči v ta prostor, striktno zahtevala doslednost, ho storjena nova nepopravljiva napaka! Za konec pa še malo znanstvene fantastike; da bi se izognili prometni gneči, ki tudi natn čedalje bolj i^eni nai vsakdan, in za kolikor se da zdrav jiačin življenja v nasi dolini predlagam, da se z župani sosetlnjih občin prične resno razmišljati o prepoirebni k<^lesarski stezi tia imjbolj^i možni relaciji; Co-Ije-Velenje-Logarska dolina. Seveda: èe so sanje še dovoljene ,.. ■ Jk Zahvala vrtcu Velenje • Organizacijski enoti Tinlcara Sem mamica sedaj 6-i et nega gledaii različne domače živali v njihovih bivališčih. Nato nas jc gospodar razporedil na seznam za jahanje konj. Vsak posameznik seje v spremstvu vodnikov odpravil na jahanje po okolici domačije. Domov smo se (Odpravili utrujeni, a dobre volje, saj smo videli, izvedeli in doživeli veliko novega. 1 (vala vsem, ki so nam polepšali zadnje vroče junijske šolske dneve in vsem skupaj prijetne počitnicc želijo pmišolci in učiteljice : ■ Nada Fajtar, Breda Flis in Maja Tavčar trenutek ustavil svet. ludi zame, ki sem po poklicu zdravnica, se jc v trenutku poleg neizmerne žalosti pojavil cel kttp strahov in vprašanj; kaj bo jedel, kako se bo razvijal, kako bo v vrtcu, šoliprve dni njegovega življenja so zaznamovali pregledi na Pediatrični kliniki v Ljubljani, zelo pogosti odvzemi krvi in telilanje vsega, kar je pojedel, in tistega, kar ni in je ostalo na tijcgovem krozjiiku. Nato sva z tno-žem račitnala. koliko PHH je z za-ttžiio hrano ta dan že prejel in k(v liko ga še lahko. Ko je bilo konec porodnega dopttsta. sta na pomw priskočili obe babici, ostala pa je velika zelja, da bi lahko obiskoval vrtec. A kako naj vpišem otroka s tako težko, a zatij življenjsko pomembno dieto v vrtec? Ćakala sem. da je dopolnil tri leta, ko setii sc opogumila in odšla v Vrtec Velenje k ravnateljici ge. Metki Cas. l^zložila sem ji problem in naše potrebe: da bo potrebno zanj vso hrano posebej pripravljati. Ichiali ... Zdelo se mi je, da si želim nemogoče. A že po prvem pogovoru sem bila prijetno presenečena nad njeno pripravljenostjo pomagali. Vse bo še dobro, mije zagotavljala, ko sem odliajala. Sledili so sestanki z vzgojiteljico, pomočnico vzgojiteljice. vodjo prehrane, kttharicami,.. Včasih sem bila jaz prestrašena, kako bo. včasih pa sem imela občutek. da je ludi na njihovi strani čutili nekaj strahu, A ga. Cas, vzgojiteljica ga. Silva Varsnik in vodja ktthinje ga. Jerica Kodre so me ves čas bodrile in mi zagotavljale, da bo šlo. Potem sem jih učila kuhali, tehtati in sestavljati jedilnike. Prišel jc prvi dan vrtca ludi za mojega otroka, lakoj mu je bilo všeč. le hrana je na začetku ostajala na krožniku. A delavke Vrtca Tinkara niso obupale. Kuharice so še vedno sestavljale nove jedilnike zanj, vzgojiteljica mti je pomagala pri s(K*ial-ncm vkljttčevanju v skupino, pri premagovanjtt drugačnosti iji težav zaradi tega, ga. ravnateljica pa je z neomajno voljo vse skttpaj bodrila, ludi starši ostalih otrok iz te skupine so z velikim razumevanjem pripomoi^i k dobremu počtttju mojega oin>ka v vrîctt. Soglasno so se strinjali, da v vrtec ob rojstnih dne- vih otrok ne bomo nosili hrane, sladkarij, da se ne bo počutil prikrajšanega. lako se je počasi vključil v skupino, pričel sodelovati v aktivnostih. uživali... Minila so iri leta in tnoj otrok bo jeseni prvošolčck. Ponovno se porajajo strahovi, kaj bo, kako bo šlo, ko pogledam nazaj, sem lahko samo vesela, da sem v Vricu Velenje, Oli l inkara, naletela na skupino delavk, ki so meni in mojetnu otrt>kti priskočile na pomoč, kljub temu da je to za njih pomenilo dodatno lielo in odgovom(^st. za katero so v zahvalo dobile le otrokov napredek, njegovo zadovoljstvo iit moj iskreni: HVALA LLPA. ■ Tadeja Pačntk Vtnniin Noč ob jezeru Kot prebivalec Šaleške doline sem šel na ogled programa v soboto. Moram reči. da nad samim programom nimam kaj reči. Moje krilike sc nanašajo na obrobne dejavnosti te prireditve; kot prvo me najbolj moti glasba v lima t^rku. ki je skoraj preglasila samo dogajanje, doživel sem jugo turbo folk večer, ki ni hil niti napovedan, kakor tudi govorec po zvočniku Uuiaparka ni obvladal slovenske besede. Za zaradi lokacijefv SLOVENUI) bi pričakoval, lia je napovedovanje v slovenščini. kakor tttdi, da je glasba vsaj ijuernacionalna. ttt se ne morem znebiti občittka, da se navkljub njihovi jezikovni harieri na naše tolarje zelo dobro s-poznajo (me prav zanima, čc plačujejo prispevke za avtorske pravice, tako kot ga n^o-rajo gostinci...); drugič - motime me sama cena storitev v hmaparku. Vožnja z avtomobilčkom 500 sit za nekaj minutk. meji zc na oderu-štvo: tretje - spet si d.a.o., ni bila več le Ni>ć oh jezeru. Pa čeprav je la na/iv obdr/ala. Lcios 50 namreč prvič pripravili kar 7 prireditev. Zaceli so v petek. 23. julija. s I rcnul no najholj vročo slovensko iilashenico Neisho. Kljub lenm. da je večer kar siirikral /močil dež. je bi9l koncert odličen. Končalo se je spet v dežju, 1. julija, ko so na pri/.afisču pod restavracijo Ježení pripravili /abavo dnevu rudarjev v časi. Večer so popestrili Člani ansambla Mira Klinca in Saša t^endem. In spet je noč zalival dez. Vmes pa je bilo vroče. Najbolj množična obiskana • na Ciostu ocenjujejo, da je prišlo okoli 15 tisoč ljudi • je bila sobotna noč ob jezeru. Ta je imela ludi najbolj glasbeno bo^'at program, ki je ponujal veliko /abave na odru, mladi pa so uživali v house rilmih malo nižje» pod veliko marelo ob nekdanjem malem lu-nsiičnem jezeru. Oanjetnei je bil, a vseh ni navdušil. V nedeljo seje med sabo pi>meriU> 9 mladih narodni) zabavnih ansamblov. Po izboru okoli 600 obiskovalcev so zma^tali člani Ansambla bratov Avbreht. Sledili so dnevi, ko so se v hudi vročini predstavili otroci iz velenjskih vrtcev, Plesni sludio N. godbe na pihala... Kakorkoli Ic. lelos so organizatorji imeli srečo z vremenom. Ali bo prireditev tudi drugo leto potekala kar ves teden ali ne, pa je se prezg(< mi m ft-jiiir iinjii ninii Ford osvaja! Nora ponudba omejene kollône vozili FordResta vas bo zagotovo osvojila 2 bogato opremo in zapeljivo ceno! Si lahko privoščite, daje ne bi imeli? AC Mlakar Câstâ Simona Bfatnlkâ 18, 3320 Vûtenje tel.: 03/ 898 56 70, faX! 03/ 898 56 72 e-poftta: aomlakaromlns-nolrsi pon.-pet.: 8.00-17.00, sob.: 8.00-13.00 Feel the difference gorenje VpríxJaiaimkerami^ilhpJoíflctovamyGoronieKcranu^^ EtlínO pfílVO PieStO Zfl keramičnih ploŠČlc Novosr) PloSâcc ra liaikonc in tcrasť, odponic iia ckaremni.* úniskv pogrije, kdřcríb kAkovt>2»tna obdvlavs povrhne omogoča varno hojo tudi v de/«vnem vremenu. Oorei;«Krrumb *(loraije ib' ^numicoh Pab -nh www.gorenje^t Založnik državni prvak Zgodili so se še zadnji dnevi v mesecu konjeniškega športa v Velenju - Pred enim tednom se je začela še ena skupina tekem v preskakovanju ovir - Organizatorji so se tudi tokrat izkazali in v štirih dneh izpeljali kar okoli dvajset tekem v središču pozornosii je bilo seveda dr/aviK) prveostvf) v preskakovanju zaprek. In sicer za mlajše mlndince. niladmce in člane. Tekmovanje /H mlajSc mladince je obsegalo dve tekmi, v vsakem tekmovalnem dnevu eno, ka/enskc locke pa so se scsicvale, Zmagal je lekmovalcc / najmanj kazenskimi lockami. To jc najbolje uspelo iri« Olorepec (KK Rogaška Slatina) in njenemu /e kar osemnajst lei siaremu in i/kuse-nemu l.otosu. Drugo mesto je zasedla Anja Srzič (KK Rogaška Sliilina) na Tihem, Irelje pa Lana Taiko {KK Postojna) na Iccu -Triglav DZU. /a Kot\ÍenÍski klub Velenje je nastopal Ic Tadej Skaza. ki jc z Wilmn ]}>() po eni poJni zapreki v drugem tekmovalnem dnevu pristal na sesiem mestu. Nekoliko drugačno nalogo so Imeli pred seboj mladinci in ćlani, kajti prvenstvo se za njih sestoji iz ireh tekmovalnih dni in treh lekem, zopet pa so se kazenske točke seštevale. Mladinski državni prvak jc /asiu/.cno poslal Jao Vchar (KK Ježa pri Ježu) s Carismo D 000, saj je i vsemi parkurjl opravil le s 5.62 kazenske I očke. Druga je bila Tanja Djermanovič (KK Vrtnica - Nova Gorica) na Complimentu, na iretje mesio pa je pnialial dt)ma-čir Žiga Sernec s Flyerjem. Na koncu je sledila ic najbolj razburljiva in napeta članska tekma, sai Siibili tekmovalci tesno na kupu. V zelo zahtevnem in kar 1.50 metra visokem parkurju je zmagal Luka Založnik (KK Rogaška Slatina) na odličnem Ganzer Kerlu. uekaj malega sta zaostala Živa Šefman (KK Cîibanje) in Cor-ncUi). irctja pa sia bila Tomaž La-ufer (KK Piramida) in Quintana G. Od Vclenjčanov so nastopili njem iravmku. kar vkljuihjje ludi galop navkreber in potem se po hribu dol ter sktjk nazaj v parkur. To pa za ktmja ni mačji kašelj, saj mu vzame veliko moči in energije. Tekmo so posvetili spominu na Mira Novaka, enega prvih konjarjev v naši okolici, ki jc ogromno naredil za konjeniški spori v Sloveniji, leios pa je zaradi bolezni umrl. Takis je izjemno zahtevno tekmo najbolje, najliiireje in brez napak odjahal Primož Rifelj ( KK Ctanymed ^a-}ec) na Adeline Inglav DZIJ. komaj malo več koi sekundo je za njim prav tako brez ka/enskih točk zaostal Vclenjčan Robi Skaza s Carmen Z. irelji pa je bil prav tako domaćin Matjaž ('ik s Cash and Carryjem. ludi brez ka- Bonelli, 7. Lovro IJlalnik - <'he-ycnne; tekmovalci z licencami A in I,: S, Tadej Skaza • Wílma 136, 21. Tadej Skaza • CantusZ: miadi konji 4 in 5 let: X Žiga Sernoc -Aragon, 7. matjaž Ćik - Rí>ger, H. Tomaž Sovič - Cann: L, lekmo-valci z licenca L: 2. Tadej Skaza • Cantus tekmovalci z licencami M in S: 4. Tina Pilih - Celano, 5. Matjaž Cik - Balu, l.^. leja Glavnik - Important; Sobola - A2, tekmovalci z licencami M in S: 5. llros Straus - R. I.ovc story. 7. Maljaž Cik • Bonelli; tekmovalci z licencami A in L: 16. Matic I^-sič; mladi kimji 4 in 5 lel: 7. Maljaž Čik - Roger, X. Ibniaz So\1č -Cann; !.. mladi konji 5 in r> let: 5. Matjaž ('jk - I5alu. 10. Uros Siraus - R. L(îve story; icknnwalci Po stari iegi tekmovalcSf kî postane prvič državni prvak, po-stavljači vržejo v vodno oviro. Luka Založnika pa so namočili tudi v jezero, (foto: S, Vovk) Domačin Žiga Sernec (prvi z desne) se je uvrstii na tretje mesto se Robi Skaza s Carmen Z. na koncuje bil sedmi, Lovro Blatnik in Lafaet sta bila osma, Maljaž Čile in Iceborg pa deveta. Dan pred zaključkom državnega prvensIva pa je bil gotovo najzanimivejši takoimenovani Derbi Velenje. Gre za tekmovanje, v kaierem morajo tekmovalci s kiinji ovire presk;?kovali tndi izven ograjenega parkuija. na bliž- zenskih mčk. Na tej teknii so se li tekmovalci in seveda konji ^e posebej izJcazaU, sai je bilo med tekmovalci tudi mnogo takšnih, ki so zaradi zahtevnosti tjdslopili. Velenjčani na ostalih tekmahi_ C__—1 Celrtek • A2, ti'kmovxici z licencami M in S: 1, Maljaž Cik - z licenc(^ L: 2. Tadej Skaza • Cantus /., 6. Malic Lašič - Iris L; tekmovalci z licencami M in S: 4. Maljaž Oik-Cash and Carry, 11. Teja Glavnik - Imporlaal. 14. 'Hna Pilih - Champus. 16. Ltivro Biainik- Cheyenne. ■ Vesna Gliniek SPORT IN REKREACIJA Revija smučarskih skokov Velenje 2006 Pa smo jf> dočakali Revijo smu-ćHrskih skokDV Velenje 201)6 namreč. Včeraj pupnidan smo s pokalno lekjnc) dobili še /adnjo po imenski> prjuvu rcprc/crtlancc Slovenije. RSSV 2006 pa se uradno pričtiii danes /večer oh 2fl. uri s lehiiično sejo v holelu Paka Velenje, oh 21. uri |w je sprejem na Velenjskem ^radu. Kicr bodo deljene slarlne ^levilke najbopim lekinovalceni. Nagovoril jih ha župan Srečko Meh, /a prijeino vzdušje pa bo poskrbela ^iasbena skupina Ave, Na jubilejni 20. reviji smučarskih skokt)v bo nastopilo seboj pa smo veseli medalj v posamičnih nastopih Ćiviča v sktiku v daljino in z naslovom prvaka, drugega mesta Kaš ni kove v teku na 300uiznizulta!om4X,37 v kategoriji pod 12 let in tretjega mesta Berlotove v teku na 600 m z rezultatom 1:55.65, tudi v kategoriji pod 12 let. Ostali rezultati: 4x 100 m.(U 14, .INena Kotnik. Nastasja Bedrač. Daša Pirnat, 'lajda Menih) 56.94; 60 m ovire: 6. Nastasja Bedrač (11.20). 7. Dasa Pirnai (11.51); Daljitia; 16. Ncna Ktnnik (43.'icm); 300 m: Tea Knez (50.15): Daljina: 6. Dt> minik/rimsek 46lcm. 4x100 m-(U14, 3 Nac Visočnik, Dominik /rimšek. Matej Vrlačnik, Srečko Terzič (55.X4); 60 m ovire: 5. Nac Visočnik (10.77); 60 m: 5. Srečko Terzič (H.58); 4x100 m-(U16 3. M(yca Vu leti č. Ajda Trdin, Anita Spcgel, Katarina Mlklvay:ina (52.45); 300 m: 9. Katarina Mi-klavzina (44.51); 60 m: 9. Mojca Vu:elič (X.5n, 10. Ajda Trdin (X.52): Daljina: 1. Dario Čivič 629cm; 4x100 m.(CI16 3. Matic Ogrizek. Jure Mežnar, Jan Klobučar, Dario Civič (48,29); 60 m ovire: 5. Matic Ogrizek (9.47), 6. Rîter Hribarsek (10.05). 7. Nejc Pievnik (10.07); 60 m: 7. Jure Mežnar (7.75), 14. Jan Klobučar (X..0). ■ S.Š. Taborniški liotijiii kar 16 prvih, U drugih in 5 tretjih mest. Najbolj so se i/.kazale Nina Drolc. Tamara Clovcjšek in Kaja Vrhovnik. Po seštevku ireh rezultatov je v absolutni konkurenci Nina Drolc osvojila prvo. lamara Cíovejšck pa drugo mesto. V memorialni disciplini 100 m prostoje miagala Kaja Vrhovnik. Zmagali so še Tamara Maninović. Jana Koradej, Fina Meža. Vlado Stjcpič in Jože lilažina. Rezultofi: Deklice-5u nt prosto: 1. Tina Mwa .^1,73; tOOmprosto: J. Kaja Vrhovnik 1:07,03, 2. Tina Mežsi 1:07.27, 5, Anamarija Štuko vnik l:15..^&; 50 m prsno: 7. Sara Bauk 47,71: 2(X) m prsno: 6. Sara Bank 50 ni hrl>. tno: I, Kaja Vrhovnik .''6.55, 5. Brina F^nst 42,06. 6. Nastja Kcstarilšek 42,43: UK) m hrbtno: .r NasJja Kostanjiek 1:24.12: 2()0 m hrbtno: 1. Nasija Koštani Jek 100 m delim: 2. Kaja Vrhovnik 1:24,83: lm m me^no: t. Una Me/a 2:47,73. Kadetinjtí - 50 m pit>sto: I. Taxnara (îovejsck 29,03: líH) m pioslo: 2. Nina Drolc 1:02,05,3. Tamara Govejsck 2on m prosto: 1. Nina Drolc 2:13,06; 5t) m prsno: 2. Aleksandra Radivtijcvic 38,47, Jana Kn-radcj 38,76: UX) m prsno: 2, Aleksandra Radivi^jević 1:23,65: 2(K) m prsno: t. Jana Koradcj 2:57,30, 2. Aleksandra Radivcycvič 2:57,72:200 m lirbtno: 1. NinaDroic 2:.^4,t6, 5. Tamara (Jiwejšck 2:47,01: 50 m deltin: 2. Ajda Praznik 32.42, 5. Jana Koradej .^5,56; lOO m delfm: 2. Aida Praznik 1:14,44: 20:) ra dcITin: 1. AJda Praznik 2:59,%: 200 ra mc^no: 1. Nina Drolc Članice - 50 m dellln: TjaSa Pušnik 35,80: 200 m prsno: I. Tamara MartinoNič 2:54,57: 200 ni dciiln: 2. Tamara MartinoNic 2:41,t6: 200 m meSano: 1. Tamara MarUnovjč 2:4íí,I5. Rezultati dećti - 50 m prsno: 6. Akn Bauk 4í3,22. RcAiltaii kadeti - 50 m dct/iii: i. Jožc Blazina 2M6: líX) m dcItln: t. Jože Blazina h05.47. Rezultati člani • 50 m hrbtno: 4. Vlatlo Stjepič 34,59; 200 m hrbtno: I. Vlado Sijcpic 2:39,92:200 m prosto: 4. Peter /emijak 2:36,47:200 m mešano: 2:59,4.V Ve< kol 60 tekmovalcev V tenis centru AS Velenje je bil turnir rckrcaiivccv, na katerem je nastopilo več kot 60 igralcev. Re/tiUali - polTmale: Ivo Bežiš (Slov. Gradec) - Stane Slatináek (Velenje) 9 : 1, Sebastian l.cbcr (Celje) -Mitja Božič (Mozirje) 9 : 5; finale: Ivo Bc/js • Sebastjan l.cbcr 9 : 5. 18 SVETUJEMO 6. julija 2006 Klamidija ljudje se v sprašćcncm ra/gc> voru pt>gosio ioievajo bolezni, spojno prenosljivih bolezni (SPB) pa se i/o^ibajo. Tako ko( so prcU stolelji šepetali o sifilisu in ižono-rejj. lako so claues s previdnostjo, strahom in /^rozenosijo obnašajo do aidsa, pa ludi do oslfilili SPB. Čeprav jc v medijih o njih mogoćc vclik«^ slišali in prebrali, pa ob razgovorih vedno /nova ugoiavljam, da se pri šlevilnih sogovornikih v /nanju in vedenju o teh boleznih pojavlja velika praznina. V j^ivljenju ncpresiano vzpostavljamo odnose. V niatcrnici najprej z mamo, nato / zunanjim svciom. ljudmi in stvarmi v njem. / odnosi raslemo in se ra/vj-jam(v / njimi se umesćanio, skrbimo za svojo pozicijo in delamo /ivijenje lepše. / njimi tudi ohranjamo človeštvo. Ob nevednosli, neprevidnosti in malomarnosti pa lahko z njimi tudi širimo bolezni. SPB so bakterijske ali virusne okužbe, ki se prenašajo med spolnimi partnerji. Najbolj pogosti virusni SPB sta okužba s humanim papilomavirusom in genitalnim herpesom. Med bakterijskimi SPB so pri molkih najpogostejše klamldijske okužbe seč-nice. pri ženskah pa okužbe nia-tcrniOnega vratu, Pi>gosto menjavanje partnerjev, posebne spolne zahteve 1er neustrezna zaščita pri spolnem odnosu 'zvečajo tveganje za pojav SPB. Pomemben dejavnik tveganja je ludi starost- Mladostniki so najbolj ogrožena skupina. Okužba s človeškim papilomavirusom predstavlja najpt^niemh-ncjši dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu, okužbe z virusom Í11V pu privedejo do nastanka aidsa. Klamidij-sko vnetje rodil okvarja rodm) sposobtiost ženske, zveča možnost zunajmaiernične nosečnosti in neplodnosti Pojavi sc lahko pozni spontani splav ali prezgodnji p<^rod. Prenos vnetja z malere na novorojenca lahko povzroči klamidijsko oku/bo oči ali pljuč» ni CO. V /DA se vsako [eto na novo okuži 3 do 5 milijonov ljudi. Posameznik okužen s klamidijoje v primerjavi z neokuženim kar 3-do 5-krat bolj ogrožen za okužbo z virusom HIV. če pride v stik z osebo, ki je HIV poziiivna. Po ocenah naj bi se klaniidijske okužbe rodil v Sloveniji gibale med 3 in 6 %. Osebe, pri katerih poteka okužba brez znakov, so pomemben rezervoar za širjenje klami-dije med spoino aktivnim prebivalstvom. Pogosteje se okužijo ženske, ki zgodaj začnejo s spolnimi odnosi, pogosto menjajo partnerje, so mlajše ter uživajo oralna kontracepcijska sredstva. Možnost, da se zdrava ženska okuži od moškega, je večja kol obratno. Klamidija je bakterija, ki za preživetje in razmnoževanje potrebuje živo celico. Človek je njen edini gostitelj. Ima poseben razvojni ciklus z dvema različnima oblikama - elementarnim telescem, ki je kužno, ter retikular-nini telescem, ki ima presnovno in delitveni) funkcij«). Pri moákih okužba v več kol polovici primerov povzroči vnetje sečnice. Inkubacijska doba traja 1 do 3 tedne. Bolezenski znaki so sprva skromni, včasih celo od somi. Okužba se lahko prevesi v kronično, z blagim izcedkom ali pekočim odvajanjem seča. Pojavi se iabko vnetje prostate ali nad-modka, včasih ludi neplodnost. Moški z nezdravljeno okužbo predstavljajo stalen vir okužbe in širjenje bakterij. Opisujejo tudi redke zaplete, povezane z avto-imunostjo. mednje pa pripisujemo Reiterjev sindrom (vnetje sečnice, poškodbe na očeh, spremembe sklepov in kože). Pri ženskah sta najpogostejši mesti okužbe s klamidijo vrat maternice in sečnica. Bolezenski znaki so skromni - morda le zvečan izcedek rumenkaste barve iz nožjiice in krvavitev po spolnem odnosu. Znaki okužbe se pojavijo 7 do 14 dni po spolnem odnosu z okuženim partnerjem. V najboli ogroženo skupino sodijt) mlado stniee. Nezrel maiernični vrat ni sposoben izločali zaščitnih protiteles. Poleg tega imajo več partnerjev, med njimi več mlajših» okuženih s SPB. Nezdravljena ali asimptoma-lična klamidijska okužba materničnega vratu se lahko razvije v medenično vnetno bolezen -vnetje maternice, jajcevodov, vča-siii tudi jajčnikov. Kar 65 % biv lezni naj bi bilo klamidijskega izvora. Pojavijo se lahkt» Ziiraslline v medenici in zamašitev jajcevoda, kot pt^sledica pa zunajma-lernična nosečnost in neplodnost. Včasih so prisotni tudi resni zapleti: okužba posteljice in ovojnice zarodka, spontani splav, prezgodnji porod in okužba nowro-jenca. Sama bolezen poteka z blagimi bolečinamivspodnjem delu trebuha. Včasih se pojavi spremenjen izcedek i/ nožnice ali pa le pekoč seč, /večane telesne temperature, slabosti ali bruhanja ni. Približno 20 % žensk z medenično vnetno boleznyo postane neplodnih, 18 % jih ima krimične bolečine v medenici, pri 9 % pa pride do zunajmaternične nosečnosti. Klamidija se najpogosteje prenaša s spolnim odnosom. Okužimo se lahko tudi s prsti, ko prenesemo nožnični izcedek na očesno veznico. Pomemben je vzorcc spolnega obnašai\ja obeh partnerjev, kamor štejemo: starost ob prvem spcïînem oditosu» števiJo partnerjev, specifične spolne zahteve ter neustrezno zaščito. Ti dejavniki še posebej veljajo za mladostnike, ki pričnejo s spolnimi odnosi prezgodaj. Vpletajo se fiziološki dejavniki, neosveščenost, nezainteresiranost, pomanjkanje informacij in premajhna odgovornost za lastno spolno življenje. Kiamidijsko okužho doka/jjmo z mikrobiološko preiskavo vzorcev sečnice, materničnega vratu ali seča. Na voljo je kar nekaj eno stavnih, hitrih in zanesljivih testov. Pri zdravljenju enostavnega vnetja je zdravilo izbora azitromi-cin. En gram zdravila zaužijemo v enkratnem odmerku. Pri kompliciranih vnetjih moramo zdravljenje ustrezno podaljšati. Pomembni so ukrepi za prepre- 1 a> » PsJ čevanje SPB. /elo pomembna je vzgoja v šoli in medijih za varno spolnost. Začetek spolnega življenja naj bi bil poznejši, partnerjev naj ne bi menjavali, ob odnosih pa uporabljaU zaščitna sredstva. Kontracepcisjke tablete olajšajo okužbo s klamidijo. nekatera lokalna sredstva pa preprečuje klamidijsko in gonokokno okužbo, /a preprečevanje okužb je pf>-membno ugotavlja tîje okužbe, pregled partnerja in čimprejšnje zdravljenje partnerjev. Zaščita s cepivom ni trajna. Zaščita pred okužbami s SPB je pogojena z isto in stalno zvezo dveh partnerjev. Verjetnost okužbe zmanjšamo, če nimamo spolnih kontaktov s partnerji, za katere obstaja večja verjetnost, da so okuženi. Dobra zaščita je uporaba kondoma. ki onemogoči prenos telesnih izločkov z okuženih oseb. Pi^membna je pravilna uporaba, zato: - kondom namestile na nabrekel penis, preden pride do stika s sp(> Inimi organi; - kondom uptjrabljajle ves čas spi) I neg a odnosa; - pri vsakem spolnem odnosu uporabite nov kondom: - ne nosite kondomov po ž^pih, ker se lahko poškodujejo. Kot pri ostalih boleznih velja tudi pri SPB pravilo, da je panika povsem odveč. Bolezen moramo poznati in vedeti, kako ob njej ukmpati. Le tako jo bomo lahko tudi uspešno preprečili. Ce pa se že r>ojavi. jo moramo čim prej odkrili in pričeti pravočasno in ustrezno zdraviti ludi tukaj velja pravilo doslednosti, spoštovanja in zaupanja. Še kako pa je pomembno, kdaj, kako in s kom vzpostavljamo odnose, ■ Prim. Janez Poh&f dr. med.-internist Obisk ZWS Velenje v Cerkljah Izjemno pomembna naloga, ki jo je v vojni za samosu>jno Slovenijo izpeljala TO Velenje, je bil sprejem in skrivanje helikopteija. ki je dne 28.6.1991 skupaj s posadko; pilot Jože Kalan in tehnik Bogo Šuštar iz JA, prestopil v ro. Fantje so v takratnem borbenem zanosu, heli-kopierju dali tudi na/jv ro Velenje 01. Za izjemno zaslužno dejanje, so vsi. ki so pri prevzemu in čuvanju posadke in helikopterja sodelovali, prejeli spominski zank Golte 91, Imetniki znaka Golte so: Jože Kalan, Bogomir Šuštar, družina Ju-van, družina Rezonč-nik. Jože Prislan, l-ranc Kač ič ni k, Slavko Kořenic. Maijan Iludej, Vito Canč» Viktor Povsod-Fika, Jožef Kukovičič, Janko Obšteter. Bojan Zaljuberšek, Marko Zidam. France Vovk. Na-dan Ciusič, Dušan Žer- jav, Marjan Rnkšt m Vincenc Vipave. Na pobudo 00 ZWS Velenje, je Generalštab SV sprejel odločitev, da je 28. junij, dan 15. he- likopterskega bataljona. Podpisan je bil tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju. Vsako leto, je 00 na (a spominski dan. organizirala ludi srečanje vseh udeležencev s predstavniki 15, IIFB in SV. l.eios ob jubilejni obletnici, pa so biQ vsi, kot častni gostje, piv vabljeni na svečanost v Cerklje, kjer je bila svečana slovesnost, na kateri je bilo tudi odkritje spomenika pionirju letalstva Edvardu Rusjanu, Svečanosti sla se poleg visokih vojaškiJi predstavnikov udeležila tudi obrambni minister Kari Erjavec iji načelnik (iŠ SV generalpodpol-kovnik Albin Clut-man.Po svečanosti, smo si ogledali bojno delovanje raketnih sistemov Roland, bojno delovanje letal Pilatus, bojno dehv vanje helikopterjev, skupno bojno delov hodku za prosilca in družinske člane; • pisno izjavo prosilca in ptîlnolelnih družinskih članov, da niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiSe; • pisno izjavo prosilca, da bo izpraznil neprofitno najemno stanovanje v roku 30 dni po vselitvi v službeno stanovanje; • potrdilo Okrajnega sodišča Velenje, da pmsilec ni v kaz.enskcm postopku. IIL Merila in postopek za sprejem odločitve o oddaji službenega stanovanja v najem Odločhev o oddaji službenega stanovanja v najem sprejme župan Mestne občine Velenje na predlog komisije za izbor najemnika in KS Kanovo. Odločitev o oddaji službenega stanovanja v najem bo v pisni obliki posredovana vsem prosilcem v roku 8 dni tid sprejema odločitve. Najenuio razjnerje z izbrainm prosilcem bo sklenjeno najprej za določen čas 1 leta. kasneje pa za 5 let z možnostjo podaljšanja. Najemnik službenega stanovanja bo moral pred sprejemom ključev za oddano stanovanje podpisati s KS Konovo dogovor o bis-niskih delih, kijih bo opravljal z upoštevanjem hi^ne^ja reda in poslovnika Sveta doma krajanov Konovo. Najemnina bo določena pred sklenitvijo najemne pogodbe z upoštevanjem opravljanja hi^ niskih del. ■ Mestna občina Velenje Župan MODROllM KRONIKA Hudo poškodovan kolesar y Zelel je preprečiti trčenje z drsečim avtomobilom, pri tem pa padel Velenje, 30. junija • V peltík se je prometu« nesreća, v kaleri se jc huje p(iškodi>vaI kiilesar, pripetila v Velenju. 30-Ietrii voznik osebnega aviomobila je vozil po industrijski cesii. V bli/ini odcepa /.n avtokainp Je/cro je /aradi neprimerne hi-irosli in vt)i;nje pod vplivom alkohola i/gubil oblast naU vo/ilom, zapeljal na naspraino smerno vnziSče, kjer je najprej trčil v iiabre-žino. nato pa /adenjsko drsel p(f nasprotni strani in obstal v jarku. V tistem je nasproti pripeljal 72-lelni kolesar, ki jc v želji, da bi preprečil trčenje z drsečim avtomobilom, močno zavrl in padel po vozišču. Pri tem se je hudo telesni) poškf)dovaL / teševa hi im ví v zilom so ga odpeljali v bolnišnico v Celje. V nesreči seje lažje po škodovala ludi sopotnica v osebnem aviomobilu. ■ Iz policistove beležite V lorek. 27. junija, so policisti obiskali Šentvid nad /a-vodnjami. Na eni od tamkajšnjih domačij sta stare spore (ne prvič) reševala odrasla brala, pri tem pa kršila javni red in mir. V stanovanjskem bloku na cesti Simona Blatnika v Velenju je moški ogrožal varnost zunajzakonske partnerke, zaradi česar so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja. A ukrep kaj dosti ni za legel, saj je moški potem pritiskal na hišni zvonec in molil nočni mir partnerki in otrokoma, /daj so policisti poskusili s plačilnim nalogom za 100.000 tolarjev, a ludi to ni zaleglo. Ko so pi^sre-dovali v tretje, so ga vzeli s se- boj in ga pridržali do uradnih ur sodišča, kamor so ga zjutraj privedli na zaslišanje. Na Velenjskem gradu so mlajšemu moškemu zasegli zavitek marihuane. V lokalu na Goriški cesti pa je partner pretepel partnerko. Ta je /aradi telesnih poškodb iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. V sredo, 28. Junga, so poizvedovali /a oplom veciro, ki je bila odpeljana i/ luna parka pri Boli dvorani. / njo se je delavec. zaposlen v luna parku, samovoljno odpeljal do Ljubljane. S Prešernove ceste v Velenju je izginilo rdeče kolo BMX. Ponoči so bili obveščeni, da je v bližini avtokampa nekdo pusUl neregistrirano molornMS0.NE Í7i26 20!K V V 0 □ o Ô OMEN 666 (The Omen 666) 16tlO llilO 23S30P£.SO SKsrro (Cedre) tWnHwW JtiWWT*** lanWcBte, MM HUM. isesin. MMUaMt IMIM« Pn PWIilfiiaR*. MliSM liraln. . A W-tft, 1&?20 VMiClt«M 23:00 pc,so "-«fs««- PIKATI s KARtUVi PKKLETSTVD ClKEfiA tlSCRA (PifBtBs of the CrtbbafE TH Dj>«r »fihfdltckPaMO lisah. Vitopoia tOOSlTajoQ. apnvBlJtmte brw^iibtoi lêsoo OMVATina «war MM «nnti PiR» POOZEMgL EVOUKIJA (Undferwortt: SvoUclon) XH WiO. ÎMÙ SO. Ht IMO 2iM IwWiiinn Mc EIOMIMM. ^(•ftn, AMERIŠKE SAN)E (Ancrican Oreaffi;) 107 mtsu 12t20 SO. NE 22:10 UmtAVKHfT OJlnvioiit) 16:20 20s50 ViAiUi BINE5K]TK6aVEC ^ (TheMftfcXansofVenktt) IMfita. Vttůptúa «00 SPT (a.WQi ^Bm^mm^ bwpMwl iMwëit^M MMVlM. MMliCtoM. 21:00 P05C100K (Poseldop) 13:30 SO. NE 18:10 20:20 22:30 P£. so OIV)INA crha Wild) tkrmt^n hiwJBi 10:30 SO. NE 13:00 so. NE 1S:30 18:30 20^40 22:30 PE. so wife WetfiviNWe ipU» bstftOitL iMUO. Í0()e«tefw. bvrlMUffl. ■llHMM», Hmit. ■(••««Mw SmtaBi« «WklÉW« MAMab TifivM«*» wi^ciiiiii.«* iunn,iMii)MaL LORD WAR 60SP00ARV0JNB CtotdofWa^ m «t». ítaQt. taUwNlaal «M* mattcm- OiriHM, MUlD 11:30 so. NE 18:30 19» mhu 16:00 OČKANEGASAAT nmh. OUQ/PflUŽWSU PUSrOlOVSKAOMEDUA lOlOOSO.Mg I5s20 _ t7;A0 ' ■ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41 720 In 03/42 41 722 Kinematograf» sr pridriujejo pravico do spremembe programa' ww^.planet-t JS.com Engrotu§d.ao.,Costa vTrnovl)6iOd, Cel>e:P.E. Kinematografi, Planet lUŠCe^je. Mariborska mZ 5" Sř a« Ï0 a o. a rT 3 S IÍ a 3 3 o o. K) O O os m Šolski center Celje Višja strokovna sola Potna Lavo22.3000 Celje Si selite pridobiti visjesolsko isobrasbo» biti islcan in dobro laposijhr kadorT Diploma inženir/ka gradbeništva, inženir/ka strojništva, inženir/ka mehstronike ali tahnolog/inja prometa vam bo to omogočila. Odločitev za študij je Vaša! Na Višji strokovni šoli se lahko še vedno vpišete v višješolske študijske programe. Info; www.vss-ce.si tel.: 03/42858 53 ali nas obiščeta na šoli« PETEK, 7. julij PONEDEUEK, 10. Julij SREDA, 12. julij SLOVENIJA 1 06.2U Kultura 06.30 Odmtivi OZDO llLoitiloiusm ]/6 C/,35 Píí?Bfjhiinpfi;Bfu§íki.9/á Oe.Df) $o[ap(V3k(iv.9/76 08.?D BEïlin.HBriia1/39 Ofî.^â Pepi y^e VB Q gliKbj,/3bavna ofidaia 09.D5 h\m\aA/V Ú9.3ÍI Snf)bs.?6/?6 10.DQ Udda|i^/aQin]kp 10.3b MiSH.^Qt^kililm Hib Podiaronmiom 13.D0 Hnroňk Spon VTRfiiB Sndiiiii moč nsaiiiusvojiivu, iv rinE>vnik6.7.l991 M.D5 liili3rsiu:MMKui^áir IbJjO Poroííla. promil 15,05 Mosinvi 15.4(1 IfaayMd)Ban.21/2G 15.f3n Risanka \m íracRyMiáwan. 22/26 16.10 Slika, kmki igrani hini 16.25 Planetpoiasu 16,30 Vs8 0?iv8liKnafi. iy.i)(l Novh:b,špnrLvreme Jasno m glasno 18-15 Duhovni uinp 16.40 M^riin.fuJ^nikif/;^, risanka 19.00 Dnovmk, vrsm». §pori 20,no hM 21,nn Zadnia iramVrli$ktt postais, rírjkijrii. lelilon 2120 Ûsniidan 22,QQ Ofiřiii^vUpuri vfwnH 22.55 Knjiga mene bnga 23.15 Clasbiifii VDtef OOytB Sedma nrrjćDsamosvojiive, Iv (hevnik6./.1991 0L^6 Dntívnik.vnuíie, ipnrt 02,Jasno in gte 03.25 ln[okènal SLOVENIJA 2 0G.3D Inlnkanal 09.OD /abm intrikiinal lUO Otroški infnkanHl 12.3Q 7»havm infrjkanHl IbilO Amerii^anka. ilokum.oiidaja 15 50 SP v riagameiij. jiolíinRlfl, ptiso. 18.00 l^vfr[nji 18J^0 Mnsiovi 19.05 Qngarta.2/i5 20.00 SPvn(^ninRiuNen(r;ijd?Dn6 21.00 řoyiTva vojna. I/O 77M BeUyrishBnndmgezyoilbs, ír^ni:. íilin 00.?DMiin prcirsscna. Iranu, drama 01.45 Futuraiiiij. 12/16 02.D5 Dnevnik ;ani»iske iv 02.3Q Inlokanal pop 06y)n 24 ur. ponnviiev O/'ID Monk. nan. 08.30 Vihar ljubmnsd. 09.78 Pot usode. nad. 10.70 rvprnrfaja 10.50 (itstanadoteLiiad. ll.in Darv»gretiH.iiRd. 12.35 OddaijemGiuan. dok.nddi^ja 13.40 Ivjundaja 14.10 Munk. nan. 15.05 Barva gr/ilis, nad. 16J]0 tista neriol^osl nad. 16.55 Potuscde.nad. 1/.55 24 ur 18J30 Viharliubpmnad. 19.00 24 ur 20.00 U mala klinika, nan. 20.55 Na kraiu 7lnôina. nan. 21.60 Pruúr/na kn. nan, 22.50 Vraíifi nRVfisiR, liakiim. ssnis 2.145 Sdk/uncfiiransivanidnk.orili. 00.40 Prilaulji, nan. 01.1(1 ?4ur.pnnuviiuv 02.10 Noi^na panorama © 09,00 Onbrojinro.mlormsuvno ramdnina oddafa 10.00 Vabimo k ogliidn 10,115 OripriaiROia.pao.^ilravjBV pnleim vroůnf 11.00 Í8SlivaUiMii2I10(;vMftrihnrn. repufia^a. ponnvi^v li.OO VidKOSuani.obviisiild 1/.55 Vabiniokattledu 18.00 Mladi upi. QiroSka oddaja 18.40 Rc^ Iona In» novice 18.45 lolialks.sijlini^n^nddaia 19J0 NajspQidnava 19J6 Nedflijski i/lsi. ilnkum(int;^rna oddaia 19.40 Viilpr^irani. obv{!Siila 19.bb Vabimo k oijletlu 20.00 l/tiddajeOoliroiuira iiilnrriiaiiflio rar^iidrilna oridaići ?0.h0 Reg iona Int! novi LB 20.55 Nai$pu(dn.°va 21,00 /nam« ^moramo: izobraževalna oddaja • Da nam bfj lA^jc i\n pniiodu 21.30 Polei|ssi(?rS().koniaktna /abema oddaja, 3. IV rntu^a 22,45 řesiivaiLem2nn6vManta. ie|)vri^a 00.30 Vahimoko^lBdu 00.35 NajSpoidriKv^ 00.45 Videosirani. obvt^iila SLOVENUA 1 06.20 Kiillura 06.30 UdiiiBVi 0;.0n Utonilo lesonœ. 2/6 07.40 Pf^ivijice I/lulkarjBVugíj vo/ii^Jia. 1/10 08.D5 Šola prvakov. lĐ/:^[j 08.25 8adin.Mn.2/39 08.50 te?.vMàean.2V26 09II0 Risanka 09,10 lr9ceyMr,bQan. 22/26 09.25 ^ika^kraikiigramlildi 09.10 Vse o Ovalih, nan. 10.10 Kako?ivijoSli]venskiyradovi 10,40 1risomi|a2l. dokuni. Mm 11.30 (îniloj8[ue. VB 12.20 iJsmidan 13.00 Poroňla, Sjjort. vrame 13.15 Ssdiiiamo^osamosvnjilve IV dn'Hvnik7.;.ig91 13.35 Ouliovni iiirip 14.00 Gorska íE^olica. duknm. oddsja 15.00 Pofoùla. pwiel 15.05 Moulovi 15.40 Hh man. 1/13 16.00 ni^(ik3 16.10 I pivoine iort)B 16.30 llolly|irii|unaki, 1/13 17.00 Nnvice.vreine. špori 1730 /giiflovina nadnaravneja, 3/4 18.25 žrebanje dBloliK,^ 18;^5 MMekUhec nsanka 18.45 Zakai?, nsartka 19.00 Dnevnik, vfBniG, tal 70.00 in ^uper;ve2de v Gerliiu). prenis koncerta 2235 UdmBVi. Spon vreme 73.00 PoinoíiHkiiÉi 00.10 SsdniaokoCnsamosv'jjilvu IV ilnsvnik /. 71991 00,35 Omivnik, vranie. ^pori 01.30 Zyodovina riadnaravni^ga. 3/4 02.25 MeloriijebraiovAvseniks sinit. rivSIovemia 03J6 liitokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabnvnnntokan^l 11.30 Oiraški intol 12.30 Zabavni intnkanaI 14.05 Ub/onaduh? 14.35 Nakwu/u^eâkatirams 15.50 Jdsnu m glasno 16.40 SPvnDgomeluN8mi^i|a20Đ6 17.45 2ot}dn|a ko igra se rnulanja. 8/9 18.20 Mosiovi 18.55 Ui^neljlouisMiáissonmRr, 2/6 70.00 Demonska npii;a.^naa oifdaia 70.50 Slovenski maga/in: Kras 71.15 Slovenja. Iiul^/enmoia. dokun). orlďajií 72.15 l/gubljenr/s prevodom, H\m. laponsk) lilm 23.50 Cnyfolk 00,20 Dncvmk;2niejsk6 Iv 00.45 Iniokanal pop 06.4 0 24 ur 07.40 Monk. lian. 08.30 VihflriiiibH^ni.nai]. 09.25 PomQds.n3d lOiD Tv prodaja 10.50 Čfsienerloi^nosi, nad. 11.40 Barva grsha. nad. 1235 Big Km, ilokuni. oddaja 13.40 Tvprodaia 14.10 Monk. nan. 15.05 Barva greha. nad. 16110 tfsia nedoi^nusL nad. 16,55 Pol usode. nad. 17.55 24 ur vrnmu 16,00 Viharliubc/iu.naú. 19.00 24 uf 70.00 Naša mala klinika, naa 20.50 Merkunevsrd, amer, film 77.50 Pod lupo pr&viw, nHa 73.45 ArrtiiiH, Iranr.film 01.55 24 ur. ponovitev 02.55 Noâ>3 p^norania © lOJlO 10.05 11.20 11.25 14.00 1755 18.00 18.10 18.45 19.25 1930 19.55 20.00 70.50 70.55 71.00 7330 00.00 D0.D5 Dobro juiiu.fnlonn aH vno razveilninâ oddaja Vabimo k ogledu Poleiju^^Ijašo, nabavna oddaiâ. ponovi Itv Naj spol dnttva Fi^siival leni 7006 v Man bo m. rGporiai^a, ptiiiovitev Vidsostrsni. obvesiila V^bimokogleriu Miš niaS. uirolka oddaja i{e(|iQnalnn novine Mlâili upf, oirn^ka odd^ia. pon. Naj spoidn^v^ Vidoosuani, obvesula Vabimo k ogledu oddaje Dobn) luira informativno • razvedrilna odd. Regionalne novice Naj spol diiBva REi/UA SMUČARSKIH SKOKOV VELffilE 7006 ilSpoleuii ceM pokal. nnčnab^i I. 18.55 SkupiiiftSkaCubano.l/? 70.00 SRZ9odi,Ô.Hjii?oda 20.30 Glasbeno poletjtí, posu. opere 27.30 UûtfiljlfjmsMeissonfiier.B/B 00.25 Dnevnrk/ametske IV 00.50 Iniokanal pop 07.30 Tvpriidaja 08.00 riaSmalisvei 08.10 f^ilitp^t! pravljico bralov Gnmm. ns. [dm 08.35 Mn|pnjatel|Roki.ns. serija 08.45 MsíaKiilY.ns.ssnia 08.55 Harold invt|oífi'navn:^Csnka. ns. s^ojs 09.25 Maliríleřilrakwr.ns.sfinja 09.35 Niuja^elve.ns.senia 10.00 Junaški /ono, m. film fUfl Raketa pod koznfrsim 12.20 MBsiscfl/avBdno.nan. 13.15 Na^a sodnica, nan. f4.10 Vrni tov domov, Uifm f5.50 G«o spo/naitesvct.ilok.giîd. 16,55 71 ur, vreme 17,on Pokal, ang.tifm 19.00 21 ur 20.00 lisingai^an^negi^ dne, amer, film 21.55 Alias, nan. 27.60 Poors. ami?r.ltlm 0ÎJ5 Podajaj mumcijol, aiimr. lilm 02.55 71 iir, ponowtfiv 0s^,55 Miapmama © 09.00 Mii mai otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ri \flJA^UCAnSKfH SKOKOV VELÍNJf. 7006 FIS polnim r:clii6ki pokal, nofiia lekji^a ?a ?D.njdarsko sveli I ko, posdDiek 17.45 Najspoulnuva 12.50 Videost/ani. obvesiila 16.55 Vabimo k i)g]»lu l/.Dfl RřVIJA^UĚARSKIHSKííKDV VElfNJr 7006 FIS poletni Cj^linskf pokal, lukjoH/a 10. pokal Oor^ia, neposredni pmnos 19J0 Mladi upi. niruška oddaja 19.50 Najspotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 NoviiiRU^gH ledna. iniomiativiia oddaia 2U.30 Parada humoria 2006. posnsuik 1.1 y a pnrediivc v Mariboru 21.45 Odprta tema,pogovorvsmrlm ZrlraviQvpoleDii vroi^ini 27.45 FBsiivallBni2006vManhoru. rtiporia^a 00.45 Naispnidniiva 00.50 Virisostrnrii, nbvesula SLOVENIJA 1 n/30 ^iv;av D9.55 ?Qgari)a.9/9 in.75 uovi;ah.jasirebifim medvedih, po1]U(tiu;nan. odd. 10.50 Pnslijhnimo liSini n.20 U/arg II.25 Ob/nrjadiiha \7.W ljudje m zemlja 13.00 Porodila, Sport vrsfiu 13.10 Sedma moC osamosvojitve, iv dnBvnik9. 7199f 13.45 Stara iria^av^e večne i^ase. dnkum. feljlnn 14.10 Mpindijn braiov Avsmiik s simf.rlv Slovenija )5.1D Naša krajevna skupnrjsi, nan. 1B.0Q feaier paradižnik I/.00 Poročila, èpori vrema 17.15 VesiinplotBvina,V/ 1/.10 Štin;Bfstempf)greb.4/10 1B.3Û žrebanje lou 1B.4Q Kravica Katka, nsanka 10.45 llrCekMilićfpnpovaduiti. nsanka IB.55 Vreme 19.00 Diisvnik 19.25 /rcaln ledna 19.40 Vreme 19.45 SpoH 2ĐJin M""|esveuiikrjv, 1/7 2)30 VeCermgosi; loi/ePeiBde 22.25 Pnroeila.Spnrt, vreme 27.55 Ofugadomiivina.6/13 00.45 Sedma moCusamosvoiitvH iv dnevnik 9.7.1991 0120 Dnevni k, vrsme, §pwi 01.55 Infokafml SLOVENIJA 2 0630 Infukaodl 12.45 Skwifias 17.55 Mlatfa viriuo^i 1330 ÍK/pfankfi:Kutíd 14,35 Ffdfi; m Anna, nemška ifryma 16.00 Skupina Ska Cubano, 7/2 l/,nO SPvvKsfaniu.posniUHk 18.70 Smučarski skoki, riiporiaža i/ Velenja 1830 Studio SP v nogcffneiu 19.50 SP v nogometu, hnale. prenos 21.50 Studio SP v nognmeiu 2730 Ki^jak kanu. mladinskosvei firvsnsivo, ruporuža 22.50 Blackpool. 2/6 23.M SPvvPSlanjii.posnsifik III.10 Onevmk/ameiske iv 01.10 Infukanal pop 0/.30 Ivprodaia OOilD Naš mali sve L ns. senfa 08.10 Nailepže pravljice bratov Gnmm, ris. iiim 0835 Moj pnialfilj Boki. ns, senja 08.45 MalaKiiiY,ns.S8iiia 08.55 ilarold m vijolična voš^enka. rû.senia 09,25 M:tlirde^iraklor.ns.serija 0935 Ninia Želvi), ns.senja 10.00 frari$formerii.ris.SGn{a 1Q.25 Power Hangers, nan. 10.50 Vodovmkova Vlčina, r^^. serija 11.15 Vojna/vwd 1135 Hakeia pod kozolrRm 17.35 Mesece/a vedno. nan. 13.75 Naša sodnica, nan. H.20 Resnifinisveidokum.oddaja 14.50 Vrniav domov. 2/7 1535 Kkilimjska avaiilurs. dok. odil. 17J0 74 ur vraiis Î/.15 fldH6Qifil,2y2 mn 74 ur 201)0 Oožanskesknvnosii,ampr.iifm 22D0 laiird mreža, 5/B 22.55 ňuity. arner. Iilin 110.55 74 ur. ponoviUiv 01,55 No^na panorama © PONDVieOOD/U T^DÊNSKEf^SPÛf^A Mi§ maš. otroška oddaja, pon. 09.40 1476. VIV maga/in, regionalni infonoaiivrii program 10.05 Kiiliiira. mfomiauvna oddaja 10.10 Sporini lofuk. športna infonraiivna oddaja 1035 Ûb 3. juliju, dnuvij nirlaritiv. pogovor. Gost: rlr.fvgim Oervaml direktor Premikov m ka Velenje 1130 ^porini dog(?lek tfidna, reportaža 12.00 VabimrikogM 12.05 ?npanzvBmi,pDgrivnrvsiudiu GosL Srećko Meh. ^iipan MU Valerije 13.05 Vitieosirani. «bviîsiila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 HtVIJASMUCAiMIHSKDKUV VrLřřiJ[200C FI s pole tni iislinski pok^l. nočna tekma /a 20.rudarsko svstilko 21.05 Parada liumorfa 2006, posnetek 1. dela pnmriltv^v k^anbooi 2235 Videosirani. obvusiila SLOVENIJA 1 DB.25 IJlrip 0B.4D /rcalo tedna 07J30 UlondoiflSom;n,3/6 117.10 Pravljii:ci/lutkHrjevega voflika.2/10 OB.IO Risanka 0B.25 Sola jirvakov, 11/26 0B.15 RřHlm. Berlin. 3/39 09.10 I? popotna lorbe 00,30 ijiok bivali, 5/13 03.55 /ivalskivrti;škatlice.20/26 10.25 Ndšakr^jrvoiiskupnusiim )1.05 Vbsi m pločevina. V/ )1.35 leater Paradižnik 12Í5 KalibefO,46.dokiJi!LfBliton 13.00 Poroi^ila. Spori, vreme 13.15 Sedma moC osamosvoiilvs (v Jn8vnikl0./.1991 11.05 Šim ženske m pogreb. 4/10 15.00 Poročila, promoi 15.05 OobcřdamKoftóka 15.10 liîinbajski. 9/45 16.00 Itisanka 16.10 Vemks simi. RIV Slowniia 13.00 Ponii^ifa, Spot L vreme 13,15 Sedma noč osamosvojitve tv dnevnik fl.;j991 13.50 fia; planke: Kuba 15,00 Poro^fa. promts i 15J15 Mosuivi 15-10 Nove hlapičevD dog odivSiinn, 16/76 16,00 0biskvakvanju,6/l/ 16.10 Fliper in Lopaka. 7/13 1635 jb;usinJnsBfine.22/24 17.00 Ndvicb, šport, vriîme 1/35 šiivednopr^poCasi.dnk.odd. 18.06 Kakn živijo slovt^ski gradovi 1835 IraktorIom,nsarta 19,00 Onovnik, vreme, ^ori 20,00 f^žarometum 20.55 Viilikafmmamafegaubna: Beno flvala 22i)0 Odmm špori vnsme 22.55 Radovan Karadžič, dobim, oddaja 23.50 Sedma moč osamasvnjilvii • tv ilnevnikll./.l991 00J5 Onevnik. šporL vreme 01.10 Nevedno prepočasi, dok. odil. 01.40 Kako ŽIV o slovenski gradovi 02.10 fniokano SLOVENUA 2 06.30 fniokanal 09.00 /abaviii iniokanal 1130 Otroiki inlf^anal 12.30 Zâbavm iniokanal 1530 0nigaijod})a2005 16.30 Antmiia 1705 Sujiliociiy 18,05 Slovťoski iDagai'in: Krćis 18.30 Mostovi 19.fl0 Roma nil (^oa duša, 2, epizoda 20.00 Vi/um2aprifiodnosi.2/30 20.50 DBdiStoFvřope.7/4 21.45 Očnlie.nt!mškililfii 23.25 PBpeCarvallio.2/4 00,55 Dnevnik /amejskc tv 01.20 Infokanal pop I pop 06.10 24 ur. ponovitev 07.40 Mnnk.nan. 08.30 Vihar ljubezni, fiiid. 03.75 Poiusods,nad. 10,20 Tv prodaja 10.50 ^istanedolžnosinad. 11.40 Oarva greha. nad. 1235 OeŽeja kanjonov, dok. oddaja 13.10 Iv prodaja 14,10 Monk. nan. 15.05 Oarva greha, nad. 16.00 Cista nedolžitost. nad. 1B.55 Pot usnila, nad. 1755 71 ur vrame ÍB.00 Vihar Ijuberni, nad. 19.00 24 ur 20.Í10 Naša mala klimka, iian. 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Liroenca. nan, 27.15 ZaíoninrBd:rnota;3 msebiii! primere fitíi ídi. nan, 0030 PfijHifllji. nan. 01.0 0 24 ur 07.00 Nočna panorama 23.40 06.40 24 ur. ponrjvitev 07.40 Mrjnk.nan. 08.30 Vihar ljubm nad. D9Í5 Potusode,nad, 10,20 [vprodaja 10.50 Cista nedolžnost nad. 11.40 Barva greha, nad. 1235 f^3|skisvr(.dokLim.orldaja 13.40 IvjKoriajR 14.10 Monk. nan. 15ÍI5 Barva greha, nad, 18,00 Cista nedolžnosi. rtaii. 16,55 Potiiscde.itad. 17.55 24 ur vreme 18,00 Vili3tljubB,?nf,nail. 19.00 24 ur 20.00 Na^a mala klinika, nan. 20.55 Preverjfion 21.10 Ko je nedolžnost ugutrfjena. amer, iilin 23.20 /»kon m red. nan. 00.15 Hitnldi.nan. 01.05 Pniatelji, nan. 0135 24 ur. ponovitev 02.35 Nočna panorama © © 09.00 Oobrojuini. iniormaiivno ra ^ednina oddaj ci 10.00 Vabimo k ogledi] 10.05 lesiivafLerit20fJ6vManhoru, reportiiža, ponuvili^v 12J)5 Najspotdneva 14,00 Vidmtrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogM 10.00 Regionalne novice 1B.DÔ "Mismosver.pnsnptek prireditve pfesnešole SPIN 19.25 Naj spot dneva 19.30 Videos tram, ob vi'.sula 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 I? nddâjc Dobro luuo, inf. ra/VHdnIna oddaja 20.50 Ilegionalne novice 70.55 Nai spot itnevfl 21.00 Dober veči^r. gospod predsednik. Gost: dr.Jože ZaoaŽRM^gencrafmdirektnr Ifnidinga slovenska efektrarne m prerisednik Nad/ornega odbora f^etrof 27.00 Sptjrinjflogudt^ktiidiia, r^ortaTa 22.30 l?3řhivaVÍV;M?ve?d/a otroke, posimiek 1. dela irirBditvp.Nai?iopa|o:B.B.l., )uo Platin, Game Over, ^ok Rock, frena Vrčkwnik 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspoidnova 23.30 Videostram. Qbv8.su la Oobrojiit/o. iniormativno ramdnina oddata 10.00 Vabmio k ogledu 10Í15 f](^rvE£sr.g(Ep(idpr[Hkedn>k. Coscdr.JožeZagožea generalni dimklorlloldincia sluven^e elektrarne tn predsednik Nad/orof^a odbora Pa trd 11.05 Najspotrineva 11.10 l7artirvaVÎV:50/VB/d?a otroke, posm^ink Î. dnia piireiiive Nastopajo: BJÍ.1, UuoPlatJit, Game Íivír, Šank BoiJt. Irana Vrčkov m k 14.00 Vidflosirarii. obvusula 17.55 Vabimo k ogl adu 18,00 Mala poiepani a. otroška ortd. 18.40 Nsjspotdnm 18.15 f^opoiniške ra/glednice. potopisna oddaja Maroko 1035 Vi liti Istrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1477VÎVm3ga/in,regionalrï lofomiaovni program 20.25 Kultura, inionnativna orldaia 20.30 Sporuntorek.^p. ml.oddaja 20.50 športni dogodek tedna, rspori 21,30 /^ova g ibaii i ca, i n i. o ddaja 22.00 lu smo doma. dokumpolarna oddaja. 3. IV mre^a 2230 IzoïldajRÛobro 23.20 Vabimokogkulu 23.25 Naj spol dnnva 23,30 Vidi)osiram. obvestila SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07,00 lltomlniesonr.e.ô/6 0/.30 PravIjiLií i; lulka ri Bvega vu;ička, 1/10 00.00 Uridaja 78 otroke 08.35 Sofa prvakov. 13/26 09.00 B?ïlin.BHdin.5/39 f)9,75 Obt^vakvariju,6/17 09,30 .lwusmJosaiine.22/74 09.55 ?ogania,9/9 10,20 ffiperinLopaka,2/13 10.50 Zgodovina iiaitiaravnv^a.3/4 11.45 Pnjožnvcu/Naialijo 13.00 Porni^ šport vreme 13.15 Sedma moč rsamos^ujitv;^ tv dnevnik 12,7 1991 13.50 Nckajminuuadomaôoglasbo 11.05 L[ud[i> m momlja 15.00 Pnroi'jfa, promet 15.05 Mostovi 15.40 Šola prvakov. 6/26 16.00 flisanka 16.05 Pod klobukom 16.40 lelodkosupsrca. nsanka 17.00 Nnviciî. Spon vmmy 17.40 Zasfibnn^vfjen|e,dok.SBrija 18.30 /r^banjsAiiUainloia 18.40 /ogica. rfsanka 19.00 Oneviik, vreme, šport 20.00 Zattrkph fiffanyju, amer, hfm 22.00 Drini DVÍ. šport, vrrime 22,55 Šestuj^k,švmlskififm 00,7n Sedma muč ifiamosvojitve tv dnevnik 12.71991 00.50 Dnevnk, vreme, ^ort 01.45 f/kuinja razlik«, rlukum. Iifm 02,40 fniokanal SLOVENIJA 2 06,30 fofokanai 09.00 Zabavni iiilokanaf 11.00 Sobotnanoč 12.00 Brana Bončef l/za odra 1330 Isknia. rlebatna oddaja ?a m fade 11.70 Vi/ijm;apnftndnfBi.7/30 15,15 Kofesaiskadirka lourde franœ, prenos 1730 Rally škoda, reportaža f/ Maribora 18.00 Doberdan,KuroSka 18.30 Mostfjvi 19.00 Slačenje. 16/20 20.00 Konc«iob30.DbleUiici umntmškBgH sfidelnvaiija Marfan^ Lipovšeksslov.filh. 21.45 /ivljcnjebibilofepo, nnmiki lifm 23.15 Slovetskaja^/scena 00.05 f^epûCHrvalbo.3/4 01.40 Dnevnik ;amejske tv 02,00 Iniokanal pop 06.40 24 ur. ponovilEv 07.40 Monk, nan. 0830 Vihar liubp^ni, nad. 09.25 Poiusod2.nad. 10.20 IVprorldjfl 10.50 Cista nedtiižnosl. nad. 11.40 Barva gralia,nail. 12.35 il belka življenja, dok. oddaja 13.40 IV prodaja 11.10 Monk. nan. Ii05 Barvagreha 16,00 Cistanedol^nosi nad. 16.55 Potusodc.itad, 17.55 24 ur, vreme 18.00 Viiiar ljubavni, nad 19.00 ?Aut 20.00 Naša mala klinika, nan. 20,55 Okronana ui nevarna, amer. 1. 22.35 ZakaninredtFnoia/a posebne primere, nan. 2330 Hun Fdi, nan. 00.20 IVi|3i!îlii, nan. 00.50 24 ur. ponoviteva 01.50 Nočna panorama © 10.00 10.05 10.70 10.55 11.00 11.00 17,55 18,00 18,40 18.45 19.00 19.30 1935 19,55 20.00 20.50 20,55 21.00 22.00 23.30 23,35 23.40 Dobrrrjutro.informaiivno ra/vedrifna odd3[a Vabinrokogfedu Športni to rak. ml. oddaja, poa Športni dogotbk u^éia. reporta/a Naj sjiot dni^a Popotniške razgfeditiie. potopisna oddaja Maroko Vidaostrani. obvesiifa Vabimo k ti^fedu Cas /a nas. mladinska oddaja. 3. IVmrsža pnjsiefjsivo Begiciirafne novice NertljSkii/leLdok. oddaja Asovo gibamcs. mf. oddaja Naj spol dnava Videosirani. obvestifa Vabinio k 0[|fedii ti oddaje Oobrojuuo.inf. ra/vedrifna odda[a Ragionafne novice Naj spol dneva Udoria lama, pogovor v studiu, 3. V mre/a CLCA. jiosnetekl. deid koncerta v Celju Vabimo k ogfedii Naj spol dn°va Vidiiostrani. obvestifa PRIREDITVE hiÀ oroskon Oven od Želeii si boste, de clm p/ej řačnete urivíti v brezdelju in loplem poíe-tju. Morda tudizatc. keile ceioletopreveczivftev spominih. Steeden ^ redkih, ki se tefkû priloži, da nim» dcr^olj Ćasa zase. Imaie ga celo pre* V ^^^ veliko, da prevečkrat Tuhtate o smislu življenja. In ste potem ^ ^ naravnost potrti, športne aktrvnosti vam bodo pomagale prebroditi čudrie otičutke. s katerimi se borite zadnje čase. Le voljo, da se jih začnete res lotevati, morate končno obrati. Ljubezensko področje ne bo prav niČ razburljivo. Bik od do 20.5« Kar verjeti ne boste mogli, kaj se dogaja i vami. Postali boste pravi mali zapravljivec. nakupi pa bodo precej nekontrolirani. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben in ze kmalu se bo izkazalo, da je res. Kajti ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko prtvarčevall. To vas bo seveda osrečilo. Kar se dela tiće. pa naslednii teden ne bo najboljši Srečni tistt kiieuiivate na dopustu. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bože kmalu začeloiti na živce. Kie je vzrok le siutíte. priznali pa si še ne boste hoteli. Dvojko od do 21.6. ^^^^^^ Prihaja obdobje, ki se ga veselite, pa se ne bo iziío po načrtih, Qela bo-^^ ste imeli veliko, kot ponavadi, a vendarle si boste priznali, da vas to ^■kiSP tudi osrečuje. Sicei pa dobro veste, kako težko je živeti v biezdelju. Za vas bi bila to ena najhujših kaini. Sorodniki bodo v teh dneh zelo pr^ ^^^^^^^ jazni. prav razvajali vas bodo Kar vam bo godilo. Partner pa bo tako ljubeč in pozoren, da botopresenetilotudivas. Kot kaze. vas čaka najmanj prijeten vikend, če ne zelo lepe počitnice. Rok od 22.6. do 22.7. Do konca meseca julija vam bodo dobri prijatelji s katerimi ste se za nekaj ćasa bolj malo videti, polepšali kar nekaj dni. Najprei ker se bodo sploh javili in potem z cd)iskom. A prihodnji led en ne bo v celoti lep. Največ Težav boste pravzaprav naslednji teden Imeli s poslovnimi partnerji. le starimi znand. ki ne znajo biti resni. Zalo ukrepajte, preden se boste začeli utapliati v dolgovih In nedokončanih poslih. Kar se čustev tiče. bo teden prije-ten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili. Sicer pa je poletje piavi časza to. ker je tudi energije več. Lev od 23.7« do 23.8. ^^^^^^ Potrebni ste spremembe okolja. To čutite ze nekaj časa. a se ne morete ©odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem. kai si hoste zazeleli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v sluzbf. Kar se zdravja tiče. boste lahko srečni, saj se spet dobro po-^^^^^^ čutite. Sfcar pa ste v zadnjih lednih poznali, kaj vas spras^ja v slabo počuQe. Če se boste drželi navodil in poslušali notr?n]i glas. bodo naslednji tedni res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Pazmisirti pa boste morali, kako boste plačali res velik račun. Kreditni najboljša rešitev. Devica od 24.8. do 23.9* Da 80 lahko tudi prijatelji koristii, pa čeprsvtega niste nikoli prićako- ?vali od njih. boste spoznslt že la konec tedna. Žal pa se boto obrnilo proti vam. saj partnerja stvar ne bo vseč. Zdelo se mu bo. da ?te preveč razkrili vajino iivljenje. predvsem težave, lu so se kar krepko nako-^^^^^^ piâle. Tokrat se pač ne bosta povsemstrinjalav vsem, kar se bo doga* I. a to še ne bo povod za večje težave v zakonu. Denaija. ki ga zeljno čakate, še ne bo. 6o pa prišel àsto iz drugega konca, tako da krize ne bo. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Teiaveženekajčasatlačnev podzavest, čeprav dobro veste, da lov nedogled ne bo šlo. Končno vam bo nekdo prisluhnil in vasvzei resno, kar se bo poznaÍQ tudi pri pridobKranju samozavesti, ki ste si jo krepko omajali. čisto sami ste krivi za to. Niste pa krivi za vse. kar se vam v teh dneh dogaja. Partner živi mimo vas in lovas krepko mot'. SploK odkar Á seje v vašem vsakdanu marsikaj spremenilo na slabše zato. ker nekoga močno pogrešate. Dneve si lahko polepšate tudi s kakšno dobro knjigo, ob kateri boste pozabifi na vsakdanjik. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Delo. ki vam gre že krepko na živce, bo k sreči kmalu končano. Potem pa boste imeli spel čas. da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas ^jp^ za to resze skrajni, pa tako veste. Doživljala bosta novo osvežitev va-jine zveze, ki se bo začela ze te dni. Imela se bosta tako íepo, dai^bo* sta potrebovala dnjzbe. Pa čeprav si bodo drugi želeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Maibolj srečni boste doma in naravi, i^orda boste odkrili nov ho-bij. ki ho povezanz vrtnarjenjem in vzgojo rož. Morda pa le i rekreacijo. Strelec od 23.11. do 21.12. ^^^^^ Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj iigied in počutje. boste imeli energije dovolj prav za vse. kar vam bo v teh pomladnih dneh navrglo življenje. Med dogodki bo dišalo tako po rožicah kot pe-^^ linu. Je pač tako. da življenje ni vedno prijazno. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mimo spati. Ukrepali boste piavilno. Če pa vendarfe ne boste s^urni o va^ odlDcitvi. pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Da vam ne bo kasneje žal. Kozorog od 22.12. do 20.1. Radi imate poleqe. Ker imate zadnie čase radi tudi življenje, bosle znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene ^PT težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo ns splošno prav dohro. Tudi zato. ker boste izvedeli nekaj zelo lepega. Čeprav se ^^^^^ ne bo zgodilo Čez noč. se boste spet imeli česa ves^iti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ bce. Zdravje pa se bo tudi začelo popravljati. Prej. kot ste računali. Dc^ustnikl boste zelo uživali. Vodnor od 21.1. do 19.2. Zavedati Ste se začeli, da boste moiali vložiti zelo veliko tiuda. če bo* J ste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali že v začetku letcènjega leta. Če ne boste začeli takoj, ludi letoi ne bo šlo po željah in načriih. Cepiav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih - tednih moralo vremeniti. Ker čutite, da vam res lahko uspe. to tudine bo ne vem kako težko In hudo. A največ boste morali narediti za svojezdravje. Težave, ki se (^lašajo, niso od včerai. Ribi od 20.2. do 20.3. Ste Človek, ki se nekoliko težje prilagaja na izjemne vremenske razmere. Zato vam bo vsak den, ko ne bo močno siialo sonce in bodo temperature res visoke, šel na živce. Sicer pa vas bodo zasuli z delom, kar vam bo celo odgovarjalo. Tudi zato. ker se vam bo zdelo, da vsi okoli vas uživajo v ljubezni, vi pa te ne boste občutili. Tokrat sle za to malo krivi tudi sami. Kdor ne daje. ne more dobiti. Vi pa že nekaj časa kuhate mulo in vam prav nič ne pase. Kar pa seveda ne more dobro vplivati na partnerja in njegov odnos do vas. Veleitie v Četrtek, 6. julija 9.00-1100 Vila Mojca Otroško tnaslo Vila Mofca 17.DD^ 21.00 Kotel kal IS Če Velenje Po k tja na kotalka filču: Ernine us I varia Ina delavnica 17.00 KotsIkališČB Velenje Va liki finala turnirja: Ulična košarka 2006 19.00 Mladinski centerVaienje Meditacija in irtdijski plas 21 OD Dvorana Centra Novd 22. Polatflfi kulturne prireditve 2006 • Anton Aškerc v latnam kinu 21.00 Velenjski grad Promocija novega albuma skupine Ave - Igral bom zd zabavo Petek; 1. julija Vila Mojca Otroško maslo Vila Mojca 19.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Podalitav spričeval in potrdil Kdaj - kje - kaj u deleže ne em izobraževalnih programov na Ljudski uflivarzi Velenja 20.00 Mladinski center Velenje Plaža pod zvezdami 21.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija smučarskih skokov Velenja 2006 - Kontinentalna takmaza rudarsko svetilko 21.00 Velenjski grad 22. Poletna kulturna prireditve 2006 • Lutkovno gledališče Velenje: O ljudeh, živalih in kamnih Sobota^ 8. julija 8.00-12.00 Cankarjeva ulica. Velenja 8ol$ji sejem 900 17 DO Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca 10.00 Cankarjeva ulica. Velenje 22. Poletna kulturna prireditve 2006 ' Kulturno društvo Pridan Moiic: Gobro jutro, gospod Franz 14.00 Škale-pri r^ekdanjem gasilskem domu 24. Vaška olimpijada. Ob krajevnem prazniku K S Skala 17.00 Sk a kal ni cen ter ob Vel e n j skem gradu Revija smučarskih skokov Velenja 2006 • Kontinentalna tekma za pokal Gorenja Mladinski centar Velenje Poletna noč Ponedeljek^ 10. julija ™D-21[|Q Kot alka lišće Velenje Poletje na kotalkališču: Družabne igre in glasba Torek, 11. julija 17.00-21.00 Kotaikališča Velenje Poletje na kotalkališČu; Družabna ^ra in glasba Sreda, 12. julija KotalkafisĆa Velenja Poletje na kotalkališČu: Ernine ustvarjalne delavnice 2a dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestna občineVelenje 103/89618 60). V pripravi vaške oUmplJade in drugih prireditvah vsako leto sodeluje vedno veiiko članov društva, edina nagrada za to Jim Je kakšen Izlet, Tako so pred nedavnim spoznavali lepote Gorenjske, 24. vaška olimpijada v soboto, 8. julija, se bo v Skalah pri Velenju /c 24. zgodjia va-ika olimpijada, pra/nik Krajevne í^kupnosii .Ska lo-f I ras lovec. Ukrali s pra/nikom bo i/veiier\o ludi 12. srečanje preseljenih Skal-ca nov. ki so morali svoje domove /apusiiii /aradi posledic rudarje- nja in bodo v spomin prcieli tudi lepo dariio. /a vso krajane pa pripravlja Kulturno druSivo Skale lep kukumj program in sedaj že tradicionalno tekmovalni del dneva, v kaierem bo polekalo kar nekaj aktivnosti. Do sedaj je /e prijavljenih 14 tekmovalnih ekip i/ Šaleške in Savinjsko doline, kar nekaj ekip pa prihaja ludj iz Pre-kmurja in Slovenskih goric. Hkipe ca ka tekmovanje v petih rekreacijskih disciplinah. (Hodalci bodo seveda koi ponavadi lahko uživali v vlečenju vrvi, hokeju na travi / meilami, prenašanju /ogic v usiih in valjanju sodov. Prireditev bo pri nekdanjem gasilskem domu. ■ Koledar imen julij/mali srpan 06. Četrtek'Marija, Izak, Dominika 07. petek «Vilibald, Vilma. Meta 08. sobota -Elizabeta (Špela), Kilijan, Ev- genij 09. nedelja-Veronika 10. ponedeljek'Ama- lija, Félicita 11. torek - Benedikt, Olga, dan sveto- vnega prebivalstva 12. sreda - Mohor, Fortunat, Janez Lunine mene 11 • julija, torek, 5:02 ščip (polna luna] Pregovori Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je mo&no v bran. Praznik žetve In kruha Proiilnvoljno gasilska drušivvodnega organa SOZD-h Gorenje; • 7. julya Iťia 1984. na pra7Jiik krajevne skupnosii Pcsje, so krajevno skupiiosi Pesje preimenovali v krajevno skupn^îsi 1-raiic Leskov^ek • Luka, 29. avgusta Iťla 1991 při so jo ponovno preimenovali v knijevno skupn(>sl Pesje; -7.juiya Icla 1988 sovsoscski Shlck odprli novo irgovino; -8. julija 1956 jc bila na velenjskem rudniku konJerenca. ki se jejc udele:^! ludi clan Izvrš- negii sveia M.IU Franc l.esko-šek -1 .uka; na konferenci je bil sprejel urbajiisiični nacri ntv vcga srediî5ia Velenjíi; - 8. julija kVA 1961 je bila v Velenju otvorile v novo zgrajenega hotela Paka. ki je bil v listili letih eden n^jmodernejših hotelov v Sloveniji; -8.ji(lija lv(a 1985 sia Gorenjeve tekoče irakove zapustila petini-lijonti hladilnik in peimilijonti pralni stroj; - 9, julija leta 1996 jo Okrožno sodisce v Celju uvedlo stečajni posiopek za podjetje Sipak oprema Velenje; • 10. julija lela 1979 se je pričela lokalna delwna akcija pri izgradnji t>salcške n^agistrale«. na njej pa jc sodelovalo okoli 100 brigadirjev; -10. julija lela 1988 jc bila v Velenju prva prireditev na novi 75-mclrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso: -11. jul^a leta 1981 Je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb nbčinske konference Stwiaiislíčne zveze delovnega Ijudslva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, dfl bodo novi vel en i-skj stanovanjski center imenovan Salek H poimenovali po Hdvardu Kardelju; -13. julija lela 1997 je na medim-rodnem turnirju v preskakovanju ovir /a veliko nagrad(î l.jub» Ijèine V najlc^ji kategoriji član velenjskega konjeniškega kluba l.ovro Blalnik s konjem Saturnom osvojil 5. mesto; • KVjulua leta 1999 je Velenje i>biskala mednan'sdna komisija, ki je ocenjevala urejenost me-sia v tekmovanju liniente Momie; Velenje je s svojo urejenostjo dosegl<ï prvo mesto v lem elitnetii tekmovanju. ■ Damijan HIJaJIc Kavarna hotela Paka nekoč (arhiv Muzeja Velenje) f^HlAS Nagradna križanka ^^Yogi'^ SE7TAVIL PEPS OTOĆJE V TIHEM OCEANU, V POTJ-NEZUI ALPSKA DOLINA OS TOKU socs OOPfTTA TELSSKA POŠKODBA STAR SLOVW aES£DNA M2A, NAREJ^ NEPRIMERNO IGRALEC TAROKA f^ P02eL£H-JE. AFEKT S MADŽARSKO IME A • UCrTEU SVETO> VAL6C. VOÛJA M • oseaNi 2AIM£K 0 VALENTn OMAN BEStM» CIQAN t- PfiEJME NAJ UTSRASi. ÛIBANJS V oeooeju taoo-isao DEL pee eovD A RJBldKA PTICA UJEtM. SRttMJl SLAPOVJE (STAA> KULTUFt AASTUNA. VRSrA Zita •OtAVOKA K7MJ6V3KA OHfSSTU* A ' S E N 1 AVA GARDNER ČREVESNI ZAJEDA* VEC ODRASLIH ČEBSL «BAKA VRVIU 0MB.) IWJ Rooe {»A«) ^ itDEC KW8N stifSne tUtSJt 4. IN ie. CRKA ZELO D6LAVEN ĆIOVSK fMKA S09INM PiOONOSTT OELOVNi POC£T ELAN. ZANOS MEŠANA SOLATA a peCenih PAPRIK ÍNDUSK] hAAST UU NOVY tCMNOBT. Miffi .rum r OERAfiM kBTO V ZALA\J NEKDANJA NEMŠKA PLAVALKA-KRISTIN 0 T T 0 i| M V ftJM^CU NACE JUNIŒR oce ÍNAA) raaJA K0SĆ1CA grSKJ NARODNI PLM scMce eram •L^nvov TUJA. EKWI16 NA ŽIVAL PREDPISAN OEtOVKI UCiNEK DEl SREDOGORJA NA TEJdi DEt CERKVE. Žrtvenik Prelska 21/b Vinska Gora Tel: 891 DD09 wwwvQiiinioToceniarsi Del. cas: pon. • pet. 9.h • 13.h. 15.h • lÊh. $ob.9.h-12.h - RiDîomô kol&ss HCWDA. IWASÛW. YAMAHA, HYOSUNG pooblaščeni servis • originalni rezervni dêli dodatna oprema čelade SHOE in ARA) Pûdjatja Mûtû canter Yoqí se ponaša z dol* Qofetno tradicijo v svetu ntotociklizma. Po* nudba motornih kotes. originalnih rezervnih delov in dodatne opreme je resnično izvrstna. piko na i pa predstavlja pooblas ceni servis. PLAČILNI POGOJI Poleg običajnih načinov plačila, vam lahko kar pri njih uredijo ti. httri kredit do 300.000 SIT, nd da bi morali obirati banko. STHOKOVNO SVETOVANJE Moto centru Yogi se vam spisča obiskati tudi zaradi njihovega strokovnega svetova* nja pri nakupu, Nagrade: 1.4 litre olja Vatvolina Durablend 4T 2. disk ključavnica skute; 3. kapa Yamaha R6 Rešeno križanko pošljite najkasneje do 17.7.2006 na naslov: Nas čas d.o.o.. Kidri* Čeva 2/a. 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po polti. Hflgrojenii nogrodne icrizanke Garont, Pohištveno indu$tri|a Polzela, objavljene v tedniku Hqí íq%, 22.6«: 1. Nagrada: klubsko mizo prejme: Marija Grubelnik. Šentsnel 18. Prevalje. 2. Nagn^da: dekor sth/no ogledalo prejme: Matic Jezer šek. Aškerčeva 8. Velenje. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. _ _ UiSMMI, é.%.9., GOZDARSKI VITLI ^^^ Mthfliik« oli ftkkrr^idrffvlki» YbL oi/N te uprflvl|Bi)€od35kN-80kN(3,5t a») wsuÉfPíMi ^ rm ciSi^Ma ^ '- HIDRAVLIČNI CEPILNIKi od 6 do 201 - pogon preko elekfromotorjs ol! traktorfo u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA_ Te).: 03/"8"9in"2'5B PE VODOVOD JN KANALIZACIJA tel.: 03/889 1420,03/88914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za Individualne hiše: '03/89611 50 ali 89811 52 Za blokovno gradnjo: 'W896fÏ46àiiè96ir48 Za industrijo: 03/8961Ï44 W in mi, Dobrodošii, Delavska hranilnica Z veseljem Va$ prtila kujemo ne šalelki 20 v Velenju vsak ddlovntkod 0.00 do 17.00. Telef<»>: 03 8973007.6973006. L poile: marjanajemvd^deievska^ranilnice.si Občanke in občani šalešice regije! Ne prezrite najboljše ponudbe na bančnem trgu: • V Delavski hranilnici d.l ljubljena odstejete za plačilo položnice samo 160,00 SIT. • A veste, da Vam osebni račun v liranilnici, strošek položnice zniža že na 80,00 SIT. " ie ve{, plačilo položnice preko trajnika Vas stane samo SO.OO SfT. • Ampak, plaiilo položnice preko spletne banke DH-Plus znaša samo 30,00 SIT. • Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrili. • Rentno varčevanje Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine. • Ali poznate valih paket ugodnosti, ki jih prinaša Vas osebni račun v hranilnici? • Nikar ne zamudite brozobrestnoga kredita za oddih v slovenskih zdraviliščih. • Imamo izjemno brezobrestno kredrtno ponudbo za nakup protivlomnih vrat. • Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Uko Pris. • Ne prezrite ugodne kreditne ponudbe za letni oddih, s samo 4,00 % obrestno mero. • Imamo najugodnejše kredite do 38 mesecev, s samo 5,00 % obrestno mero. • Celo do 120 mesecev boste v hranilnici lahko najeli gotovinski kredit. • Absolutno smo v konkurenci tudi za Vas stanovanjski hipotekami kredit do 30 let lnform«tfwii izreêun zb 36 mesečni knťát www.nascas.si ĆETRTIK; 6. iuiii: 6.00 Dobro jutio in veselo v nov dan: 6.30 Po-ločila in ÎZ srca Evrope; 8.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.t5 Cestne informa-čije- pofoćito Avto n^oto zveze Slovenife; 7.30 Poroois; 7.45 Dans^ji kulturni utiip; 3.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope Iponovitev): 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in I; srca Eviope: 15.00 Aktualno; 15.30 PoroSiia: 16,00 Kriaj.kje.kaj; 18.30 PoroSila; 17.00 Na srcu Evropa; 17.30 Zdravniški nasveti; črosov kotiček: 18.00 Kvazi kvi?: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK. 7. íulij: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroSilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poroi^la; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poiočila; 9.00 Na srcu Evrope {ponovitev); 3,30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10Na današnji dan,* 14.30PorQâl9inlzsroa Evrope; 15.00 Akiuaino; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj. 18.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti: 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, S. jI 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Po-roi^la in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informa-□je- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajnm si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila in V sicu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročifa; 16 00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove: 17.00 V srce Evrope; 18.00 Rock lok; 19.00 Na svidenje. NEOELiA, julij: 6.00 Dobro julroîn veselo v nov dan; 6.30Po-ročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informa* cije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; B.45Dansšnji kulturni utrip; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 10. ivlij: 6.00 Dobro julro in veselo vnov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7,45 Oana§nji kulturni utrip; B.QO Gospodarski Jtrip; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.QG 107,8 Avto mm bercov; 9.30 Poročili' 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 PoroiSla; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kjs. kaj: 16.30 Pofočila: 17.00 Ponedeljkov špoit: 18,00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 11. 6.00 Dobro jutio in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Izsrca Evrope: 7.00Horoskop;715 GestneinformacijeAvtomoto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kuíturni utîip; 8.00 Ka dogaja (vodi Sebastjan Volavc); 830 Poročila; 9.00 V si eu Evrope in viinarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Izsrca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19 00 Na svidenje. SREDA, 12. 6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturnr utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 8 00 Telava le vasa, lešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svi« d en je; 14.00 Pozdrav; U.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. Inftirmsrije na telefon: 03/7037130.03/70 37 131 E*mBÍI: info@garanLsi, spleUia stran: vvww.garant.si GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna, delovni cas prodajalne: por^pet od 8. • 18. ure, sob od 6.-12. ure VELIKA POLETNA AKCUAI Znesek Obrok 1 Stroški zav. StTd!. odobntve 8ln)mvDdKiiB EDM t.OOO 000.00 SIT 30.t71.00 SIT 16.292.00 SIT 6.000.00 SIT 200.00 srr 7.02^ 4.7)2.92 € 126.90 € 67.99 € 20.86 € 0.83 € 7.01 H Efektivna obrestna mera (e obračunana na dan 01.04^006 in sa zaredi întarkalamlb obresti spreminja, odvisno od dneva najema kradha. www.delavska-hrannnica.sl info@delavsk^hranllnlca.si OBVESCEVALEC moli OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkchoifkom 031/443-365. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE 7Í vse staros*!, brezplačno 7a (nlarle ženske. 6sm: 031/505495, GSM; 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če œsne zveze si želiš, po Življenju v dvoiehrepenii poklici na gsm: 031/836-378. UREJEN poslovnež. 57-ietni. vitek si želi spoznati !ensl;Q staro od 40 do 55 let. Gsm: 041/24&Í47, www.superalan.si SIMPATIČNJV urejene. 3&-letna uslužbenka si želi spoznali moškega starega do 50 let ali \iec. Bsm; 041/24^647, www.superalan.si NEPREMiâlINE GRADBENO parcelo. 4300 m2. v Malem Vrhu Inacl osnovno §olol prodam. Gsm: 040/299-912. V ŠOŠTANJU prodam stanovanje, 18 m2. Cena; 4.500.000,00 sit Gsm: 031/841-317 VIKEND v bližini Radencev 18 km). 80m2, pa/cel a 23G0 m2. ločena garaža, vrtna utam terase za vi ne g rad. sadovnjak. elektrika, vodovod, greznica, lete izgradnje 1931. Prodam, cena po dog. Gsm- 041/6M m MnUAM STANOVANJE v centr u Veler^ia. 80 m2. menjam za večjega v Velenju. Gsm 041/670 835. ODPAM V ŠOŠTANJU oddam v naiem obnov* Ijeno pritlično 2-sobno stanovanje, 62 m2.Gsm: 031/342-118. V PRITLIČJU objekta Trg mladosti 6 vVelen]u oddam v tiajem ali prodam poslovni prostor v izmen 78 m2. Gsm: 031/732-543. PODARIM TEPIH v velikosti 3 x 2,5 m za dnevno sobo in šivalni stroj Bagat podaiim. Telefon: 8911-356. KUPIM MIZNI rszkar za les kupim. Gsm: 031/344-180 RABLJEN D slikarsko stojalo kupim. Gsm: 041/82 &820. RAZNO VILE ^ bale in avstjij:^a yu^dajsku vitlo. 51, prodam. Telefon; 5889-940. gsm; 041/863-141. LETNE GUME na platiščih, dim. 155/70/13, za opel corso in star pu-halnik za seno prodam. Telefon: 5882-560, gsm; 041/719-399. NOVO VRTNO garnituio iz masivnega smrekovega lesa (miza. 2 klopi z naslonom) prodam. Možna dostava. Gsm: 031/344-180. VOZILA ŠKODO FAVORIT, reg. do 12/200B prodam za 25.00a00 sit-Telefon: 5881-256. VW PASSAT 1.8 CL. bencin, limuzina. L 1992,350.000,00 sit in VW GOLF II 1.6, diezel, L 1988 prodam za 150.000.00 Sft. Štefan Dolejšf. Žarova 24. Velenje, gsm; 031/835-607 ŽIVALI KOZLIČKE za zakol prodam. Telefon: 5881-258. JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon; 5868-055. TELIČKO, plavo belgijsko, težko okoli 130 kg. prodam, Gsm; 041/945-095. BIKCA, 130 kg in rotacijsko kosilnico imt 135 za traktor agt prodam. Telefon: 5893-279. PUJSKE, težke 30 kg. prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. MLADE lace, gosi in purane prodam. Telefon: 5777-296, Pepelno (Šm. v Rožni Dolini) PRIDILKI JABOLČNI K in žgane pijače iz medu. borovnic, hrušk, češpelj, jabolk ali iz medenega, sadnega in borovnice v žganju prodam. Gsm; 041/344-883. VINO barbera, beli pinot, souvignoi^ (klet-Čehovin Gogdan-Štanjel) prodam. Koňovo, Malgajeva 3. Gsm: 031/749-671. 3 Deželna Banka Slovenije Oglašujte na vedno blizu Krediti za občane! Naložbeni kredit Prvi icvisinl prixinkí v Stnmiiji, goloviriski (nmiiiKti.vij) kn^Hil i rof'sio^'jo do 20 Ici: k d.u.o, KD Invesfii^uiit^ d.o.o. In SLOVENICA ŽIVLJKNjE d d Počitnslki kredit 7nei(>kgoicvirkskk;gA krediu ali |>faćiU t SIT; dc)|ia odplaťilA K od ^ nmrrev Ju 2 Irt, obtrAiDr Tiicr? pd n: uf^akt* MkomltPTiie ki>l /o iirknmiloiitv DBS d.J., Hitri krediti lolai'ski in devUni lain kicdui; «igodneti^i: obresine mcxe; krediti brc?. »ImSkov odohntcv Ims^ |x»liditvu kradli nt: dokument« o s 9 im|húf»a r^Aloga na iMi^rjon rdnjrku DBS. DBS FON (((.0801755) tmH.l.im D«M^awr.i^4d..Colo*i«ntAuVul iMOUvb^a Z veseljem vos pričakujemo v Poslovalnici Šoštanj z blagajiiškimi mesH v Velenju, Šoštanju, imartnem ob Poki, Moziriu, Gornjem grodu in Ljubinem. Vaš oglas bo laliko videlo ïï.OOOqosdo Pokličite 03/ 8981750 PRIZNANA VBBEVAIKA M JASNOVIDKA 0904933 MARUA Ziîravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel: 112 rezervirar>a za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, áe-žurno službo pa na 8995445. Lekorna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepta, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do U.QG. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 8 in 3. julija - Renata Lamot. dr. dent med., v dežurni zobni ambulanti. Vojnikova 1. ZO Velenie (od 8. do 12. ure). VeSerlnordco poïtaja joitufl]: Od 7. do 9. julija • Tibor Stupar, dr. vet. med., gsm: 03 V671-203. Dd ÎÛ. do 13. juliia - Urban Hrulovar, dr. vet rned.. gsm; 041/667-040. Delovni čds: ponedeljek - petek od 7. do 14, ure.' Ambulanta zb n^le zívali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od B do 12. ure ter torek in č^ trte od 13. do 17 ure. GBBIDaQjHř Efenkovi 6t, Velenja GSM: 031 672175 KlNOSEŠniOPODPH Sitt2«,Til.;Q3/8Û70300,641/6i2-1QS POGREBNA SLUŽBA Pariilje 11 C, Braslovůř Momà Tel.: 03/ 7000 640 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. junija 2006 do 3. julija 2006 niso povprečne dnevne končen^ a-clje SQ2, izmerjerc v avtomatskih postajah (AMP) na obmoqu mestne občine Velenje, c^čine Šcštanj in obi^ine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncemracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OeČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR obdelava; AMES d.o.o.. Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 27 junija 2005 do 3. julija 2006 (v mikfo-g SD2/m3 zraka) fnejna vrednost 350 mikro-g S02/m3 zraka spreieml^vo preseganje v letu 2006; 30 mikro^ S02/m3 zraka ■A.i 1 - M. xt 9 i < 5 27.^ ■ 29. jun 9 29. jun ■ 30. Jun HI. jul 0 2. jul 9 9. M] ] 1-tg^ i Solzd Žalosti se ho jiosušiLu osUinslednje slřwo. 2aiujoCi: zana Danica^ sin Igor, hCi Branka z možem Mirkom ter vnučka Mojca in Matic T-; Mirno poiivsj mamica, ne prebudi te vržena solzica. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene. mame in omc MARIJE BRITOVŠEK roj. Andreje 7.4. 1939^22. 6. 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm in sosedom za b.ra/e sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Uvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku, pevcem. prap;)rščakom in Pogrebni službi Usar, Žalujoči: mož Mar/in, sin Martin, /ičerke Romanoy Martina, iietka in Metka z družinami ter ostaio sorodstvo Nevihta ustavila sedežnico na Golteh Okoli 50 upokojencev, ki so si želeli ogledati lepote Goltr je nevihto z dežjem, točo in strelami preživelo na sedežnici - Ta naj bi se ustavila zaradi napake v elektronskem krmiljenju sistema Golte • V čeirtek pnpoldnc se je po hudi vročini in pripeki prejšnjih nekaj úr \ nebo po vsej Sloveniji leninilt). I [ude ncviluc s (oćo so poct)vale po Jr/avi. zalo pravzaprav ni cislo ra/iimljiw>. /iikaj so n«i Cit^lieli kljub gro/ečim črnim iihlakom s sedc/nico vozili na ogled jea-ni iii pokrajine, ki je v leh dneb sicer res lepa. Kose je popoldne razdivjala nevihia -pravijo, da je bilo ves dan sončno, nevilua pa naj bi prihrumela kar naenkral - je na sede/nici bila zadnja skupina upokojencev. Pa besedah direkiorja sponn(hrckreacij skega središča Golie Ernesta Kovača so se malo pred dogodkom odločili, da ptvpeljejo le lo skupino, poiein pa naprave izključijo. Pa čeprav je bilo v Hoielu §e kar precej upokojencev. Vreme se menda v hribih spreminja hilreje kot v dolini, a nevihte iak(^ kmalu niso pricakovali- V pelek nam je Ernest Kovač povediil: »Najprej hi se rad vsem. ki so bili kakjir koli oškodovani, najiskrencje opravičil. Sedcžnica se je ustavila zaradi napake v eleklronskem krmiljenju sislcma. Kljub irudu nam sedeznice ni uspelo ponovno zagnali, l'àio smo se adUK*iIi za klasično reševanje s pomočjo gorske reševalne službe in gasilcev. Okoli 50 jjudi jc osialo med nevihto na sedežnici. Poškodovanih ni bilo, za kar prej so poskušali reševali s helikopierjem. a ni slo. Polem so jih reševali s pomočjo vrvi in Icsiev. Takšen način reševanja pa traja kar nekaj časa. Res najbolj pomembno se mi zdi. da ni prišlo do poškodb pri samem re^evaiîju.« Da so U> rej vseh 50 upokojencev varno pripeljali v hotel, Tam so poskrbeli, da so se (îgrsii, saj so bili pre- močeni do kosii, Gasilci so s seboj pripeljali ludi odeje, v kal ere so najprej zavili premočene obisktwalce CSalt. Upokojenci, ki so bili ujeli na sedežnici. so bili iz vse Slovenije. Ta dan je * namreč v Mo-ziriu polekali^ vseslovensko državno srečanje upokojencev in prišlo jih je kar 15 ti-soč. No. li-Slim, ki so popoldne preživeli na mirujoči sedežnici. bo zago tovo osial v nepozabnem, trpkem spominu. Na Cîolieh pa bo zaradi lega neljubega dogodka, ki je odtno pokazal, da lehnično ni vse vredu. /itgolovo ireba kaj spreme/nii. ce drugega iie. žago lovili vsaj rt)čno krmilienje sedcž-nic. Skratka, kaj takega se res ne bi smelo ponovili. ■ bšf Foto: Shorpe Počitnice v Sončnem mestu Velenje • Prejšnji teden je bil prvi počitniški leden. Koi že lansko lelo je v njem Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila di evae labore Jiii Gol-leh, ki so jih poimenovali Sončno mesto. Udeležilo se jih je kar K3 otrok. Projeki je vodila Tea Pt^d-goršek s ponočjo 6 vodnikov taborniškega odreda Pusti grad in 5 animaiorjev kluba vzgojiteljev Mladi za mlade"- M/PM Velenje, Otroci so si ludi letos organizirali svoje n\esto. V Sončnem mestu so izbrali količke in jih spre-menih v ulice. Ko so jiJi uredili. so se v njih ludi igrali. Sprehajali so se po Ciolteh, si ogledali Alpi-nelura, obiskali Stare slane, kjer jih je pričakal pastir... Obiskal jih je rudar in lako so izvedeli več o praznsnje turisiične sezone so v Kranjski Gori pred nedavnim pripravili prvi slovenski body painiing festival. Organi/atojji so ga poimenovali Rutarski penze Ij. Na njem je sodelovalo 18 p<> slikaicev teles, ki so uneii pet ur časa /Ji poslikavanje na temo živalski svei gora in bogata p(v krajina. Zmagala je lna Trebičnik Knez. ki sedaj živi v C'elju. sicer pa je iz Šmarlnega ob Paki. Na svojem modeluje predstavila zgodbo Gregorčičeve pesmi Nazaj v planinski raj. Njena ideja je bila spel i/vima. Ina se bo drugič udeležila tudi svetovnega prvenstva v po-slikavi teies v Avstriji, ki bo 21. juhja ob Vrbskem jezeru. lna jo bila znova izvirna NaJIiNA pOROkA v Vesna in Peter Skrabel s poročnega potovanja v Tuniziji se vrneta prihodnji teden Te dni sta Vesna (prej Dvornik) in Peter Skrabel, ki sla se v pravljičnem okolju Velenjskega gradu poročila 24. junija, pod njim, v cericvici sv. Marije v Starem Velenju pa si izrekla se en da v navzočnosti pel in devet dese lih povabljencev, že na poročnem potovanju. Izbrala sta si Djerbo, kamor sta tjdpoiovala prejšnjo sredo, ^Priprave na poroko so naju kar utrudile,« sta priznala v en glas. Povedala, da si želita dva otroka in da pred dolmdom na Djerbo o nobenem se ni bilo ne duha ne sluha. Kdo bi si ga vedel^ Morda pa se od tam vrnejo že trije? Pogoji za to so. Vesna in Peier sta se držala tistega reka. ki pravi, »najprej stalca, pol pa kravca^. Stanovanje sla si že urodila. Oba sta Velenjčana, ki sta svoj korak dobro premislila, saj sta o njem tudi premišljevala dolgo, cehh osem let in poL »Šlo je za ljubezen na prvi p