Slovensko-nacijonalen list.
.Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv, Pr. Lampret] v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
svoboda, (fast, narod, rcsnio.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju


v KRAiVjn,	ixatilctsa »si'fjtii-ia 100*>.

I. leto.
Bohinjska železnica.
v.
Na Obrnali pri Bohinjski Bdi je naenkrat nastalo novo mesto. Baraka se tišči barake; življenje je hrupno kakor v največjem mestu, saj je na malem prostoru zbranih okrog 2000 delavcev, ki grade nekaj nad kilometer dolgi predor. Zopet isti prizori kakor ob najhujšem vrvenju na Bohinjski Bistrici! In vendar nekoliko razločka! Tukaj vidimo več Slovencev, ki so prišli iz drugih krajev, da še pobero zadnje drobtine, ki padejo od bogato obložene mize ob gradbi železnice, dočim so se boljši tuji špekulantje že preselili k predoru v Turah. Želeli bi, da bi se tem našim rojakom vsaj nekoliko izplačalo viharno in ne vedno varno življenje ob predoru! Sicer se pa vsa proga bliža koncu. V oktobru 1.1. bo zapiska! vlak, ki nas popelje z Jesenic čez Dobravo, Rečico in Bohinjsko Belo v Bohinj, odtod pa skozi predor na Goriško polje proti Trstu. Drugo leto pa bo prevrtan in obokan tudi karavanški predor — in s Hrušice se bomo vozili v Beljak, Celovec, ali pa še naprej! Kaka peršpektiva se odpira našim očem? Gotovo je, da bo nova železnica privedla v naše kraje več tujcev, nego si sploh moremo predstavljati. Že prirodno bogastvo naše Gorenjske bo vabilo tujce, ki bodo izkušali
PODLISTEK.
Na Golico!
Potopisne črtice iz Knriivaiik.*)
Ni je gore iia Sloveiisi<em, ki bi bila v zadnjem desetletju toliko obiskovanj dejal bi, postala tako popularna med našit]! turi-stovskim svetom, — kakor je Golica, ta lepi zeleni vrh v gorenjem delu naših slikovitih, ostro v obzorje zarisanih Karavank.
Ako se ozreš s katerekoli razgledne točke v ljubljanski okolici proti gorenjski strani, proti mogočnemu gospodarju Karavank, staremu Stolu, opaziš zahodno od njega globoko zarezo, — to je useda proti Sedlu Kočna. Takoj na drugi strani te zareze pa se polagoma vzdiguje raztegnjena 2i!lena planina, precej karakteristične oblike z lahno usedo v sredi, tako da je videti ^)va položna raztegnjena vrhova, brez vidne fazlike v višini, dasi je višji oni drugi, po-
*) Te črtice je napisal v knjižici .Golica in Ka-(lilnikova koča" g. dr. .los. C. 01)1 a k. Da i/.ve tudi »irše občinstvo več o naši velevažni Golici, priobčn-Jenio te potopisne črtice.
oživotvoriti tukaj razna podjetja. Tvrdka Ganz & Co. je že napravila načrte za veliko električno podjetje ob Završnici, v Bohinju baje zopet kranjska industrijska družba kupuje svet za večje podjetje, kamenoloma na Mirci in ob bohinjskem jezeru bosta menda tudi še po dokončani gradbi železnice velikega pomena razne stavbe in naprave in čuje se še več drugega. Iz vseh teh govoric smemo sklepati, da je zanimanje za našo Gorenjsko zelo veliko in da njene vodne moči ne bodo dolgo ostale neporabljene.
Še več tujcev bo pa mogoče prignala naravna lepota krajev, po katerih teče nova železnica. Že sedaj vidimo skoro v vsaki vasi od Podnarta naprej poleti več letoviš-čarjev in njih število raste od leta do leta. Pri tem opažamo največ Italijanov. Ko se pa otvori bohinjska železnica, se bo ta italijanski naval — mimogrede rečeno, so to večkrat precej umazani letoviščarji, ki hodijo varčevat na Kranjsko — gotovo podvojil. Na Bohinjski Bistrici je veliko stanovanj izpraznjenih, domačini so se privadili tujcev in v kratkem postane tudi ta vas letovišče. Največ izprememb pa se pričakuje ob bohinjskem jezeru. Ta nekdaj tako miren kraj — podoba smrti — že sedaj krasi nekaj vil, vsak dan pa se oglašajo kupci, ki si osvajajo kos za kosom ob jezeru. Verski zaklad
inaknjen tja proti skaloviti Kepi (Mittags-kogel), ki kot zadnja mogočna straža koroško kranjska kipi v nebo v najgornjem delu Savske doline. To je Golica, zelena soseda sivega Stola. Dočim pokriva še v pozni pomladi teme poglavarja Karavank sneg, odseva že svetlo zelenje z Goličinega hrbta daleč naokrog. Na njeni najvišji točki pa stoji dalekovidna najnovejša stavba neumorno delujočega slovenskega planinskega društva — koča, imenovana na čast starosti slovenskih planincev Francetu Kadilniku. Že z vrha Sv. vlošta in tudi Lubnika nad Škofjo Loko opaziš jo lahko s prostim očesom.
Nasproti Golici, Stolu in Kepi pa se vzdiguje v kotu, ki ga tvorita Sava Dolinka in Sava Bohinjka „hči kraljeva", ono mogočno vrhovje z ledenimi oklepi, po katerih se radostno ozira oko in hrepeni srce vsakega prijatelja slovenske zemlje; saj sredi teh mogočnih orjakov kraljuje „snežnikov kranjskih sivi poglavar" v vsem svojem blesku, veličastno - ponosno zroč na svoje pobožne vazale in v globoke, deloma v ze-
ima ob jezeru hotel. Tega hoče opremiti povsem moderno, prizidati mu še depen-danco z nad 50 sobami in s tem privabiti večjo množino letoviščarjev. Tudi Bohinjska Bela, Zasip, Dobrava in Hrušica, da ne govorimo o biseru naše zemlje, vedno lepem Bledu, smejo računati na večji promet s tujci.
Ali ne bodo ti tujci nevarni slovenskemu značaju naše Gorenjske ? Lepi pojavi narodne probuje, ki se kažejo v zadnjem času na najnevarnejši postojanki, na Jesenicah, vžiga j o nam up, da smo že toliko samozavestni, da se ne damo lahko potujčiti. Ako nas ne bo ubila tuja industrija, raznarodil nas gotovo ne bo letni promet s tujci. Zraven pa moramo pripomniti, da je sedaj zadnji čas, da se reklama za naše kraje začne zistema-tično širiti po slovanskih krajih. Čehi nas že stalno obiskujejo, privabiti moramo tudi Poljake, Ruse in naše brate na jugu, Hrvate, Srbe in Bolgare.
Pred vsem pa bodi dolžnost Slovencev samih, da obiskujejo rajši krasote svoje domovine, kakor tuje dežele in da zlasti imo-vitejše obitelji kupujejo svet na teh po navali Nemcev in Italijanov ne več varnih tleh. Lep izgled za to so nam neki tržaški rodoljubi, ki mislijo že sedaj na kupljenem svetu ob bohinjskem jezeru napraviti več stavb. Vivant sequentes!
lenje odete doline, ki se vlečejo daleč v osrčje Triglavskega pogorja. V tej okolici se vzdiguje v oni slikoviti vrsti karavanskih vrhov, od katerih je vsak zase krepka individualnost, nekako ponižno v nebo v zelenje odeta planina, prelepa Golica.
Menda ga ni turista, ki ne bi polezpl vsako pomlad in poletje vsaj enkrat na te. vedre trate, čez katere razgrne vsako leto Flora svoj najbujnejši plašč, si natrgal šopek narcis in murk ter ga ponesel doli v dimasti kraj tovarn in cvetoče industrije, ležeč v ozki Savski dolini — v prijazne Jesenice.
Skoro potem, ko se zoži dolina Save Dolinke, ležita dva kraja tvornic kranjske industrijske družbe blizu drug poleg drugega, katerih hiše se približujejo vedno bolj, tako da nastane skoro eno samo lepo cvetoče industrijsko mesto; in ne daleč od teh dveh krajev, doli blizu od vhoda v gore njo Savsko dolino, se kadijo zopet dimniki tvornic na Javorniku.
Javornik, Sava, Jesenice — kako mirno življenje se je živelo svoj čas tu I A zdaj
Dopisi.
Hrašica. Na binkoštni ponedeljek, dne 12. junija t. 1., se je v tukajšni pristno germanski rastavraciji železniškega podjetništva raztelesila divja srna „koza". Avstrijska c. kr. postava za Kranjsko dovoljuje šele začenši 15. septembra vsakega leta streljati take „koze". Vprašamo torej slavne merodajne kroge in oblastva, ali imajo ti nemški pri-vandranci druge postave v Avstriji, posebno na Kranjskem, da so jim dovoljene take stvari. Ali pa prosimo, da dotični, za to določeni faktorji poskrbijo, da se stvar do-žene za Nemce v isti meri do postavne kazni, katera velja tudi za Slovence. V dokaz temu lahko navedemo priče.
Več iiiteresiranih lovcev.
Mojstrana. Preteklo soboto je prišla „lepa" četvorica turistov, ki so se namenili v Vrata k „Aljaževem domu". Bile so tri dame in en gospod. Najeli so si pri g. Josipu Jakelju, gostilničarju v Mojstrani, sobo za prenočišče ter v nedeljo dne 16. t. m. voz do Aljaževega doma in nazaj. Seveda smo Slovenci, oziroma Gorenjci takoj pripravljeni tujcem v vsakem oziru postreči. Bilo je vse pripravljeno. Četvorica pride v soboto zvečer ter se naseli v tej gostilni. V nedeljo se odpelje v Vrata in popoldne nazaj v Mojstrano, kjer je bila v omenjeni gostilni zopet z vsem preskrbljena. Prišel je čas odhoda, in četvorica je prišla v tajne skrbi. Četvorica je odšla ter pustila čctiri šopke v spomin gostilničarju za njegovo uljudno postrežbo in dano blago. Bili so to seveda Nemci, kateri itak pridejo k nam Slovencem, da žive poceni, ne plačajo nič ali pa še od-, nesb naš denar. Bila je ta četvorica s Hru-šice in med njimi še višji c. kr. vojaški uslužbenec. Vse naše gorenjske gostilničarje in obrtnike opozarjamo, da naj se pazijo in strogo nastopajo radi plačila proti vsakemu tujcu, ki ne zna našega slovenskega jezika ter pride le zlorabiti nas z goljufijo in lažmi v prid njegovi razcapani spraznjeni mošnji.
so postale važne postojanke političnega, narodnostnega boja. Bog dal, da bi izšli zmag^nosno iz njega ter se dala veljava domačemu življu I
Ako se pripelješ z železnico'na Jesenice, pustivši za seboj od krasnega venca gora obdano radovljiško ravan, v to ozko dolino, zastraženo od obeh strani od temno obraslega sredogorja, izginejo ti izpred oči drug za drugim vrhovi Karavank in Julijskih alp, ki se skrivajo za Mežakljo in Repi-kovcem na eni, oziroma za Mirco i. dr. na drugi strani. Nekam tesna ti postane vsa okolica. Kar ne zdrži te v tem kraju delavskih domov, v tem nemirnem ozračju, nasičenem od dima in prahu. Ven moraš iz tega tesnega dola, z neodoljivo silo te žene potreba, da se povzpneš na en ali drugi rob nad dolino. Čez Mežakljo do-speš zopet v dolino, ki se poteguje vspo-redno s savsko proti gornji Radovini ter podaljšuje pravokotno v Krmo, segajočo prav v osrčje Triglavovo. Romantična je ta dolina, toda Jesenice niso postojanka za njo in triglavske turiste. Od tu vabijo pota le severno v vrhove Karavank, ob gozdnati Mirci proti Planini, Golici, Rovščici, Babi i. dr.
_________ Dalje prill.
Mojstrana. V naši slovenski Mojstrani živi neki Janezek, „švager" od „Breitmun-deria", kateri v sedanjem času, ko je Mun-derle v preiskavi, grozovito grozi in preti, zraven pa nori. To čioveče trdi javno, da ima MunderI kakor tudi Janezek popolno pravico aretirati slovenske fante. Da bode pa javnost vedela, kako velika gospoda sta Munderle in Janezek, povemo to: Munderle je bil nekje tam v Rajhu „Zubringer" nekega doktorja, to se pravi po slovenski porn agač, po latinski (laborant; Janezek pa, kateri si misli, da ima javno pravico aretacije, je navadni jagerskj pomočni hlapec. Torej, Janezek! Nehaj sm svojo neumnostjo! Ti kakor tvoj „švage^" nimata nobene pravice aretirati slovenske fante. Janezek, kateri je pred malo dnevi grozil, da bode „Jeseniško Stražo" tožil z opomnjo, da on ima v Ljubljani že take gospode, kateri bodo vse zvedeli in njemu povedali, kateri je dopisnik „Straže", ta Janezek naj raje gleda na svojo službo in ne leta po Ljubljani, da se ne bo treba jeziti gospodom in poditi Janezka iz Ljubljane. To čioveče Janezek je tako nesramno, da je poslalo celo po gospoda Janeza Pavličiča, mizarskega mojstra v Mojstrani, in zahtevalo od njega, naj odstrani svojega pomočnika kot dopisnikarja „Straže", sicer omenjeni mojster ne dobi več izdelkov za Triglavske nemške koče. Naš'mojster gospod Pavličič je pa kot poštenjak odklonil ta poziv in preverjen naj bode, da si bode med Slovenci pošteno služil svoj kruh, ako-ravno mu Janezek 'rie bode dajal svojih naročil. Ta človek Janezek je bil tudi tako nesramen, da je našega urarja goSpoda Lakota šel tožit, da je on pred njim rekel, da je urar	' m-zaba vi j a 1
čez te. To je nesramna laž. Ako naš „Deutsch-Janezek" "drugače nc more rešit svojega švagra Munderla, tako ga že s tako nesramno lažjo popolnoma rešil he bode. To bode dokazala'I sodnija; Sedaj pa na švagra od Janezka, katerega zadnji'tako na vse nemogoče načine rešiti hoče. Molčati smo hoteli, ker se pa njega pristaši s tako' nesramnimi pričevanji oglašajo, zatorej smo primorani povedati'vse. Pozor torej! Naš MunderI z imenom Eduard Schertz, hoče nam Slovencem usiliti svojo švabsko kulturo.' Ali kakšna je ta 'kultura in kakšen-јеЧа človek, povemo ob kratkem. Naš Muiidjsrle, pošteno oženjeni mož švabske silovite krvi, se je dal zapeljati toliko daleč, da jo pred malo časom v neki gostilni v Mojstrani hotel s silo v kleti onečastiti neko pošteno hčerko slovenskega.I gostilničarja, ki se mu je rešila le z velilw silo in s klici na po-maganje. Pritekla "je"pomagat domača dekla, s katero je pa h&čl storiti isto. Torej, Švabče Munderle! Heul! Ti si junak, kakršnega ne premore cela Kranjska^ — Opozorimo gospoda državnega pravnika kakor sploh javne oblasti na tega Švabčeta, naj se mu vendar ustavi in prepovedo laka nespodobna dejanja. To je vendar prepovedan sad. Saj se je naš MunderI pustil pokrist-janiti in gotovo se je ob tej prUiki naučil tudi deset božjih zapovedi. Ako bi bili vsi Švabi enaki našemu Breitniunderlu,. potem bi se težko prepevala germanska pesem: „Liebes Vaterland, niagst ruhig sein . . .1" Priče na razpolago.	Fronc.
yoviSar.
Seja občinskega odbora na Jesenicah se bo vršila v nedeljo dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne pri županstvu. Na dnevnem redu je več važnih točk.
Vsled odredbe c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z dne 6. julija t. 1. se naznanja, da se vpeljejo z dnem 10. julija t. I. pri poštnem uradu na Jesenicah za stranke uradne ure ob delavnikih od 2. ure popoldne do 6. ure zvečer. Istočasno se je odredilo, da se bodo od sedaj naprej dostavljale poštne pošiljatve ob nedeljah samo ob 8. uri zjutraj, ne pa ob 10. uri dopoldne. Dovoljeno je pa strankam ob nedeljah med uradnimi urami na pošti na Jesenicah tudi pozneje došle pošiljatve prejemati, oziroma priti po nje.
, Imenovana je učiteljicam na jeseniško šolo gdč. Roza Me r v a, ki službuje sedaj v Ihanu v kamniškem okraju. Z našega stališča moramo odobravati to imenovanje, ker je res že zadnji čas, da dobimo na mašo slovensko šolo slovensko mislečih učiteljic.
Vročinske počitnice imamo sedaj, tudi na naši šoli. Pouk se pričenja že -ob 7. uri zjutraj ter traja samo do 10. ure. Razume se, da odpade popoldanski pouk, kar je iz zdravstvenih ozirov popolnoma umestno.
V Kadilnikovo kočo na Golici so začeli zahajati nekateri ljudje, ki se ustavljajo plačevati vstopnino, potem pa v koči razgrajajo ter delajo tamošnji oskrbnici nadlego. Opozarjamo tem potom vsakogar, da mora vsak, ki gre v kočo, plačati vstopnino.
Precej škode so napravile v -soboto t. m. neke nemške barabe, ki delajo pri tu-kajšnih novih niostovil), v kavarni g. Va-Ijavca. Razgrajali so res prav po načinu nemških kulturonoscev. Tukajšnje orožništvo je takoj;zjutraj zaprlo tri junake ter jih izročilo okrajni sodniji v Kranjsko goro.
Podružnica slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj je založila krasne razglednice Kadilnikove koče s panoramo, ki jo vidimo z vrha Golice. Iste je dobiti po vseli tukajšnjih trgovinah, kakor tudi v koči., Razglednice, je fotografiral g. Fr. Pavlin, i; ' . 1	I
G. Janko Pretnar se je vrnil iz Pariza, da se po enoletnem študiranju odpočije na svojem, domu jia Jesenicah. Dobro došel!
Ščuvati so pričeli pristaši nemškutar-ške Zabukovčeve klike proti gosp. Lovru Itlummerju, občinskemu tajniku na Jesenicah, češ, da trosi po občini „liberalizem". Mi фпо že <davno vedeli, da je g. Hummer trn v peti raznim klerikalno-nemškutarskim pod-repnikom in ker mu od ni kake strani ne morejo ničesar očitati, začeli so strašiti z liberaUznioni. Povemo pa tem hujskačem enkrat za vselej, da ne bo to hujskanje obrodilo prav nikakega sadu in so o tem lahko ' J popolnoma, prepričani. Naši davkoplačevalci bi ipač. najbolje storili, ako bi Zabukovca in in Zabreta, ki sta se prodala Nemcem in delata y občini največji razdor, pognali z Jesenic;— s pasjim bičem.
C. kr. evidenčni geometer iz Radovljica bo imel ,dne 16., 17. in 18. avgusta t. 1. v prostorih C. kr. davčnega urada v Kranjski gori uradne,!.dneve v ta namen, da bode sprejemal naznanila o nastalih izpremembah zemljiške posesti in izvrševal druga evidenčna uradna opravilu,
Jeseniški narodni bogovi strašno bodejo v oči one nemškutarje, ki jim načeijuje župnik Zabukovec. Penijo se od jeze, ker so postali na Jesenicah tako brezmočni in brezpomembni. Nihče jih ne upošteva, nihče uvažuje. Ali vam ni malo tesno pri srcu, gospod Zabukovec, ko vidite, da vas priprosto ljudstvo ne mara?
Radi svoje surovosti razvpiti občinski stražnik Nace Koritnik je začel sedaj po Jesenicah uganjati prave nasilnosti. Divjajoč od gostilne do gostilne zabavlja in hujska čez vse, kar mu pride na jezik, ter se hvali, da bo po volitvah nekak policijski komisar na Jesenicah, ker takrat bodo tukaj gospodarili že Nemci. Ali ni že zadnji čas, da se da Koritniku brco? (Kako vendar more jeseniški občinski odbor trpeti takega uslužbenca, kojega rnorajo plačevati dostojni ljudje? Pred par dnevi.smo.zopet videli lep prizor. Cela tropa razgrajačev je vpila„Glejte ga, glejte policaja, ki ima tatico v hiši!" Občinski odborniki morajo Ko-ritnika poditi iz raznih kegljišč, ker zanemarja svojo službo. Mož je prej služboval v Novem mestu, a so ga zapodili, ker je bil v službi nerabljiv. In občina, kakor so Jesenice, naj plačuje človeka, nad katerim se škandalizirajo vsi dostojni ljudje v občini!? Pričakujemo odločnega nastopa od straai občinskega odbora. ;
Pipčarski klub na Jesenicah priredi v nedeljo dne 23. t. m. na prostem v Hre-novci v bližini Romavha veselico, pri kateri se bodo spuščali tudi zrakoplovi. Točilo se bode pristno vino in pivo; za jedi bo preskrbljeno kar najbolje. Člani kluba plačajo pijačo le napol. Vsak član naj prinese svoj pipec seboj. Igrala bo tudi godba. Čisti dohodek je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. Vstopnina prosta, ob slabem vremenu se vrši drugo nedeljo. K mnogo-brojni udeležbi vabi pipčarski odbor.
Sokolskega zleta na Jesenicah se udeleže, kakor je sedaj določeno, ljubljanski, brežiški, idrijski, kamniški, kranjski, šišenski in tržaški Sokol.
Sodoma in Gomora. Naša tozadevna notica je dvignila precej prahu med klerikalno-nemškutarskimi krogi. Stvar je bila poročana na podlagi popolnoma-resničnih faktov, za kar imamo dokaze v rokah. Nikakor pa nismo hoteli s tem ožigosati orga-iiista Savinšeka, ker je on pri vseiii početju čisto nedolžen, ker opravlja le službo pevo-vodje in nikakor namenoma ne vzdržuje takih škandaloznih razmer. Pred javnostjo pa smo obtožili narodni izdajici župnika Za-bukovca in kapelana Zabreta, ki vidita pri svojih političnih nasprotnikih vsako smet, a sta slepa za bruno med svojo gardo. Pod krinko pobožnosti sc goji najgrša pohotnost ter se mladi zarod s pretkano hinavščino Ura v duševno in telesno propast. Znani pisiiionoša Čop je žalosten dokaz za to, tJa je tem ljudem vseeno, kako preteklost '»la človek in kako živi v sedanjosti, samo, da se svetu kaže zvestega pristaša ajmoh-(arske politike. O fantu smo povedali do-^olj jasno, kake razmere ima z zakonskimi ženami, o tem govori cela občina, a kljub vidite tega kalina vsaki dan pred žup-Hiškinii durmi. Gospod Zabukovec, dokler boste tako in take pristaše lovili, bomo '"icli za vaše svetohlinske besede Ic pomi-'ovalen posnleli in ljudstvo vas bo po vsej
pravici — preziralo. Ljudstvo ni slepo in tudi misli . . .
Odkar obstoji na Jesenicah klerikalno-nemška zveza, se ne upa „Slovenec" besedice črhniti o Lukmanu in sploh nikomur, ki ima le najmanj zveze z nemško tovarno. Iz tega se razvidi, pod kako težkimi pogoji se je moral Zabukovec Nemcem prodati, ker ima vsestransko vezane roke in ne sme ničesar ukreniti brez dovoljenja nemškega vodstva. Ali ni to žalostno za rodnega Slovenca, ki nosi vrhutega duhovniško obleko in naj bi bil vesten vodftelj in svetovalec narodov? Kaj je storila grška mati s sinom, ki je izdal svojo domovino in svoj narod?!
Gnojišče, ki se nahaja v neki poznati jeseniški trgovini in kjer se zbira najzani-karnejša jeseniška sodrga, da opravlja dostojne ljudi in jim krade'dobro ime, bomo v priliki pošteno osnažili;'kar dotičniku gotovo ne bo v korist, akoMega sam ne stori. Upamo, da se razumemo!
Iz Ljubljane se poroča, da je prišel trgovski gremij v slovenske roke. Predsednikom je bil izvoljen veletržec Ivan Knez. Ko je bila volitev predsednika končana, so nemški člani odšli in so se nadaljnje volitve udeležili samo Slovenci. Čast slovenskemu trgovstvu!
Prešernov spomenik v Ljubljani se odkrije v nedeljo dne 10. septembra t. 1. K tej svečanosti so povabljeni vsi Slovciici. Med drugim so se posjala vabila, da se udeleže odkritja, tudi mpstnim občinskim svetom v Zagrebu, Belgradu, Sofiji, Cetinju, Pragi, Krakovu, Lvovu, .^Moskvi in Petro-gradu.
Prve obsodbe radi domžalskih dogodkov.
Okrajno glavarstvo v Kamniku je izreklo obsodbe, ki opravičeno razburjajo vso slovensko javnost in ki Itodo g(?iovo našle globok odmev tudi pi i drugih Slovanih. Oela vrsta oseb je bila obsojena radi tega, ker je klicala na slovenskih Ileh «Zivio!» in «Nazdar!« — Obsojenih je pet Kamničanov in 11 oseb iz Domžal in Htoba <1е1ош^ na 24 urni zapor, nekaj ])a tudi na 'Л do Г> idni zapora. Obsojeni so ljudje, ker je okrajni glavar Chron izjavil, «da so s svojo navzočnostjo na urno-žico hujskajoče vplivali«, ne da bi vedel povedali, ali so sploh kuj upili.
Oproščena sta bila pii deželnem sodišču dne 12. julija visokošolca H vi tek in Vodeb, katera jo tožilo državno plavdarstvo radi lui-dodeistva težke telesno poškodbe, slot jene kadetu Malilschu ob priliki' demonstracij proli Karnijolcem meseca septembra lanskega leta.
Listnica uredništva.
Narodnjaku! Članek .Našii piiškarska obrt" priobčimo v najkrajšem času., 1'rosimo oglasite se večkrat.
V tovarno v Mojstrano! Tovarniškim delavcem, ki nas prosijo, naj izjavimo, da oni niso pisali dopisov /. dne 1. in IT), junija t. I,, potrjujemo, da nam oni niso poslali dotičnili dopisov.
Lepo veliko
stanovanje
v 1. nadstropju v restavraciji na Jesenicah sc odda s 1. avgustom t. 1.
12 2	Več pove A. Emil Ouštln.

M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V .Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdell<e.	29—13
postrežba točna. Qene nizke.
HOTEL „ILIRIJA
cc
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega l^olodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Z;i miiognbrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
(®s «§>



©
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih), stenskih ur in budili;, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine in srebrn i ne od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—31
0 0 0
Лко hočete
dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil(
31-!.
fvrdke J{. Suffner, urar v }(ranju.
Kaj je

seydun
Priznano najboljša, po najn^ejsih Izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovanj kozmetična
ustna vod&.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalecf O. Seydl, Ljubljana,SŠpi-talske ulice 7.	3—30
pWoVarna
б. Ao(r-j(Vik d(dl((Y
V lil
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcih in zabojih.
Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrepoljah,,na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).	'
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.	' U
Poštne liranilfiice vaCun šl. Н()7.Г)()У.
?r. Eampret V Ktinju
KredniHtVo in upraVnUtVo
„Gorenjca"
r-1
Tiskovine za gg. trgovce in
obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Vizilmco, kuverto, pisiim, račune, okrožnico, val)ila, dopisnico, osmrtnice, lal)ole, Io])aki, brošure, knjifjo i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.

Гфт in založnijlHo
i']:,.
1'oAlno Inanilnico Iaf^nli it. Н()7.Г)()9..'■
vet*
Kredni^Vo in upraVniHWo, ^
5trai("
^L/. .'.i 'J.....v
Л fV jj lilU/iij (•: » ■ .
Uv
JzVr^uic
VsaHofrstna tbKafsKa dela
V V$aH<m ob$egu po HoliHor možno najnižjih cenah.
, lijM I
Zaloga:
Šolske tiskovine.
1.,'	. I
Ilustrirani »
„Vodnik po Gorenjskem".
■■i-.b . .
^Osebna dohodnina^
IJroclil Viilentiii J'iUh'. ' '.....
C. kr. davčni nadzoriiilc.'
CUna in uHusna М\Ш. — Xiira in (o(na postrežba. — jia želio se po$I)e tudi proračun tro^HoV.
lU

Izdaja narodni konzorcij .Jesenlike Straže*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. ,,