PRIMORSKI DNEVNIK ftiKndna plačana v gotovini o .A >. Abb. postale I gruppo “ LCDfl TO UT Leto XXVI. Št 283 (7777) TRST, torek, 15. decembra 1970 VELIČASTNA ENOTNA MANIFESTACIJA VSESA DEMOKRATIČNEGA TRSTA PROTI FAŠIZMU, ZA MIR IN SV0R0D0 Spaccini: Meja ne sme ločevati, temveč mora združevati - Ustvarjalni prispevek slovenskih someščanov - Ne bomo dovolili, da bi se na to meto vrnila lašistična kuga • V povorki pripadniki vseh strank, ki se sklicujejo na odporništvo - Posebno številni delavci in mladinci Trst hoče in mora naprej Po plebiscitarnih in ostrih obsod-Ntii fašističnega nesramnega nastopa in nasilja, ki so jih izrekli tr-Zaški pokrajinski in občinski sveti vseh občin, sta včeraj priredili tržaška pokrajina in občina veličastva protifašistično zborovanje, kaie-fe9a smo se Slovenci z zadoščenjem ln navdušenjem udeležili. 2 zadoščenjem lahko ponovimo Kisel, ki jo je izrekel tržaški žu-P°n Spaccini, da je to zgodovinski dogodek za Trst. Na zborovanju se Je zbralo prebivalstvo mesta in o-kolice v skupnem odločnem Stalinu: zadosti nam je fašizma. Naša pripravljenost nastopiti pro-fašizmu ima izvor v samem njegovem zarodku, čigar prve žrtve tKo bili mi z drugimi demokratič-Pjjni silami. Na naših hrbtih je fašizem pred 50 leti brusil svoje Orožje, ki je pozneje podjarmilo ®es italijanski narod. fašizem je hotel našo narodno snirt, uprli smo se mu z vsemi Ktami in vztrajali kljub smrtnim °bsoabam in stoletnim kaznim. ■ Pod geslom smrt fašizmu smo Poioroki začeli boj na življenje in Srnrt in smo pozneje, skupaj z i-falijanskimi antifašisti, dobojevali *vop odo. .Tudi po drugi svetovni vojni smo Kli Slovenci za ostanke fašizma '1 tistih nazadnjaških sil, ki so mu fate po miselnosti blizu, še vedno Biavni sovražnik. Zaradi tega po-Keni tudi danes naše nasprotovanje fašizmu in vsemu tistemu, ki svojo cistično miselnost skriva pod 'farnokratičnejšim plaščem, samo-vfaamba, pomeni torej, da antifašizem Slovenci vsrkamo že z ma-**finim mlekom. . Zaradi vsega tega je naše zado-•čenje danes veliko in z zadovolj-stvom ugotavljamo, da je ves da-tfvšnji Trst antifašističen. Potisnil ,e v najtemnejši kot našega jav-?*0a življenja ostanke najbolj ža-•ostne preteklosti. Trst je izbrisal K°dež, ki so mu ga hoteli nadeti lošisti s svojo nesramnostjo, so-faaštvom in nasiljem. ^sem tistim, ki so dovolili zbo-rQvanje peščice domačih in pred-?Sem importiranih fašistov in nji-,.°® nizkotni pohod po tržaških u-"fah, naj bo po vseh teh enoduš-n,h obsodbah enkrat za vselej j as-da protifašistični Trst obsoja, *fa nekdo drži pri življenju nazad-"jailce, s sovraštvom prepojene si-. ■ odklanja, da nekateri v ozad-V*> na visokem mestu, manevrira-J® s temi temnimi silami, ki jih Potrebi in ob pravem času spu-**t na ulice, da se nalajajo in obgrizejo. Protifašistični Trst izraža danes *?°io trdno voljo, da hoče mir, so-^lovanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo, da hoče mirno *°žitje med Slovenci in Italijani lu .Pri nas. Trst je doživljal dru-jj®čne čase, polne sovraštva, toda je spoznal, da je treba po r^ffačni poti, kt mu bodo prinesle Petične, gospodarske in socialne I Oris ti. Samo pot sporazumevanja J* medsebojnega spoštovanja je vtava. Trst leži ob meji in velik del , nje tudi živi. Zaradi tega ne >nie biti meja, ali del meje, vzrok ?. nesporazumevanje med obema r*avama. Ni nobenega dvoma, da Ketno odprto vprašanje meja hra-danes najbolj nazadnjaške faši-3cne sile naše družbe. Vztrajati j**®«« na še odprtem vprašanju gja med bivšima conama A »n lj..ne pomeni samo pomanjkanje po-bT*?lePa realizma, ampak še hujše: pomeni sredstvo za izsiljevanje ob Jaki priliki, ki se ponudi, kar vse-^2e zaskrbljujočo neiskrenost v vztrajno proklamiranem pri-,afaljstvu, torej stalno nevarnost. da se odnosi skalijo in da se enostransko poruši vse, kar sta obe strani, jugoslovanska in italijanska, potrpežljivo gradili. Če je fašistični svetovalec dejal v petek v tržaškem občinskem svetu, da je treba prav v Trstu poudariti ^začasnost* meja, potem i-majo tisti, ki naj bi jim služil ta fašistični «poudarek» danes z e-notnostjo vseh protifašističnih sil, pokrajine, občine in z veličastno včerajšnjo manifestacijo jasen odgovor, kako naj za naprej ravnajo. V interesu sporazumevanja, poglabljanja prijateljstva, miru in predvsem v interesu obmejnega prebivalstva, torej tudi Trsta je, da se čimprej odpravijo vse druge razlike, ki še ločujejo obe državi. Ena bistvenih razlik je različna presoja ravnanja s slovensko narodnostno skupnostjo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pred desetimi dnevi smo Slovenci prek 27 podpisnikov, ki so zastopali vse smeri v deželi, poslali predsedniku vlade Colombu spomenico, v kateri zahtevamo enakopravnost in zaščito v duhu ustave. Spomenica na kratko prikazuje našo preteklo zgodovino in naš današnji položaj. V njej so naštete naše zahteve in tudi nujnost, da sami soodločamo o svoji usodi, da torej sami sprejemamo, ali odklanjamo, vse tisto, kar se nas tiče. Izravnati je treba torej tudi to razliko, kt ločuje obe državi in je m treba predvsem v duhu enakopravnosti . državljanov, demokratičnega in humanega sožitja dati nam Slovencem, vse nacionalne pravice, ki nam pripadajo. S tem v zvezi bi radi dodali, da so naši someščani italijanske narodnosti vredni drugačnega dnevnika v njihovem jeziku, od tistega kakršnega imajo. Vredni so dnevnika, ki bo izražal to, kar se v naši družbi dogaja in ne bo pisal v profašističnem duhu ter oznar čeval za nacionalistične zahteve to, kar je naša pravica in tudi potreba, da zaživimo življenje enakopravnih državljanov. Antifašistični Trst ne bi bil tak, če ne bi z enako zavzetostjo, kot jo je pokazal ob protestu in odklanjanju fašizma, podprl naših zahtev in potreb. Samo če bomo uživali vse pravice, bomo učinkovitejši povezovalci Trsta z bližnjim zaledjem, brez katerega — danes je to široko dokazano — mu ni življenja. Želimo biti povezovalec materialne in duševne kulture, želimo si večjega sodelovanja na vseh področjih in poglabljanja sožitja in prijateljstva med obema državama. Želimo, ker je to v interesu vseh, brez razlike, da bi se resno, temeljito in z vso odgovornostjo do mirnega sožitja, miru in blagostanja, začele odpravljati razlike v stališčih med obema državama, da bo čimprej omogočen obisk predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita v Italiji. Kakor obžalujemo, da ni te dni predsednik Tito na obisku v državi, v kateri živimo, tako ima tudi ta odložitev svoje pozitivne strani : popolno izolacijo fašistov, možnost, da Trst pokaže svojo pravo lice in spoznanje, da ne gre igračkati se z resnimi stvarmi. Od petnajst do dvajset tisoč ljudi iz mesta in okolice se je sinoči udeležilo enotne antifašistične manifestacije, za katero so dale pobudo mladinske organizacije antifašističnih strank in sta jo organizirali tržaška pokrajinska in občinska uprava. Množica delavcev, žena, študentov, Slovencev in Italijanov, je malo pred 18. uro krenila s Trga U-ndta po Borznem trgiu in Korzu na Goldonijev trg. Na čelu sprevoda so, ob spremstvu mestnih redarjev, šli župani vseh občin tržaške pokrajine — Spaccini, Millo, Lavriha, Legiša, Josip Guštin in Mihael Guštin, predsednik pokrajinske uprave ter posl. Škerk in senator Šema. Pred njimi so redarji nosili venec in zastave občin, med katerimi je bila tudi tržaška z zlatim odlikovanjem za zasluge v odporniškem boju. Za predstavniki demokratičnih izvoljenih oblasti je šla množica s transparenti v slovenščini in italijanščini. »Ne narodnostni mržnji», «Hočemo svoje pravice*. Pred vsemi pa velik transparent enotnih sindikatov z napisom čNe fašizmu*. Na Borznem trgu je množico pričakovalo kakih tisoč študentov tržaške univerze, z rdečimi zastavami, ki je ves čas skandiralo geslo: »Slovenci, Italijani, združeni v skupnem boju*. Ko je šel sprevod mimo, so se mu pridružili študentje in ves čas skandirali geslo «Fišisti, podleži, vrnite se v svoje greznice*. Trg Goldoni je množica napolnila do zadnjega kotička, drugi pa so šli pred predor in v stranske ulice. Na tribuno so stopili župani in predsednik pokrajine ter drugi poT litični predstavniki. Uvodoma je v slovenščini in italijanščini prebral Pogled na veličastno množico Tržačanov med sinočnjim antifašističnim zborovanjem na Trgu Goldoni siiddkaiist Boris Gombač izjavo, da so za manifestacijo proti fašizmu dale pobudo mladinske organizacije. Prebral je tudi brzojavko župana iz Trenta, ki je izrazil svojo solidarnost mestu, ko manifestira proti fašizmu. Nato je eden izmed fantov, ki so jih fašisti pretepli na Trgu sv. Antona, Duško Udovič, prebral izjavo s polemično vsebino. Izjavo je prebral v italijanščini in slovenšči-V njej je tolmačil stališče štu- noče pa se enačiti z ruradmrn antifašizmom* oblasti. Po govoru župana Spaccinija, ki ga je množica večkrat prekinila s ploskanjem, so se udeleženci zborovanja tiho podlali po Carduccijevi ulid v Ul. Ghega, kjer so v imenu občinske in pokrajinske uprave položili venca k plošči, ki spominja na obešene antifašiste K antifašistični manifestaciji, za katero so dala pobudo mladinska Govor tržaškega župana Spaccinija Someščani! Fašistične provokacije preteklih dni so najgloblje užalile čustva Trsta, mesta odlikovanega z zlato medaljo odporniškega gibanja. Kako globoko je ogorčenje, kakšen je moralni odpor proti fašističnemu nasilju priča vaša prisotnost, vaše število na tej manifestaciji. Ta manifestacija je zgodovinskega pomena zaradi enotne prisotnosti vseh sestavnih delov naše družbe, od delovnih ljudi do šole, od starejših do najmlajših. Tu smo vsi združeni in smo ponovno odkrili čut bratstva, pa naj gre za meščane italijanskega ali slovenskega jezika. Prisotne so naj različnejše politične sile. ki so se znale odpovedati globokim razlikam, ki jih ločijo, da potrde edino pre pričanje, ki nas združuje: prepričanje. ki ga je potrdilo odporniško gibanje v ideale svobode, človeškega dostojanstva, socialne pravičnosti, bratskega sožitja in miru. Že obseg te manifestacije priča o prehojeni poti in istočasno o jezi in moralnem odporu vsakega od nas, ko se je ponovno pojavil tragični kriminalni obraz fašističnega napadalca. Dogodke poznate. Neverjetne dogodke, odvratne dogodke, zaradi katerih je prišlo do ta naše manifestacije in našega protesta. 8. decembra zjutraj je prišlo v Trstu do neofašističnega zbora, ki .je, skrit za krinko patriotizma, po- "• (V‘fJ T m™ I gibanja vsedržavnega združenja kr- dentskega gibanja, ka je k skupni | Krščanske de- pobud! pristopilo na izviren način, mofcracijei italijanske socialistične stranke, italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti, Komunistične partije Italije in ki sta jo organizirala občina in pokrajina, so pristopile: Krščanska demokracija, Komunistična partija Italije, Italijanska socialistična stranka, I-talijanska socialistična stranka proletarske enotnosti, Enotna socialistična stranka, Italijanska republikanska stranka, Italijanska liberalna stranka. Gibanje za neodvisnost svobodnega tržaškega ozemlja. Slovenska skupnost, trije sindikati CGIL, CISL, Zvezna delavska zbornica UIL, vsedržavno združenje krščanskih delavcev, Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Slovenska prosvetna zveza, vsedržavno združenje za rekreacijo in kulturo, vsedržavno združenje partizanov Italije, vsedržavno združenje političnih preganjancev . in vsedržavno združenje bivših deportirancev. novno dokazal svoi nasilen obraz. Stvar pa se je nadaljevala. Kriminalci so se drznili napasti in raniti naše someščane samo zato, ker so govorili slovensko, v svojem materinem jeziku. To se ie zgodilo na javnem Trgu Sv. Antona, Napadli so sedež Italijanske socialistične stranke in zažgali njih zastavo. Isti kriminalci so šli v svoji nerazsodnost tako daleč, da so vdrli v dvorano našega občinskega sveta, kjer sta bila zbrana občinski odbor in občinski svet prav zato. da obsodita to norost. S seboj so prinesli svoj bedni znak: pendrek. Trst, mesto odlikovano z zlato medaljo za odporniško gibanje, se .je danes tu zbralo, da reče »ne* pendreku, «ne» fašizmu. Zaradi tega sta pokrajina in tržaška občina skupaj s strankami in združenji, ki se sklicujejo na vrednosti odporniškega gibanja, skupaj s sindikalnimi, socialnimi in kulturnimi organizacijami sprejeli spontano pobudo mladinskih gibanj in .jo pretvorili v manifestacijo vsega mesta. Želim podčrtati še posehej globok in opogumljajoč pomen dejstva, da so bili prav mladi ljudje pobudniki proti nasilju. Tu so mladinci, ki niso imeli prilike, da se udeleže odpora proti nacizmu in fašizmu, dokazali, da verujejo v iste ideale, za katere (Nadaljevanje va 6. strani) Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno narod-w«Jo ie sedaj! Kdor se na novo naroči na primorski dnevnik, bo Prejemal list brezplačno ves ®*esec december — vsak pa, *• poravna naročnino vnaprej, Prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana Naprej, znaša 9.600 Ur, meseč-pa 950 Ur. NEDELJSKA KOMEMORACIJA NA OPČINAH ŠE VEDNO SO ŽIVI IDEALI PINKA TOM AŽIČA Izredno velika udeležba bivših borcev, aktivistov in mladine - Pozdrav sen. Terraccinija ■ Govorili so sen. Šema, Abram, Braida in posl. Škerk Kakor je bilo pričakovati, so torkovi fašistični izgredi po tržaških ulicah nujno vplivali na letošnjo komemoracijo na openskem strelišču in v nedeljo popoldne se je pred spominsko ploščo zbrala nenavadno velika množica, večja, kot se ob podobnih primerih zbere na počastitvi spomina Tomažiča, Bobka, Vadnjala, Ivančiča in Kosa, Vrh tega so tudi vsi štirje govorniki senator Paolo Šema, Lojze Abram, Bruna Braida in poslanec A. Škerk ožigosali na eni strani fašistično početje, na drugi pa obsodili tudi nerazumljivo obnašanje policije, ki je tako rekoč neprizadeto gledala na početje fašistov, na napade na slovenske študente, na sedež PSI. Na komemoraciji so prav tako vsi govorniki ožigosali proces v Burgosu, ki se po svoji vsebini in poteku more primerjati s procesom, ki ga je fašistični režim pred 29. leti uprizoril proti slovenskim antifašistom v Trstu. Ko se je množica s težavo gnetla skozi neverjetno ozka vrata, ki so jih še pustili odprta na vojaškem strelišču in ko so položili vence Slovensko - kulturne gospodarske zveze, Tržaške avtonomne federacije KPI ter borčevskih organizacij ANPI, ANED, ANPPIA in FIAP pred spominsko ploščo, je žalno PO SOBOTNI DEMONSTRACIJI PROTI FRANCOVEMU REŽIMU Ogorčenje v Milanu proti napadu policije na demonstrante Med napadom je na univerzi umrl študent Santarelli MILAN, 14. — Tu vlada veliko, cdjah. odru med zborovanjem. Od leve proti desni: župan Repentabra Mihael Guštin, župan Dene Drago Legiša, predsednik pokrajine Michele Zanetti, župan Trsta inž. MarceUo Spaccini, župan Milj G as tone MiUo, župan Doline Dušan Lovrih a in župan Zgonika Joaip Guštin Na govorniškem vina • Nabrežini ogorčenje proti napadu policije naj demonstrante, ki so v soboto priredili antifašistično demonstracijo proti Francovemu režimu in procesu v Burgosu, kjer sodijo baskovskim rodoljubom. Medtem ko je bila še v teku demonstracija vseh milanskih demokratičnih sil, so se začele fašistične provokacije, nakar so policija in karabinjerji z velikimi silami napadli demonstrante. Posebno ostri so bili napadi pri univerzi, kjer so karabinjerji streljali s samokresi. Poleg tega so vrgli proti študentom mnogo sol žilnih bomb. Med tem napadom se je študent Severio Santa relli zrušil na tla. Uradno so spo ročdli, da je umrl za srčno kapjo Toda namestnik državnega pravdni ka pri milanskem sodišču dr. Guidc Viola, ki mu je bila poverjena pre iskava o smrti Santarellija, je določil obdukcijo pokojnikovega trupla. Za obdukcijo je imenoval večje število zdravnikov, med katerimi tudi zdravnika družine pokojnikovega študenta. Obdukcijo bodo opravili jutri ■jutraj v inštitutu za sodno me-icino. Vsedržavna tajništva kovinarskih indikatov CGIL, CISL in UIL ob-■ojajo policijske napade v Milanu in porivajo delavce na še večjo budnost in enotnost. V zvezi z napovedano jutrišnjo vsedržavno stavko kovinarjev, proti Francovemu režimu in vsem silam, ki ga podpirajo, kovinarski sindikati pravijo, da bo to tudi začetek boja kovinarskih delavcev za razorožitev policije in da se prepreči posredovanje policije pri političnih in sindikalnih manifesta Milanski pokrajinski svet je na današnji seji odobril resolucijo, v kateri je potrdil udeležbo pokrajinskega sveta v boju španskega naroda za svobodo in demokracijo ter izraža najgloblje sožalje družini pokojnega študenta Santarellija. Pokrajinski svet hkrati poudarja, da je še vedno veljavna resolucija, ki je bila svoj čas izglasovana, glede razorožitve policije, ki vrši službo javnega reda. študentovsko gibanje mladinske fakultete je imelo danes skupščino, na kateri je odobrilo resolucijo v zvezi s smrtjo študenta Santarellija. V resoluciji se študenti obvezujejo, da bodo ožigosali pred študenti in ljudskimi množicami profesorja Staudacherja, rednega profesorja milanske medicinske fakultete, ki se je že svoj čas izkazal s tem, da je trdil, da je bil policist Annaruma ubit z železnim drogom, dejstvo, ki ni bilo nikoli potrjeno in nikoli dokazano. Danes, nadaljuje resolucija, se je profesor Staudacher ponovno izkazal z izjavo, da na umrlem štu dentu ni bilo nobenega nasilja. «Ta izjava — zaključuje resolucija — ki so jo drugi zdravniki zanikali, je neresnična in jo bomo kot takšno ožigosali*. V senatu je danes notranji minister Restivo odgovoril na številna vprašanja glede sobotnih incidentov v Milanu. Minister je obširno orisal »potek dogodkov*, in poudaril, da so incidente povzročile skupine anarhistov in skrajnih desničarjev, da je bila policija napadena in da je za to tudi posredovala. Glede u- mrlega študenta Santarellija je minister dejal, da je bila policija tik pred koncem spopadov obveščena, da je nekemu študentu v notranjosti univerze postalo slabo. Potem ko je minister obrazložil kako so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pripeljali že mrtvega, je izjavil: »Na truplu študenta niso ugotovili znakov podplutb ali drugih poškodb; po prvi sodbi zdravnikov je umrl zaradi srčne kapi*. Minister je nato povedal, da je sodna oblast, ki vrši preiskavo o tej zadevi, odločila c dukcijo. Tudi jugoslovanski pristaniščniki bodo bojkotirali španske ladje BEOGRAD, 14. — Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal danes tajništvom italijanskih sindikatov (CGIL, CISL in UIL brzojavko, v kateri izraža v imenu pristaniški delavcev Jugoslavije solidarnost z akcijo bojkota španskih la-dija in se pridružuje akciji italijanskih pristaniških dalevcev. svečanost začel Miro Kapelj, ki je najprej spregovoril v slovenščini, nato v italijanščini. Miro Kapelj je med drugim rekel: «Še enkrat nas je ob vstopu na strelišče prevzelo ogorčenje, ker je kraj, ki bi moral biti narodni in protifašistični spomenik, še vedno takšen objekt, kot je bil pod fašizmom, zaprt, zaklenjen, nedostopen, medtem ko bi moral biti odprt ob vsakem času in vsakomur, ki bi se hotel pokloniti spominu tistih, ki so tu izkrvaveli pred podivjanimi fašističnimi zvermi, za to, da bi vsem ponižanim in razžaljenim posijalo jutro vstajenja. Radi bi, da bi današnja žalna svečanost bila le spoštljiva poklonitev junakom, žal pa smo prav te dni priča dogajanjem, ki nas spominjajo na dobo izpred 29 let. Mislimo pri tem na zločine španskih fašistov proti rodoljubom, ki se borijo za svobodo Baskov, v mislih imamo rodoljube v Grčiji, ki ječe po taboriščih, v mislih imamo junaško vietnamsko ljudstvo, ki se bori za svobodo v razmerah, ki so zelo podobne razmeram, ki smo jih doživljali mi med NOB.* Snoj uvodni nagovor je Miro Kapelj zaključil z opozorilom, da naj bo »današnja žalna svečanost hkrati tudi resen opomin vsem tistim potuhnjenim silam, ki so prav v teh dneh skušale motiti miroljubno sožitje med Slovenci in Italijani v Trstu, med ItaJijo in Jugoslavijo* in da «naj stari in novi fašisti vedo, da so njihovi poskusi oživljanja preteklosti zaman, ker se preteklost ne more več povrniti*. Miro Kapelj je nato dal besedo senatorju Paolu Šemi: *Dragi tovariši, prepozno sem bil obveščen, da bi se mogel udeležiti vaše komemoracije v čast in slavo fašističnih žrtev, v slavo žrtev podle sodne farse, ki jo je črna diktatura u-prizorila pred zloglasnim posebnim sodiščem v Trstu. Moram namreč takoj v Rim, potem ko sem davi govoril v Trstu ob 50-letnici ustanovitve KPI. Toda preveva me občutek, da sta bila oba dogodka — rojstvo revolucionarne stranke italijanskih (Nadaljevanje na 4. strani) BERN, 14. — V Bernu se je sestala italijansko-švicarska komisija, ki bo nadaljevala z delom začetim septembra v Rimu. Komisija ima nalogo, da podrobno pregleda in obnovi s potrebnimi popravki sporazum md Italijo in Švico glede izseljenih delavcev, katerih je v Švici približno 600 tisoč. Imenovanje novega podpredsednika ZIS BEOGRAD, 14. — Komisija zvezne skupščine za izvolitev in imenovanje zveznih funkcionarjev je dala svoje soglasje na predlog predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča, da se za podpredsednika ZIS na mesto dr. Nikole Miljaniča, ki je podal ostavko, izvoli dr. Jakov Sirotkovič, poslanec gospodarskega odbora zvezne skupščine. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES ŠTIRIURNA DEŽELNA SPLOŠNA STAVKA ZA REFORME Na pobudo treh enotnih sindikalnih zvez bo danes po vsej deželi splošna 4-uma stavka za hitrejše in doslednejše pristopanje k družbenim in gospodarskim spremembam, tako na vsedržavni, kakor tudi na deželni ravni. Trije sindikati so v svojem pozivu delavcem osredotočili svoje zahteve na davčno reformo, reformo prevozov, kmetijstva in zemljiške lastnine, šolstvo in urbanistiko. V tem pogledu postavljajo zahteve tako rimski vladi, kakor tudi avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini za stvari, v katerih ima široke pristojnosti. Stavka, ki je poldnevna, bo potekala neenotno, glede na izmene in delovne umike, zadnje štiri ure dela. Stavkajo tudi šolski sindikati in med njimi tudi Sindikat slovenske šole, ki je objavi naslednje sporočilo: SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE O STAVKI PO POLICIJSKEM POSEGU Tržaške srednje šole včeraj spet zasedene Dijaška zbora na slovenskih višjih šolah Ob splošni deželni stavki družbene in gospodarske reforme proglaša sindikat slovenske šole štiriurno stavko učiteljev in profesorjev ter šolskega osebja na slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem. Pouka ne bo prve štiri ure. Po petkovih in sobotnih demonstracijah so dijaki včeraj ponovno zasedli večino tržaških srednjih šol in s tem hoteli dokazati, da odklanjajo nasilni izgon iz zasedenih poslopij prav v trenutku, ko so se postavljali temelji za konstruktiven dialog z drugimi sestavnimi sloji šolskega sistema. Zasedene so skoraj vse tržaške i-talijendce in slovenske višje šole, vendar so oblike boja tokrat nekoliko raznolike. Od dnevne zasedbe slovenskih licejev do «neprekinje- ■iiiiiiuiiuiiiiimuiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiHiiniiiiiiiiiiiMiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiii VČERAJ V ZA VEUSKI INDUSTRIJSKI CONI Podtajnik Amadei spustil v tek industrijski obrat «Telettra» Trst pridobil 200 novih delovnih mest - Kmalu bo tovarna zaposlila še enkrat toliko ljudi ■ Sodelovanje z Jugoslavijo V industrijski coni v žavljah je včeraj stekla nova tovarna, obrat za proizvodnjo telefonskih naprav «multiplex» Telettra. V obratovanje jo je formalno pognal podtajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino Giuseppe Amadei. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnih, upravnih in gospodarskih krogov, med katerimi smo opazili župana ing. Spaceini ja, pred, sednika deželnega sveta dr. Ribez-zija, deželnega odbornika za industrijo in trgovino prof. Dulcija, predsednika Zavoda za industrijsko cono dr. Sacerdotija, predsednika Krožnega sklada za Trst in Gorico dr. Gallopina, glavnega ravnatelja Traške hranilnice dr. Delisa, predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija ter številne druge osebnosti. Telettra je razmeroma mlada industrijska organizacija v Italiji, saj je nastala le pred 24 leti ter posta vila svoj prvi obrat za proizvodnjo električnih in elektronskih naprav v gradišču Vimercate pri Milanu. V Trstu je pred letom dni postavila »temeljni kamen* svojemu drugemu obratu, medtem ko se pri Temiju pripravljajo tla za tretji obrat. Napisali smo «temeijni kamen/) v nevednicah, ker je v resn-ci Telettra v Zavljah prevzela že obstoječe hale nekdanjega podjetja »Belfe*, ki je pred leti zašlo v težave in nato prenehalo poslovati. Telettra proizvaja kakor rečeno električni in elektronski material, specializirala pa se je zlasti na področju telefonije, radia in televizije. Okoli 60 od sto svoje proizvodnje plasira na domačem trgu, preostalih 40 od sto pa izvaža, med njenimi zunanjimi klienti pa je na prvem mestu sosedna Jugoslavija. Telettra je med drugim postavila velik ojačevalnik za TV oddaje na Učki v Istri, drug ojačevalnik na Sljemenu pri Zagrebu, povezala s koaksialnim kablom Zagreb in Karlovec ter dobavila številne naprave za Jugoslovansko telefonsko, radio in TV omrežje. Na Italijanskem trgu so njeni stalni klienti predvsem vojska, ENEL, SNAM, SIP itd. Družbena glavnica znaša 1 milijardo 600.000.000 Ur, skupna vrednost proizvodnje pa je v poslovnem letu 1969/70 presegla 18 milijard. Brez osebja, zaposlenega v treh povezanih družbah v tujini (Luksemburgu, Španiji in Avstriji), šteje Telettra danes 2.900 zaposlenih delovnih moči. V tržaškem obratu dela 185 ljudi, pretežno ženske, kakih 20 pripravnikov ln pripravnic pa se še šola na posebnem tečaju. V delavnicah, ki krijejo skupno 5.500 kv. metrov površine, bodo v prihodnjih mesecih postavili še vrsto novih strojev, za katerimi bo dobilo zaposlitev še nadaljnjih 200 delavk ln delavcev, tako da bo skupen obseg zaposlitev tržaškega obrata Telettre dosegel 400 do 500 ljudi. Predsednik družbe ing. Floreaml se je na slovesnosti zahvalil deželni upravi, pristaniški ustanovi in Krožnemu skladu za pomoč, ki je je bila deležna tržaška pobuda Telettre. Govornik je izparil prepričanje, da se bo tudi v tržaškem obratu, kakor že v milanskem, kmalu vzpostavilo med delavstvom in vodstvom tovarne vzdušje vsestran. skrega sodelovanja na vseh ravneh. Novemu obratu je nato zaželel u-speh predsednik EZIT dr. Saoer-dotd, ki je ob tej priliki Izrazil upanje, da bo prihodnje leto v okviru industrijske oone druga pomembna slovesnost, namreč začetek proizvodnje v Grandi Motori Trieste Inž. Spaceini je v svojem nastopu poudaril pomen nove industrijske pobude na našem področju, toliko bolj, je dejal, ker gre za »čislo* tovarno, ki nam ne bo onesnaževala niti vode niti zraka. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci pa je pozdravil vse prisotne in zlasti pobudnike nove dejavnosti v imenu predsednika Berzantija in v svojem lastnem i-menu. Naglasil je pomen nenavadno hitrega uresničevanja načrtov za novo tovarno, saj je Telettra navezala prve stike z deželo šele pred letom dni. Na koncu se je prof. Dulci zahvalil predsedniku tržaškega Centra za gosp »htrski razvoj Padci, ki se je med vsemi najbolj zavzel za to, da bi se Telet trina pobuda na našem področju da gre za Usti del manifestacije, dejansko sprememla iz gole namere v otipljivo resničnost. Govornik je tudi dejal, da ima milanska družba srečo, da je v Trstu dobila poleg vsega tudi dovolj primerne in marljive delovne sile. Kar zadeva nadaljnji razvoj obrata pa je naglasil, da bo deželna uprava vedno rada pomagala, ko pojde za povečanje industrijske zmogljivosti Furlanije-Julijske krajine. Zadnji je spregovoril podtajnik Amadei, ki je opozoril na pomen novih pobud, kakršna je pobuda Telettre, v sedanji ne povsem srečni konjunkturi italijanske industrije. Podtajnik je nadalje naglasil; da se Telettra tudi s tržaškim ob ratom uvršča med Uste industrijske dejavnosti, ki so v ospredju sodobnega razvejil, kajti prav elektronika je ena izmed konic za prodiranje v prihodnost industrije. Italijanska vlada, katero danes tukaj predstavljam, je dejal govornik, pa izraža svoje zadovoljstvo tudi spričo obveznosti, ki jo je prevzela Telettra, da bo v kratkem času podvojila število zaposlenega osebja v novem obratu. Sledil je skupen ogled nove tovarne, med katerim so si številni gostje lahko ogledali serijsko proizvodnjo raznih komponent telefonske aparature in raaie spremne dejavnosti. Posebno pozornost je zbudil sistem strojev za obdelovanje steklo-bakrenih ploščic, ki ga je upravljal drug stroj po predhodno pripravljenem elektronskem programu na traku. 12 škvadristov prijavljenih sodnim oblastem Politični urad tržaške kvesture je v zvezi s torkovimi izgredi prijavil sodišču 10 mladih škvadristov iz Trsta in Milana. Prekrški, ki jih dolžijo so: udeležba v nedovoljeni manifestaciji, cestne zapore, nasilja, odpor silam javnega reda, poškodovanje tuje lastnine in nošenje nedovoljenega orožja (koli in železne palice). Za napad na slovenske študente na Trgu sv. Antona pa sta bila prijavljena dva škvadrista — en Tržačan (Scarpa?) in en Milančan. Iz navedenega lahko sklepamo. ki ni bil dovoljen, se pravi izgredi v Ul. Mazzini pred sedežem PSI. Policija ne omenja v prijavi zločinov »apologija fašizma* in »žalitev poglavarja tuje države*. Glede pretepa pa velja omeniti, da bi morali škvadrista Scarpo, če je bil, po pričevanju napadenih, prijavljen sodišču, aretirati. To pa zato, ker je bil že prej pogojno obsojen zaradi skrunitve miljskega spomenika na štiri mesece zaporne kazni in zaradi nasilja že nekoč zaprt in iz neznanih razlogov izpuščen na svobodo nekaj dni pred koog-esom MSI. nega zborovanja* v umetnostnem zavodu in trajne zasedbe v nekaterih drugih šolah, kot je slovenski trgovski zavod »Žiga Zois*. V trgovskem zavodu »Žiga Zois* so dijaki imeli zjutraj zborovanje, na katerem so izglasovali zasedbo šole. Po tem so v telovadnico, kjer so zborovali, prišli profesorji. Dijaški predstavnik Boris Babič je orisal zahteve po šolski reformi. Ravnatelj trgovskega zavoda pa je, kot so nam pripovedovali dijaki sami, zanikal, da bi vedel ali celo soglašal s policijskim posegam, poudaril pa je, da je zavzemanje za resno šolsko reformo skupno tako dijakom kakor profesorjem. Drugače je potekalo zborovanje dijakov slovenskega liceja. Dijaške zahteve je profesorjem skušala orisati Alenka Rebula, a jo je ravnateljica, dr. Abramijeva večkrat prekinjala. Za njo sta spregovorila še prof. Beličič in Tomažič, ki sta dijaka opominjala k disciplini, medtem ko jih je podprla prof. Anto-nac. Ob koncu zborovanja so se dijaški predstavniki sestali z ravnateljico, prof. Lauro Abrami, in ji sporočili, da bo »odprta zasedba* licejev trajala do 17. ure, ko so dijald šli na Trg Undta in se u-deležili protifašistične demonstracije. V Slovenskem klubu bo predaval danes, 15. decembra proi GOoKO BUDAL o temi PROMETNE ZVEZE TRSTA Z ZALEDJEM Na zanimivo predavanje zlasti za gospodarstvenike in turiste vljudno vabljeni. V petek, 18. decembra 1970 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT MITJA GREGORAČ — tenor ROK KLOPČIČ — violina ZDENKA NOVAK — klavir Skladbe: Francka, Linharta, Beethovna, Debussyja, Sara-sata, Srebotnjaka, Ukmarja, Papandopula in Duparca. Dne 12. ročila 12. 1970 sta se po- SAŠKA KRIŽMANČIČ in VOJKO MI JOT Prosvetno društvo Slavko Škamperle jima iskreno čestita in želi veliko sreče na novi življenjski poti. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 VČERAJ V OBČINSKI SEJNI DVORANI «Tržaškemu triu» slovesno izročili Zlatega sv. Justa Nagrajenci in člani skupine tržaških kronistov gostje predsednika turistične ustanove v «Bottega del vino* Izročitev »zlatega sv. Justa* nagrajencem »Tržaškega tria* Skupina tržaških kronistov je včeraj s slovesnostjo v občinski sejni dvorani podelila letošnjo nagrada tZlali sv. Just» tržaškemu triu v osebah Daria De Rosa. Renata Zanettovicha in Amedea Baldovina Slovesnosti so se udeležili župan inž. Spaceini, podžupan Lonza in številni občinski svetovalci, pod- iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiimiiimmiiiiiiitiiiiiimmtftiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiii KDO SO ZLOČINSKI STORILCI? POŽIG V DRUŠTVENI GOSTILNI NA OPČINAH Pred požigom in razdejanjem v gostilni, so neznanci odnesli še nekaj denarja • Škoda znaša nad miJjon lir - Preiskava je v teku V noči med petkom in soboto je 1 in razno kuhinjsko posodo. Tetnpe-v društveni gostilni na Opčinah na- ratura je bila zelo visoka, saj je stal požar, ki je dobesedno uničil | popolnoma zgorel velik pršut, raz- kuhinjo, razne kuhinjske naprave in pritikline ter močno poškodoval točilnico. Plameni so skozi okno švigali zelo visoko in malo je manjkalo, da ne bi zgorela, ali umrla zaradi zadušitve, lastnica stavbe Frančiška Škerlavaj roj. Stojkovič, ki stanuje nad kuhinjo. Na srečo je požar zapazil jugoslovanski državljan Emil Bendon iz Kambre-škega blizu Ročinja, ki je šel peš okrog 2.15 od openske tramvajske postaje na železniško postajo. Postavil se je sredi ceste in ustavljal avtomobile, medtem pa metal kamenje, da bi zbudil stanovalce Neki šofer je obvestil openske gasilce, ki so kmalu prihiteli, rešili Škerlavajevo in pogasili požar. Kmalu za njimi pa so prispeli a-genti komisariata javne varnosti z Opčin, ki so uvedli preiskavo. Preiskava gasilcev in organov javne varnosti ni še zaključena, računajo pa, da znaša škoda nad milijon lir. Kot smo izvedeli, se izključuje možnost kratkega stika ali podobno. Kdo, zakaj in kako so krivci prišli v gostinski obrat, odnesli nekaj denarja in povzročili požar? Kaže, da so zločinci, ali zločinec, polili tla z bencinom ali odvrgli eksplozivno, oziri ma zelo vnetljivo snov, ker je W'eslo okna, odbilo omet stropa, sko aj popolnoma uničilo hladilnik pokale so marmornate plošče, v točilnici pa se je kuhalo vino v steklenicah, ki so potem razpokale. Upravnik gostilne je ob 11. uri zaprl vrata, gasilci, ko so prispeli. pa so ugotovili, da so bila odprta stranska vrata na dvorišče. tajnika rimske vlade Belci in A-madei, deželni odbornik Stopper in drugi predstavniki oblasti, kulturni delavci in prijatelji nagrajenega koncertnega tria ter predstavnika novinarskih združeni Smogui-na in Soli. Po kratkem nagovoru predsednika skupine tržaških kronistov Ra-nierija Ponisa, ki je orisal razvoj in umetniški vzpon tria, ki so ga J __4_____.-!• i •• 1 _ J • PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC v Skednju priredi v soboto, dne 19. tm. ob 20.30 v društvenih prostorih SOLISTIČNI KONCERT Nastopajo violinist ROK KLOPČIČ, pevec IVAN SANCIN (bas), pri klavirju ZDENKA NOVAK. Vabimo k Vstop prost! obdtod udeležbi. Odbor Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 17. decembra 1970 ob 20.30 o temi LEDENO BOGASTVO PODZEMLJA IN POLOŠKA JAMA, NAJGLOBLJA V JUGOSLAVIJI Predaval bo prof. FRANC HABE od Znanstvenega instituta v Postojni Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Prosimo točnost. Prevozi med stavko Ravnateljstvo ACEGAT sporoča, da bo danes zaradi deželne stavke prevozna služba prekinjena od 8.30 do 10.30 ter od 15. do 17. ure. Ves dan ne bodo delovale proge štev. 14, 16, 18, 22 in 24, medtem ko bodo na ostalih progah vožnje redkejše. Jtidhtč- ubechtUtmi Prejeli smo: V Vašem cenjenem dnevniku z dne 12. t. m. sem na 2. strani bral, da je policija vrgla v četrtek zvečer iz zasedenih šol italijanske in slovenske dijake na zahtevo ravnateljev in šolskega skrbnika. Prosim Vas, da to navedbo popravite vsaj v tem smislu, da se nisem udeležil zadevnega sestanka na šolskem skrbništvu. S spoštovanjem pot), ravnatelj (prof. dr. Janko Jež) 1933. leta ustanovili trije mladeniči, med katerimi je bil tedaj Li-bero Lana, je zlati kipec vidno ganjen prevzel De Rosa. Župan inž. Spaceini je pohvali! delovanje tria in vsem trem članom čestital, na kar se je De Rosa v zahvalnem govoru spominjal težkih začetkov, ko so jih za koncert obdaril s sladkarijami. pa do uspehov, ki so jih dosegli po vsem svetu z napornim študijem in pripravami. Po slovesnosti v občinski palači je novoimenovani predsednik turistične ustanove prof. Cumbat povabil nagrajence in kroniste na kosilo v «Bottega del vino*. Tudi tu nekaj laskavih besed in zahval in koncertni mojstri komorne glasbe so se od kronistov poslovili z obljubo, da bodo tudi v prihodnosti napravili vse, da bodo ime Trsta ponesli, kot do sedaj, v vse kraje sveta. Z objavo pasma popravljamo našo navedbo, s pripombo, da učiteljišče tako ni bilo zasedeno. Ob rojstvu prvorojenke RADE prijatelji in znanci prisrčno čestitajo mamici in očku Tanji in Guidu Neubauer, Radi pa želijo dolgo in srečno življenje. Čestitkam in željam se pridružuje Primorski dnevnik. Tanjo in Guida Neubauer je osrečila prvorojenka RADA Prosvetno društvo *lvan Cankar» izreka čestitke in želi Radi dolgo in srečno življenje. Milan Senčar je 11. t. m. promoviral na medicinsko - kirurški fakulteti milanske univerze s 110 točkami za doktorja. Čestitkam prijateljev in znancev se pridružuje Primorski dnevnik. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) v sredo, 16. dec. ob 16. uri v četrtek, 17. dec ob 16. uri v petek, 18. dec. ob 16. uri v soboto, 19. dec. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah ln praznikih mo uro pred začetkom predstav Rezervacija na tel 734265 Slovensko gledališče v Trstu Danes, 15. v Idriji 1). m. db 20. uri L.N. Tolstoj MOC TEME SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje inž. BORISA SANCINA ki bo z besedo in diapozitivi prikazal lepote V NARODNEM PARKU ORAN PARADISO Predavanje bo DANES, 15. decembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. PD »VESNA* V KRIŽU priredi v Ljudskem domu, 20. t.m. ob 17. uri, gostovanje PD »Ivan Grhcc« i/ šk"dn.ia s KULTURNIM VEČEROM SPORED: nastop otroškega odseka z enodejankami: Josip Ribičič — Pisane lutke, prizor — Kuhinja se jezi, Oton Župančič — Ciciban in čebela, nastop dramskega odseka s komedijo »Či je meja* (v škedenjskem narečju). Vljudno vabljeni! Darovi in prispevki Za šolo spomenik NOB v Cerknem daruje Mariuča Cok lDOO ln Francka Sedmak 1.000 Ur. V počastitev «*pomina pokojnih: Kalc Pierine, Berceta Antona, Zore in Marije ter Kralj Ane in Maksa; da. ruje družina Kalc s Katinare 5,000 lir za spomenik NOB . šolo v Cerknem. V počastitev sipomina pok. botre Tončke Godina daruje družina Modre Godina . Rinzner 1.000 lir za PD I-van Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. Pine Baretto daruje družina Stibiel 2.500 za Dijaško matico in 2.500 lir za športno društvo BOR. V počastitev spomina pok. Tončke Godina darujeta Danica in Mladen Flega 1.000 Ur za Pd Ivan Grbec — Skedenj. V počastitev spomina pok. Tončke Godina darujeta Danica ln Mladen Flega 1000 Ur za PD Ivan Grbec — Skedenj. V počastitev spomina pok. g. Tončke Godina daruje Ida Toškan 2.000 Ur za Dijaško matico. Ob drugi obletnici smrti naše nepozabne mame Karline Cebohin darujejo hčerke 2.000 Ur za PD Ivan Cankar. Franc Stranšček daruje 1.500 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina ob 29-letnlci tragične smrti dragega sina Pinka Tomažiča daruje mama 5,000 Ur za spo-menik padlim na Opčinah, 5.000 Ur ra Dijaško matico, 5.000 Ur za Glas-beno matico in 5f)00 Ur za SZ »Bor«. V počastitev spomina pok. Frančiške Rapotec daruje družina IOjOOO, sestra Milka 10.000 ln Sava Glavlna 1 000 Ur za prosvetno društvo Slove, nec, V počastitev spomina pok. Ane Pestotnik darujeta Marija in Emllio Lucach 5.000 Ur za prosvetno društvo Ivan Cankar. BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica F. Filzl it. 10 lat 38101/38045 opravila vse bančne posla kupuje tulo valuto V£araiin|l odkupni devizni tečall Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling Švic. frank Franc frank Balg. frank Hol. florlnt Nemika marka Avst. iillng Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,— 110,— 12,— 172,- 169,50 23,80 44,— ..................m.......i"iii'iiii>iiihii>"iiiiiiiii,iiiiiiiiiiiii,ii„I„,......■im.............................................................................................................im........ Dane«, TOREK, IS. decembra KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 18A5 in zatone ob 9.59. Jutri, SREDA, 16 decembra ALBINA Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 2,4, ob 19 uri 7.5 stopinje, zračni tlak 1025,2 stano. viten, veter 4 km Jugovzhodntk, vla. ga 83-odst., nebo 3 desetinke poobla-čeno, morje mirno, temperatura mor. ja 12,2 stopinje ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 12., 13. In 14. decembra 1970 se je v Trstu rodilo 27 otrok, umr. lo Je 47 oseb. Umrli so: 60-letnl Vittorlo Abrami 76-letnl Albino Grusonl, 82-letnl A gostino Loverre, 79.1etnl Ferruecio 65-letna Gluditta Otzenl por. Zema nelll, 91 letna Gllda Cekovln vd. Ce. tin, 56-letni Mario Glorgi, 89-letna Carla Taboga por. Bartolini, 62-letn! Ralmondo Gregorl, 75-letna Clella loppl, 75.1etnl Glacomo Steffe, 71- letna Anna Kresevlc D or. Pestottl, 82-letna Antoia Maclnlch vd. Lubla. na, 57-letnt Aurello Bonln, 61-letnl Riccardo Cassetta, 85-letni Eugenio Furlani, 75-letnl Simone Gnonl, 75-letna Maria Hauser por. Iavlcoll, 77-letna Maria Verginella vd. Tosolln, 82-letna Maria Llmoncln vd. Casslo, 75-letnl Marcelliano Cocolo, 83-letnl Arturo Felker, 50-letna GugUelmina Andreassl por. Kravanja, 75-letnl An-tonio Cergoll por. Kozina, 92-letna Giulla Kerpan vd, Spazzall, 93 letna Francesca Delconte vd. Grlo, 67.1etnl Giuseppe Perat, 78.1etnt Giuseppe Chiarandlnl, 74-letni Galllano Merlo, 55-letna Maria Cosslo por. Kerro, 9. letna Mercede Vinci por, Benussl, 70-letna Olga Zlbema por. Pahor, 89-letna Vlncenza Bertlcovlch por. Llu-blclch, 71 letni Glovannl Cok, 74-let. ni Bruno Venezlan, 95-Ietnl Giuseppe Pantarotto, 68-letna Maria Borat vd. Budicna, 87-letnl Santo Parovel, 84-letna Maria Prelil por. Ploclnlnl, 86. letna Lulsa Lluzzl vd. Paparella, 84-letna Francesca Ronsanc vd. Stanclch, 62-letna Giulla Stefanclch por. Bo. schln, 70-letnl Adalglso Polselli, 9L letna Anna Glavlna vd. Batič, 80-let-na Glovanna Slmonuttl, 92-letna A-rralla Mreule vd. Svetina, 68-letnl Francesco Carpanl. Oklici: Mehanik Mario Larnlanl In estetlstka Iris Asseltl, hotelirski vra. tar Luciano Lauro In telefonistka Ma. rla Grazla Zanolla, pomorščak Lulgi Alesslo In uradnica Nadla Plazza, uradnik Mauro Bertonl In uradnica Sossi Marta, inštalater Roberto Sossl In prodajalka Marina 0'Angolo, teh. nični Izvedenec Enzo Guagnlnl In u-niverzltetna študentka Arlella Paoli, nameščenec Franco Gerzelj In delav. ka Ueana Vatta, trgovec Francesco Ltunl In stavka Mirjam Smolič, u. radnlk Bruno Driussl ln prodajalka Antonletta Lombardo, karosler Bo. gomlro Carli In llkarlca Irene Gatto, tehnični izvedenec Nivlclo Divo In univerzitetna študentka Neva Blondl, fotograf Mario Sigmund In študentka Ellsabetta Narlcl, bankonjer Darlo Lumlanl In gospodinja Glullana Coli, pomorski strojnik Antonio Covra In prodajalka Mlleda Fonda, častnik trgovske mornarice Glannlno Braut In uradnica Ombretta Carplnettl. DNEAVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 19. ure) Alla Baslllca, Ul, S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Glustlzla, Trg Libertš 6. Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 9.39) Al LIoyd, Ul. Orologto 6 — Ul Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulla 1. Picclola, Ul, Orianl 3, Vernarl, Trg Vatmaura tl. Gledaljsča Nazlonale 15.30 «1 guerrierl«, Cllnt Eastvvood, Telly Savalas, Donald Su-therland.. Panavision. Metrocolor. F.den 15.36 «Ninl TirabusciO, la donna che Invento la mossa», Monica Vit tl. Gastone Moschln, Peppino De Fillppo Sylva Koscina Technlcolor Fenice 15.30 «Venga a prendere caf-fe da noi», Tognazzl, F. R. Coluz-zl. M. Vukotlc Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 prete sposato«, Rosanna Podesta, Lando Buzzanca E M. Salerno, L. Salce Prepove, dano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Anonimo veneziano«, Florinda Bolkan, Tony Musante, E M. Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «A1 soldo dl tutte le ban-diere», Tony Curtis, Charles Bron. son, Michele Mercier. Technicolor. Alabarda 16.30 «Camille 2.000», Daniele Gaubert, Nino Castelnuovo. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16,30 »Elsa, un amo-re», Betty Arvanlti, Costas Carras. Crno-beli film sexi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Tora! Tora! Tora!«. Fox film. Technicolor. Cristallo 16.00 «Soldato blu», Candice Berger, Peter Strauss. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «Mash», Donald Suther-land, Eliot Gould. Technicolor. Pre. povedano mladini pod 14 letom. Moderno 16.30 «Angeli senza Paradi-so», Romina Power. Al Bano. Te-chnicolor. Vittorio Veneto 16.00 «L’esecutore», George Peppard. Joan Collins. Te. chnicolor Ideale 16,00 «La mano della vendet-ta», Slim Pickens, Riccardo MontaL ban. Technicolor. Film vvestern. Impero 16.00 «11 cavallo In doppio petto». Film Walta Disneya. Te. chnicolor. Astra 16.30 »La morte non ha sesso», Luciana Paluzzi, Robert Hoffmann. Technicolor. • Abbazia 16.00 «L’awenturiero di Hong Kong», Clark Gable. Susan Hay-vvard. Technicolor. MILJE Verdi 17j00 «Adios Gringo«, Giulla. no Grama, Evelin Stuart. Film we. stern Technicolor. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes oh 19.30 barvni dramatični fiton: RAPPORTO A QUATTRO Igrajo: Dirk Bogarde, Anouk Aimee in Robert Poster. Mladini pod 14. letom prepovedan vstop. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18. uri atestom barvni film: UNO STRANIERO A SACRAMENTO Igrajo: Micaey Hairgitay, Barbara Frey in James Hill. KASTA obvešča, da se začne tečaj SRBOHRVAŠČINE v sredo, 16. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gep-pa 9 Kdor se do sedaj nd še vpisal lahko stori to še v sredo pri prvi lekciji. VERDI Jutri zvečer v gledališču Verdi prva predstava Wagnerjeve opere »Rejsko zlato« za red A v vseh prostorih. Opero bo dirigiral Karl Maria Zvvlssler, v glavnih vlogah pa nastopili sami izkušeni vvagnerjansKl interpreti. Vloge štirih bogov Wota-na, Donnerja, Euoha in Logeje bodo tolmačili Dan Richardson, Knoll, Thomas Page in Fritz UN, Rolf Kuehne in Herold Kraus bosta Nibelunga Alberich in Mirne, Han Novvack in Georg Schnapka pa bosta giganta; boginje Prička, reia In Bru bodo Ruth Hesse, Joanne Cook ’ Claudia Caporale, v vlogah treh W ■ ra Rena pa bodo nastopile Cor,, Dolan, Hilde Roser in Ingrid Goeritz. Scene in kostume je zasnoval J ■ hannes Dreher, režiser pa j« Wern Kelch. Scenska postavitev je iz pernega gledališča v Bologni. V četrtek zvečer ob 20.30 bo redna izvenabonmajska predstava Fn ■ cinijeve opere «La Boheme« po . skih cenah z istimi izvajalci kot 1» preišniih predstavah. Pri blagajni gledališča (tel. 23 se nadaltuje prodaja vstopnic za predstavi. POLITEAMA ROSSETTI V gledališču Politeama RossettlJ& Jutri enkratni nastop jazz orkes Gorniia Kramerja. Koncert, ki Jc ven abonmaja, bo ob 20.30 za a nente Teatra Stabile pa je predvl običajni popust. V četrtek bo spet na sporedu drama A. Čehova »Striček Vanja*. Pri centralni blagajni so v Pr°“ jn vrstopnice za Kramerjev koncert. ( za četrtkovo predstavo, kakor * za predstavo »Striček Vanja« v p tek. soboto in nedeljo. Ljudska prosveta SLOVENSKA PROSVETA V Itd vabi 20. decembra na KOROŠKI * čer. ki bo v veliki dvorani Kult rega doma v Trstu ob 16,30. S roškimi Slovenci se bomo SP° , ,i, 50-letnice plebiscita ln drugih vam obletnic v zgodovini koroških b* ' vencev. Pel bo pevski zbor SPD ~ nlca iz St. Vida v Podjuni same ^ roške pesmi, Korošce pa bodo_ pesmijo pozdravili tržaški in gorlSK' pevci. Prosvetno društvo France Prešeren Iz Boljunca vabi vse vaščane na -i. j »n__tz- * t-»t t zsirrMTDMAC. ^ gled filma KAPLAN OEDERMAlL y bo v četrtek, 17. t. m. ob 20.30 srenjski hiši. Razna obvestila običajno dr. Gantar — telefon 'Vljidno vabljeni člani in prijatelji. njih^1 . SOŽALJE Prosvetno dmištvo «Ivan kar« izraža svojemu dolgoletne®1 članu in pevcu Janku Pestohi^J globoko sožalje ob bridki žene Ane. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustite naša draga hčerka, mama, nona in sestra ANA BATIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 15. t. m. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kaitinarsko cerkev Žalujoči: MAMA, hčerka SILVANA z družino, sinova BRUNO in GVIDO, sestre In bratje z družinami ter drugi sorodniki Trst - Lonjer, 15. decembra 1970. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo in nonoo TONČKO GODINA Enako se zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, 101 so na kateri koli način po častili njen spomin. Žalujoče družine: GODINA, PREGARC, MERKUŽA, BASA In GUŠTIN Trst, 16. decembra 1970 ZAHVALA Vsem, ki so sipremili k zadnjemu i»čltku našo drago mamo in norno ALOJZIJO GEC vd. ŠKABAR se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdrav niku dr. Grudnu, darovalcem cvetja, 6. g. župniku ter vsem, M so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoče družine: ŠKABAR, ŠKERK In GEC V Repen, 15. decembra 1970. ZAHVALA Vsem, ld so spretnih na zadnji poti našega dragega stna> brata ln nečaka RADA BANOMA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, F^v-Skemu zibam Valentin Vodnik, mladini lz Prebe-nega, Mačko-vdM ln Ospa, podjetju Probtl, darovalcem cvetja in vsem, K* so počastili njegov spomin. Družina BANDI In sorodniki Prebeneg, Ljubljana. Sydney, Domjo, 16. dec. 1970. 'Pr file »e % »K ^ii Ho bil '?ci. Mi in :P0i h £ * Ral *< Ravnateljstvo državnega učitelj' »A. M. Slomšek« v Trstu spoW*Fj da se bo redni pouk nadaljeval sredo 16. decembra, kajti v P°"® . Ijek in torek bodo na zavodu P'SI|‘ m izpiti za razpisani učiteljski tečaj. Zadruga »Naš Kras* obvešča svri člane, da bo zadružna večerja v s ■ boto 19. t. m. ob 20.30 v gostilni «3 pi» v Bazovici. Prijave sprejemanj Is «le k !»i i >*]! S bii 5 ^Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK VESTI Z ONSTRAN MEJE far Primorska proti fašizmu ia za dobre sosedske odnose Protestni povorki v Kopru in v Sežani Proslava 25-letnice koprske gimnazije 'p P° vsej Sloveniji je bilo tudi maorskem v zadnjih dneh več-■svilo zborovanj in demonstracij aea* z nedavno izjavo italijan-zunanjega ministra Mora in ?®juni neofašističnimi izgredi v Tako so se sestali predstav-18 družbenopolitičnih organizacij v ^večjih primorskih središčih, ob-zadnje dogodke ter hkrati po-Pripravljenost občanov, da še J5! razvijajo dobre odnose s so-?jf Italijo. Kopru so bile v soboto tudi ve-* demonstracije srednješolske Na glavnem trgu se je okrog 1500 srednješolcev, nji-J Predstavniki pa so z balkona ^rske palače povedali svoje mne-vzrokih, ki so pripeljali do J®tve obiska predsednika Tita v Mladina je nato v sprevodu a vse glavne koprske ulice (Ver-?*> Patricija Lumumbe, Cankar-■ JLA in Vojkovo nabrežje). To tiha, dostojanstvena demenca, v kateri so mladinci nosili ;desetin gesel, kot «Šovinizem jp tuj», «Želimo si odpravo ne-^zumov in čimprejšnji obisk vodnika Tita*, «Namesto slabih JSov — še bolj odprte meje* in V Koprska mladina je posla- je nenadoma prečkala cesto (izven ‘zborovanja tudi pozdravno pis- Prehoda za P«sce) 731etna G>ovanna predsedniku Titu. vobna manifestacija je bila tu-’ Sežani, kjer je okrog 1000 glavi >l‘ki mladincev in mladink go-J* predsednica občinske orga-“je Zveze mladine Ana Godnik. ti oljke. Letina je slaba, vsekakor ena izmed najslabših po vojni. Medtem ko je znašal pridelek v dobrih letinah tudi do 100 vagonov oljk, jih bodo letos pridelali največ 20 va gonov. * * * V hudi prometni nesreči se je težko poškodovala novinarka Radia Koper 23-letna Nataša Hiršman, roj. Aljančič. Skupaj s svojim možem Andrejem ter svakom m svakinjo (Francem in Majdo Hiršman) se je odpeljala na zasebno rodbinsko slavje v Vanganel. Ko so se vračali v Koper, je avtomobil močno zaneslo na levem oviku pri zaselku Bande!. Voznik Andrej Hiršman je bil brez moči in vozilo je zdrknilo s ceste ter se prevrnilo v 70 cm globok jarek. Najhujše poškodbe je dobila Nataša Hiršman (zlom medenice in noge), huje poškodovana je bila tudi Majda Hiršman, medtem ko sta Andrej in Franc Hiršman le lažje poškodovana. Vzroke nesreče še raziskujejo. Nedvomno pa ji je botrovala tudi zelo gosta megla. • • • Sredi Kopra (pred letnim kirvom) VAL OGORČENJA ZARADI FAŠISTIČNEGA DIVJAŠTVA V TRSTU Protifašistične stranke odločno obsojajo fašistične izgrede in nasilje proti Slovencem SESTANEK JE BIL VČERAJ V TRSTU Skupni plakati v italijanskem in slovenskem jeziku — Občinski svet v Tržiču zahteval razpust MSI — Z geslom «Me ne frego* pomazani protifašistični plakati v Tržiču, Ron-kah in Gradiški — Provokatorski napisi pred spomenikom D'Annunziu — Kdo je odstranil partizansko zvezdo s spomenika v Doberdobu? Na vsem Goriškem izražajo občine, politične stranke, razne organizacije in tudi posamezniki svoje ogorčenje do fašističnih dogodkov, ki so se pripetili prejšnji torek v Trstu. V soboto zjutraj so se v Gorici sestali zastopniki demokratičnih in protifašističnih strank, sestavili in podpisali skupno resolucijo, ki jo bodo danes razobesili na plakatu, pisanem v italijanskem in slovenskem jeziku, na vseh oglasnih deskah naše pokrajine. Resoluoijo so podpisali zastopniki Krščanske demokracije, Komunistične pairtije Italije, Republikanske stranke Italije, Socialistične stranke Italije, Socialistične stranke Italije proletarske enotno- črnska gimnazija v Kopru je rivala 25-letnioo ustanovitve, ij ji Priložnosti je bilo v gledali-tborcvanje, na katerem je če-slavljencem predsednik kcpr-finske skupščine Miro Koc-'0 razvojni poti te pomembne PJ* šolske ustanove je govoril gimnazije Milan Marušič, \*Judi podelil 11 priznanj prvim Profesorskega zbora. V okvi-Gtoslav so tudi odprli razstavo, >ijei pa so pripravili kulturni # * * 1 slovenski obali so začeli obira- Predan iz Trsta, Ul. Vidali 10. V istem trenutku je pripeljal v smeri hotela Triglav Viktor Avbelj iz Kopra in jo zbil po cesti. Predanovo so s hudimi poškodbami prepeljali v izolsko bolnišnico. * * ★ Zaradi naglega zaviranja pred se-maforom pri podjetju Slavnik v Kopru je prišlo do verižnega trčenja treh vozil. Andrej Toplak, ki je vozil iz smeri hotel Triglav proti Slavniku je naglo zavrl, ko se je na se-maforu prižgala rdeča luč. Za njim sta vozila Aleksander Šramel iz Kopra in Milovan Rajčič iz Kopra. Le ta ni utegnil vozilo pravočasno ustaviti in se je zaletel v Šramlov avto- Toplakov avtomobil. Telesnih po škodb k sreči ni bilo, na vozilih krajih in skušajo rušiti tudi dobre mednarodne odnose med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer sta naša pokrajina in naša dežela vzgleden primer pozitivnega sodelovanja med sosednimi narodi in državami. »Obisk predsednika sosednje republike Jugoslavije naj se na splošno željo izvrši čimprej ter bo učinkovito ojačil prijateljstvo, spoštovanje in sodelovanje med dvema narodoma in državama v okviru sprave in miru v Evropi.« To je dokument, M so ga podpisali zastopniki sedmih protifašističnih strank. Niso ga hoteli podpisati liberalci, ki so izdali naknadno svojega, v katetrem v glavnem ponavljajo ista načela, ki so vsebovana v tem dokumentu, vendar- Sindikalisti CISL se bodo sestali v soboto v Vidmu, da ustanovijo deželni svet tega sindikata. Nato bodo izvolili deželno tajništvo CISL. Goriško pokrajino bodo zastopali sindikalisti Padovan, Colautti, Braiuc-ca, Cuffolo in Benfatto. 0 SOVODENJSKI PREDILNICI SO GOVORILI PRI RERZANTIJU Sindikati zahtevajo ohranitev vseh delov, nih mest - Če ne bo pozitivnega odgovora, bo v četrtek stavka tekstilcev na Goriškem Delegacija delavk in delavcev so-vodenjske predilnice je včeraj zjutraj pospremila sindikaliste, ki so se sestali s predsednikom deželnega odbora Berzantijem, ki je imel ob strani tudi odbornika za industrijo Dulcija ter odbornika za delo Stop-perja. Sindikalisti so ta sestanek zahtevali, ker nista bila zainteresirana odbornika prisotna na petkovem sestanku na goriški prefekturi in tudi S 14. decembrom se neha stavka k** hi bil napravljen na tistem se-osebja ONAIRC v otroških vrtcih. Ta stanku noben korak “F1*} **”*** sklep je sprejel sindikat CISL na tev zahtev delavstva^ &ndikahshso podlagi prvega doseženega spora- Berzanbju pnkazMi ^lem ter zah-zuma z vodstvom te ustanove. Otro- tevali. da ce je nujno prib do ome-ški vrtci, ki jih vzdržuje ta ustanova, bodo tako lahko spet redno delovali. sti, Enotne socialistične stranke in ^ liberalci do zaključka Slovenske demokratske zveze. Resolucija se v slovenščini glas! takole: »Demokratične )n protifašistične stranke na Goriškem odločno obsojajo nasilne demonstracije, ki so jih v torek, 8. decembra izvedle v Trstu neofašistične skupine in ki spominjajo na metode in čase, ki sta jih italijansko in slovensko prebivalstvo v naših krajih obsodili in zavrnili v odporniškem boju za ideale svobode in pravice. »Stranke se s polno odgovornostjo obvezujejo preprečiti ponovitev takih pojavov brutalnosti, ki nasprotujejo civilizaciji in duhu ter določbam republiške ustave. »Demokratične in protifašistične stranke ugotavljajo, da so taki primeri nasilja toliko bolj odvratni, ker so naperjeni proti demokratičnim inštitucijam in proti italijanskim državljanom slovenske narodnosti, ter se vežejo s preganja- mobil ter'ga potisnil naprej še v njemstovenskeskupnostl za časa TošAcnih no- fašistične vladavine. »Takšne nasilne manifestacije o- pa je za okrog milijon starih dinar- i grožajo nadaljevanje in razvoj kul- i turnega sožitja v naših obm»,mih jev škode. .......m,..............m.............................. VČERAJ ZADNJI PROCES JESENSKEGA ZASEDANJA POROTNEGA SODIŠČA [oporna kazen Jugoslovimoma, obtoženima ropa ionska iz Zindisa obsojeno na 3 leta zapora Obtožnica ju je dolžila, da sta sredi meseca aprila letos napadla ki oropala rojaka iz Zagreba Giordana Giacomjni, za katero je tožilec predlagal 6 let zapora, bo spet na svobodi čez 4 mesece Jožifa Rožiča so pokopali v Štcverjano veliki dvorani tržaškega po- te _______________ jpftt sodišča .je bil včeraj zad za- je (tož. uDr°ces letošnjega jesenskega iJjOa porotnega sodišča, ki k y°dstvom dr. Corsija Itt*1. preš. sodnik Salerno, zapis. ter 6-članska porota) mo v! tocUtj dva jugoslovanska držav-32-letnega Stanislava Atanac-t®8 iz Starega Kostomca ter 30-L Sima Susaka iz Zabaliia. 'ta bila obtožena, da sta s ,, *> nekega drugega rojaka, ki agenti še zdaj niso mogli napadla in oropala 44-let-ti Joža Maleniča iz Zagreba, ki poleg zlatega prstana in ^he Ure pobrala tudi potni k predstavil kot prizadete stranka, oziroma da sploh ne bo pričal na procesu. Ta namera pa se jima je ponesrečila, kajti Malenič, gljub temu, da so mu zdravniki ugotovili hujše poškodbe po obrazu in ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh, .je na včerajšnji razpravi pričal in tudi spoznal v obtožencih svoja napadalca. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za vsakega po 5 let zapora, branilca odv. Ghezzi in Padovani pa v prvi vrsti oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v drugi, podrejeni stopnji pa najnižjo kazen. Porotniki so prisodili vsakemu 2 leti in 4 mesece zapora ter 200 tiscoč lir denarne kazni. f. *>godka je prišlo ponoči med iln 15, aprilom letos, ko je v polnih popoldanskih u-(Ortšel v Trst in iskal preuo-'a' Okrog 22. ure se je ustali'' heki gostilni v Ul. Valdiri-^ rj tam naletel na oba obtoženih1' še na nekega tretjega ro-^'ai j. Knckščom sistematično tajila “ranila vsake krivde. Menila 36-letna Giordana Giaoomini por. Busechian iz Zindisa št. 29 pri Miljah, ki je bila obtožena nenamernega umora (omioidio preterinten-ziouato) svojega moža, 35-letnega delavca Stelia Busechiana, ki je preminil v skrivnostnih okoliščinah mod 4. in 5. avgustom lani, bo spot na svobodi čez 4 mesece. Porotno sodišče pod vodstvom dr. Corsija je namreč sprejelo tezo branilca odv. Morgere, po kateri so sodniki obsodili Giacominijevo samo zaradi nenamernega prekoračenja silobrana na 3 lete zapora z dveletno odpustitvijo zaporne kazni. Kot zna-i no, je ženska od lanskega avguste, ko so jo priprli pa do danes, prestala že osem mesecev zapora, ‘zaradi česar jo bodo meseca aprila izpustili na prosto. Porotniki so jo poleg tega zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožbe slabega ravnanja v družini. Kot smo že obširno poročali, je 4. avguste lani Marija Busechian našla v stanovanju v Zindisu mrtvega sina Stelia Busechiana, medtem ko je njegova žena delala v oomorskem kopališču. Kot je izhajalo iz obtožnice, se je _ ženska ono noč močno sprla z možem, ki je preminil za posledicami, močnih udarcev, ki mu naj bi jih žena prizadejala. Giacominijeva se je pred porotniki krčevito branila vsake obtožba in stalno ponavljala, da je bil njen mož nasilen ter končno, da se ni zavedala, da mu je slabo, kajti v nasprotnem primeru bi mu takoj priskočila na pomoč. Javni tožilec dr. Tavella je v svojem nad dve uri trajajočem obtožilnem govoru, predlagal za obtoženko 6 let zapora. jimskega odbornika Vouka, ki je zastopal pokrajinsko upravo ter številnih predstavnikov organizacij, u-s Jano v in gostinskih operaterjev, je bila v nedeljo dopoldne svečana o-tvoritev novega hotela in gostinske šole ustanove ENALC ob nabrežin-ški obali. Novi obrat je blagoslovil goriški nadškof Cocolim, nato je pozdravil goste deželni predsednik ustanove ENALC Abate, v imenu devinsko -nabrežinske občinske uprave je spregovoril odbornik Zandomeni, ki je izrazil zadovoljstvo, ker bo novi kompleks prispeval k razvoju turizma v nabrežinski občini. Podpredsednik deželnega odbora Moro je izrekel priznanje pobudnikom ter poudaril pomen turizma v naši deželi. Za njim je govoril glavni direktor ustanove ENALC Baldelii, ki je opisal delovanje te ustanove in poudaril važnost strokovne izobrazbe mladine, obenem pa kritiziral zastarele birokratske predpise, ki ovirajo delovanje talcih ustanov. Podtajnik Toros je prinesel pozdrave ministra Donat Cattina ter opozoril na nujnost sodelovanja ki koordinacije dela med ustanovami, ki skrbijo za strokovno izobrazbo mladine, oblastmi, sindikati in ustano-, vami ter organizacijami, ki skrbijo za zaposlitev delovne sile. «da pripomorejo taka dejanja k radikalizaciji slovenskega nacionalizma)). Goriški liberalci so se torej tokrait postavili na drugačne pozicije od svojih tržaških in tržaških tovarišev ter so zavzeli distance do ocene položaja s strani drugih strank. Ta dokument sedmih političnih strank, k? zastopajo nad devetde-' set odstotkov prebivalstva goriške i pokrajine je torej zelo važen, tudi ker bo prvič objavljen plakat s podipisl vseh teh strank tudi v slovenskem jeziku. Omenimo tudi, da so podobne resolucije izglasovale tudi nekatere krajevne uprave. RsaM smo že o resoluciji goriškega pokrajinskega odbora, podobno resolucijo je o-dobrii občinski svet v Tržiču, kjer so celo zahtevali razpust neofašistične stranke MSI. Plakate z obsodbo tržaških dogodkov so podpisale vse protifašistične stranke v Tržiču in v Ron-kah. Podoben plakat je razobesila v Gradiški in okoliških vaseh socialistična stranka PSI. Fašisti pa so plakate v Tržiču, Ronkah tn v Gradiški v noči od sobote na nedeljo pomazali z rdečo barvo z napisom »Me ne frego». Očavddmo gre za organizirano skupino v pokrajinskem merilu, saj so ti fašistični napasi enaki v Tržiču, Gradiški, Ronkah in morda še kje drugod. Obsoditi maramo tudi nekatere protiitalijanske napise, ki so jih opasali včeraj zjutraj na poti na go-riški grad, poteg spomenika D’An-nunziu in kot poročajo drugi listi, tudi v nekaterih drugih ulicah. Očitno gre za provokacijo, ker menimo, da ni med goriškimi Slovenci človeka, M bi se spuščal v take protiitalijanske napise. Nič nam ni mar DtAnmumzio, vendarle take provokatorske poizkuse, da bi krivdo zvrniti na Slovence, odločno zavračamo. V to kampanjo Je treba vključiti tudi pred približno mesecem dni fašdstično-nacistični napis na slovenski šoli v Ulici Randaccio ter brez dvoma oskrunitev spomenika padlim partizanom v Doberdobu. Pisali smo že, da so neznanci v noči od petka na soboto stolkli s spomenika peterokrako zvezdo, ki Je bila že ob postavitvi spomenika nekaterim trn v peti. Ostanke kamnite zvezde so domačini našli ne kaj metrov od spomenika. Čudimo se le, kako so mogli neznanci odstraniti le zvezdo, pustili pa so pri miru ostale napise na spomeniku ter dva venca, ki sta bila na Istem spomeniku postavljena. Očitno je neznancem bila trn v peti le peterokraka zvezda, simbol partizanstva. Prepričani smo zaradi tega, da bo doberdobska občinska uprava znala odgovoriti na provokacijo na naijdosbojnejšl način? postaviti nazaj peterokrako zvezdo na svoje mesto Svečana otvoritev hotela ENALC Ob prisotnosti podtajnika ministrstva za delo poslanca Torosa, podpredsednika deželnega odbora Mora, ki je predstavljal deželno upravo, predsednika deželnega svete Ri-podpredaednika Pitto- Umrla je deklica od trojčkov Včeraj so v Tržiču pokopali . 8 mesecev staro Ornello Zorzi iz Tržiča, Ul. San Francesco 22, ki je orejšnji dan umrla v bolnišnici v Gorici. Pred nekaj dnevi, ko jo je mati na domu okopala skupaj s sestrico, je položila Ornello po vito v cunje na mizo, kjer .je otrok pograbil posodo s pudrom ter si ga zatlačil v usta, kar je bilo zanj usodno. To je drugi otrok od hrojč kov, ki so se pred 8 meseci ro dili v Tržiču. Ena deklica je umrla takoj po porodu, druga sedaj ostala .je od trojice samo ena de klica. ________ Najden površnik Ob nedeljski prireditvi v prosvetni dvorani v Gorici so našli površnik, ki ga sedaj hranijo na SPZ v Ulici Malte 2. Kdor ga je izgubil naj se oglasi tam med uradnimi urami. Z avtom pri Sovodnjah je zavozila s ceste V nedeljo dopoldne okrog 10. ure se je 24-letna delavka Boža Flore-nin iz Gabrij. Ul. Manzoni 32, peljala z avtom fiat 500/D iz Sr-vodenj proti Zagrabi. Na nekem ovinku pa je zaradi ledu na cesti izgubila kontrolo nad vozilom ter zapeljala v jarek, kjer se je avto prevrnil. Dekle so nemudoma odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom medenice ter so jo pridržali za 40 dni na zdrav Sindikalne vesti delavcev v integracijsko kašo «nič Istočasno so sindikalisti zahtevali, da deželna uprava blokira plačilo pol milijarde lir posojila, ki ga je rotacijski sklad odobril tovarni za modernizacijo njenih obratov. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je obljubil svoje takojšnje posredovanje in bo o svojih korakih takoj obvestil sindikaliste. Če ne bi prišlo do uspešnega odgovora, napovedujejo sindikati za četrtek splošno stavko tekstilcev na Goriškem, ki bo združena z veliko delavsko manifestacijo. Sindikati zagotavljajo, da se bo položaj rešil, če bo vsem delavkam in delavcem jitve urnika, naj bo ta omejitev e- sovodenjske predilnice zagotovljeno naka za vse uslužbence. Sindikati delovno mesto in če ne bo prišlo tako ostro zavračajo vpis petdeset J do o*-«stov. ...........................................iiiimi.i........................................ DEBUT IGRALCEV IZ ŠTANDREŽA Trikrat napolnjena dvorana v Gorici za lepo prireditev «Miklove Zale» Zakaj niso nastopili z igro v Štandrezu? Zahvala prirediteljev sodelavcem ia igralcem Po dolgih pripravah, pri katerih so morali premostiti številne ovire, so igralci dramske družine prosvetnega društva «0. Župančič* končno le postavili na oder v Prosvetni dvorani v Gorici Žižkovo ljudsko igro v treh dejanjih in devetih slikah «Miklova Zala*. Kako veliko je bilo zanimanje za te nastop domače dramske družine je bila dokaz v soboto zvečer prosvetna dvorana v Gorici, ki jo je občinstvo do kraja napolnilo in med njimi so prevladovali štandrežci, kot se spodobi za premiero njihovih igralcev. Občinstvo je z zanimanjem sledilo razvoju dejanja na odru in starejši vaščani so sproti primerjali to predstavo z ono, ki so jo priredili pred več kot 20 leti, ko so nastopili z «Miklovo Zalo* na dvorišču Lutma-nove gostilne in ki je takrat privabila v štandrež rojake iz bližnje in daljnje okolice. Tudi tokrat so se rojaki odzvali povabilu agilnih prosvetarjev iz Štandreža, ter so ne samo v soboto, ampak tudi v nedeljo popoldne in zvečer napolnili prosvetno dvorano v Gorici, ki je bila zlasti pri nedeljski popoldanski prireditvi premajhna za vse, ki so si hoteli ogledati igro. Po splošnem mnenju so mladi i-gralti in igralke dobro prestali to preizkušnjo in s pomočjo svojega režiserja Draga Marušiča od Primorskega gledališča iz Nove Gorice postavili na oder tako zahtevno i-gro, ki je spravila na odrske deske skoro pol vasi, z igralci, pevci itd. Sobotna prireditev je pokazala še nekoliko treme pri igralcih, kar velja zlasti za tiste, ki so prvič nastopili, zato pa je v nedeljo toliko bolje steklo in so tudi tisti, ki so urej še kolebali, gladko podali svojo vlogo. To velja zlasti za Miklovo Zalo. Pohvaliti moramo na splošno vse i-gralce, čeprav moramo pri tem ugotoviti, da so bile nekatere vloge bolje podane kot druge. To velja zlasti za turškega poveljnika Isken-dra (Nanut Danilo), za Almiro (Ne-da Dornik), za kmeta Strelca (Danilo Blažinov) in seveda za Miklovo Zalo (Ivo Tabaj). Morda se bo zdelo Štandrežcem čudno, da niso igre postavili na oder v štandrežu. Prireditelji so nam s tem v zvezi povedali, da so dvakrat zaprosili za župnijsko dvorano v Štandrežu, pa so jim jo o-bakrat odklonili in so zato nastopili v Gorici. Poleg tega pa so morali marsikaj spremeniti, ker je bil oder premajhen. Tako niso mogli spraviti nanj pevskega zbora in tudi balet ni mogel nastopiti. Vendar je prireditev uspela v splošno zadovoljstvo, k čemur so pripomogli tudi lepi kostimi, ki sta jih posredovala gledališči iz Trste in Nove Gorice, katerima se odbor prosvetnega društva «0. Župančič* iz štandreža še enkrat s tega mesta prav lepo za- Prizor iz »Miklove Zale* hvaljuje, kakor tudi za vso drugo pomoč. Zahvaljuje se tudi Stanetu Raztresenu od SG iz Trste za zamisel igre in za prva navodila, dalje režiserju Dragu Marušiču iz Nove Gorice za njegovo požrtvovalno prizadevnost z našimi amaterji ter končno še vsem igralcem, ki so vložili toliko truda v pripravo in nato v izvedbo celotne prireditve, s katero so pokazali, da je v štandrežu še mnogo smisla za prosvetno delovanje. Odbor se zahvaljuje tudi SPZ za dvorano v Gorid, ki jo je dala na razpolago. Po tem uspehu dramske družine je splošna želja, pa ne samo domačinov iz Štandreža, ampak tudi drugih rojakov, naj bi dramska skupina V okviru današnje stavke za reforme v državnem in deželnem me rilu ne bodo vozili mestni avtobusi, in sicer od 14. do 16. ure. Včeraj-danes iz Štandreža nadaljevala s svojim teko lepo začetim delom. Roditeljski sestanki na slovenskih šolah Ob veliki udeležbi znancev in prijateljev ter drugih vaščanov so v četrtek popoldne pokopali v štever-janu uglednega domačina Jožefa Rožiča z Valerišča št. 18, ki mu je , bilo komaj 61 let. Umrl je v splošni bolnišnici v Gorici, kamor so ga odpeljali dne 4. t.m. ter je podlegel pljučnici v sredo, 9. t.m. zjutraj. Med pogrebci so bili tudi predstavniki SPZ in SKGZ, v sprevodu so nosili poleg številnih vencev družine in sorodnikov tudi venec Slovenske prosvetne zveze iz Gorice ter podjetja Adani iz Gorice, kjer je zaposlen pokojnikov sin David. Pevci »Briškega griča* iz Števerja-na skupaj s pevci iz štandreža, Dola - Poljan in Gabrij pa so pod vodstvom Pavline Komelove zapeli pokojniku v slovo po eno žalostinko pred cerkvijo v števerjanu, kamor so truplo pripeljali iz bolnišnice v Gorici in pred odprtim grobom. Pokojnik je bil pred vojno trden briški posestnik, pa so mu fašisti med obema vojnama s prevelikim davčnim bremenom spravili i sest vo na boben. Po odprodaji zemlje je moral v tekstilno tovarno v Pod-goro, kjer se je že lete 1942 vključil v terensko delo za pomoč partizanom. Naslednje leto so ga zaprli v tržaške zapore in po zlomu fašistične Italije septembra 1943 se je vrnil peš iz Trsta domov. Ker je bil civilni invalid (pri eksploziji neke granate iz prve vojne je bil poškodovan), ni odšel med borce, pač pa se je vključil v delavsko četo, ki je pomagala družinam partizanskih borcev pri delu na polju. Sodeloval je tudi na prosvetnem področju in že lete 1944 je pri domači prosveti nastopil pri igri »Župan* ; pozneje je stalno sodeloval v okviru »Briškega griča* in pomagal domačinom zlasti v svojstvu kolarja; popravljal je sode in razno vinogradniško posodo in zato je bil poznan in cenjen pri vseh briških vinogradnikih. Zapustil je ženo Zorko, sina Save-rija in Davida ter hčeri Heleno in Silvo, ki so vsi poročeni in z družinami ter žive v Gorici. Starejši sin Saverij je podpredsednik pri SPZ in član izvršnega odbora SKGZ, Ravnateljstvo slovenske enotne srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio, sporoča, da bo v sredo, 16. t.m. ob 18. uri običajni mesečni roditeljski sestanek v prostorih te šole. Za učence strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo roditeljski sesta nek v četrtek, 17. t.m. ob 18. uri na sedežu šole v Ul. Seminario 7/n. W.IWW»MI HIHII.IIIIIMHII.UHI IIIHI.III.....)'.tnn>."*.....*ITIIfl uti."litimi. DANES V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Konferenca o zadružništvu in o sodelovanju v kmetijstvu Sodeluje tudi delegacija Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane bezaija in r____»-__„ T . _ nija, odbornika Zandomeni ja, ki je ljenju. Karabinjerji iz Gorice. . . ...... zastopal nabrežinskega župana, to-'so napravili zapisnik, so ugotovili I*»nrec,a cia^se Malenič n« bo ’ žarkega župana Spacdnija, pokra- veliko škodo tudi na avtu. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 6. do 11. decembra rodilo 34 otrok, umrlo 18. oseb, poročilo se je 6 parov in 6 so jih oklicali. ROJSTVA: Arturo Selva, BORI s. PERLETIC, Fabio Bott, Lorenzo Wolf, Vanessa Grion, Gabriele Be rardi, Davide Zonch, Orietto Barbana, Chiara Gasparini, Luca Pa-pais, Romina Juern, Paolo Miche-lani, Sonia Buffolo, Valentina Va-lentinuz, Massimo Ragonese, Ales-sandro Cabras, Stefania Zulli, Thomas Sullini, Orietta Vitale, Luigi Gon, Adriana Pino, Michele Visin-tin, Barbara Baggi, Antonio Cada-muro, Marina Nadia. Paola For-tunato, Massimiliano Spessot, Mas-similiano De Luca, Tiziana Cosenti-no, Gianluca Suzzi. Luciana Fran-ceechin, Tullio Tessaris, Cristian Pečar in Roberte Candutti. SMRTI: 39-letni Giovanni Veli schec, 61-letni Giuseppe Rožic, 71 letni Giacomo Vityori. upokojenec 63-letni Pietoo Grion. eno uro stari Arturo Selva, bolničarka 58-letna Ida Manfreda, gospodinja 82 letna Emilia Medvešček vd. DelTEra, u-pokojenka 71-letna Guglielmina Se liskar vd. Liani, gospodinja 6.-letna Emilia Cey vd. Medessi, go spodinja 88-letna Maria Martinelli vd. Spazzapan, upokojenec 64-letni Pietoo Carli, posestnica 78-letna A-melia Vanoli por. Fasil, gospodi nja 72-letna Luigia Visintin por. Silvestri, gospodinja 51-letna Lina Manzoni por. Battistutta, 12 dni stari Stefano Giuriato, upokojenec 74-letai Fedele Mele. 25 dni stara Martina Tomšič in upokojenec 86-letni Giovanni Plesničar. OKLICI: mehanik Mario Podbr-soek in študentka Maria Vinti; u-radnik Andrea Fantin in šivilja Bruna Grusovin; industrijalec Gian-ni Mauro in Uradnica Katia Rivolt; oficir Mauro Rapisarda in učiteljica Annamaria Bosso; odontotehnik Francesco Tigani in uradnica Eli-da Di Mauro: Arturo Kravos in prodajalka Angela Di Muzio. POROKE: bolničar Marzio Bai-nat in uradnica Maddalena Mor-selli; mehanik Lorenzo Ierman in delavka Floriana Sanita; podporočnik Giuseppe Romen in gospodinja Renate Tomini; finančni stražnik Renato Dianetti in frizerka Graziella Cecutta; finančni stražnik Francesco Paladino in de lavka Gisella Zanetil; profesor Giorgio de Schiller in profesorica Luciana Talenta. Te dni je na obisku v naši deželi delegacija Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane, ki jo vodi inž. dr. Martin Mastnak. Delegacija, v kateri je 20 kmetijskih strokovnja kov, bo obiskala važnejše kmetij ske zadruge in njihove naprave, s posebnim ozirom na živinorejo, kot so socialni hlevi, ter zadruge z državno ali deželno podporo. Danes zvečer z začetkom ob 18.30 pa bo, na pobudo Federacije zadrug in Zveze zadrug iz Gorice ter trgovinske zbornice v dvorani trgovinske zbornice v Gorici debatna kon ferenca na temo »Preobrazba kme tijstva, vloga zadružništva in mož nosti za razvoj ob skupnem sodelovanju*. Konference se bo udeležila tudi omenjena delegacija iz Ljubija ne, ki je gost deželnega odbomištva za kmetijstvo. Uvodna poročila na konferenci bodo podali: Silvin Poletto, deželni tajnik Zveze zadrug; Enrico Toso-ratti, deželni koordinator Konfederacije italijanskih zadrug in inž. dr, Martin Mastnak, ravnatelj Kmetijskega zavoda iz Ljubljane. Svojo udeležbo na konferenci so napovedali tudi številni predstavniki kra jevnih oblasti in strokovnih kmetij skih organizacij. Istočasno je v teku tudi ra zdel je vanje masla, in sicer po 300 g na osebo za december na odrezek št. 2 novih nakaznic. Potrošniki iz Gorice, ki še nimajo nakaznic za maslo, jih lahko dobijo v uradu trgovinske zbornice. Sladkor in kava proste cone Kmetijska predavanja Kot prejšnja lete bo Kmečka zveza iz Gorice tudi letos priredila vrsto kmetijskih predavanj. Tako so povabili glavnega enologa Zadružne kleti v Dobrovi inž. Zvonimira Simčiča, ki bo predaval našim vinogradnikom o »Vinogradništvu in kletarstvu*. Prvo teko predavanje bo danes, 15. decembra ob 19.30 v gostilni »Pri Pepiju* na Oslavju. Otvoritev novega sedeža ZK VERDI: 17.15—22.00: «Sergente Fleep Indiano rdibelle», A. Quinn in S. Wimters; toneinaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CXJR.SU: 17.00 »Venga a prendere 11 caffč da nol». Ugo Tognazzi in Anna Goodwin; Italijanski ldne-maskope v barvah, mladini Uvod 14. let prepovedan MODERNISSIMO: 17.15 «Adios Yamangov>, M. Hood in J. New-man. Ital. kinemaskope v barvah. VITTORIA: 17.15 «A1 di la di ogni raglonevole dubbio», B. Newman in D. Muldaur. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.00: »I diavoli del mare», J. Franciskus. Ameriški ktaemaskope v barvah. Iršič AZZURRO: zaprto. EXCELSIOR: 16.00 «Katmandu», E. Martinelli. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «Quamdo le danne avevano la codan. G Gemma Ki-nemaskop v barvah, ,\#mi Uorica SOČA: «Agm testament«, madžarski barvni film — ob 18. ta 20. SVOBODA: «Na reCnetn zavoju«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: «Zandar se ženi«, fran-cosko-itaMjanski barvni fitai — ob 18. ta 19.30 SEMPAS: «Montezuimovo zlato«, mehiški barvni film — ob 19.30. KANAL: «Pltaska luč«, ameriški film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto RENČE: «Postaja Komameev«, a-meriški barvni film — ob 19.30. Novi sedež Zelenega križa v Gorici, na vogalu ulic Crispi in Mo-relli, je že nekaj časa pod streho in sedaj opravljajo na njem še zadnja notranja dela. Uradna otvori tev bo v soboto, 19. t.m. ob 11. uri. Vodstvo vabi vse člane te ustanove, da se v čim večjem številu udeleži jo svečanosti. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CRISTO-FOLETTI, Travnik, tel. 29-72. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla salute« dr. Fabbris, Ul CosuHch 117, telefon 72480 Trgovinska zbornica v Gorid sporoča, da je v teku razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za upravičence na Goriškem, za mesec december po naslednjem razporedu: Sladkor: po 2 kg na osebo za potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 43 živilske nakaznice; po 1,5 kg za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 47. Kava: po 300 g na osebo za potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 44; po 220 g surove kave za ostale občine na Goriškem n? odrezek št. 48. ZAHVALA Vsem, ki so nam steli ob strani ob smrti našega dragega moža, očete in starega očeta JOŽEFA ROŽIČA se še erikrat Iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala domačemu župniku, pevcem, darovalcem cvetja, pogrebcem, P. d. »Briški prič«, SPZ In mestnim stražnikom te Gorice. Žalujoči: žena Zorka, sinova* Saverij in David, hčeri Helena hi Silva z družinami Steverjan . Gorica, 16. decembra 1970. ODMEV FAŠISTIČNIH IZGREDOV NA NEDELJSKI KOMEMORACIJI NA OPČINAH SOBNA OBRAVNAVA PROTI PODJETJU ZA IZDELOVANJE OROŽJA {{Zahtevamo, da oblasti izvedejo preiskavo za ugotovitev krivcev fašističnih izgredov» (Nadaljevanje s 1. strani) delavcev ter junaška žrtev Tomažiča in njegovih tovarišev Ivančiča, Kosa, Vadnjala in Bobka, teh petih sinov slovenskega naroda — izraz ene in iste nepremagljive volje, enega samega plemenitega sklepa, boriti se za osvoboditev vseh narodov, vseh ljudi. Ko se klanjam spominu teh padlih, ki so se žrtvovali za iste ideale in v istem boju, se jim hkrati zahvaljujem za nauk, ki so nam ga dali, da zvesto služimo skupni stvari, kateri se ponovno posvečamo*. Senator Umberto Terracini Z gornjim pismom, ki ga je prebral Senator Paolo Šema, je senator Terracini, predsednik italijanske ustavodajne skupščine v prvih povojnih letih, opravičil svojo odsotnost na komemoraciji. Senator Šema, ko je pismo prebral, je še dodal, da demokratična in antifašistična Italija s tem Terra-cinijevim pozdravom poveša svoje borbene zastave v počastitev spomina slovenskih žrtev fašizma in vseh slovenskih in italijanskih žrtev, ki so pri nas padle v borbi proti fašizmu. Ko je nato senator Šema omenil sobotne solidarnostne manifestacije milanskih antifašistov z baskovskimi rodoljubi, ki so jih franki-stične sile prignala pred sodišče v Burgosu, je med drugim rekel, da se more proces v Burgosu primerjati s procesom, ki ga je fa-šizsm uprizoril proti Pinku Tomažiču in tovarišem. Nato je spregovoril o nedavnih dogodkih v Trstu, za katere je rekel, da so najbolj nizkotni, kar si jih moremo zamisliti. Najhuje pri tem pa jz to, da so to početje oblasti dovolile, da so oblasti dovolile fašistom, da so pretepali slovenske mladeniče in dekleta samo zato, »ker so govorili po slovensko, v materinem jeziku, v jeziku Pinka Tomažiča*. To je dovolila policija, ka »sedaj beleži evidenčne tablice slehernega avtomobila, s katerim prihajamo na to žalno svečanost, k počastitvi spomina žrtev fašizma*, ista policija, ki «ni bila sposobna že leta in leta zajeti enega samega fašističnega voditelja, enega samega fašističnega pretepača*. Toda na vse to je Trst primerno odgovoril — je nadaljeval senator Šema. — Študenti, med katerimi so se nekoč nabirale tiste šovinistične sile, ki so često vzklikale po tržaških ulicah proti Slovencem, te študenti so sedaj solidarni s slovenskimi študenti in skupno vzklikajo danes po tržaških ulicah solidarnosti med Slovenci in Italijani, solidarnosti proti fašizmu. Zato smemo in moramo reči, da je treba s fašizmom že enkrat prenehati in to za večno. Svoj govor je senator Paolo Šema zaključil s pozivom, da naj bo naše geslo naš star pozdrav »Smrt fašizmu!*. S tem bomo dali tudi vsebino našim ponovnim srečanjem na krajih, kjer se spominjamo svojih žrtev. Ko je senator Šema končal svoj govor, je v slovenščini povzel besedo Lojze Abram, ki je med drugim rekel: tZbrali smo se tu, da bi v ozračju miru in demokracije, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, za katere so na tem mestu v krvi obležali mučeniki, počastili njih spomin in povečali njih veliko žrtev, v prepričanju, da so že davno minili časi črnega terorja, v prepričanju da je pozabljeno sovraštvo in da se je, po velikih mukah in naporih, rodilo prijateljstvo in medsebojno spoštovanje m -d tu živečima narodoma. ^g°po^' Italijanski bralci so se 8 bej zanimali za knjige Dediiprn ki nhrrmnnnaiO ‘ „ sta t&i Dedijera, ki obravnavajo ski atentat in propad zarote proti Jugoslaviji. «*- vs tuo> V Italiji so objavili |i(<’ vilna dela iz jugoslovansf m mili "ti HnliinrtoL’* ' .-Jlr ratu-e. Italijanski slavist purgo je objavil zgodovin3 ^ bliografsko knjigo v iu00S^a$ folklori, ki obsega pred ** čevo dobo in po njej, don^ pt slovanske folklore, partizom smi in povojno obdobja Pred dvema letoma VntfP. janščini objavili antologijo ^fe vejše jugoslovanske poeziJe ajfti" piši Cirila Zlobca, Slavko ptf liča in Aleksandra Spasovo-^fti zije je prevedel GiacomO Pred nedavnim pa je priskrbel italijanskim knjigo o bosanski in herC . ri" poeziji in delo, ki obro& sniško ustvarjalnost književnikov Božina in Mateja Matevskega■ u. ^ J* Scotti, ki je sam knjižoth pjn• član italijanske etnične v Jugoslaviji, je zelo k razširjanju književnosti Jr.' ^ v razširjanju Knjizeuw°" vanskih narodov med mi bralci. Predvsem je zasluga, da je v Italiji Pr^Jc^ zgodovino in književnost m jjt nije bolje kot je bila Pre.tfj0^ na v kateri koli dnMP Scotti je objavil tudi on 3*0 umetne poezije, antologij0, pitji0 ne poezije in izbor Pe,rn\.0i Koneskega, medtem ko s° lr pjJJr nuf*c.iacf/u, metnem* iw»- « fjir- voletno zbirko* v teh dne°,u P v italijanščini zbirko /ird-fV epskih pesmi makedonskej^ i> roda, ki jih je zbral, PJJr obiK predstavil Giacomo Scotti- J, 9 la jih je založba tLoi&Z < Milana. To je prva jgj * kedonskih ljudskih peshl<_^s (Nadaljevanje na 6. s° V •e, V V Bili’ t & Iti Si D ^•Morski dnevnik Al IZIDI J®l«gna — Catania 2-0 f»Sgia — Lazio 5-2 uter — »Vicenza 2-1 r*Uan — Verona 1-1 Roma - Cagliari 0-0 ™®Pdoria — Fiorentlna 2-2 lorino — Napoli 1-1 "arese — Juventus 0-0 Vh lan ** Ss Dffr )roeje Egf Vntug S g"1* Wa ^fentina Sda ■aHo Vnza jaio-pla-ijeor d i' naj»> sem a je pa ^ of sej” iskifr m e® , sta i * m- LESTVICA 9 6 3 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 8 2 15 0 20 8 14 0 13 5 13 1 15 9 12 1 14 9 11 3 13 14 10 2 8 6 9 3 6 6 1 7 8 3 10 9 1 3 4 3 6 9 4 8 14 5 5 10 4 9 18 6 5 16 3 PRIHODNJE KOLO ®»gliari - Bologna; Catania - Ro-?*! Fiorentina - Foggia; Inter ■®®se; Juventus - Vicenza: Lazio -jJ^Moria; Napoli - Milan; Verona - diod- oljna-. dnine *vaf P* (fr « w # > i * ** obsf pra-neštn ofere-•c, J® ■5 us*a- Jtalatna $Mertai 5» * fer IZIDI Piša 3-0 —na — Brescia 3-1 •ai&nzaro — Modena 0-0 jesena — Reggina 1-0 j-Mno — Palermo 0-0 jjvorno — Mantova 0-0 Mas se se — Monza 1-0 JJovara — Arezzo 0-0 J^ranto — Perugia 0-0 a*rnana — Bari 1-0 LESTVICA 13 8 Vi Jeotova ^■anta p^scia Vinzaro So Sana Sm0 >gia Vara Vena S V*a Vrtana Vzzo Sna ”e«gina se 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 2 3 17 9 18 4 2 17 7 18 8 0 13 3 18 6 1 13 8 17 3 14 9 16 2 15 13 16 3 16 8 16 4 10 9 14 4 10 9 13 5 11 13 13 4 9 14 12 5 9 13 11 6 12 16 11 5 13 15 11 1 8 4 11 14 10 2 6 5 9 14 10 6 6 12 10 5 7 10 10 6 6 15 9 7 6 13 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT V A SKUPINI NOGOMETNE C LIGE Megla oškodovala Triestino za zmago ji je razveljavil zadetek v 45. min. Za največje presenečenje pa je poskrbela Parma, kateri verjetno «prijajo» moštva iz naše dežele. Po katastrofalnem porazu Triesti-ne v drugem kolu, je tudi Udine-se doživel hud poraz (4:0). ki pa se je obdržal v takih mejah predvsem zaradi previdnosti domačinov (prve tri zadetke se zabeležili že v začetnih 39 minut). Trento je igral neodločeno v Verbanii (7 tekem, 7 remijev) in tako ostal v vodilni peterki, ki se je po 14. kolu odločno odlepila od ostalih. Zanimivo je, da bd Triestina z zrna go nad Padovo prišla do šestega mesta, na katerem so trenutno Udinese, Seregno in Verbania, ki pa imajo tri točke manj kot četrto-uvrščena Parma in Trento. Položa.i na dnu lestvice je ostal zelo zapieten, predvsem zaradi prekinitev. Sottomarina in Derthona sta z Legnanom na najnižji stopnji razpredelnice, v neposrednem spopadu pa bi vsaj ena zapustila dno. Isto velja za Pro Patrio, medtem ko je položaj Legnana po no vem porazu v Leccu (katerega je sicer rešila vratnica) vedno slabsi. Sreče nima niti Monfalcone, ki je v Seregnu klonil v 90. min., potem ko bi si z odlično obrambo povsem zaslužil točko. V PREDZADNJEM KOLI PRVEGA DELA TUDI V BERGAMU ČISTA ZMAGA RAZIGRANEGA BOROVEGA MOŠTVA V soboto bo na sporedu tekma, ki bo odločala o prvem mestu Bor —Čelana 3:0 (15:10, 15:9 ekipa, ki bi nedvomno zaslužila viš mesto na lestvici, kot ga trenutno in 15:3) BOR: Fučka, Može, Uršič, Veljak, Plesničar, Orel, Vodopivec, Starc. ČELANA; Ferri, Quadri, Battello,-Rigoni, .Ciammalini, Battaglia, Bal-dini, L. in C. Nervi, Lelli. SODNIK: Solinas (Ge), stranski sodnik: Zanchi, zapisnikar: Caghon. Tudi z gostovanja v Bergamu so se borovci vrnili z gladko zmago 3-9, ’ ki je sad umirjene in premišljene igre, proti kateri Čelani ni uspelo najti prave obrambe. Odlično je deloval predvsem blok, dobra st? bila obramba in kritje po igrišču, napad pa se nam je predstavil v povsem drugačni luči, kot smo ga navajeni gledati. Ni igral toliko na moč, ampak je pošiljal na nasprotnikovo polje v glavnem precizno pla sirane žoge, kar je popolnoma zmedlo domačine. Kljub vsemu pa »plavi* niso zaigrali na višini svojih sposobnosti, saj jih je dolg? vožnja utrudila, poleg tega pa so v Bergamo, zaradi goste megle, prispeli komaj dobre pol ure pred začetkom srečanja. uk | Čelana se je izkazala kot solidna zaseda. Njena glavna moč je predvsem Baldini, ki je že nastopal v mladinski državni reprezentanci. Poleg tega bi omenili So visokega Ri gonija, ki je v začetku tekme po vzročal ob mreži hude preglavice našim igralcem. Nato pa je blok splavih* bolje popazil nanj in udarna sila Čelane je tako znatno zgu-bil a na prodornosti Sodnik Solinas iz Genove je svoje delo opravil zelo dobro. Pustil je igrati in je žvižgal res ic, ko je bilo neobhodno potrebno. S tem je tudi igra pridobila na dinamičnosti in postala prijetnejša za gledalce V uvodnih potezah je igra note kala v znamenju premoči Borove še-sterke, ki je z lahkoto povedla s 4-0. Reakcije domačinov pa ni bilo treba dolgo čakati. Čeprav jim v tem prvem setu nikdar ni uspelo preiti v vodstvo, so se krčevito in zagrizeno upirali. Prikazali so uspeš no obrambo, ki je bila težko ranljiva, pametno so gradili igro in tudi v napadu so se odlikovali z že omenjenima igralcema. Borovci so se sicer nekoliko zmedli, saj nikakor niso pričakovali takega odpora, če- 3 4 2 6 2 5 1 5 PRIHODNJE KOLO “&ri . Catanzaro; Como - Atalan-?! Mantova - Brescia; Massese -‘ehiana; Modena - Casertana: Mon-} • Livorno; Palermo - Novara; l^gia . Arezzo; Piša - Cesena; ”*8Rina - Taranto. A SKUPINA C IZIDI Messandria — Solbiatese 1-0 **cco — Le gnano 1-0 *j&rtna — Udinese 4-0 {?&cenza — Reggiana 0-0 RVviso — *Rovercto 1-0 “ttvgno — Monfalcone 1-0 zJMomar. — Derthona prek. {šestina — Padova Pr«R- »enezia — Pro Patria prek. Verbania — Trento 1-1 j, LESTVICA k *sandria k RSna Nova Sa d'"*0 Cese Ngno Notese vrtina Sezia SJOco k^Viso Nereto kf® Patria >cnza k®°falcone Siona . Motnarina ^toano TRIESTINA - PADOVA 2:1 (2:1) Tretja zaporedna izvrstna tekma Triestine na domačem igrišču in nov poseg «usode» proti tržaškem moštvu. Zadnjič je sodnik preprečil zmago nad močnim Trentom, tokrat je megla rešila drugouvrščeno Padovo hudega poraza. Res je. da je bil rezultat samo 2:1 v korist domačih, res pa je tudi, da bi nedeljska Triestina gotovo še povišala to prednost. Take igre tržaškega moštva namreč že več časa nismo videli: goste je tržaški napad takoj potisnil v obrambo in je s serijo močnih udarcev z vseh strani skušal spraviti na varno rezultat. Junak dneva ie bil Pe strin, ki je bil tokrat neverjetno točen in je v 25. min. dosegel tudi krasen gol, ki ga je sodnik razveljavil zaradi offsida Cicliti-re. Bilo pa je vseeno jasno, da gostje ne bodo zdržali pritiska. Triestina je še naprej napadala z vseh strani, Padova pa je le od časa do časa prišla preko polovice igrišča. V 32. min. pa je Zandoli prvič ušel Del Piccolu in Marti-nelli ga je podrl pred kazenskim prodorom: prosti strel Modonese ja je povsem presenetil Chendija, ta je zunaj vrat lahko le nemočno gledal žogo, ki je skončala v mreži. Ta hladna prha ni ustavila Tržačanov. Po ponovnem poskusu j uiii»iiiiiiiiiiiiiiiin*iiiiiiiiiHiiiiniiiiiii»iiniiuMuiiiiniiiiiiiiiiiiii»uiiiiiiiiiiiiiiMMnii>iiAH*iiMiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiniiii»iiiiiiiiiiiiiniiHiii«Miwi«ii»iMiiiiiiiii# Pestrina, katerega ostri strel je vratar le s težavo odbil, je žoga v 37. min. prišla do Ciclitire, ki io je «položil» pred nezavarovanega Tumiattija: 1:1. »Juriš* še je nadaljeval in že 5 min. kasneje je Loppoli iz kota podal pred vrata, Vratar je skočil v prazno in Fre-gonese je z glavo preusmeril žogo v mrežo: na črti je posegel Marin, ki pa .je samo spremenil zadetek v avtogol. Vse je torej kazalo, da bo Padova doživela hud poraz, med odmorom pa se je megla toliko zgo stila, da je bilo nadaljevanje tekme zelo problematično. Moštvi sta kljub temu igrali še 15 min., v katerih je Tumiatti trikrat zgrešil stoodstotne priložnosti, nato pa je sodnik tekmo le prekinil in po 10 min. dokončno razveljavil. Triestina torej nima sreče. S prikazano igro pa so »rdeči* do kazali, da so dosegli višek kondicije in so ji® zdaj vsi cilji dosegljivi. Škoda le, da je moštvo zgubilo toliko točk v začetku in si je s tem verjetno zapravilo priložnost, da bi se dokopalo do prvega mesta: je, da mu bo tudi ta cilj dostopen :y .prihodnje,,. saj raz ooiaga z res odličnim trenerjem in z vrsto igralcev, s katenmi je mogoče zgraditi odlično ekipo. Tv prvenstvo pa naj bi predvsem dalo možnost mjaišim, da si naberejo izkušenj. Mislimo na zelo obeta joče Rakarja, Truanta, Braica. Fregoneseja in Loppolija, ki so do sedaj pokazali velike sposobnosti. V 1. IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Kriška Vesna končno osvojila ves izkupiček izredno slaba igra Primorja spravila Prosečane ob zmago V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI Takojšnja rehabilitacija ekipe zgoniškega Krasa Kras Merano 3:0 (15:11, , »beiordeči* so predvajali dobro od-Iz navdušenjem pozdravila prvoKra- 15-11 15'9) bojko in so skozi vso tekmo nad- sovo zmago v C ligi, ki je dobro • T . „ i viadovali svojega nasprotnika, tako znamenje za bodočnost. KRAS: Drasic, A1 ve c, L. in R. Mi-, da je pitalo srečanje v določenih I Sodnik je odlično opravil svojo na- prav so se zavedali, da jim je tradicija nasprotna in da ne bodo imeli lahkega dela. Kljub vsemu pa je bilo jasno, da bo Čelana prisiljena položiti orožje, če bodo »plavi* zaigrali vsaj približno kot znajo. In tako je tudi bilo. Naši fantje so se ob koncu seta razigrali in domačini so ostali pri desetici. V drugem setu se je stanje obrnilo Borovci so po zmagi močno popustili in Čelana je to takoj izkoristila ter se znašla v vodstvu s 7-1. Po igri je vse zgledalo, da je set izgubljen, a »plavi* so še enkrat pokazali vso izkušenost in zmožnost, da ohranijo mirne živce tudi v najbolj kritičnih trenutkih. Stisnili so zobe in se nikakor niso predali rav nodušju. Z enostavno a koristno * grn sc nadoknadili razliko in tudi ta set je postal njihov plen. Demoralizirani, ker so uvideli, ds so brez moči proti razigranim borovcem, so domačini v tretjem setu povsem popustili. »Odgovornost* za to bi pripisali v prvi vrsti našim igralcem samim, ki niso pustili, da bi nasprotnik prišel do sape in da bi se ponovilo isto stanje kot v drugem setu. Rezultat sam, 15-3, jasno izpričuje, kolikšna je bila premoč Bora v tem zadnjem delu. Sedaj pa čaka borovce v soboto v zadnjem kolu prvega dela prvenstva zelo težka preizkušnja. V srečanju s Petrarco iz Padove bomo namreč videli, kakšne so v resnici možnosti Bora v letošnjem prvenstvu in ali lahko slovenska šesterica upravičeno meri na prestop v A ligo. MIG 14 10 3 1 19 7 23 14 6 8 0 17 3 20 2 18 8 19 2 22 11 18 4 10 0 10 4 18 5 5 4 12 10 15 2 12 10 15 4 16 14 15 6 2 5 10 10 14 4 5 4 9 11 13 13 14 14 14 14 14 13 13 13 14 14 14 13 13 14 13 13 14 8 3 6 6 3 9 5 5 3 8 9 13 5 18 18 13 6 12 11 13 6 9 12 11 6 14 17 10 5 6 10 10 6 7 15 9 6 6 16 9 8 9 21 7 8 5 17 7 . PRIHODNJE KOLO J°*rthona - Parma; Lccco - Solto-Atiiia; Legnano - Seregno; Pado-j?' Pro Patria; Piacenza - Alessan-Reggina - Rovercto; Solbiate-„ Triestina; Trento - Venezia; Trc-■ jjj* - Monfalcone; Udinese - Ver- Nedeljsko kolo je bilo precej okrnjeno: zaradi megle so bile prekinjene tri tekme: Poleg Triestine in Padove so zaman nastopile še Venezia in Pro Patria (v Benetkah) ter Sottomarina in Derthona (v Chioggi). Največ koristi je imela Alessandria, ki je odpravila Solbiatese in se tako opravičila za spodrsljaj s Trentom. Reggiana je odnesla iz Piacenze le točko, in to predvsem po krivdi sodnika, ki lič, Simoneta, Škrk, Budin, Persin-ger in Vesnaver. MERANO: Heidenberger, Giovan-nini, Marth, Stanzer, Holzgethan, Meister in Foeherini. SODNIK: D’Affar iz Vidma, stranski sodnik Ziani, zapisnikar Pado-vani. V drugem kolu moške odbojkarske C lige je v soboto Kras dosegel prvo in zelo pomembno zmago, saj je na domačih tleh gladko odpravil predstavnike nemške narodnostne manjšine iz Medana- Na predvečer sobotnega srečanja je vladalo V Krasovem taboru dokaj klavrno vzdušje, saj je kazalo,-da bodo »be-lordeči* nastopali brez treh standardnih tolkačev. V soboto pa se je dokaj izboljšalo zdravstveno sta-r je Ladi ja Budina, ki je nastopil in fc:l med najboljšimi na igrišču. Miloš Budin pa, ki no6i še vidne znake fašističnega napada, bi tako in tar ko ne mogel igrati proti Meranu, ker ga je disciplinska odbojkarska komisija izključila za eno tekmo zaradi nešportnega obnašanja v Padovi. Tekma z Meranom je bila bistvene važnosti za nadaljnjo nastopanje Krasa v C ligi. Razveseljivo je, da si je šesterica takoj opomogla po spodrsljaju v prvem kolu ir. je o-stala borbenost ekipe nedotaknjena. Bologna — Catania 1 Foggia — Lazio 1 Lanerossi Vicenza — Inter 2 Milan — Verona X Roma — Cagliari X Sampdoria — Fiorentina X Torino — Napoli X Varese — Juventus X Casertana — Brescia 1 Como — Palermo X Livorno — Mantova X Triestina — Padova n.r. Messina — Pescara 1 KVOTE; 12 - 1.317.60« lir 11 - 31.900 i trenutkih dokaj enolično in gostje, kljub svoja zagrizenosti in dobri volji, niso mogli krasovcem do živega. In v tem je velika zasluga zgoniš-kih predstavnikov, ki so si v teku enega tedna zelo dobro opomogli in bi morali v prihodnjih tekmah zaigrati še na višji ravni. To še posebno tedaj, ko bo šesterica vendarle lahko nastopila s svojo najboljšo postavo. V začetku prvega seta je Merano povedel s 3:0, vendar so krasovci ob podpori številnih navijačev takoj nadomestili zaostanek in sami prešli v vodstvo. Gostje so s skrajnim naporom dosegli 'j že čačenje pri stanju 11:11, nakar je Kras z nezadržno igro zaključil set v svojo korist. Po tem delnem uspehu se je za krasov-ce »razjasnilo obzorje* in »belorde-či* so v preostalih dveh nizih igrali bolj sproščeno, tako da je igra pridobila na lepoti. V drugem setu je bil Kras vseskozi v vodstvu in je gladko osvojil niz, čeprav je nasprotniku uspelo zbrati 11 točk. Tretji set se je začel v znamenju rahle premoči Merančanov, ki so vodili z 9:6. Tedaj pa so krasovci v končnem naletu popolnoma pregazili gostujočo šesterico. Ob končnem sodnikovem žvižgu je publika Sobotno tekmo med Krasom in Meranom si je ogledalo lepo število navijačev zgoniške šesterke logo. Prihodnjo soboto bo Kras gostoval v Gorici, kjer se bo srečal s šesterico Audaxa. — b s — Športno društvo Polet čestita svojemu igralcu in trenerju odbojkarske ekipe Guidu Neubauerju ter njegovi soprogi ob rojstvu prvorojenke Rade. 1. — 1. Carosio 2 2. Elleen Eden X 2. — 1. Coblenza 2 2. Caracal 2 3. - 1. Puli 2 2. Marsigliese X 4. — 1. Dispettoso 2 2. Vaipure X 5. — 1. Forese 1 2. Tiller 1 6. — 1. Leonardo 1 2. Athos 1 KVOTE: 12 - 4.569.808 Ur 11 — 276.958 » oql 10 — 20.771 » zmagali in — kar je še važnejše — povsem zadovoljili tudi s prikazano igro. Ekipa je tako dobila poguma, ki ji je bil neobhodno potreben v tem težkem prvenstvu in na poti za rešitev. t- 1- Primorje A — CRDA 0:1 (0:0) PRIMORJE: Štoka. Hrevatin. Žu-žič, Malusa, Fonlanot, Germani, Puntar, Del Bene, Verginella, (28. d.p. Živec), Prašelj. Lipott, 12. Canciani. STRELEC: 34. min. d.p. Piccione. SODNIK: Visintin (Krmin). GLEDALCEV: 250. Po zadnjem uspehu Primorja so navijači tega moštva tudi to nedeljo pričakovali pozitiven nastop svojega moštva, toda ostali so razočarani. Iz splošne kritike ne moremo izvzeti niti enega igralca. Obramba je bila negotova in preveč odprta. Branilca Hervatič in žužič sta preveč silila v napad in sta tako puščala nasprotnikom preveč prostosti. Še bolj je glede tega grešil Malusa. Fontanot se je zato često znašel v obrambi povsem sam. V drugem polčasu pa ie tudi on začel siliti v ospredie. Take priložnosti nasprotniki seveda niso zavrgli in dosegli so gol, ki jim je prinesel dve točki. Tudi krilci in vezni igralci so bili sla bi. Germani .je bil netočen, Del Bene ni imel kondicije. Razočarali so tudi napadalci. Lipott in Prašelj sta sicer igrala — po potrebi — kot zvezi ali kot napadalca, kar pa .jima ni vedno uspevalo. Verginella je imel slab dan in je predčasno zapustil igrišče. Verginelli je kot običajno — manjkala odločnost. da bi dobro odigral vlogo krila. Od ekipe z vsemi temi napaka- Vesna A — Palmanova 1:0 (0:0) STRELEC: d. p. v 8. min. Švab. VESNA: II. Tence; Verzier (Don-nini), Botti; Mongardini, Skrem, Carmeli, De Grassi, Barbiani, Švab, Della Vedova, Boris Tence. Sodnik: Macorini iz Tržiča. Kaže, da je novi trener Colaussi prinesel srečo v tabor kriške Vesne in s tem je seveda tudi točke, ki so za Križane izredno dragocene glede na kočljiv položaj v lestvici. Vesna je v nedeljo končno zmagala na domačih tleh. Tudi s prikazano igr-) je povsem zadovoljila. Moštvo je tokrat igralo kot prerojeno. Igralci bolj zaupajo v svoje sposobnosti, se ne ustrašijo vsake ovire. Celotna ekipa je torej na dobri poti in od nedelje do nedelje postaja pot k rešitvi vedno bolj uresničljiva, mogoča. V nedeljo je Vesna proti Palmanovi zaigrala kot še nikdar prej v tem prvenstvu. Pokazala je prikupno igro s Švabom in De Grassijem, ki sta bila s svojo napadalnostjo stalno trn v peti nasprotni obrambi, obenem pa je igrala premišljeno v napadu in ostro v obrambi. Morda na sredini igrišča ni vse potekalo v polnem redu, nikdar pa Križani niso pustili pobude iz rok. Povsem zaslužena zmaga torej, ki bi lahko bila še izdatnejša, ko ne bi domačini zamudili nekaj res u-godnih priložnosti. Domačini so že od vsega začetka vzeli pobudo v svoje roke. Sprožili so vrsto napadov, ki so se le za las izjalovili. Že v uvodnih potezah so Križani jasno pokazali, da tokrat hočejo zmagati. Napadalci so bili zares hvale vredni saj so se borili za sleherno žogo, ki so jim jo, . , . posredovali igralci na sredini igri- ™ sca, niso pa znali hladnokrvno izkoristiti ugodnih priložnosti. Gostom je tako uspelo obdržati neodločen i-zid, pa čeprav z veliko težavo. V drugem delu igre so domačini še poostrili tempo svojih akcij. Že v 8’ so želi sadove svojih napadov. Švab, ki je bi', v nedeljo med najboljšimi na igrišču, je po odlični osebni akciji spravil na kolena nasprotnega vratarja z močnim strelom od daleč. Gostje so skušali odgovoriti, bili pa so Križani tisti, ki so trdno držali vajeti igre v svojih rokah in bi lahko še podvojili izid, ko ne bi Della Vedova in Degrassi pa tudi Švab zapravili nekaj edinstvenih priložnosti. Številni gledalci so torej lahko -proslavljali svojo prvo zmago na domačih tleh jn so po tekmi navdušeno pozdravili svoie nogometaše, ki so .................................................................................... V KOŠARKARSKI D LICI «Plavi» uspešni proti Trevisu Borba ie bila, kljub visokemu izidu, dokaj negotova in izenačena Borovi člani so v nedeljo dosegli _ mesta na lestvici. V prvem delu so i Tudi drugi polčas je bil dokaj ize- ' gostje kar presenetili s točnim me-1 načen in tekma se je odločila le v sredini tega dela igre. Borovci so se končno dovolj zbrali, zagrizeno so zaigrali v obrambi, v napadu pa so dosegli nekaj odločilnih košev (dva zelo posrečena). Gostje so jih z obrambo mož moža poskusili ulca niti, a tudi ta sistem jim ni uspel, nasprotno, »plavi* so si nabrali še večje vodstvo im so tako tudi zasluženo zmagali. tretjo letošnjo zmago v prvenstvu D lige. Kljub temu, da so igrali proti zadnjemu z lestvice pa je bila njihova naloga vse prej kot lahka, kajti igralci Trevisa so pokazali točen met od daleč in dobro osebno tehniko. »Plavi* zares niso pričakovali takšnega odpora in so se morali večkrat v obrambi močno potruditi, da so lahko zaustavili napade gostov, med katerimi sta bila še posebno nevarna Luc-chese in Luise. Poleg tega pa so naši košarkarji zagrešili nekaj začetniških napak, kar so seveda vedno izkoristili nasprotniki, tako da je postala naloga borovcev težavnejša. Le proti koncu tekme so naši trdno prejeli pobudo v svoje roke in so tako tudi zasluženo zmagali. Najboljša v vrstah Bora sta bila tokrat Starc in Ambrožič. Starc sicer ni dosegel svojih običajnih izkupičkov (le 16 točk), bil pa je povsem zadovoljiv v obrambi, ulovil je kar 16 odbitih žog. Prav tako se je uveljavil pod košem Ambrožič. tom od daleč, saj so le redko kdaj zgrešili. Izid. BOR - TREVISO 57:43 (30:26) Postavi. BOR: Zavadlal 4, Sancin, Fabjan 6, Rudes 6, Lakovič 6, Starc 16, Škerlj, Sirk 8, Ambrožič 10, Pertot. TREVISO: Lucchese 9, Vidi 6. Rocco, Negro, Luise 16, Mestriner 2, Sartor 2, Ferrari 2, Cappelletto 4, Polo 2. SODNIKA: Quendolo in Coutti iz Vidma. PROSTI METI: Bor 7:14, Trevi-so 5:10. Borovci so začeli izredno dobro. Metali so osemkrat zaporedoma, ne da bi zgrešili koš. Obetala se je lahka in visoka zmaga. Nato pa se je v naših vrstah nekaj zataknilo, gostje pa so s točnimi meti od daleč nizali vrsto lepih košev in so se tako nevarno približali borovcem. »Plavi* so zaključili prvi del Treviso je tehnično zadovoljiva e- J igre le s štiri točkami prednosti kipa in nikakor ne zasluži zadnjega | (30:26). Sodnika nista bila ravno najbolj Nedeljski izidi: Don Bosco RO - Castelfraneo 67:63 Friulana - Thiene 53:52 Bor - Treviso 57:43 Pro Pace PD - Dukcevich GO 38:37 San Dona - Zuccheri BO • • • 73:68 b. 1. Ostali košarkarski izidi naših ekip: Prvenstvo naraščajnikov: Lloyd A - Bor 109:36 Ricreatori - Polet Prvenstvo naraščajnic: 62:38 Polet - Ricreatori Dečki: 29:25 Bor • CS Intcrnazionale 49:43 pisali in čudno se nam zdi. da se vse te napake tako pogostoma no-navljajo. Moštvo bo moralo sedaj v nadaljevanju prvenstva resneje poprijeti, saj bi se lahko v nasprotnem primeru znašlo v nevarnih vodah. Izid tekme sam morda ne odraža pravilno dogodkov na igrišču. Remi bi bil namreč pravičnejše plačilo za obe moštvi. Primorje je v drugem polčasu sicer prevladovalo, vendar se je pri tem preveč odprlo. Začelo je pritiskati prav tedaj, ko je bilo očitno, da se je CRDA že zadovoljila z neodločenim izidom. In tako se je zgodilo, da so Prosečani, hoteč oo brati celotni izkupiček, ostali brez točk. CRDA pa, ki se je zadovoljila z eno točko, pa je osvojila obe! B. R. NAMIZNI TENIS 21. decembra v Gorici Ženski propagandni turnir ll Dom Športno združenje Dom se je letos odločilo organizirati propagandni namiznoteniški turnir za dekleta. Zato vabi vsa slovenska gnriška športna društva, da se ga udeležijo s svojimi tekmova'kami. Pravila tega turnirja so sledeča: 1- Turnir bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v prostorih kluba S. Gregorčič (Kor/o Verdi 13) v Gorici (če se hn zavlekel se bo nadaljeval v torek oh isti uri). 2. Lahko nastopa jo vsa dekleta, tudi začetnice, čenrav niso vpisane v federacijo namiznega tenisa. 3. Tekmovanje ho razdeljeno v dve kategoriji: V A kategorijo sodilo dekleta, vpisana v federacijo, v B kategorijo pa začetnice. 4. Srečanja bodo igrali na dva o-svojena seta. 5. Tekmovalke ne potrebujejo športne opreme, ampak morajo imeti telovadne copate, če je mogoče tudi lastne loparje. 6. Vpisovanje je na sedežu ŠZ Dom v Gorici. Poštni naslov: ŠZ Dom, Korzo Verdi 13, Gorica. Tekmovalke se lahko vpišejo tudi pred začetkom turnirja. 7. Vpisnina jc 100 lir na osebo. ..................;;ii;::;i;nn!i;iu»ii;|j~-j--?n--n!:n^!n-!nnn;inn-:n;u!Ui;nSiuUnnin!H!!;!i:SnU::U!Si!:;i!ii.~:!:!iiii;5iUiSlulllS:ii3iiiii!iUlU!l!lulu!nHiniUU;i:iiiiHnnni!ii:;:ni!IUinS!ni8!n:aHSi!::iHH!!!:5:i::::i:!!S:ii::!ii:: ..................... tEOPOLD ŽEBELJ 9. Prvi bataljon Istrskega odreda . Ni mi znano, kdo Je dal bataljonu nalogo, naj ostane v p%nah tri dni, ker sta nalogo dobila komandant Smrekar ? komisar Stanko Margon, ki sta oba padla. Margon na 5^*1 Sušid, Smrekar pa kmalu potem pri Šentjerneju na *^® irv nn „nl _ --» i.__Zli* fVlOC' no ovira sodnik, ki dvakrat ne -ga očitne enajstmetrovke v nji®? vo korist. To dokončno popari mače igralce in Podgora pride ‘N kaj lahko do drugega zadetka, k1 ga doseže Eremondi v 41. min. D. B- Primorec — CMM Sauro 0:i (0:1) PRIMOREC: Kralj V., Papati?0' Sluga, Kralj M., Sosič, Kralj R-. ^ žina V., Možina T., Kralj P., Sain«. Čuk B. (št. 13 Kralj E.) STRELCA: v 12. min. Rocco BiH no, 20. min. d.p. Curci. KOTI: 2:2. SODNIK: Zoch. , Tudi v tem kolu je trebenski »n' moreč doživel poraz in to proti sterici Centro Marina Mercanti10: Ne moremo reči, da so Trebe®? igrali slabo. Vzrok poraza je v tem, da Tržačani igrajo lep nog*? met, si lepo podajajo in igraje prto. Na kratko: CMM že sed«' zasluži, da bi igral v drugi j ski ligi. Trebenci so igrali P1-66!, dobro, saj so večkrat resno .....Vlamlja. Ifci a j- .j, ves čas korektna, razen enkrati , se je ponesrečil Mauro Kralj, m, tem ko je slednji hotel odvzeti f go nasprotniku, je spodrsnil ®j, tem času ga je nasprotnik s kom0 cem udaril blizu očesa, tako da 1* takoj oditi z igrišča. Ob inosti je težko reči če f?a^£ moral nevšečnosti je težko reči Tržačan hotel udariti ali ne. sodnik namreč ni razločno vidri P krška. Kronika: Igralec ukani najprej branilo«^ nato še vratarja. Strelja narI?gt-diagonalno in žoga se odbije od v trebenske obrambe ne prosene* f. V 31. min. je Primorec v strel napadalca a žoga se ^ odbije od roke branilca. Sodnik spregleda. , ^ CMM V drugem polčasu se ^ požene v napad in v 9. min. P°^ de. Gneča v obrambi Primorca, ^ ga pride do prostega Curcijf' , neobranljivo realizira. Trebenci, F,. tiskajo in celo realizirajo s čuk01^ a ta si je pomagal z roko. Za^,. bil zadetek razveljavljen. V 30. ^ Renato Kralj z močnim strelom ^ daleč zadene prečko. Ob odbiti ^ gi priteče in strelja Čuk, foga še enkrat odbije na beli žri*’ krat v branilca. V 40. min. Mauro ponesreči in ga za men j®., vard Kralj, a rezultat se ne meni. Najboljša pri Prim^u-rall-biila Sluga in vratar Vladimir