TRŽIŠKI Vi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE ^ETo VII. Tržič, 1. januarja 1958 S^tehio in i^pckoa polno n&oa leta želita svojim tiaro etičkom, kraleem in sadelaoeem uredništvo in uprava »Tržiškega vestnika« SVOBODA, BILA SI DRAGO PLAČANA! Pozimi leta 1943 je dobil naš bataljon XVIII. udarne .brigade nalogo, da postavi zasedo na olb-"*wi'kih pod gričevjem D Uja d« da toi prepreči vdor Nemicev in Ustašev na osvobojeno ozemlje. Kkrati je moral bataljon preprečili vdor Nđmcev in ustašev iz 0Pori,š>ča Kutijeva, kder so med t&m časom druge naše edlinice napadale oporišče v Vetovu. V nočnih urah smo se razvrstili v strelce na robu gozda. V snegu, ki ni bil ravno debel, smo si Pripravili 'zavetja, kakor je pafi kdo mogel. Največ smo uporsb-' 3 al i ,kar naravna zavetja, to je drevesa in jarke. Vreme je bilo ^aj neprijetno, sajj je po malem deževalo, a v vrhovih je tulil ir.očan veter, tako da nas je Propihal-o do kositi. Talko 'vreme nam je sicer po eni strani koristilo, saj je otežkočalo premikanj e sovražnikov. Noč'je bila dolga. Proti jutru enkrat — morda je bila ura štl-ri. morda tudi pet — ko je nočno temo počasi toda vztrajno Poganjal prebujajoči se dan, •ako da se je že nekoliko raiz-'TOčilo zemljišče pred nami, me Je nenadoma streslo po vsem te-es'U, da sem onemel od presenečenja. Prisluhnil sem močne-Je- Ali je res, ali se md samo sanja? Ne, res je, popolnoma Sem prepričan, da sem slišal ^troškii klic: »Tovariši!« Od'kod ta klic? Tu na bojišču v snegu, * ledenem mrazu, v temni noči? : 'em napetem razmišljanju me , *e Preauiniil drug krik, krite umi-Jjljočega otroka, Hal ml jo pognal zledeneilo kri v žile. Napenjal se , sre'čno in veselo novo leto 'm- Alojiz Bergant, Ciril Pri-^ic, Pavel Rezar. ali stopetdeset metrov pred' menoj rdeča lisa v belem snegu. Vem samo to, da me je nekaj navdalo s strašno grozo, ki se je zbrala v eno samo misel, v smrtno sovraštvo do zločinca. Časa iza premišljevanje je zmanjkalo. Na levi in na desni strani našega položaja, pa tudi v sredini so zadndrali mitraljezi, votlo so zabobneli min orne talci in ročne bombe. Prednja kolona sovražnikov je naletela na našo zasedo. Se pod vtisom krika, ki sem ga bil prej slišal, sem se spustil v borbo. Takrat sem mislil, da sem ta krik slišal samo jaz, vendar so mi pozneje tovariši povedali, da so ga slišali tudi oni. In sedaj mi je razumljivo, zakaj takrat ni nihče mislil na zavetje, zakaj nihče se ni skrival za debela debla, pač pa je vsak neiizpros.no mlatil po sovražniku, in se je skušal .prebiti. Boj je trajal morda kake pol ure. Sovražni vojaki so se skušali nekajkrat prebiti, ko pa je na našem položaju zagrmel gromki »Ju.riš!«, so se zelenci jadrno obrnili in jo ucvrli, kolikor so jih noge nesle, nazaj proti oporišču. Deževati je 1 prenehalo in v prebuijajoičem se dnevu se je snežna odeja nalahiko svetlikala. Pred našim položajem je ležalo precej trupel in sicer so bila trupla pomiešama, kajti med sovražnimi vojaki so ležali tudi naši tovariši. Stopal sem med trupli pobitih in neiuimormo nekaj iskal, čeprav sam nisem vedel, kaj iščem. Približal sem se 'kupu mrtvih trupel. Korak mi je zastal in diih ostal nekje v grlu. Ne daleč vstran od mene in od mrtvih trupel je v snegu ležalo majhno truplo, morda osem morda deset let starega dekleta. Pod truplom je bila velika rdeča lisa, ki je žarela z belega snega. Dekletce je ležalo na hrbtu, Obrnjeno z obrazom proti dnevu. Roke je imelo razprostrte po snegu, čvrsto stisnjene v .pesti. Oči je imello široko odprte, a iz teh oči je odsevala tista groza krika, M sem ga slišal prej pred zaičet-kom boja. V dekle tov i'h prsih je tičal do ročaja zabit nož, ki ga je v te nedolžne otrokove prsi zapičila roka zločinca. Moji tovariši so bili nekoliko oddaljeni od mene. Počasi sem se premaknil, saj se mi je zdelaj da sem postal v hipu ves trd. Pokleknil sem poleg mrtvega dekleta, ga vzdignil v naročje in ga odnesel v majhno zavetje na položaju. Ostali borci so se brez besed zbirali okoli trupila. fci je ležalo na odeji v snegu Vsi so saimo nemo strmeli, na da bi kdo izustil eno samo besedo.. Ozrl sem se po obrazih in videl sem, kako po brazgotinah izmučenih tovarišev drsijo solze. Roke nas vseh so krčevito stiskale orožje, kajti to je bilo edino sredstvo, s katerim se jo dalo poplačati lopove. Mitralje-zec Jovo je pokleknil poleg mrtvega dekleta, zagrabil nož, ga iz-drl iz prsi in ga zagnal daleč prod naš položaj. Mrtvo dekletce je vzdignil v naročje, si ga pritisnil na svoje prsi, mii vaji pa smo samo nemo strmeli. Tisti, ki je bil najbližji, to je Marko, je odprl dekletovo pest in zagledali smo majhen listič. Ko je Marko ta listič razgrnil, ga je prebral. Na njem je bilo napisano to-le: »Tovariši! Nemci in ustaši so pripravljeni. V teku ene ure bodo pri vas! Jelka.« Pozneje so naši obveščevalci zvedeli, da je dekletova mama Jelka hotela sama priti in nam sporočiti vest, ki je bila napisana na lističu. To pa so preprečili Ustaši, ki so ravno takrat vdrli po zaslugi izdajalcev v njeno stanovanje, in ga je izročila hčokri Dušankr, ki ga je odnesla proti našemu položaju. Na poti so jo ujeli tik pred ciljem in jo zaklali. Oče male Dušanke je bil partizan. Mrtvo Duišanko smo pokopali na položaju in ji izkazali vso vojaško čast, ki se izkaže padlemu borcu. Ko so nas Nemci čez kakšni dobri dve uri ponovno napadli, se jim je godilo slabše kot prej. Tudi sedaj smo jih nagnali v paničen beg, toda sedaj smo jih gomili skoraj do njihovega oporišča v Kutlijevu, ki je bilo oddaljeno dva kilometra. Prizanašati j a nismo poznali. Ko danes o tem razmišljam, si ne morem kaj, da ne bi rekel: »Svoboda, bila si drago plačana!« Stane Mcšič Avtobusni vozni red izboljšan Danes objavljamo 'najnovejši zimstkii avtobusni vozni red, ki "velja od 23. 12. 1957 dalje, za progi Tržič — Križe —Kranj — Ljubljana in Tržič — Golnik — Gorice, medtem ko voznega reda za progi Tržič—Podljubelj ina novo ne objavljamo, ker se ni niič iizpromenil. Glavni spremembi na progi Tržič—iLjiuibljana sta: odhod avtobusa iz Tržiča ob G.10 namesto ob 6.05 in prihod v Tržič ob 13.50 namesto ob 14.10, zato, da se bo- do teh zvez odslej lahko posluževali tudi delavci'. Na progi Tržič—Golnik imajo po novi izboljšavi Tržičani 1 lin pol ure časa, da lahko obiščejo sanatorij. Pripominjamo, da so to zadnje spremembe, ki so se na teh progah izvršile na željo potnikov, in da se ta vozni .red v nobenem primeru na bo spreminjal do prihodnje sezone, ko bo stopil v veljavo poletni vozni red. lefre^no liin uspehov polno novo v 0 žo1* vsem Tržiičanoim Ciril ^er, Essen, Nemčija. Srečno in uspehov polno novo leto želi svojim članom In vsemu prebivalstvu naše občine Turistično dr ust do d Tržiču Iz našega gospodarstva Soja za sejo se vrši pri občinskem ljudskem odboru, največkrat celo ipo dve ali celo tri na dan. Naši bralci večkrat vprašujejo, kaj vendar že »seje-jo«. Samo nekaj zadev iz sej zadnjega tedna .bomo 'pojasnili in to le gospodarske zadeve, seveda pa sveti ljudskega odbora razpravljajo tudi o šolstvu, pro-svcti, socialnem skrbstvu, varstvu družine, zdravstvu itd. KOMISIJE SVETOV Da bi v občinskem upravljanju sodelovalo že več ljudi in da bi dajali še več pobude za delo in da bi bilo delo tudi plodonosno, so sveti izvolili za posamezne panoge dela svoje koimisije. Komisije se bodo morale poglobiti v probleme in jih raziskati ter nato poročati! o njih svojemu svetu. Premalo bi bila obdelana posamezna panoga dela, če bi se na primer na določen čas sestali člani sveta in tam kratkomalo razpravljali o nekem dolu, ne da bi bilo že vse vnaprej pripravljeno, kje je kaj potrebno storiti in ali je izvršeno delo v redu opravljeno. Zato imajo take komisije odgovorno nalogo in je v dokajšnji meri odvisno od njih, aH bo delo svetov tudi plodonosno. Komisije sveta za komunalne in stanovanjske zadeve: Ta svet je izvolil tri komisije in sicer: — komisijo za urbanizem ter gradnjo stanovanj in določanje zemljišč za gradbene namene; — komisijo za javne prostore, parkovno ureditev in prometne zveze; — komisijo za ceste, elektrifikacijo ter vodovode. Komisije sveta za industrijo, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo: — za industrijo; — za obrt; — za kmetijstvo in gozdarstvo. Komisijo sveta za blagovni promet: — za trgovino; — za gostinstvo; — za turizem. 2e sam naziv posameznih komisij kaže, kakšno področje bodo le-te imele 1n za katere zadeve se bodo morale brigati ter dajati predloge svojemu svetu. Odlok o najemninah, skladih in njihovi uporabi Zaradi novih predpisov dosedanji občinski odlok nti več v skladu z njimi; tudi so pokazale izkušnje, da.so nekatere določbe dosedanjega občinskega odbora o najemninah in skladih ter njihovi uporabi bile ponekod pretrde. Zato so pripravili prečiščeno besedilo tega odloka. Naše bralce bo najbolj zanimal predpis, da se .bo večina sredstev od .stanarin starih hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost ali so splošno ljudsko premoženje, uporabila za popravila starih hiš. Tega predpisa doslej ni bilo, ampak so sredstva šla za gradnjo novih hiš, stara stanovanja pa se niso mogla popravljati. Tudi bodo hišni lastniki v bodoče obdržali pretežni del najemnine za poslovne prostore, medtem ko so doslej pretežni del odvajali v občinski sklad. Seveda pa bodo morali hišni gospodarji najemnino uporabljati za vzdrževanje in modernizacijo lokalov. TARIFA ODŠKODNIN ZA PROSTORE GROBOV NA POKOPALIŠČIH Pokopališki red naša občina že ima, objavljen je bil v Uradnem vestniku okraja Kranj. Verjetno pa podrobnih predpisov tega roda naši bralci ne .poznajo in se zanj zanimajo šele, ko imajo kakšen opravek s pokopom. Na zadnji seji. je svet za komunalne zadeve sklenil tudi tarifo odškodnin za grobove na pokopališčih naše občine. Zakupnina prostora za eno grobnico za dobo 10 let znaša 6000 din, zakupnina parcele za 1 grob za dobo 10 let znaša 1000 din, za otroški grob za dobo pet let pa 500 din. SE NEKAJ O POKOPALIŠČIH Na zadnji seji je pristojni svet za komunalo sklenil, da bo v kratkem prikjučil k pokopališču v Loimiu že davno kupljeno zemljišče, treba pa bo prestaviti ograjo. Tudi pokopališče v Tržiču bo treba razširiti in v bližnjih dneh 'bo posebna komisijska razprava skušala zadovoljivo rešiti to vprašanje in pridobiti za razširjenje pokopališča potrebno zemljišče ter sredstva. GARAŽ MANJKA Vedno več je v naši občini motornih vozil, lastniki že več ne vedo, kje bi jih shranjevali. Posebno v zimskem mirazu je to precejšen problem. Na občini razmišljajo tudi o rešitvi tega vprašanja. Rešitev bo precej težka, saj ne obstoji le problem denarja, ampak še večji problem primernega prostora za garaže. Avto-moto društvo bi rado adaptiralo bivšo zgornjo Globočnl-kovo fužino za garaže. Prostor bi bil za sito primeren, saj je treba spraviti pod streho dragocena vozila. Toda — kam z drvarnicami okoliških stanovalcev? Sicer so jih napravili sa-'movoljno, ne da bi koga vprašali, res pa je, da drvarnice morajo imeti. Avtomobili pa tudi ne morejo »jemati konec« na cesti. To bo precej trd oreh, predem se bo našla obojestranska zadovoljiva rešitev. MENZA IN SOBE ZA GRADBENE DELAVCE GrS'dbeno podjetje v Tržiču želi poslopje, kjer so se izdelovale pripenjače za perilo, adaptirati za menzo za 100 gradbenih delavcev, nadstropje pa bi uredilo za sobe. Pritličje poslopja je za stanovanjske namene res neprimerno, za .menzo pa bi se dalo uporabiti. Sanitarna inšpekcija hoče obstoječo menzo zapreti zaradi nedostatkov. Me-rodajnl činitelji so za predlog podjetja pokazali razumevanje. PROSTOR PRED JAVNIM ZAKLONIŠČEM Vhod v zaklonišče Iz Koroške ceste je lep, žal pa so posamezniki začeli prostor uporabljati za stranišče, za skladišče sodov, zabojev, hlodov, drv, voz in kaj vemo, še. Lastnik zemljišča želi prostor ograditi, toda — iz Čevljarske ulice in vanjo vozijo težki avtomobili in je prostor pred zakloniščem potreben za reviziranje teh vozil. Tudi težka rešitev za odgovorne organe! Res pa je, da bi prostor moral biti lep ter bi ga ne smeli uporabljati za odlaganje kakršnihkoli predmetov, saj leži ob glavni, mednarodni cesti in v centru mesta. MLINSKO PODJETJE MELJE DOBRO MOKO Nekam na slab glas je zašla moka iz mlina v Retnjah, deloma celo upravičeno, saj so stroji bili izrabljeni in kvaliteta moke iz drugih valjčnih mlinov je bila boljša. Dober glas pa se hitro izgubi, pa težko pridobi nazaj! Mlinsko podjetje je nabavilo nove valjčke za svoje stroje in za ta namen žrtvovalo nad milijon dinarjev. Tudi si je nabavilo magnete, ki poberejo nevidne delce kovin iz moke, česar prej ni imelo. Moka iz retenjskih mlinov je sedaj enako vredna kot moka iz Banata ali drugih mlinov Slovenije. Prav in v redu bi torej bilo, da Tržičani kupujejo tržiško moko, ne pa, da so uvaža moka dz drugih krajev! Tudi s tem vprašanjem se je bavil pristojni svet, saj ne igre, da bi lepo mlinsko podjetje ukinilo svoj obrat. Morda bo še kdo kritiziral, da beli kruh in žemlje iz tržiške pekar.i.je še niso enakovredne tistim v drugih krajih. Temu pa je vzrok pač zastareli sedanji obrat. iNova pekarija bo gotova v nekaj mesecih in Tržičani pričakujemo, da bo potem kruh boljši kot. v drugih krajih in da bo izbira raznih pekarijskih izdelkov zelo velika. ODREDBA O OBVEZNEM ZATIRANJU GOVEJE TUBERKULOZE Izdal jo je pristojni svet v namenu, da se iz hlevov v naši občini odstrani vsa bolna živina. Odredbo objavljamo v celoti v današnji številki na drugem mestu. RAZNI SKLEPI SVETA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN GOZDARSTVO Svet je Turističnemu društvu v Tržiču za gostišče na Ljubelju ter Planinskim društvom v Tržiču, Križah in Podljubelju določil sorazmerno zelo nizke pavšalne družbene obveznosti za njihove gostinske obrate, upo-Itevajoč pri1 tem, da je treba delavnost teh društev podpirati. Stanislavi Jazbec iz Sebenj je bilo izdano obrtno dovoljenje za izdelovanje copat, Jožetu Zupanu iz K rižev pa dovoljenje za prevozništvo oseb in tovorov, toda s postajališčem v Krizah. Svet je tudi sklenil ljudskemu odboru predlagati potrditev spremembe in dopoinitev pravil Bombažne predilnice in tkalnice ter* je vzel na znanje obvestilo DS podjetja, da je odstopil nekatera osnovna sredstva drugim gospodarskim organizacij am, ki bodo seveda prevzele nadaljnjo amortiziranje prevzetih osnovnih sredstev. SE ENKRAT O NASI JAVNI TRŽNICI IN RAZMERAH V PRODAJALNAH Svet za blagovni promet je dokaj podrobno preštudiral razmere na javni tržnici. Kmetovalci svojih prideldiov na tržnici ne prodaijajo ceneje, kot so cene v tržiških trgovinah s sadjem in zelenjavo. Svet je sklenil pozvati trgovine s sadjem in zelenjavo, naj bo v bodoče vsaj ena taka trgovina odprta navsezgodaj zjutraj, čeprav bo prej zaprla obrat kot druge trgovine, toda taka trgovina bo marsikdaj diktirala cene na javni tržnici. Ni v redu, da mora trgovina diktirati cene tržnici, pravilno bi bilo, da bi tržnica diktirala cene trgovini. TRZNI INSPEKTOR, NEPRETRGOMA ODPRTA TRGOVINA, MLEČNA RESTAVRACIJA IN TRGOVINA Z VINOM Tudi o teh zadevah je razpravljal svet za blagovni promet. Tržič je začasno vzel v službo honorarnega tržnega inšpektorja, dokler se ne bo služba oddala stalnemu inšpektorju. Prvi dan svoje' službe pa je novi inšpektor ugotovil precej prekrškov . • • Je kriv inšpektor aH storilci prekrškov? Spet bo jeza. Treba bo pač priznati, da se prekrškov lahko izognemo. Mlečna restavracija jo nadaljnja skrb pristojnega sveta in dokaj široko je o njej razpravljal. Ni res, da se Tržičani najprej zaletijo, nato pa odnehajo, ampak je res, da je treba gostu nuditi vsak teden kaj novega ''n ga privabljati z kako novo kombinirano jedjo ali pijačo. Skoda bi bilo, da bi mlečna restavracija v Tržiču propadla, zato Je treba storiti vse, da se promet poživi. Nova nepretrgoma odprta trgovina na Trgu svobode že posluje. Le napisa še nima, kot ga še vedno nima sosednja elektrotehnična trgovina. Ljudski ofo-bor bo moral prej ali slej izdati strog predpis, da se ne sme iz°' besi U noben napis, preden ue bo odobren od komisije, ki skrbi za lep videz Tržiča. Zato naj nove trgovine dobijo lepe, res sodobne napise. Trgovino z vinom so hoteli V Tržiču odpreti trije vinogradniki iz Srbije. Niso pa povedali, kje imajo lokal, niti niso dokazali, da je vino njihov lasten pridelek in ne dokazali, da so izpolnili vse tehnične in sanitarne ter ostale predpise. Zato je svet prošnjo zavrnil. Nekateri trdijo, da so že v drugih kraj"'1 prosili za dovoljenje, a zaman, ker domnevajo, da so prekupčevalci. O tem poročamo zato, ker nekateri Tržičani ne odobravajo odklonitve prošnje, Čci>f da bi radi imeli cenejše vino. AVTOBUS PREKO KOVOR»A V KRANJ HOČEJO UKINITI Občinski ljudski odbor se ie temu odločno uprl. Pravijo, da je cesta preozka in nevarna. Kal je morda cesta .preko Letenc, proti Golniku, Trsteniku in drugim krajem bolj široka in varna? Zakaj bi se prav delavci, k'1 stanujejo v smeri proti PodbroZ' jam, ne smeli voziti z avtobusom? Želimo, da bi občinskemu ljudskemu odboru uspelo dokazati, da je cesta preko Kovorj* pri previdni vožnji sposobna M avtobusni promet. Sicer pa " bil že čas, da se cesta, ki > okrajnega značaja, razširi. In kako je z avtobusom ta progi proti Lošam? Občins^ ljudski odlbor in Turistično društvo se zavzemata za uvedbo proge, za zdaj pa ni izgledov uspeh, ker nobeno avtobusu podjetje iV zimskem času po B?! ledeneli strmi cesti proti B!l'e' jam ne upa voziti. Obstoji v upanje, da 'bo proga uvede sporni adi. } St. 1 TRŽIŠKI VESTNIK Stran 3 a zbora DPD ..Svoboda KLJUB BAZNIM TEŽAVAM JE NAREJEN KORAK NAPREJ 44 Te đnl je eno izimeđ najpomembnejših in največjih dru-štev v nalši občini podalo obračun svojega dela. Letošnji občni zbor DPD »Svobodia« je potekal v dvorani Svobode ob zadovoljivi udeležbi članstva, toda nezadostni rudeložbi zastopnikov množičnih in gospodarskih organizacij ter društev. Ko samo bežno analiziramo podano poročilo, lahko ugotovimo, da društvo tarejo še vedno Isti problemi, kot smo jih "že pred loti ugotavljali, vendar pa lahko trdimo, da je društvo napravilo korak naprej pni svojem Poslanstvu. Vidni razmah našega gospodarstva narekuje neobhodno potrebo po vzporednem razmahu naše kulltiure. To kulturo so dolžna posredovati ljudem delavsko prosvetna društva na način, ki naj bl» bil le-tem 'najbližji in najbolj sprejemljiv. Tako nekako je dejal med drugim predsednik Stritih v svojem Poročilu. Ta misel je vsekakor vredna, da se ob njej dalj zadržimo. Gre za to, kako naj naše delavsko prosvetno društvo bolj razgiba svoje vrste, gre za nove oblike in način dela. Pestra dejavnost društva lahko vsakomur zadovolji potrebo po kul tur no-prosvetnem lizživ'lj anju, toda le v zadovoljivih razmerah, ki jih pa v društvu »Svoboda« zaenkrat še ni. Vendar pa ka-kažejo skoraj vse sekcije zadovoljivo dejavnost, toda le po zaslugi nekaterih vztrajnih in Požrtvovalnih članov. V vseh sekcijah toga društva lahko, zasledimo isti problem.: pomanjkanje mladega kadra, le v likovni in šahovski sekciji je to stanje zadovoljivo. V dramski sekciji so vsa leta po vojni isti igralci, ki študirajo razna gledališka dela v res neugodnih razmerah, v zatohli in mrzli sobi, po domovih ali pomoči, ko ni predstav v dvorani kina. God-bena sekcija pod 'vodstvom mlađega kapelnika res razveseljivo . napreduje, manjka ji pa novih inštrumentov. Točka zase je Pevska sekcija, krt seveda brez stalnega pevovodje sploh ne more obstajati. Veliko je tudi govora o tržiški knjižnici in knjižničarju. Sedanji požrtvovalni knjižničar Stale se sicer tru-°-'> da bi zadovoljil številne bralce, vendar pri tem zaradi v°č razUngov nima uspeha v Polnj meri. Trenutno stanje v knjižnici, zlasti pa njen videz *es nista v čast tržaški občini. Likovna sekcija je pod vodstvom prol Kozamernilka vzgo-H'a nekaj mladih ljubiteljev te arnetnosti v pravi smeri. Ob še večji podpori lahko pričakuje še večje uspehe. Da je dejavnost v šahovskem klubu zamrla, je več Urokov. Poleg pomanjkanja, finančnih sredstev leži precej krivde tudi na odboru šahov, kluba. Spomnimo se še dveh ®e'kcij, ki sta nekoč delovali v rSlH društvu — orkester in lut-*Ovna sekcija. Vemo, da je nekoč tržiški orkester dosegaj le-Pe uspehe, vemo, da je danes y°dno več ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, vendar pa orke-no moremo obnoviti. Prisi-• razne jazze in šramle, da 1 'igrali v orkestru., je nemo-®[*.G in tudi nesmiselno. Iz ob- '•eječega orkestra glasbene šole in bivših članov tržiškega orkestra se bo lahko razvil dober orkester. Lutkovna sekcija bo na veliko veselje najmlajših spet začela delovati (tako je vsaj naše mnenje 'po diskusiji na občnem zboru). 'Oder se bo prenesel iz statistike v dvorano »Svobode«. Igralci in režiser tovariš Blaž Ster pa so spet pripravljeni zabavati naše malčke. Z letošnjim delom sekcije za kli.no ne moremo biti zadovoljni. Ce pomislimo, da je kino važna kulturno vzgojno in zabavno sredstvo za podeželje, se zdi ukrep odbora, da je ta sekcija prenehala s predvajanjem na podeželju, kar preoster, vendar bo novi odbor osnoval poseben pododbor, ki bo odgovarjal za to Sekcijo in tako razbremenil člana, ki je sam vodil vse stvari. Tudi na področju izobraževanja je bilo v letošnjem letu precej napravljeno. Tako je poseben izobraževalni tečaj popolnoma uspel. Vendar ti kratki izvlečki še no podajajo popolne slike dela in problemov Svobode. Dela je bilo še več, toda to je tiho delo, katerega sadovi se bodo pokazali šele pozneje. Za ljudi, ki so pa željni dejstev, bi lahko našteli nastope godbenikov, pevcev ter igralcev ob raznih praznikih, akademijah .'iltd., vendar s tem ne bi rešili naših kulturno-prosveimih .problemov. Občni zbor je te probleme pravilno osvetlil. Predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, tov. Sčavni-čar je nakazal smeri, ki jih okrajni svet Svobod postavlja pred ta društva. Vendar bo treba polno razumevanje in sodelovanje merodajmih -činitelj ev, saj posebno s temi in takšnimi prostori, kot jih ima kulturno-prosvetno diruštvo sedaj, ne bo moglo pritegniti v svoje vrste delavskega članstva, mladine in inteligence, ki bi razmahnili dejavnost društva, hkrati pa se sami kulturno-prosvetno in zabavno izživljali in tako razvijali in utrjevali svoj intelektualni nivo ter družbene odnose. ODREDBA o obveznem zatiranja goveje tuberkuloze Na podlagi 3., 5., 8. in 47. čl. temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. Ust FLRJ, številka 26/54), določil zakona o prišlo j nosili občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloga I/A l/C - XLII. točka 1. in 4. (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55) izdaja svet za industrijo, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo obč. ljudskega odbora v Tržiču po sklepu, sprejetem na seji dne 18. decembra 1957 ODREDBO o obveznem zatiranju Rovejc tuberkuloze na območju občine TržUS 1. Zaradi preprečevanja in zatiranja .tuberkuloze pni goveji živini in zaradi varstva ljudskega edravja se mora na območju občine preiskati vsa goveja živina, stara nad .1 mesec, zaradi ugotovitvo tuberkuloze. Preiskavo opravijo področni veterinarji s pomočjo tuberkulinizacije, ki jo morajo izvesti v skladu z najnovejšimi ugotovitvami veterinarske znanosti in po navodilih svojih strokovno nadrejenih organov. 2. Tuberkuliinizacija (cepljenje) živine se opravi po hlevih. St: 0(3/6-2759/1. Predsednik obč. ljud. odbora: Lovro Cerar TRZlSKA TOVARNA OPREMLJA INOZEMSKE LADJE Tovarna finega pohištva v Tržiču je .podjetje, čigar izdelki so poznani tudi preko naših državnih mej. Letos je podjetje dobavilo pohištveno opremo za ladje-Jtramperje Švice, H.olandi-je, Norveške in Švedske. Lepo priznanje kvaliteti tukajšnjega podjetja! Tuberkulinizacija in pregled živine se opravita iza lastnike živali brezplačno. 4. Živali, ki, bi na tuberkulin reagirale pozitivno, morajo pristojni veterinarji označiti v skladu z navodili nadrejenih strokovnih organov. Veterinarji morajo poskrbeti tudi za čimprejšnjo odstranitev takih živali iz hlevov. Vsa goveja živina, .ki jo lastniki, nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo, da ni reagirala na tuberkiuliin. Kolikor takega potrdila nimajo, morajo tako živino dati tubarkulinizirati v 14 dneh po nabavi. e. Kršitev določbe iz 1. točke te odredbe se kaznuje po določilih 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi bolezni. Za- izvedbo upravnega kazenskega postopka in izrek kazni po tej odredbi je pristojen sodnik za prekrške obč. ljudskega odbora. Ta odredba začne veljati 8. dan .po objavi v Tržlškem vestniku. Tržič, dne 18. 12. 1957. Predsed. sveta: Po pooblastilu Janko Mozetič SPOROČILO Z današnjim dnem smo .ukinili pošiljanje našega lista vsem, ki še lanske naročnine nimajo po-' ravnane. Vse, ki se za naš list nadalje zanimajo, prosimo, d.a kmalu poravnajo naročnino in nam s tem omogočijo redno poslovanje. Uprava Tržiškesa vestnika l'veieli smo: V Knjižnici Muzejskega društva, zvezek št. 2 — priloga Tr-žiškega vestnika z dne 29. 11. 1957 št. 18, omenja pisec na strani 12 in 14 .tud:i moje ime. V Tržiškem vestniku z dne 1. 9. 1954 št. 17 sem podpisani objavil opozorilo, katerega zadnji odstavek se glasi: »Opozarjam vsakogar, ki bi nam očital sodelovanje v Kuiltunbundu, nas s ,kultur,bunidiovci' žalil ali: nas ob-rekoval, da bomo zahtevali zadoščenja pri sodišču. Josefovl.« Ker pisec članlka indirektno trdi-, da so me Tržičani poznali kot Nem.com naklonjenega človeka in kot člana Kulturbunda, ponovno .zanikam njegove pripombe v naslednjem: Poudarjam, da član Kultuir-hunda nisem bil me v predapril-ski Jugoslaviji, ne med .okupacijo, kar pisec članka dobro ve. Koliko sem bil 'Nemcem naklonjen človek? Dejstvo je, da sem bil že v mesecu maju, juniju in juliju leta 1941 z drugimi Tržičani zaprt v Begunjah in v Celovcu, da so isti dan, ko se me nameravali na Cegelišah ustreliti, selili tudi mojo družino. Žena in sin sta bili v avtobusu, kamor so me pripeljali s Cegelš in v katerem sta bili sestri Frančiška in Jožefa Jagodic, njihov oče in Kristijan Jagodic. Ta dam so nas tri v Kranju odložili in smo se morali javiti ma Gestapu. Štirinajst dini po tem sem bil z družino pod nadzorstvom Gestapa izgnan (dokaz: izgonsfci nalog — prepis, — original se mi je moral pri prekoračenju mejo odivzeti). Po vrnitvi nisem imel pravice zahtevati nazaj svoje brivniice, ki. som jo sam zidal in opremil in katere še danes nimam, ker vsega na novo nisem mogel več nabaviti. Dejstva, da so me Tržičani šteli med Votksdeutscherjc, niserm zanikal in ne zanikam, saj smo doma govorili materinski jezik, t. j. nemški, ker mi je bila mati Du-najčanka. No morem tu naštevati dobrot, ki so ml jih Nemici nudili; žalostno je to, da posledice nosim še danes. Ko bi me takrat na Cegelšah ustrelili, bi bilo danes marsikomu prav. Na žalost me je iz vrste potegnil neki član kranjskega Gestapa, ne ogabni Mulbachcr, kot je bil pisec napačno informiran, kajti ta bi me porinil čim bliže kroglam, ker me živega ni mogel videti. (Dokaz: pismo neke pokojne Bistri-čanfce mojemu bratu, na Dunaju v letu 1942.) Zaradi navedenih dejstev in še mnogih, ki jih za-radii pomanjkanja prostora tu ne morem navajati, ki jih pa lahko s pričami, potrdim in katerih dokazi se morajo ravnotako nahajati kje med .ostalimi v arhivu, je razvidno., kako tem bil Nemcem naklonjen in oni meni. Da sem bil pa kot nemško govoreč človek zadnji trenutek iztrgan kroglam, mislim, da ni nikaik prekršek. .S tem mi je bilo rešeno le' golo življenje, zato naj se mi to ne očita. Zaradi mene ni bil nikomur skmivljen las na glavi, zaradi mene ni imel nihče niti za pol dinarja škode. Ni mi bilo usojeno, da delam družbo devetim junakom, katerih smrti sem bil edina najbližja priča. Slava jim! Bivši tržiški brivec Rudolf Josef * Stran 4 TR2IŠKI VESTNIK Fluorjeve tablete -pripomoček za preprečevanje zobne gnilobe Zobna -gniloba — karies je socialna bolezen, Id ogroža človeka že od 3. leta starosti dalje. Komaj je zob izpostavljen miilje-ju, je že bolan. Razne statistike so pokazale, da ima v Jugoslaviji kakor tudi drugod po svetu vsak tretji človek okrog 30. leta v ustih že protetični nadomestek. Z eno besedo invalid, z vsemi posledicami, katere ima ta invalidnost na njegov celotni organizem. Kje je iskati vzroka, ki 'bi veljal za vse primere, kraje in razmere? Mišljenje mnogih avtorjev je, da je vzrok zobne gnilobe kompleks škodljivih faktorjev, od katerih vam bom na kratko nekatere prikazala. Stari narodi niso poznali zobno gnilobe. Živeli so primitivno. Njihova hrana je bila preprosto sestavljena, staraj surova. Zobje Bo služiti namenu, za katerega so postavljeni v ustih. Iz tega sledi, da je velik faktor pri razvoju zobne gnilobe prav današnje pomanjkljivo žvečenje in s tem preslabo fiziološko čiščenje zobovja. Z dobrim žvečenjem dosežemo, da se pri otroku ustvarjajo impulzi za pravilen razvoj čeljusti. S tem odpadejo vse deformitete in mrtvi prostori, v katerih se hrana dalj časa zadržuje, se razkraja, povzro-čujoč okvare na zobovju. Zato ni višek vsega blagostanja, da jemo bel mehak kruh, ker ima ravno ta v sebi zaradi svoje lep-ljivosti največ potenc za razvoj zobno gnilobe. Uživajmo torej čim več presne, nepasirane An ne preveč mehke hrane! Področja, ki jih bo zajela naša 'profilaksa v smeri izboljšanja prehrane, so predvsem nosečnice, doječe žene in otrooi. Zlasti na podeželju nas čaka veliko dela. Vsaka gospodinja bi lahko našla med svojimi pridelki dovolj potrebnih snovi za ugoden razvoj otrokovega organizma in trdnost njegovega zobovja. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na higieno ustne votline. Kako vse premalo pažnje polagajo ljudje na to, opažam na otrocih, ki prihajajo v zobno ambulanto. Pri čiščenju odstranimo vse obloge. Te so izredno ugodno gojišče .za bakterije, ki razkrajajo hrano v oblogah v kisline, ki povzročajo zobno gnilobo. Vsa ta prizadevanja nimajo pravega učinka, če mi prisoten najvažnejši moment, to je pravilna in trdna izgradnja zoba, predvsem zobne povrhnjice — sklenine. Ta predstavlja obrambni del zoba. Sestavljena je iz mineralnih snovi. Te snovi se začno nalagati v zob že v petem mesoou nosečnosti im se nalagajo, dokler zob no izraste. Ce v tej periodi življenja nudimo najprej fetusu, nato dojenčku in otroku poleg ostalih osnovnih hranljivih snovi še dovoljno količino mineralnih snovi, potem lahko računamo, da se bo razvila siklenina proti kariesu. Mineralne snovi so v maši vsakdanji hrani in vodi, vendar pa marsikdaj ne zadoščajo. Tako so znanstveniki ugotovili', da pitna voda, ki vsebuje zadostno količino kalcija, magnezija in fluor-ja, preprečuje zobno gnilobo. Omejili so se predvsem na dokazovanje delovanja fluorja. Te preiskave so pokazale, da se zobna gniloba zniža za 50% v krajih z zadostno količino fluorja v pitni vodi. Poizkušali so dodajati fluor vodi, ki ga' je imela premajhno količino, da bi lahko preprečevala zobno gnilobo. Rezultati mnogih inozemskih raziskovalcev ' so prepričevalni. V naših vodah fluorja primanjkuje. Zato je doc. dr. Krušič s stomatološke klinike pričel z uvajanjem novega načina profilakse tudii pri nas. Ker pa je fiuomiza-cija pitne vode pri nas neizvedljiva, je uporabil preparat fluorja v obliki. CaF tablet. Po dolgoletnih poizkusih je dokazal, da je .uporaba fluorjevih tablet uspešna, kar je Statistično prikazal v številnih publikacijah. Nadaljnja prespektiva našega dela je uvedba fluoriza.cije vse našo mladine in bodočih mater s CaF tabletami. Uporaba je neškodljiva za organizem. Delovanje fluorja je v tem, da se tvori zobna povrhnjica — 3kle-nima, ki je trša in s tem proti delovanju kislin iz hrane odpornejša. Tablete bodo prejemali otroci po šolah, dečj.ih dispanzerjih, nosečo žene pa v svojih posvetovalnicah. Pripomnim naj še, da bo fluorizacija združena z majhnimi stroški. Ti 'bodo res tako majhni, da ne bo skoraj nikogar, ki no bi mogel teh stroškov prevzeti nase, zlasti če pogledamo, kako polne so naše gostilne. Z uporabo fluorjevih tablet nam bo uspelo znižati zobno gnilobo. Ne smemo pa pričakovati, da bomo zobno gnilobo izkoreninili. Prehrano bodočo matere, dojenčka in predšolskih otrok lahko še vedno smatramo za najboljšo profilakso. Z upoštevanjem še ostalih faktorjev kot so skrbna higiena ust, fluorizacija in redni pregled.! v šolskih zobnih ambulantah, nam bo uspelo znatno omejiti to socialno zlo. Ekonomska stran šolskih zobnih ambulant pri nas ne predstavlja več problema, ker je vsakemu otroku omogočeno brezplačno zdravljenje. Dr. C. G. BILANCA »JAVNEGA VODOVODA TRZIC« ZA LETO 1936 A. Osnovna in izločena stva: Osnovna sredstva 4 Izločena sredstva 1 Investicije v |teku B. Obratna sredstva, druga aktiva: j Blagajna Komun, banka Zaloge Dolžniki Druge terjatve C. Finančni uspeh: Razdeljeni presežek sred- 478.638 044.248 878.420 1.502 1«6.938 105.990 73.683 1.697 58.138 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev: Sklad osnovn. sredstev 4,478.638 Skladi 1,386.178 Finams. investicij 878.429 B. Viri sredst. in druga pasiva: Upniki Ostale obveznosti C. Finančni uspeh: Presežek 22.818 •5.062 58.138 Skupaj 6,829.263 Skupaj 6,829.263 Upravnik: Štefan Zaplotnik 1. r. Računovodja: Vanjko Japelj 1. Predsednik UO: Ignac Jontes 1. r. OPOZORILO Upravni odbor javnega vodovoda ponovno in zadnjič opozarja, da mora vsakdo, ki želi priključiti svojo hišo na javne vodovode, s pismeno, kolkovano prošnjo prositi za dovoljenje upravni odbor. Enako prošnjo je napraviti, preden kdo začne z zidavo hiše ali stanovanja uporabljati vodo iz javnih vodovodov. S kolkovano pismeno prošnjo je treba tudi prositi za dovoljenje, da se sme napraviti v hiši ali izven nje nov priključek vode iz javnih vodovodov. Sele potem, ko je stranka prejela pismeno dovoljenje, sme izvršiti priključ- POSREDOVANJA Kuhinjsko opravo v dobrem stanju prodam. Ogleda se-v Križah 7/X, v ofi'cirskem bloku. Rade Stanarevič. Za naročila ženskih modnih oblek se priporoča Marjeta Legat, Pristava. Delat bi šla po šihtu za hrano in stanovanje. Pričetek 20. januarja 1958. Naslov v Turistični pisarni. OPOZORILO Podpisani Jože Sparovoc opozarjam vsakega, ki je že ali bo razširjal neresnične in izmišljene vesti o meni, da ga bom sodno im kazensko ipreganj al. ke, prej pa je treba plačati predpisane pristojbine za priključek. Vsako samovoljno delo na javnih vodovodih bo uprava kot prekršek javila sodišču v kaznovanje, samovoljne priključke pa na stroške krivca odklopila. Štedite z vodo iz javnega mestnega vodovoda, ki je bil zgrajen za takratne razmere pred 50 leti. Gradnja novega vodovoda bo stala desetine milijonov, zato so zaenkrat .potrebni trdi ukrepi, da se preprečijo samovoljnosti in odnehavanje javnega vodovoda. TRZISKA TOVARNA KOS IN SRPOV sprejme v delovno razmerje 2 ali 3 kvalificirane strojne ključavničarje za delo v mehanični delavnici 10 zdravih moških moči za delo v kovaškem obratu. Plača po tarifnem pravilniku oziroma učinku dela. Prijave sprejema tajništvo podjetja. IZJAVA Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Frančiška Spendal z Bre-zij nad Tržičem. Anton Spendal. BESEDA naših bralcev Kje bomo začeli v novem letu? Pri nas je več kamnov spotike, a eden tistih, ki nas posebno in tolikokrat zbode v oči, je prav gotovo s planikami obdani vhod v dvorano kina. Ob ta kamen smo se volivci že večkrat spotikali na masovnih sestankih, pa je lostalo le pri napisanih predlogih. Ta hiša sprejema dnevno -P° več sto ljudi, je neke vrste dom kulture v Tržiču, ki sicer ne nudi kdo ve kaj razvedrila, nekaterim pa so filmske predstave v njem sploh edino razvedrilo v delovnem tednu. Kdo še ni imel prijetnega občutka v lepi in skladni okoli«'', ki vpliva nehote tudi na človekovo obnašanje? Naša s planka-mii obdana »Skala« pa ni v čast niti kinu, niti občanom. Ce bi so lotili najprej sprednjega dela, stopnišča, ograje, ne bi podjetje Kino trpelo izgube, ker bi hodili 'ljudje v kino med tem skozi vrata, ki vodijo na balkon. Ke hi bilo delo spredaj izvršeno, bi se lotili vogala im dela hiše, kakor je bilo tudi že v načrtu-Vsekakor pa bi bilo pametno, da se .poslopje zadaj dozida. S tem bi pridobili spodaj vzporedno t odrom prostor za kulise, ki 6a zdaj sploh ni, zgoraj pa eno ali dve stanovanji. Tako bi dobili lepo stavbo v okras Cankarjevi cesti:; taka kot je pa »Skala« danes, je stoodstotni invalid, ranjen spredaj in zadaj. Drugi kamen spotike našega Tržiča je nogometno igrišče. To je druga točka, kjer se poleti ob nedeljah zbira največ ljudi. 1'° toliko letih čakanja se je treba odločiti, ali bomo imeli to igr''" šče za stalno, in dobili denar, da so dokončno uredi. Nič razkošja, vendar pa nuditi gledalcu vsaj prostor, kamor se lahko usede, izdelati, terase, postaviti ograje za žogo, stranišče itd. Tako bi se počutj'li tudii naši nogometaši udobneje, imeli bi občutek, da Tržičancim „njihovo prizadevanje v športu nekaj pomeni in bi do-, segli mrorda tudi boljše Rezultate. Govorice krožijo, da bomo letos začeli resno z deli za kopališče. To je nad vse razveseljiv-Toda, ali ni ipotrcbneje- dokončati stvari', ki so že več kot -napol izgotovljeme, so tu v centru in naj bi bile Tržiču v oikros' V sedanjem stanju so pa obratno. Želeti je, da bi novo izvoljen' odborniki hitreje uresničeval' želje volivcev, sicer nas bo reS čas prehitel. i Se to: v letošnjem letu je Jw£ oddanih precej lepih stanovanj, katerih okolica pa še ni urejena-Vsakdo pa si gotovo želi, da b' bilo tudi okrog stavbe vse v skladu z njegovim novim stanovanjem. Mnenja sem, da bi sta" novalei prav radi tudi sami » svojim delom prispevali, da "l bilo to delo čimprej opravljen"' saj bo v njihovo korist. Treba hi bilo strokovnega vodstva, načrta, ki bo v skladu z okollJ**K ljudje pa bodo radi tudi pride_ za lopato, da si uredijo svoj JjT tiček, oziroma gredo aH kat^0" Ne bi bilo pravično čakati, đ pride kdo, ki nam bo vse dil. MZ*5 «. St. 1 TRŽIŠKI VESTNIK POTil OKROG TRŽIČU STEZE m XIII. Na Kal (1114 m) Kal je preval nekako na sredi med Pirmancami in Koicami in na sredi med obema tržaškima dolinama. Zaito je lahko dostopen od vseh strani, za to je tu križišče in stikališče mnogih planinskih poti. Na izbiro nam je več dobrih in markiranih' poti: I. Lahko gremo ob Tržiški Bistrici na Slap in po slikoviti rečni dolini skozi Dovžannvo sotesko ter nato mimo pirami/.lin kaskad v Dolino. Tu se skozi vas Zgornjo dolino dvignemo do Lukca. Pri tej kmetiji so izteka v Tržišfco Bistrico potok Ka-lišmik. Pri izliviu potoka zapustimo dolinsko cesto im zavijemo mimo Lukca po kolovozu ob Ka-lišmiku navzgor. Pot je sprva še kar zložna in nas kmalu privede do gozda, do višine 800m. Od tu dalje vodi pot skozi gozd in je precej strma, saj seka izohipse kar pravokotno, tako da se na kratkem odseku dvignemo za 150 m. Ko prispemo ven iz gozda, do prvega senika v dnu senožetl, smo že v višini SMO m. Od tu dalje mas vedi pot precej strmo navzgor proti Kalu. Spomladi rumeni med travo vse polno pogačic, pozimi s«1 v soncu iskri nešteto snežnih kristalov. Pot je lepa, a strmina dokajšmja, da smo kar zadovoljni, ko se .znajdemo na prevalu, na Kalu. Ta dostop je mogoč tudi pozimi, saj je ce- ' sta pozimi izvožena, .pot ob Ka-lišniku do Kala pa tudi če že ne zvož.ena, pa vsaj shojena, da se sneg ne udira. II. S Pirmanc na Kal. S Piir-manc 'prispemo po lepi, ravni stezi okoli Velikega vrha (968 m) do Prevala na, Počivalu. Malo pred prevalom opazimo., da smo prekoračili geološko mejo: steza je rdečkasta, prešli smo z 'apnenca v pas mehkejših kamenim, brečij, skrilavcev in peščenjakov permske starosti. Na Počivalu smo v višini 910 m. Vzhodno pod seboj ugledamo samotno kmetijo Počivalnik v višini 850 do 860 in, zahodno pod prevalom ipa je1 samna Završnik, tudi v višini 860 m. Ker okrog obeh kmetij in na prevalu ni gozda, se neovirano razgledujemo v obe dolini, kjer se belita cesti proti Ljubelju in proti Dolini. S prevala na Počival'i vodi steza na zahod mimo Završnika v šentansko dolino, na Čegelše, na vzhod .pa mimo Počivalnika do Jamarska v dolini Tržiške Bistrice, do Cadovelj. Torej je tu razpotje na vse štiri stranu. Preval je dokaj širok, ker je izdelan v skrilavcih, ki hitro pre-porevajo. S Počivala je prav 1 \x> videti Drmalko in Srednji vrh, na kratko: ves greben med Dobrčo in Begumjščico. Steza nas vodi dalje v mešan gozd. Precej strmo se 'dvigamo navzgor proti Samuhii (1164 m). Med borovni-fevjom, praprotjo, reso in brinjem se ob ogradi iz 'bodeče žico kaj hitro dvignemo za 140m višino. Ze omenjene rastline, ki rastejo predvsem na skrilavcih, ki radi prepercvajo, nas opozove, da smo v .pasu vvorfcnskih skrilavcev, pa tudi rdečkasta barva priča o. tem. Na višin! 1040 m strmina pojenja, steza zavije proti severovzhodu po ravnem v gostejši Sorad. Ko se nato bukovje razredči, postane steza mehka, na- suta z iglicami lin že smo na jasi zahodno od vrha Samuihe. . Mimo mladega nasada smrek se vzpenjamo še malo navzgor in kmalu smo vrh grebena, v višini 1130.m. Steza nas je privedla do kolov-za. Od tu se spušča steza proti VSV navzdol do Lrlkca v Dolini;- naš kolovoz, ki je ves rdečkast (vverfen!) pa nas po ravnem vodi proti severu, nato po gozdu malo gor in dol in že smo pni koti 1121 m. Tu je senik, .pri katerem se nam od leve priključi pot, ki vodi navzdol proti Završnikui in od tam v dolino. Drevje se je razmaknilo in proti vzhodu nam uhaja pogled v gorski svet okoli Stegovinika. Nekaj korakov dalje se nam pri osamljeni smreki odpre še ' širši razgled v Jelendo.1, v okolico Stogovnika in na greben, ki se od Stegovnika vleče proti Košuti. Pot se rahlo spušča, pod njo opazimo zemeljske 'usade. Zdaj je gozd že za nami, pred nami čepi tam na prevalu koča na Kalu. Pod Kablom (1204 m) nas steza po ravnem privede na Kal. Kal je preval v višini 1114 m. Na štampiljki, ki jo dobite v koči, je sicer napisano, da stoji dom na Ka.lu v višini 1050 m. To pa ni točno im 'bo .bolj prav, da marljivo pianistko društvo iz Podljubelja napako popravi, ko bo nabavljalo novo štampiiljko. Dom na Kalu je s prevala pomaknjen nekoliko na vzhod, pod pobočje v zatiišno lego. Na prevalu samem, kjer opazimo razvaline nekdanjo stavbe, je namreč mnogo bolj vetrovno. Dom je bil zgrajen v letu 1046 kot logarska koča. Od leta 1965 ga imajo v najemu pod ljubeljski planinci, ki so kočo preuredili v prijetno planinsko postojanko, v kateri je turistom na razpolago šest postelj za prenočevanje. S Kala vodijo poti na vse strani. Na jug steza proti Pir-miancam, ki rimo jo pravkar opisali; proti vzhodu se spušča pot, po kateri pridemo v eni uri do Lukca v Dolino in od tam v eni uri in četrt v Tržič. Proti jugozahodu vodi pot proti Javorju in Rebri in od tam v dolino ob Moščeniku; proti zahodu se spušča pot na Plaz im mas v eni uri privede do Ankeleta; proti severozahodu pridemo mimo Va-siovnika v eni uni in četrt v podij ubeljsko dolino; proti severu 'nas kolovoz vodi na planino na Ko'fcah, kamor bi hodili eno uro; proti severovzhodu pa gremo lahko na Maicesnovec, kamor bi do vrha (Rabuč 1382 m,) hodili 45 minut. Čeprav na Kalu in pobočjih neposredno pod nj'icn ni gozda, vendar razgled ni na široko odprt. III. Tudi iz šentanske doline vodi na Kal več poti. Glavno cesto lahko zapustimo že na Ce-gelšah in jo mimo Završnika mahnemo proti, Kalu. Ta steza je do Završnika dokaj strma, pozneje pa zložnejša in vodi večji del po gozdu. IV. Ce gremo po ljubeljski cesti malo dalje od Cegelš, pridemo do lesenjače. V njeni 'bližini je most čez Moščenik. Preko mostu vodi pot proti severovzhodu navzgor, do kmetij pri Ko-čevarju, Tonaču, Anžiomamu in mimo Šiška im Javcirni'kovih se-nežetii. na Kal. Ta pot je razgledna, ker poteka mekaj časa po gozdu, nato pa preko senožetl navzgor. V. Onstran Deševnega, le malo dalje od naselja po cesti navzgor, se cepi pot proti vzhodu, proti Kalu. Ta je sicer kratka, a zelo domala ves čas dokaj strma. VI. 'Spet malo naprej se na Plazu od glavne ceste pno še ena pot na Kal. Začenja se na ovinku blizu mosta, tam kjer se izliva v Mdščenik potok Jezerr.i-ca. Od kraja sled* pot grapi, ki jo je izdelal potok, kasneje se odmakne od nje, a se močno približa izviru Jezernicc in vodi od tu dalje čez senoižcti in skozi gozd. TABORNIKI Ze pet let obstoji taborniška organizacija v Tržiču. Ze od vsega začetka je žela uspehe in pritegnila zaradi svojega zanimivega načina življenja dosti šolske mladine v svoje vrste. Koga ne bi iveselilo in privlačevalo življenje v prosti naravi, taborjenje pod šotori, posebno pa še nepozabni večeri; ob tabornem ognju? Kdor se je samo enkrat udeležil .naših taborjenj'ob sinjem Jadranu ali ob vznožju naših gora, v objemu gozdov, ne bo nikoli več zapustil naših vrst Naše življenje pa ni samo igra im zabava, ampak je povezano z delom in samopremagovanjem. V naši organizaciji se člani naučijo živeti življenje v naravi in tovarištva. Obenem vzljubijo naravo in njene lepote, ki jih znajo potem pravilno ceniti. Vsi ti elementi izoblikujejo iz mladega človeka to, kar zahteva današnja socialistična družba. Iz leta v leto je naša organiza-oiJE rastla in se krepila, učila in vzgajala, tako da nain je uspelo priti med najboljše enote v Sloveniji. Z lanskim lotom pa so se pričele množiti težave druga za drugo. Ze dalj časa je bilo čutiti pomanjkanje vodniškega' kadra. Letos pa je prišlo to posebno do izraza, ker je mnogo starejših članov, ki so povzdignili našo organizacijo, zapustilo naše vrste, drugi pa so odi Mi na odsluženje kadrovskega roka. Šo večje težave so bile v vodstvu samem, saj smo bili vse letošnje leto brez načelnika. Preostali mladi člani so bili prepuščeni sami sebi brez pravega vodstva in izkušenj. To nas delno opravičuje, da je delo v letošnjem letu znatno padlo, kar se bo poznalo še nekaj naslednjih let, vse dotlej, da si ne vzgojimo sami novih vodnikov. V tem času se je pri starših opazilo nezaupanje v mlade člane v vodstvu, kar je delno razumljivo. Želimo in upamo pa, da bodo svoje otroke z zaupanjem in veseljem puščali v naše vrste, ko bodo videli, da smo tudi mi mladi sposobni voditi organizacijo na dostojni višini. Kljiub vsem tem težavam smo letos izvedli tretji zlet gorenjskih tabornikov v Ročevnici in letno taborjenje v Poljanski dolini, čeprav nam je tudi tu nagajalo vreme. Letos smo prvič izvedli taborjenje s čisto svojimi šotori. Organiziranih je bilo več pohodov, izletov in tekmovanj. V Ko-vorju pa smo ustanovili novo taborniško enoto. Pri vsem tem je b'.lo čutiti pomanjkanje sta- Po vseh omenjenih poteh pridemo iz Tržiča, v dveh urah na Kal, kjer nas sprejme gostoljubna streha doma, ki je poleti oskrbovan vse dini od 1. maja do 30 septembra, v ostalem delu leta pa ofo nedeljah In praznikih ter na večer pred njimi, če je lepo vreme. Kal je znama izletniška točka. Tu miimo vodijo turistična pota proti plan imam in planšarskim kočam pod Košuto. Okoli Kala, zlasti pod Kablom je dokaj možnosti za smuko. Pa tudi ljubitelji sankanja si s Kala 'pozimi utirajo sankaška pota proti Pod-ljuiboljiu. Prof. Slava Rakovec ŠE ŽIVIMO rejših članov ali vsaj njihovih nasvetov in izkušenj. Pa še nekaj je, kar nam dela vsako leto pri pfirejanju taborjenj velike težave, in sicer, da so vsi člani vodstva zaposleni in vezani na 14 dni dopusta, ki ga morajo izrabiti na taborjenju, če hočemo, da se taborjenje sploh lahko organizira. Na občnem zboru, ki je bil pred kratkim, so bile iznesene vse te težave im napake. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, v katero je bilo pritegnjenih precej naših najmlajših članov, da se bodo že sedaj učili pravilno voditi organizacijo 'in na ta način preprečili takšen padec dela, kakor smo ga doživeli, ko'so nas tako nenadoma zapustili starejši. Mlade kadre si vzgajamo sami na vodniških tečajih, ki so redno tedensko. Zaenkrat je to naša največja naloga in skrb. Potem bomo lahko v svoje vrste sprejeli še večje število članov in pokazali, da še živimo in smo pripravljeni, da se odzovemo in izvršimo vse naloge, ki jih pred nas postavlja socialistična družba. S tega mesta pozivamo vse, posebno pa še starejše člane, da nam priskočijo na pomoč na ta ali oni način. Kajti vsi se moramo zavedati, da bomo na ta način pomagali in nudili čim več zdravega razvedrila in pouka v naravi našim najmlajšim. Ko bo vsak videl uspehe svojega dela, videl, da je naša mladina srečna in zdrava, mu ne bo žal truda, ki ga je vložil za dosego tega cilja. S prirodo k novemu človeku! Vejica Z A II V A L A Vsem, ki so nam ob prezgodnji smrti mojega dragega moža in skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica KRISTIJANA STEFETA izrazili sožalje, mu poklonili vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu, posebno pa delovnemu kolektivu tovarne lepenke, 'ki' je poskrbel za spremstvo gasilcev, godbo in pevce, se tem potom iskre no zahval ju Jemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni tov. dr. Robičiu, ki se je toliko trudil, da bi nam ga še ohranil pri življenju, in za nešteto obiskov, ki jih je opravil. Enako zahvala tudi duhovščini za zadnjo tolažbo in spremstvo. Žalujoča družina Stefctova Kronika tržiškega občinskega odbora (nadaljevanje) LETO 1926 Sklene se proračun zdravstvene občine Tržič s potrebščino 43.000 dinarjev. V javni klavnici se napravi hladilnica s celicami za mesarje. Nastavi se mestni živinozdravnik. Odbor sprejme tržni red. Na pokopališču se s sredstvi občine zgradi mrtvašnica. Po dolgotrajnih intervencijah občinskega odbora bo ostal davčni urad v Tržiču. Ukiniti hočejo tudi urad bolniškega zavarovanja; odbor posreduje, da ostane poslovalnica tega urada v Tržiču. Z ukazom kralja z dne 28. novembra 1920 je trg Tržič proglašen za mesto. Umrl jo srbski državnik Nikola Pašič. Odbor počasti spomin pokojnika. Mrtvašnica na pokopališču je zgrajena, občinska mostna tehtnica je obnovljena. Borba odbora, da Beograd izplača »kaldrmino«. Proračun občine za leto 1927 sprejet z izdatki 464.780 din, od katerega zneska plača predilnica prispevek 200.000 dinarjev. Ponovna razprava v občinskem odboru zaradi stanovanjske stiske. Odbor misli, da je tega kriva tovarna čevljev Kozina - Peko, ki plačuje davke občini Ko-vor, delavci tovarne pa stanujejo v Tržiču, tovarna pa ves čas obstoja ni zgradila nobenih stanovanj. Grajajo luksus tovarnarja in njegovo razkošje. Zahtevajo energičen nastop proti Petru Kozini. Protestirajo, da v Tržiču v Kozt-novi tovarni in drugje zaposlujejo inozemce, ko so domačini zmožni delati. Odbornik Lajovic opozarja odbor, da tovarnar Kozina ne dovoli svojim delavcem obiskovati obrtno - nadaljevalne šole in se izgovarja, da nima domačih izobražencev, zato importira inozemce, domačine pa odpušča, če hočejo v šolo. Soglasen sklep odbora o ukrepih proti tovarnarju Kozini. LETO 1927 Kozina je rekel županu, da je v silni finančni stiski. Priznava, da je namestil kot vodilno šteparico Nemko. Odpustil pa jc Scholza. Ce bo občina zahtevala, da odpusti inozemce, bo zaprl tovarno. Sredstva iz »kaldrmine« so občini zagotovljena in se bo z njimi uredila Kolodvorska cesta. Zdravstveni proračun za I. 1927 se sklene z zneskom 35.000 din. Javnosti se da na vpogled obračun občine za preteklo leto. Odbor graja občane, da se premalo zanimajo za občinski obračun. Odbor nič ne proslavi imenovanja Tržiča v mesto. Razprava odbora, da se v Tržiču ustanovi tkalska šola. S sprejeto »kaldrmino« 144.822 din so popravi Kolodvorska cesta, napravi kanalizacija in obcestni hodnik. Za avtomobilske in motorne dirke na Ljubelj določi občinski odbor nagrado. Da podpre slovenske umetnike, kupi občinski odbor umetniško sliko za 2500 din. Velik kamen je spet priletel s pobočja Kokovnice navzdol in napravil precej škode. Volitve v občinski odbor. Za župana je od 25 odbornikov s 17 glasovi v tretjič izvoljen Ivan Lončar. V občinski odbor so bili izvoljeni: Karel Globočnik, Karel Ruech, Avguštin Primožič, Anton Markelj, Ivan Kališnik, Karel Žab-kar, Viktor Engolsberger, Anton Pretnar, Anton Jerman, Franc Babic, Janez Majeršič, Matija Sker-bec, Anton Ahačič, Ignac Jerman, Rudolf Prešom, Hinko Snoj, Jakob Vehovec, Albin Lajovic, Ignac Kveder, Rok Stegnar, Franc Jerman, Ignac Ahačič, dr. Kozina Ahačič in Andrej Markič. Razprava v odboru, da se ustanovi bolnišnica v Tržiču. Ukine se glavna carinarnica' v Tržiču. Odbor sklene najeti posojilo 300 tisoč din za zidavo stanovanjske hiše. Sklene se razširjenje ceste proti Bistrici (Blejska ulica). Lastnica vd. Riharda Mally odstopi za razširjenje potrebno zemljišče proti odškodnini za svet in pozidanje novega hleva. Občinski proračun za prihodnje leto sklome odbor s potrebščino 757.402 din. V proračunu so zanimive postavke, ko določa odbor podporo Narodni galeriji in narodnemu pesniku Otonu Župančiču, večji zneski so namenjeni tudi dijaški kuhinji in za ureditev vsaj ene porodniške sobe v Deč-jem domu. Odborniki zahtevajo nabavo sanitetnega avtomobila. Odbor kupi zemljišča »Mantova« za postavitev Zdravstvenega doma ter votira za gradnjo potrebno vsoto. Zgornji del stavbe dobi občina na račun nemških reparacij brezplačno. Stanovanjska stiska v Tržiču vedno hujša. Alfonz MaUy dobi koncesijo za avtobusno prevozništvo na progi Tržič — Ljubljana in Bled — Celovec. LETO 1928 Za opremo Dečjega doma prispeva predilnica 100.000 din. Občinski odbor najame posojilo za gradnjo stanovanjske hiše. Proračun za gradnjo enega stanovanja znaša 40.000 din. Občinski odbor ponuja zaradi omiljenja stanovanjske stiske interesentom brezplačna stavbišča s pogojem, da takoj začno zidati. Najame se posojilo 250.000 din za ojačonje vodovoda, ker vode spet primanjkuje. Oster protest odbora zaradi nameravane ukinitve zakona o stanovanjski zaščiti. Dne 22. 5. 1928 umrl dolgoletni tržiški slovenski župan Franc Ahačič. Komemoracija odbora. Na Zgornji fabriki začne občina zidati stanovanjsko hišo. Na veliki četrtek nenadna revizija občinskega gospodarstva. Ogorčen protest večine občinskega odbora proti oblastnemu odboru Slovenije, češ, da je revizija politična. Zaupnica županu Lončarju. Viharni potek občinske seje. Psovke med večino in opozicijo. Župan poroča, da je na oblastni odbor prišla iz Tržiča ovadba proti njemu, podpisana z lažnim imenom »Ivan Vračič« in du je verjetno vsem znano, kdo se skriva pod tem imenom. V skrajno ostrem besednem boju očita župan župniku Matiji Skerbcu, da laže ter da so ovadbe proti njemu podle in zlobne. Občinski odbor organizira skupno z ženskim društvom počitniško letovanje otrok, otroke za kolonijo določijo zdravniki. Sklep odbora, da se vzame 10 otrok slovenskih rudarjev iz nemške VVestfa- Uje na brezplačno letovanje v Tržič. Stroške nosi občina. Večina odbora sklene protest proti sprejetju Nettunskih konvencij, s katerimi pripadejo Italiji pokrajine s slovenskim prebivalstvom. Župnik' Skerbec odklanja protest, ker naj odbor o takih zadevah ne razpravlja. Odbornik opozicionalec J. M. sodno obsojen na hudo denarno kazen in zapor 5 dni, ker je podpisal klevetniški članek proti odboru iu županu za časopis, četudi ' je v resnici po izjavi župana članek napisal župnik Skerbec. Župnik Skerbec predloži svojstven načrt za obnovo zvonika cerkve na trgu. Cerkveni patron Gassner načrt odklanja, enako tudi odbor. Zato se napravi nov načrt in pretežni del stroškov za obnovo stolpa (v sedanji obliki) prevzame občinski odbor. Proračun za leto 1929 sklene odbor s sledečimi izdatki: za ohranitev in upravo občinskega premoženja 72.300 din, za splošno upravo 111.403 din, za podjetja 460,000 din, za varnostno policijo 18.600 din, za sojmsko policijo in meroizkusno kontrolo 500 din, za gasilstvo 11.000 din, za zdravstvo 41.600 din, primanjkljaj ubožnega sklada 91.100 din, za ceste, promet, vodne zgradbe 53.000 din, za poljedelstvo 1.000 din, za pouk, prosveto in umetnost ter bogo-častje 131.536 din, za podpore društvom 11.700 din, za vojaške aameno 10.000 din, odplačilo občinskih dolgov 141.000 din, podpore ob elementarnih nezgodah 5 tisoč . din, nepredvideni izdatki 25 tisoč dinarjev. Da krije izdatke, je odbor pobiral 100 odstotno občinsko do-klado na hišno najemnino, 300 odstotno občinsko doklado na državne direktne davke, 200 odstotno občinsko doklado na državno trošarino od pijač in prejšnja leta običajno naklado na zakol živine. Predilnica da za kritje proračunskih potreb 250.000 din prispevka. LETO 1929 Na seji dne 22. februarja: Vsi občinski odbori v državi razpu-ščeni, novi odbor imenovan od velikega župana ljubljanske oblasti. Novi odbor: župan Ivan Lončar, člani odbora: Hinko Snoj, Karel Globočnik, Franc Globočnik, Viktor Engolsberger, Anton Mežek, Andrej Markič, Rudolf Prešern, Ignac Zupan, Anton Ahačič, Anton Jerman, Franc Jerman, Jakob Vehovec, Rok Stegnar, Ignac Ahačič, Albin Lajovic, Jurij Sitar, Franc Rabič, Ivan Kališnik, Karel Ruech, dr. Kozma Ahačič, Avguštin Primožič. Davčni urad, ki je v Tržiču obstajal iz francoskih časov, je ukinjen; odbor ostro zahteva zopetno vzpostavitev urada. Dela za ojačenje občinskega vodovoda v teku. Novi Zdravstveni dom dovršen, opremljen, začel s poslovanjem. Obvezno kopanje otrok na 14 dni. Prebivalstvu na razpolago kopališče v domu 2 dni v tednu. Brezplačna zdravstvena pomoč v Zdrav, domu socialno šibkim. Za nabavo zlate verige za rektorja slovenske univerze v Ljubljani se za en zlat člen verige s tržiškim grbom nakaže 2000 din. Številnim prosilcem dodeli občinski odbor brezplačna stavbišča. Mnogokratne nenadne skontra-cije občinske blagajne, pregled ugotovi red. Občine so dolžne skrbeti za prostore okrajnih glavarstev, tr-žiška občina v ta namen plačuje letno 8800 din. Odpre se nov razred otroškega vrtca v meščanski šoli in nabavi oprema. Odbor znova in znova razpravlja na sejah, kako bi mogel začeti z zidanjem nove šole. Višje šolske oblasti zavrnejo predlagana stavbišča za novo šolo. Za brezvestne in površno poslovanje stroga kazen Komaj šest mesecev sta v gostišču »Ljubelj« opravljali službo Marija Kemičar kot poslovod-kinja in Baribika Perko koit pomočnica in že sta se morali pred okrajnim sodiščem v Kranju zagovarjati zaradi hudih finančnih prekrškov pri poslovanju. Malo čudno se sliši, vendar so natančne inventure pokazale, da je bilo od 15. aprila pa do 15. oktobra 1957 v gostišču »Ljubelj« napravljenega 225.000 dinarjev primanjkljaja. Ko je komisija za gostišče že pri drugi inventuri ugotovila primanjkljaj, se je začela spraševati: kje je denar? Na vsa vprašanja odbornikov in tržnega inšpektorja sta omenjeni vzitraj-no odgovarjali, da ne vesta, kako je nastal primanjkljaj. Prevladovalo je celo mnenje, da kdo krade iz blagajne denar. Ugibanja in preiskave so se pričele, vendar stvar je bila precej zamotana. Blagovne inventure so se ujemale, toda kje je denar? Kljub večkratnim opozorilom Marija Koničar ni vodila blagajniškega dnevnika (namerno, kot se je pozneje izjavila). No, čas je tudi to razvozlal, toda na žalost, primanjkljaj je rasel. V dvieh mesecih je zrasel od 101 tisoč 290 dinarjev, kolikor je bilo primanjkljaja 6. avgusta, na 225 tisoč do 15. oktobra. Tega dne je komisija pri inventuri poznala že nekaj dejstev. Barbka Perko je postopoma priznavala vse prekrške. Tako je končno priznala, da je dala svojemu fantu, ki je pobegnili preko meje, 20.000 dinarjev ter 400 avstrijskih šilingov. Klopčič je bil že napol od* vit! Sum, da si je tudi Marija Koničar prisvojila večjo vsoto denarja, je bil upravičen. Našlo se, je 71.500 dinarjev gotovine; priznala je, da je posojevala večje vsolie denarja. Poleg tega si je hotela prisvojiti 320 avstrijskih šilingov ter še nekaj tuje valute v frankih in markah. Na dan je prišlo tudi, da je Marija Koniičar prekupčevala s tujo valuto, kar je bila še ena huda obremenitev zanjo. Okrajno sodišče v Kranju J€ ta dejstva preverilo in potrdilo ter priznalo Marijo Koničar I" Barbko Perko za krivi ter ju obsodilo na 7 oziroma 4 mesece zapora. Zadevo bo prevzelo tudi civilnopravno sodišče, ki bo razpravljalo o povrnitvi prizadete škode pri poslovanju v gostišču »Ljubelj«. TRŽIŠKI VESTNIK Stran 7 SAP TURIST BIRO LJUBLJANA IZBOLJŠANI ZIMSKI VOZNI RED ZA PROGO TRŽIČ-KRIŽE-KRANJ-LJUBLJANA Velja od 23. decembra 1957 Ob delavnikih: TRŽI C KRANJ LJUBLJANA LJUBLJANA KRANJ TRŽIČ odhod M 5.10 5.50 6.10 6.30 6.45 7,20 8.15 9.00 10.15 11.30 12.35 13.00 13.30 14.30 16.30 18.30 19.30 5.45 6,20 6.45 7.05 7.20 7.55 8,50 9.35 10.50 12.05 13.15 13.35 14.05 15.05 17.05 19.05 20.05 prihod ■f 6.20 6.55 7.20 7.40 7,55" 8.30 9.25 10.10 11.25 12.40 13.45 14.10 14.40 15.40 17.40 19.20 20.40 1 2 odhod * 5.45 7.00 8.30 9.30 10.40 11.00 11.45 12.45 13.25 15.00 16.00 17.10 18.00 18.30 19.00 20.30 22.00 24.00 6.25 7.40 9.10 10.10 11.20 11.40 12.25 13.20 14.00 15.40 16.40 17.50 18.40 19.10 19.40 21.10 22.40 0.40 prihod y 6.55 8.10 9.40 10.40 11.50 12.10 12.50 13.50 14.30 16.10 17.10 18.20 19.10 19.40 20.10 21.40 23.10 1.10 vozi vsak delavnik razen sobote 2 vozi ob sobotah Ob nedeljah in državnih praznikih: TRŽIČ KRANJ LJUBLJANA LJUBLJANA KRANJ TRŽIČ odhod • prihod v odhod $ prihod 5.10 7.20 9.00 11.00 13.00 15.00 17.30 18.30 19.30 5.45 ' 7.55 9.35 11.35' 13.35 15.35 18.05 19.05 20.05 6.20 8.30 10.10 12.10 14.10 16.10 18,40 19.40 20.40 7.00 9.00 11.00 13.00 15.00 17.00 18.00 19.00 24.00 7.40 9.40 11.40 13.40 15,40 17.40 18.40 19.40 0.40 8.10 10.10 12.10 14.10 16.10 18.10 19.10 20,10 1.10 Proga: TRŽIČ - GOLNIK - GORICE Vozi samo ob delavnikih Velja od' 23. decembra 1957 km 14.15 22.10 9 14.35 22.30 10 14.40 22.35 odhod A prihod f Tržič Golnik Gorico ▲ prihod odhod 5.40 16.25 5.20 16.05 5.15 16.00 AVTOPBOMET - KRANJ Vozni red na progi TRŽIČ * KOVOR ~ KRANJ veljaven od decembra 1957 dalje Ob delavnikih: TRŽI C KOVOR KRANJ KRANJ KOVOR TRŽIČ °b nedeljah: 6.10 10.20 14.30 6.20 10.30 15.00 6.50 11.00 15.10 odhod M 4.50 5.00, prihod T/ 5.30 odhod * 4.50 5.20 prihod Tf 5.30 6.20 6.30 7.00 6.20 6.50 7.00 8.20 8.30 9.00 12.10 12.40 12.50 13.00 13.10 13.40 12.50 13.20 13.30 14,20 14.30 15.00 14.20 14.50 15.00 17.00 17.10 17.40 15.10 15.40 15.50 20,50 21.00 21.30 20.50 21.20 21.30 odhod * prihod •f TRŽIČ KOVOR KRANJ ▲ prihod tjf odhod 22.20 22.30 23.00 22.20 22.50 23.00 7.30 13.40 21.00 28.-29. 7.20 13.30 20.50 6.50 13.00 20.20 30—31 K 1 'IV 2.— 3. 4.— 6. film - 8. -10. -13. SPORED FILMOV JANUAR Ameriški barvni .ROB «OY« Itailijiansko - francoski barv. film »SCAMPO-LO« Italijanski film »V VRTINCU GREHA« Ameriški, film »MALI BEGUNEC Slovenski' film »NE ČAKAJ NA MAJ« Italijanski film »PESMI ZA ULICE« Italijan, film »10 LJUBAVNIH PESMI« Italijanski! film »NOC V VENECIJI« Italij ansikt film »RIM OB 11« Angleški film »JOKAJ, LJUBLJENA ZEMLJA« Ameriški barvni film »BOSONOGA GROFICA« Italijanski film »NE-RON IN MASALINA« Francoski film »JULI-.1 ATA 14.—15. 16.-16, 18.—20. 21.—22 23.-24, 25.-27 »Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiško občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telefon št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-Ž-90 Delovni kolektiv Knjigarne »SIMON JENKO« v Kranju želi vsem cenjenim odjemalcem uspeha polno leto 1958. Svojim odjemalcem nudi vse pisarniške in šolske potrebščine, šolske knjige, učila, muzikalije, tiskovine vseh vrst, leposlovne, strokovne in znanstvene knjige, revije itd. Na zalogi ima stalno ročne in električne računske in pisalne stroje priznanih znamk. Za obilen obisk se priporoča KNJIGARNA »SIMON JENKO«, KRANJ Srečno novo leto želi svojim obiskovalcem Gostilna „V GRADU" JELENDOL Srečno novo leto! GOSTILNA MARINŠEK NAKLO Srečno novo leto! GOSTILNA JAVORNIK Lom pod Storžičem Vsem svojim odjemalcem želi srečno in uspehov polno novo leto 4^t%Mtifs ka oMaeiltiLea V KJHLELIV JT ID s poslovalnico v Tržiču Srečno novo leto! REMONT čevljarskih strojev KRANJ Trgovsko podjetje TOBAK V KRANJU želi vsem Tržičanom srečno leto 1958 SREČNO NOVO LETO zeli vsem Tr&icanom Medzadružni lesni kombinat „fylovicaJJ V ŠKOFJI LOKI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Trgovsko in proizvodno podjetje ..KLASJE" KRANJ Srečno novo leto želi vsemu prebivalstvu Tržiča in okolice Gozdno gospiUvo ¥ KRANJU 2 gozdnimi obrati Tržič, Jezersko, Škofja Loka in Kranj Srečno in uspehov polno novo leto želi tržiškim občanom PRO J EKTIVNO PODJETJE ¥ KR/MI1U SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO želi tržiškim občanom in se priporoča Avtofumet - Htauf 10 Srečno in uspehov polno novo leto želijo vsemu prebivalstvu tržiške občine OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Obč. odbor SZDL Obč. odbor ZB NOV Obč. komite ZKS Obč. komite IMS Srečno in uspehov polno novo leto! TOVARNA USNJA V TRŽIČU Izdeluje kvalitetno gornje usnje po solidnih cenah Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem MESARSKO PODJETJE v TRŽIČU Srečno novo leto Pilarna »Triglav« • TRŽIČ Srečno novo leto želi svojim odjemalcem Tržič SREČNO NOVO LETO želi vsem tržiškim občanom, se zahvaljuje in priporoča svojim odjemalcem Kleparstvo in vodno instalaterstvo TRŽIČ SREČNO NOVO LBTO! TOVARNA FINEGA POHIŠTVA TRŽIČ Srečno novo leto želi vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice Tržiška tovarna kos in srpov Srečno in uspehov polno novo leto želi vsemu tržiškemu prebivalstvu ..REMONT" V TRŽIČU Srečno in uspehov polno novo leto želi vsemu delovnemu ljudstvu tržiške občine DELOVNI KOLEKTIV Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Srečno novo leto želi svojim gostom KAVARNA IN RESTAVRACIJA ZELENICA V TR2ICU Srečno novo leto želi svojim gostom KIMKOI M V TR2ICU Srečno novo leto želi svojim članom in, vsemu tržiškemu prebivalstvu Planinsko društvo v Tržiču Srečno novo loto želi svojim gostom in se priporoča gostilna Ankele PODLJUBELJ Sobo za tujce Svojim gostom želi srečno novo leto in se priporoča GOSTILNA PRI KOLODVORU Srečno novo letol GOSTILNA 2UMER BISTRICA Srečno novo letol GOSTILNA BABIC Koroška cesta Srečno novo leto! LJUBO MILOSAVLJEVIC čevljarstvo Srečno novo letol ANTON JESE čevljarstvo, Križe Svojim odjemalcem želi srečno novo leto Trgovsko podjetje »PREHRANA« V TR2ICU* Svojim članom želi srečno novo leto kmetusku mm PODLJUBELJ Srečno novo letol FRANC BOHINJC čevljarstvo Srečno novo letol STANKO DOV2AN TR2IC SREČNO NOVO LETO želi svojim odjemalcem »If* li J33 1ML 5L« izdelovalnica copat v Tržiču SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem TRGOVSKO PODJETJE „PRESKRBA" V TRŽIČU SREČNO NOVO LETO želi tržiškim občanom ANTON GOLOB, pečarstvo, Tržič SREČNO NOVO LETO želi tržiškim občanom FRANJO STRITIH, drž. tesarski mojster SREČNO NOVO LETO GRETA BRODAR, ifidel. copat, Bistrica Srečno in uspehov polno novo leto želi svojim odjemalcem -in vsem tržiškim občanom Trgovsko podjetje „Runo** v Tržiču SREČNO NOVO LETO želi svojim obiskovalcem GOSTIŠČE „LJUBELJ" SREČNO NOVO LETO želi vsemu tržiikamu prebivalstvu ZDRAVSTVENI DON V TRŽIČU Svojim potnikom in vsem tržiškim občanom želi srečno in uspehov polno novo leto ^^i^^ \^ — ^Jurist biro LJUBLJANA