O mehurčku
,oraj eujte! Bil je mehurček in se napotil po .širokem svetu. Šel je, šel Inekoliko časa sam, otožno, in srečal slamico. — ,,Bog daj dobro srečo, mehurček!" — ,,.,Bog daj, Bog, slamica! A kam greš, kam?"" — ,,Na-potila sem se po širokem svetu." — ,,,,No, če greš po svetu, pa pojdi z menoj, tudi jaz grem po sretu, pojdeva skupaj.""~—
In napotilo se je njih dvoje v božjera imenu dalje. Zabavno jima jc bilo iu vesel smeh se je razlegal po cesti, Mehuruek se je valjal počasi dalje, a slamica je korakala ravno in se na vse strani priklanjala. Mehureek se je smijal njej, a ona njemu. Ko sta tako vže dober kos sveta prehodila, srečal juje ogelj. — nBog daj srečo. prijatelja!" — „ ,,Bog daj, Bog; kam pa greš?"" — ,,Napotil sem se po svetu." — nnPa pojdi z nama, pojdemo skupaj."" — Ogelj je bil zadovoljeu in veselo so korakali dalje. Slo je kakor po maslu in prispeli so čez dolgo časa do velike reke. Radi bi preplavali na drugo stran. Mehurčku in slamici še kako, tako; vender kaj bode se siromakom ogljem. Temu je bilo tesno pri srci; vedel je, da se potopi, 6e se napoti preko reke. Začel je plakati in zdihovati, proseč prijatelja, da ga prepeljeta.
Mehurček ni hotel ničesar slišati in je preplaval hitro kakor račica na drugo stran. A slamiea, bila je bolj mehkega srca, usmilila se je oglja, vzela ga na rami in se napotila z njim preko reke. Plavala je, plavala, a ko je priplavala ua sredo reke, pregorela je slamica. a ogelj cmok v vodo in se potopi. Mehurček je vse to z brega gledal in se tako smijal, da se je od samega smeha razpočil.
(Iz slovašlcega prevel J. Barle