Leto IX., št. 42 („JUTRO» $t asa a) Ljnbljana, ponedeljek Vj. oktobra 1?41XIX
Gena 70 cent
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva 5 — Telefon št_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Z KLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in Inozemstva ima
(Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 U> 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza
italiana ed estera: Unione Pubblicftš Italiana S. /L, Milano
Uspešne letalske akcije
Ofenzivni izvidi v vzhodni Afriki — Bombe na pomorsko oporišče La Valletta — štiri sovražna letala sestreljena — Torpedni zadetek na sovražni križar ki
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. oktobra naslednje vojno poročilo št. 511:
Na kopnih bojiščih pri Marmarici in na področju Gondarja so naši oddelki izvedli ofenzivne izvide in uspešna streljanja. Naše letalstvo je bombardiralo letališče v Kufri ln s strojnicami obstreljevalo avtomobile, zbrane v Oaziji. Nemška letala so zadela cilje v Tobruku.
Angleška letala so metala bombe na Tri-polis in Bengazi: nekaj škode na stanovanjskih hišah in le malo ranjencev med prebivalstvom Tripolisa; v Bengazi ju je bila zadeta arabska četrt: nobe žrtve.
Bombniki Kraljevega letalstva so v spremstvu lovcev včeraj popoldne napadli pomor-
sko oporišče v La Valletti. Navzlic siloviti reakciji protiletalskega topništva, ki je zadelo mnogo našiii letal, so bili cilji zadeti z bombami velikega kalibra, ki so povzročile požare, vidne tudi z južne obale Sicilije. V teku letalskih spopadov proti sovražni letalski formaciji so naši spremljevalni lovci pod poveljstvom polkovnika-pilota Euge-nia Leotte sestrelili v plamenih 3 letala tipa »Spitfire«.
V Sredozemlju je naše letalo na pomorskem izvidu sestrelilo sovražno letalo.
Snoči so naša torpedna letala napadla v srednjem in vzhodnem Sredozemlju sovražno pomorsko formacijo. Letalo pod poveljstvom poročnika-pilota Luigia Strania je s torpedom zadelo križarko.
Sicilsfti kanal Je neprehoden za sovražnika
Bridke izkušnje angleške admiralitete — Tudi posamezne ladje ne morejo skoz! Sicilski kanal
Z operacijskega področja, 26. okt. s. Skozi Sicilski kanal zares ni prehoda. Angleška admiraliteta si je spričo izredno hudih izgub, ki sta jih italijansko letalstvo in mornarica prizadejala angleškim konvojem, pa čeprav so jih spremljale ogromne pomorske vojne sile, zbrala o tem že dovolj izkušenj. A vendar sta tudi včeraj skušali prodreti skozi kanal v drugi predel Sredozemskega morja dve ladji, ki so ju spremljala lovska letala. Ladji sta poskusili izrabiti nočni čas za svojo plovbo skozi kanal. Bila sta to dva parnika po 10.000 in 7000 ton. Proti večeru sta zapustila La Valetto in pričela pluti proti za-padu. Italijanska izvidniška letala pa so ju opazila že v bližini Malte. Takoj so startala torpedna letala pod poveljstvom kapetana Marina Marini j a in poročnika Guida F.ocaccija. Kmalu so letala ladji dohitela. Parnika sta bila šele 25 milj oddaljena od maltskih otokov. Eno italijansko letalo se je brez oklevanja spopadlo z dvema sovražnima lovcema, ki sta spremljala ladji. Ostala letala so tako lahko napadla obe ladji sami. Napad je popolnoma uspel. S torpedom je bila zadeta 10.000 tonska ladja, ki se je sicer skušala braniti s protiletalskimi topovi in strojnicami. Kmalu se je pričela potapljati. Drugo ladjo je torpedo oplazil tako, da je bila hudo poškodovana. Italijanska letala so se vsa nepoškodovana vrnila na svoje oporišče.
Algeciras, 26. okt. s. V gibraltarsko luko je priplula angleška podmornica, ki je imela poškodovan stolp. Z ladje se je izkrcalo tudi nekaj ranjencev. Tudi neka druga podmornica, ki je prispela v luko, je bila pred dnevi poškodovana. Poškodbe na obeh ladjah izvirajo od letalskih napadov.
Rim, 26. okt. s. Angleška admiraliteta je objavila izgubo rušilca »Broadwarora«.
Rušilec je potopila neka nemška podmornica pri napadu na angleški konvoj na severnem Atlantskem oceanu. Anglija je ta rušilec kupila, da bi ji služil pri zavarovanju konvojev. Ladja je izpodrivala 1100 ton in so jo gradili v letih 1918—1920. Njena posadka je štela 122 ljudi. Vsi so utonili.
Žrtve letalskih napadov
Rim, 26. okt. s. Pri letalskem napadu v petek na Raguzo je bilo 12 ljudi ranjenih, med njimi so trije dečki v starosti od 9 do 15 let.
Napad na francoske ladje ob tuniški obali
Vichy, 26. okt. s. Angleška letala so ob tuniški obali napadla 1500 tonsko obalno stražno ladjo »Diveno«. Na ladji je bilo osem ljudi ubitih, trije pa ranjeni. Vsi člani posadke so bili razen enega iz Severne Amerike. Ladja je prevažala nekaj blaga iz ene v drugo tuniško luko. V oktobru je bil to že četrti angleški letalski napad na francoske ladje na Sredozemskem morju.
Angleški napad na Francosko Somalijo
Vichy, 26. okt. s. Poveljnik francoskih oboroženih sil v Džibutiju je objavil, da sta 23. oktobra dva angleška oddelka napadla francosko obmejno postojanko Uademarki in jo zasedla.
Vrnitev grških ujetnikov
Atene, 26. okt. s. Italijanska vlala je v sporazumu z nemško pristala na to, da se Grki, ki so bili v vojni ujeti, vrnejo v domovino.
Za neodvisnost Evrope
Nemški listi o namenu in pomenu rimskih razgovorov o
gospodarskem sodelovanju
Berlin, 26. okt. s. Listi še obširno razpravljajo o zadnjem obisku nemškega gospodarskega ministra Funka v Rimu in rezultatih, ki so bili doseženi o priliki njegovih razgovorov z italijanskimi državniki. »Berliner Borsen Zeitung« opozarja na premogovni sporazum, ki je velikega pomena za sodelovanje nemškega in italijanskega gopodarstva. Ta sporazum ni nastal le iz gospodarskih, marveč predvsem lz političnih razlogov in je pokazal, kako se je Evropa na tem področju osvobodila dobav z drugih kontinentov. Res je, da morata nemški in italijanski narod sedaj prenašati žrtve, toda te so le začasne in bodo zlahka premagane, ko bo nastopil trenutek, ko ne bo več manjkalo surovin ln živiL List v tej zvezi opozarja tudi na rezultate pohoda proti Rusiji in ugotavlja, da bo kmalu odpravljeno vse pomanjkanje. Angleži, zaključuje Ust, bodo skušali izrabiti ta čas v svoje namene, toda uspelo jim ne bo, ker je čas sedaj že proti njim. Napočil bo dan, ko v Evropi ne bo več treba iskati živil na drugi strani morja, in ko bo lahko živela od svojih lastnih pridelkov.
Tudi »Frankfurter Zeitung« beleži, da sta Italija in Nemčija z uspehom prestali britansko blokado. Začasno pomanjkanje raznega blaga, ki se je porabilo v obeh državah, se ni izrodilo v lakoto. Nasprotno se lahko računa s tem, da se bo pomanjkanje pri sovražniku vedno bolj večalo. Odnošaji med nemškim in italijanskim gospodarstvom postajajo zmerom tesnejši m zmerom pomembnejši. Italija in Nemčija si bosta razdelili produkcijska področja, uredili tudi tehnične probleme, kakor vprašanje kliringov, tako da bo Evropa nazadnje povsem neodvisna od ostalega sveta. Težave, ki so v teh vprašanjih nastale, ne bodo trajne. Vsak čas jih bo lahko mogoče izločiti. To velja zlasti tudi za vrednost nekaterih vrst blaga, ki je v prometu med obema državama. Nekatere vrste italijanskega blaga, ki jih Nemčija uvaža, so se sicer podražile, medtem ko je cena nemškemu premogu ostala nespremenjena, toda tudi ta razlika je le začasnega značaja. Solidarnost med Italijo in Nemčijo se je na vseh področjih tudi o priliki Funkovega obiska v Rimu samo še bolj utrdila.
Princ Plemontski v Genovi
Rim, 26. okt. s. Piemontski princ je prispel včeraj popoldne v Genovo. Na postaji sta ga sprejela genovski vojvoda in prefekt ter ostali zastopniki oblasti. Princ si je ogledal pomorski zavod »Italijanske liktorske mladine« ter v njem pregledal oddelek gojencev. Prisostvoval je tudi njihovemu telovadnemu in pevskemu nastopu. Princ si je nato ogledal še druge javne naprave.
Zakonodajni odbor
Rim, 26. okt. s. Pod vodstvom predsednika nacionalnega svetnika Tumedeia se je včeraj sestal zakonodajni zunanjepolitični olbor fašistične in korporacijske zbornice. Odbor je predvsem odobril dva zakonska načrta, ki se nanašata na spo-susume, sklenjene med Italijo in Nemči-
gateočju flOBtatoaga wmwwife lat to
vojne odškodnine funkcionarjem in uradnikom zunanjega ministrstva. Odbor je nadalje proučil vprašanje izrednega prispevka albanski vladi. Tudi ta ukrep je bil odobren. Končno je odbor razpravljal o zakonskem načrtu, ki se nanaša na ita-lijansko-albansko konvencijo o vojni odškodnini.
Prosvetni minister v Piacenci
Piacenza, 26. okt. s. Prosvetni minister Bottai se je včeraj mudil v Piacenzi. Poklonil se je pred spomenikom padlih fašistov in Neznanega junaka ter si ogledal nekaj prosvetnih zavodov. Nato je otvoril industrijsko šolo. Iz Piacenze je kre-mil v Gragnano, kjer' je otvoril novo ogromno poslopje ljudskih šol, ki je bilo krščeno na ime Constanza Ciana. Ko se je vrnil v Piacenzo, je prisostvoval sim-fonskemu koncertu na glasbeni srednji šoli. Nato je obiskal poveljstvo fašističnih mladinskih organizacij, kjer se je vršilo tudi zborovanje šolnikov, na katsmm so raapravljali o osnovnih načelih osnovne-
Prodiranje no vzhodu se ncdolliiie
a In Bolgoroda so se operacije le še pospešile Pritisk na Moskvo vedno hujši
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Zasedba Doneške kotline napreduje. Tudi na ostalih odsekih vzhodne fronte so ae napadalne operacije nadaljevale.
Močni oddelki letalstva so zadali hude udarce sovražnim zbirališčem čet, utrdbam in kolonam med Donecom in Donom ter na področju okrog Moskve. Na visokem severu so bojna letala na več krajih razdrla mur-mansko železniško progo ter bombardirala barake v taborišču na Ribiškem polotoku. Pri nočnih letalskih napadih na Moskvo je bil zadet tudi Kremelj.
Na morju okrog Anglije so letala uničila v zadnji noči tri trgovske ladje s skupno 12.000 tonami. Druga letala so napadla luke ob zapadni, južni in južnovzhodni angleški obali.
V severni Afriki so nemška letala z dobrim uspehom bombadirala vojaške naprave okrog Tobruka.
Sovražnih akcij na nemškem ozemlju ni bilo.
Berlin, 26. okt. u. Razen mesta Harjkov so nemške čete zasedle pri včerajšnjih operacijah tudi Bolgorod, Makejevko in druga važna industrijska in rudniška središča vzhodne Ukrajine. Zavezniške čete so prisilile branilce Rostova, da so se umaknili na nove položaje vzhodno od
Taganroga. V srednjem odseku pa so oklopne predstraže maršala v. Bocka prodrle kakih 40 km proti sovjetski prestolnici, medtem ko se po&adka v Petrogradu obupno upira v zaključeni obkolitvi, ki jo skuša od časa do časa predreti.
Budimpešta, 26. okt. u. V snočnji izdaji piše list »Pester Lloyd«, da so nemške čete z vso silovitostjo pritisnile proti Moskvi. List »Budspesti Ertesito« obvešča z neko brzojavko iz Ankare, da je Stalin prvotno že zapustil Moskvo, da pa je bil prisiljen vrniti se vanjo, da s svojo osebno navzočnostjo napravi red in pomiri prebivalstvo, ki je postalo že zelo vznemirjeno zaradi njegovega odhoda.
Zmeda v Moskvi
Stoekholm, 26. okt. s. V tukajšnjih krogih mnogo govore o vesti, da je bil Stalin pod pritiskom dogodkov prisiljen praktično razpustiti tako zvani vrhovni obrambni vojni svet, ki ga je ustanovil ob pri-četku vojne na vzhodu. Listi poročajo v zvezi z alarmantnimi vestmi, ki prihajajo ne le s fronte, marveč z vsega ogromnega sovjetskega teritorija, da se je moral Stalin odreči sodelovanja dosedanjih svojih najbližjih sotrudnikov in sodelavcev, ki so bili celo člani vrhovnega obrambnega sveta. Molotova je moral poslati na področje ob Volgi, Malnikova v Sibirijo in na Daljni vzhod, Berio, načelnika GPU, v Kavkaz, Vorošilova pa na ruski sever, da bi tam skrbeli za javni red in mir. To so še edini prvaki, ki so mu v tem dramatičnem trenutku ostali popolnoma zvesti.
Grof Clano pri Hitlerju
Obisk v Hitlerjevem glavnem stanu — Razgovorom je prisostvoval tudi nemSkl zunanji minister
Berlin, 26. ckt. 3. Državni poglavar in kancelar je včeraj dopoldne v svojem glavnem stanu sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana. Razgovor je potekel v duhu tradicionalnega prijateljstva in preizkuše-
nega tovarištva obeh narodov v orožju. Razgovoru je prisostvoval tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Grof Ciano bo na vabilo nemške vlade ostal v Nemčiji nekaj dni.
Srditi letalski napadi na vsej fronti
Berlin, 26. okt. s. Tudi v petek so nemške letalske sile intenzivno posegale v borbe, tako na južnem kakor na srednjem odseku vzhodnega bojišča. Na južnem predelu fronte so skupine nemških bombnikov bombardirale strnjene sovražne postojanke ter motorizirane kolone. V nekem kraju so -uničile 8 tankov in 70 drugih motornih vozil. Sestreljenih je bilo 20 sovjetskih letal.
Posebno intenzivno je bilo delovanje nemškega letalstva na področju pred Moskvo. Z velikim uspehom so letala bombardirala obrambne postojanke, kolone na pohodu in zbirajoče se čete. V nekem kraju so bombe razdejale 18 sovjetskih tankov in nad 1000 drugih avtomobilov. Tudi tri sovjetske baterije so bile uničene. Nemški bombniki so nadalje bombardirali železniške proge in postaje. Deset postaj je bilo hudo poškodovanih. Glavna železniška proga je bila razdejana na več točkah.
831 letalo uničeno
Berlin, 26. okt. s. Nemške letalske oborožene sile so v času od 10. do 22. oktobra uničile 801 sovjetsko letalo. Od teh je bilo 427 sestreljenih v letalskih spopadih, 152 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila uničena na posameznih letališčih.
Vlada v KvfMševn
Lizbona, 26. okt. s. Iz Kujbiševa. kjer se je nastanila sovjetska vlada po svojem begu iz Moskve, so prispele včeraj zjutraj prve vesti. Tako so se v Kujbišev preselili vsi novinarji. Z istim vlakom je potovalo tudi 200 diplomatov. Potovanje je trajalo štiri dni in pol. Ena izmed prvih skrbi vlade v Kujbiševu je bila, da je pričela porazdel^evati specializirane delavce, ki so se morali umakniti iz veb'k:h ruskih industrijskih centrov v razne druge industrijske kraje. Vse kaže. da je nastal med temi delavci, ki jih je okrog 2 milijona,, nepopi?en nered. Vlada ie uredila svoj sedež v neki stari šoli. Tam je tudi načelnik propagande Lozovski, ki se je v petek zvečer prvič spet sestal z novinarji, katerim je med drugim dejal, da sta maršala Vorošilov in Budjonij prevzela nalogo, da organizirata zadnje rezerve.
Sovjeti so izgubili doslej 260 divizij
Berlin, 26. okt. s. Glede na vest, ki jo je objavila nemška polslužfcena agencija, da so Sovjeti doslej izgubili že nad 260 divizij, poudarja »Zw51fuhrblatt* v svojem komentarju, da si Je spričo te ogromne številke šele mogoče ustvariti nekako sliko ogromnega obsega boljševiške gospodarske katastrofe. Po teh silnih uspehih,
Mi M li
kov niso zmanjšale brzine svojega prodiranja, marveč s še večjo silo zasledujejo premaganega sovražnika, ki je na južnem, pa tudi že na drugih odsekih bojišča v raz?ulu.
Pomen Harkova
• Berlin, 26. okt. s. Berlinski tisk v svojih komentarjih o včerajšnjem nemškem vojnem poročilu opozarja na pomen izvo-jevanja Harkova, ki predstavlja enega največjih industrijskih centrov Sovjetske zveze. V Harkovu je mnogo tovarn vojnih potrebščin. Listi objavljajo tudi podrobna poročila, v katerih beležijo med drugim, da je bilo v mestu več požarov, ko so nemške čete po raznih težavah prodrle vanj.
Berlin, 26 okt. s. Nemški vojaški krogi opozarjajo na trditve angleške propagande, da bodo Rusi nadomestili izgubo Doneške kotline z valorizacijo surovin v indu-
strijskih revirjih v Sibiriji. NemSki vojaški krogi pa ugotavljajo naslednja dejstva: Pridobivanje premoga v Sibiriji ln Uralu je mnogo manjše kakor v Doneški kotlini.
V	Kuznecki kotlini v zapadni Sibiriji se pridobiva šele 12,200.000 ton premoga. To je ena petina produkcije v Doneški kotlini.
V	Uralu pridobivajo še manj ln na področju okrog Karagande v srednji A23$. pa Is
4	milijone ton.
Pet milijonov beguncev
Tokio, 26. okt. u. Po tukajšnjih informacijah je ozemlje med Uralom in Volgo polno beguncev, katerih število se ceni na
5	milijonov, kakor piše list »Jamiuri« po informacijah, ki jih je prejel od emigrantov, ki so iz Vladivostoka prišli v Tokio. Begunci gredo od mesta do mesta in iščejo zase hrane. Nihče se zanje ne zmeni in bodo zato verjetno žrtve lakote in mraza.
Agencija Domej doznava iz Harbina, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo premestilo nad polovico štabov in oficirjev s Daljnega vzhoda.
Ujet general
Berlin, 26. okt. s. Na osrednjem odseku vzhodne fronte so nemške čete pri ne» kem napadu v petek popoldne ujele veR-ko število sovjetskih vojakov in oficirjev. Med njimi je tudi poveljnik neke ruske pešadijske divizije.
Rusko zlato roma v Ameriko
Stockholm, 26. okt. s. Listi poročajo, da pošilja Rusija sedaj svoje zadnje to« zerve zlata v Zedinjene države. Zlato pošiljajo preko Turčije.
Zapadna fronta
Berlin, 26. okt. s. Kakor se je izvedelo v vojaških krogih, so se angleška letala ▼ noči na soboto pojavila nad zapadno in južnozapadno Nemčijo. Odvrgla so zaži-galne in rušilne bombe, ki pa so napravile le malo materialne škode.
97.000 ton sovražnega brodovja potopljenega v enem tednu
Berlin, 26. okt. s. V dneh od 19. do 25. oktobra so nemške podmorniške sile potopile več sovražnih ladij s skupno 70.200 tonami. Letalske sile so ▼ tem času potopile za 27.500 ton sovražnega ladjenrja.
Zahvalna brzojavka ministra dr. Funka
Run, 26. okt. s. Ko je nemški gospodar* ski minister dr. Funk zapustil Italijo, je poslal ministru za devize in valute Riccar-diju brzojavko, v kateri naglaša, da Je preživel nepozabne dni v slavni italijanski prestolnici, ki so bili polni dogodkov. Zahvalil se je svojemu italijanskemu tovarišu in prijateljem tudi v imenu svojih spremljevalcev za neštete dokaze prave gostoljubnosti. Dnevi skupnega dela so ga prepričali, da bodo revolucionarne sile fašistične Italije in narodnosocialistične Nemčije, neločljivo povezane, tudi na gospodarski fronti zagotovile zmago ornih sil. Vdano je pozdravil velikega Duceja in ministra Riccardija.
) določila Amerike
Ogromno zanlsnanje za izredno zasedanje japonskega parlamenta — Predsednik in zunanji minister bosta podala
važne izjave
Tokio, 26. okt. s. V vsej Japonski narašča zanimanje za izredno zasedanje poslanske zbornice, na katerem bodo razpravljali o zunanjepolitičnih problemih. Poučeni krogi zatrjujejo, da bodo proučili predvsem razvoj odnošajev med Japonsko in Zedinjenimi državami v zadnjem času. Izvedelo se je nadalje, da bo ministrski predsednik podal na seji obširno zunanjepolitično poročilo, v katerem bo jasno in odločno obeležil stališče japonske vlade. Tudi zunanji minister Togo bo v svojem
ekspozeju obravnaval najnovejši razvoj odnošajev med obema glavnima silama ob Pacifičnem oceanu.
WaShington, 26. okt. u. Japonski pooblaščeni minister pri tukajšnjem poslaništvu Vakasudži je obiskal državnega podtajnika Sumnerja Wellesa. Upravičena Je domneva, da je bil ta razgovor v neposredni zvezi z japonsko-ameriškimi pogajanji, ld ao Se redno v teku. Ko je Vakasudži zapustil zunanje ministrstvo, ni hotel dati nobene izjave.
Rooseveltov režim z enim glasom večine
Značilno glasovanje v senatnem odboru
Rim, 26. okt. s. Ameriški senatski odbor je z 12 proti 11 glasovom sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da oboroži ameriške trgovinske ladje in jih pošlje v luke vojskujočih se držav. Sklep odbora pa j« dal povod za naslednji dve ugotovitvi:
1. Pokazal je ogromno nepravičnost demokratskega režima, ki dopušča, da Je izredno važna odločitev, od katere lahko zavisi usoda naroda, odvisna od enega samega glasu. Težko je najti sistem, ki bi tako brutalno preziral mišljenje numj«^
2. že drugič se je zgodilo, da Je Roosevelt v senatu izsilil izredno važno odločitev z enim samim glasom večine. Vaa alarmna propaganda zadnjih dni, vsi dramatski govori Roosevelta, Cordeil Hulla, Stimsona in Knoxa niso niti najmanj spremenili pravega položaja. Sleherni Američan Je ostal pri svojem prepričanju. Jasno je, da severnoameriški narod noče te vojne. Ce Roosevelt in njegovi Skupina ne U iMjih taka {kMHiiv M
VOtfBAfc
Pod oblačnim nebom vedra nedelja
Razgibanost v Veselem teatru — Otvoritev razstave Zdenko Kalin - Maksim Sede)
Ljubljana, 26. oktobra.
Privadili smo se, da nedelje preživljamo po starem in niti muhavosti vremena nam ne morejo kaj prida spremeniti privajenega življenjskega reda. Čeprav je včeraj slabo kazalo — nebo je bilo ves dan močno oblačno, po malem je deževalo in tu pa tam je padlo nekaj sneženih capic vmes — se je kakor zmerom velik del Ljubljane že s popoldanskimi vlaki odpeljal na weekend, zlasti v dolenjsko smer. Snoči se je spet po malem ponujal dež, vendar ga ni bilo toliko, da bi mogel zavreti razgibano življenje metropole, kakršno je po navadi ob sobotah zvečer. V današnje jutro smo stopili brez skoraj neizogibne megle, a nebo je bilo nizko in oblačno. Kljub temu je bil zjutraj na kolodvoru živahen vrvež in zlasti dolenjec je odhajal iz Ljubljane natrpano poln.
Sicer pa naše mesto ne živi po tistem starem načelu, ki so ga bili nekoč predpisali Rimljani: Inter arma silent Musae... Tu in tam se sicer srečujemo z bežnimi znaki vojne, kulturno dejanje in nehanje pa poteka kakor menda še nikoli. V velikem številu so obiskane zmerom vse gledališke in kinematografske predstave. Tako so bili tudi snoči kinematografi do kraja zasedeni, množica ljubiteljev umetnosti pa je pohitela v obe gledališči. V Drami so po daljšem presledku ponovili uspelo komedijo »Šesto nadstropje«, ki je
tudi tokrat privabila mnogo gledalcev, v Operi pa so dajali Verdijevo »Aido« s Heybalovo v naslovni vlogi. Danes so v Drami dali za popoldansko predstavo novo naštudiranega »Hamleta« v Kreftovi režiji in z Janom v naslovni vlogi. Veliko mojstrovino, ki je v naši uprizoritvi našla skoraj dovršenega izraza, je prišlo gledat zlasti mnogo zunanjega občinstva. V Operi pa so zvečer dajali Puccinijevo »La Bo-heme«. — Da si je Mrakovo gledališče v teku let ustvarilo svoje občinstvo, je pričala tretja ponovitev Mrakove tragedije »Slavnostni finale« v frančiškanski dvorani, ki je prav tako lepo uspela.
Atrakcija Ljubljane pa je še zmerom Veseli teater, ki je takoj po svojem prvem nastopu ogrel in osvojil naše občinstvo. Naše mesto je ž njim v resnici mnogo pridobilo, saj je prinesel elana in temperamenta, ki smo ju zmerom pogrešali. In česa je za zdravje — za zdravje človeka in za zdravje naroda, kulture — bolj krvavo treba kakor vedrine in smeha. Zdaj Veseli teater večer za večerom polni dvorano Pokrajinske delavske zveze in stene odmevajo od sproščene razigranosti in smeha. Zdaj že ves teden priteza občinstvo novi program, skrbno izbran, pa tudi prav tako skrbno naštudiran kakor vsi dosedanji. Ko človek odhaja, ne ve, komu ei dal prednost: ali prisrčno melodramat-skemu prizoru s starčkom in starko, ki na
vrtu obujata spomine na davno ljubezen in mladost, ali drastično smešni zgodbi z jubilejem premožnega, domišljavega ma-lomeščana, ki živi v fiksni ideji, da mora »vse sam«, in je zato vse okrog njega narobe, ali satirični sliki z mladoporočencema. Dvoje nastopov pa je, ki bi bila že vsak zase vredna, da človek obišče Veseii teater: clown Iksi in pa venček narodnih pesmi o veselih pastirjih na planin'ci. Iksi žanje morje smeha, a tercet veselih pastirjev od časa do časa zagrabi človeka, da je vsa dvorana en sam hrupen izraz navdušenja. Ta nastop kaže, da je narodna pesem v resnici usedlina ljudske umetniške tvornosti, ki ji gre večna veljava. — Sicer pa tudi vse ostale točke v polni meri dosezajo svoj namen.
Pretekle dni sta bili zaključeni razstavi »Lade« in Franceta Pavlovca, danes pa je Ljubljana postala bogatejša za novo umetniško prireditev. Ob 11. so v Jakopičevem paviljonu s prisrčno slovesnostjo otvorili razstavo dveh umetnikov, ki spadata med najizrazitejše osebnosti naše mlajše likovne generacije, akad. kiparja Zdenka Kalina in akad. slikarja Maksima Sedeja. Razstava nazorno prikazuje bogato žetev njunega slikarskega in kiparskega dela zadnjih let. O otvoritvi in o razstavi sami bo »Jutro« še poročalo.
Vojne tegobe v Egiptu 1 Na" fjff11"6
Ponarejanje denarja na veliko — Bolezni in pomanjkanje zdravil — Nered na železnicah — Draginja
bijanje teh zlorab ustanovili posebni odbori, katerih uspehi pa doslej niso vidni.
Posledice vojnega stanja se kažejo celo v šolskem pouku, zlasti v zasebnih zavodih. Mnogim profesorjem na zasebnih šolah grozi odpust. Njihove plače so močno znižane spričlo najrazličnejših odtegljajev. Ozračje teh nenormalnih časov podžiga mnoge k špekulaciji ln drugim nepravilnostim. Tudi proti tem pojavom so bili ustanovljeni različni odbori.
Med tem se od vseh strani slišijo stalne pritožbe zaradi popolnega pomanjkanja varnih zaklonišč pred letalskimi napadi. Večina stanovanjskih hiš sploh nima zaklonišč. Redka javna zaklonišča pa ne nudijo nobene učinkovite zaščite. Gradnja novih zaklonišč se razvija zelo počasi. Da bi lastniki hiš lažje prenesli breme izdatkov za napraVo zaklonišč, je vlada določila, da morajo tudi najemniki kriti del stroškov. Toda najemniki se temu upirajo, saj imajo že drugih stroškov dovolj, življenje postaja vedno bolj drago, razne davščine in druge dajatve pa se množe od dneva do dneva, življenjske potrebščine so vedno bolje redke, one pa, ki jih je še dobiti na trgu, so zelo drage. Oblasti ne morejo zaustaviti nebrzdanega višanja cen, tako da postaja kriza zmerom večja. Tako je n. pr: določena maksimalna cena za kruh, toda peki se temu ukrepu izognejo s tem, da slabšajo kakovost kruha in manjšajo težo hlebcev. Mnogi peki pa so tudi zaprli svoje pekarne, ker ne morejo kriti ogromnih stroškov, med tem ko so vsi peki že pred časom ustavili pošiljanje kruha na dom.
Krompirja sploh ni dobiti, cene vseh ostalih življenjskih pa so prekoračile maksimalno določene cene za najmanj 50 do 70 odstotkov. Vladno nadzorstvo v preskrbi z živili je prav v zadnjem času odkrilo, da policija največkrat meče v koš vse pismene pritožbe, ki jih prejema zaradi nedopustnega višanja cen. Tu in tam imenujejo oblasti kako preiskovalno komisijo, vendar le v posebno kričečih primerih. Toda tudi to nima drugega uspeha, kakor, da še bolj veča splošno zmedo in nered.
Ankara, 26. okt. s. Iz Egipta prihajajo vedno znova poročila, ki potrjujejo splošno nezadovoljstvo v državi zaradi položaja, v katerem se je Egipt znašel po krivdi Anglije. Vojno stanje, ki ga je hotela londonska vlada, je slabo vplivalo na vse javno življenje v Egiptu in povzročilo desorga-nizacijo na vseh področjih, zlasti na gospodarskem, a je obenem vplivalo tudi na razkroj socialnega življenja. Tipičen pojav sedanjega položaja je izredno veliko število goljufov. Stalni prehodi čet najrazlič-nih ras in barv preko egiptskega ozemlja, so zlasti ponarejevalcem denarja nudili ugodno področje njihovega zločinskega udejstvovanja. Njihovo delo je skoro brez tveganj, kajti inozemski vojaki ne morejo poznati in ločiti domačega denarja. Razni odbori, ki so bili ustanovljeni za borbo proti tem ponarejevalcem denarja, nimajo lahkega dela. Navzlic vsem naporom se jim še ni posrečilo doseči konkretnih uspehov.
Posledice sedanje krize pa se še prav posebno čutijo v zdravstvenem pogledu. Beg mnogih ljudi iz Aleksandrije in s področja ob Sueškem kanalu ter njih neurejeno zbiranje na krajih, ki so brez primernih zdravstvenih naprav, da ne govorimo o težavah z njihovo prehrano, imajo za posledico razširjevanje raznih nalezljivih bolezni, zlasti difterije in jetike. Opažati je razen tega znatno pomanjkanje za zdravljenje potrebnih sredstev. Pred kratkim je ministrstvo za higieno s posebno okrožnico opozoril vse prizadete, naj štedijo z zdra vili in kirurškimi aparati.
Tudi ves železniški promet v Egiptu je zelo prizadet, zlasti zaradi stalnih bombardiranj osnega letalstva. Javnost se stalno, tudi preko časopisja, pritožuje zaradi strašnih zamud vlakov ter zaradi težav pri iskanju prostorov. Vozni redi so samo še na papirju, šipe na vagonih vlakov so pobite, sprevodniki pa imajo navado zapirati več ko polovico oddelkov samo zato, da jih potem potniki mastno nagrajujejo, ko jim jih odpro. Seveda so se tudi za po-
Oskrba Grčije z živili
Atene, 26. okt s. Ministrski svet je včeraj razpravljal o oskrbi prebivalstva z živili in drugimi potrebščinami. Odredil je tudi nov davek na tobak, tako da se bodo državni dohodki povečali za 644 milijonov drahem. Ta denar nameravajo porabiti koi podporo brezposelnim tobačnim delavcem. Minister za prehrano Kalamanos je na seji sporočil, da je v Grčijo prispelo več parnikov z žitom in drugimi življenjskimi potrebščinami. Sedaj je bilo težko vprašanje prevoza definitivno rešeno. Dotok življenjskih potrebščin v razne grške kraje bo urejen s posebnimi ukrepi, kakor jih zahteva trenutni splošni položaj.
Hrvatski Usti o guvernerju Dalmacije
Zagreb, 26. okt. s. Guverner Dalmacije Eksc. Bastianini je snoči zapustil Zagreb, kjer je bil nekaj dni na privatnem obisku. Povsod je bil sprejet zelo prisrčno. Listi objavljajo poročila o njegovih razgovorih in o njegovi osebnosti ter ugotavljajo, da je neposredni sotrudnik Duceja, fašist od prve ure in med najbolj reprezentativnimi diplomati nove Italije.
Smrt Slovitega slikarja
Neapelj, 26. okt. s. V noči na soboto je tu umrl v starosti 78 let sloviti slikar Casciaro, ki je bil dolgo let učitelj kraljice Helene in član Akademije sv. Luke, dalje član Kr. akademije lepih umetnosti in Akademije v Anversu. Za svoje delo na umetniškem področju je prejel mnogo domačih in tujih odlikovanj.
Pomanjkanje mleka na Švedskem
Stockholm, 26. okt s. V Stockholmu vlada še nadalje pomanjkanje mleka. Ze teden dni je postalo razdeljevanje mleka med prebivalstvo skrajno neredno. Včeraj so zmanjkala tudi jajca.
Izjava islandskega poslanika
Stockholm, 26. okt. s. Islandski poslanik v Švedski Finsen je bil povabljen na neko zborovanje švedskega društva v Gote-borgu. V svojem govoru je izjavil, da trenutno ne more podati nikake politične izjave, ki bi se nanašala na njegovo deželo, ki so jo zasedle angleške in ameriške čete-. Vladi v Londonu in Washingtonu sta
se obvezali, da bosta umaknili čete z Islandije, čim se bo vojna na Atlantskem oceanu končala. Nadejam se, da bo ta obljuba izpolnjena in da bo Islandija spet svobodna, kakor je bila prej.
Kontrola cen na Madžarskem
Budimpešta, 26. okt. s. Minister za prehrano je imel govor po radiu, v katerem je napovedal stroge ukrepe glede kontrole nad cenami. V vseh mestih, pa tudi na deželi, se bodo ustanovile posebne komisije, ki bodo morale strogo kontrolirati, ali se blago res plačuje po cenah, kakor jih oblasti določajo. Ceniki bodo javno razobešeni po vseh krajih. Minister je pozival prebivalstvo, naj v tem pogledu sodeluje z oblastmi in tako olajša borbo proti špekulaciji.
Siam nima tajne pogodbe z Anglijo
Bangkok, 26. okt. s. Novi japonski poslanik v Siamu je novinarjem izjavil, da ne verjame govoricam, ki so se razširile v tujini, da sta Siam in Anglija sklenila tajno pogodbo. Taka pogodba bi bila neposredno v nasprotju s striktno nevtralnostno politiko, ki jo izvaja siamska vlada. Pomenila bi neposredno nevarnost za njeno odvisnost in teritorialno integralnost dežele
Povratek Bolgarov v Egejsko Trakijo
Sofija, 26. okt. s. Kralj Boris je sprejel večjo delegacijo iz Južne Dobrudže, ki mu je izrazila čustva zvestobe in hvaležnosti v imenu vsega prebivalstva, ki se je spet priključilo domovini. Ministrski svet pa je med tem sklenil, da z Bolgari spet naseli Egejsko Trakijo. V poštev pridejo Bolgari, ki so po rodu iz trakijskih krajev, u so bili po mirovnih pogodbah v zadnjih 20 letih prisiljeni zbežati v Bolgarijo. Na področje med rekama Mesto in S trumo se bo vrnilo okrog 500.000 Bolgarov. Vlada je tudi poskrbela, da jim bodo dodeljene hiše, zemljišča in živina. Oi leta 1944. dalje bodo vrednost dodeljene imovine odplačali v 15-letnih obrokih.
Portugalske čete za otoke v Atlantskem oceanu
Lizbona, 26. okt. s. Na parniku »Carba-ho Arauo« je včeraj odplul iz Lizbone nov kontingent čet, ki je namenjen za ojače-nje obrambe na Azorih ln na Madeirt
DRAMA.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto. Torek, 28. oktobra: Nocoj bomo improvizirali. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45. Sreda, 29. oktobra: Dva bregova. Red B Začetek ob 18.15, konec ob 20 30
OPERA
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto. Torek, 28. oktobra: zaprto. Sreda, 29. oktobra: La boheme. — Red Sreda. Začetek ob 18.15, konec ob 21.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje nov stalni abonma, red Torek, samo za Dramo. V tem abonmaju bodo dobili obonenti v sezoni 1941/42 20 dramskih predstav. Prijave za abonma sprejemajo od ponedeljka 27. t. m. dalje v pisarni blagajne Narodnega gledališča v Drami. Cene novega stalnega abonmaja Torek-Drama so: Parterni sedež I. vrsta navadni 27, uradniški 24 lir, mesečno, II. vrsta in III. vrsta 25, uradniški 22 lir, IV.—IX. vrste 22—20 lir, X.—XI. vrsta 18—16 lir, XEI.—Xm. 15—13 lir. Balkon I. vrsta navadni 18, za uradnike 16 lir, n. vrsta 15—13 lir. Galerija I. vrsta 12 do 10 lir, IL vrsta 10—8 lir, m. vrsta 8—6 lir. Lože v parterju in I. redu št. 1 do 5 navadni 100 lir, za uradnike 90 lir, lože v I. redu št. 6—8 navadni 120 lir, uradniški abonma 100 lir. V razmerju z dnevnimi cenami doseže uradniški abo-nent 20% popusta. Vabimo vse, ki se zanimajo za dramske predstave v Narodnem gledališču, .da se prijavijo za stalnega obiskovalca torkovih predstav. Prijave v Drami od ponedeljka dalje.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje nov stalni abonma, red Torek, samo za Dramo. V tem abonmaju bodo dobili abonenti v sezoni 1941/42 20 dramskih predstav. Prijave za abonma sprejemajo od ponedeljka dalje v pisarni blagajne Narodnega gledališča v Drami.
Miting brez okvira
del medklubske prireditve, ki ni prinesla niti športnega niti propagandnega uspeha
Radio Ljubljana
Ponedeljek, 27. oktobra 1941-XIX
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Pestra glasba — v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Koncert harmonikarja Avgusta Stanka in kitarista Leona Ponikvarja, 12.35: Koncert slovenskega vokalnega kvinteta, 13: Napoved časa — poročilo v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Orlandia, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Koncert Ljubljanskega komornega tria, 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Operetna glasba, 20: Napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Vokalni simfonični koncert pod vodstvom mojstra Uga Tansinia, 21.30: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca, 22.20: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna, 22.45: Poročila v italijanščini
Omejitev za prenašanje živil na Hrvatskem
Zagreb, 26. okt. s. Izdana je bila prepoved za vse potnike, da ne smejo v svoji prtljagi v potniških vagonih nositi več ko 10 kilogramov živil. Za večje količine je potrebno posebno prevozno dovoljenje drugače bodo zaplenjene.
Španski obisk v Portugalu
Lizbona, 26. okt. s. Semkaj so prispeli ca čelu posebnega odposlanstva, ki vrača nedavni portugalski obisk v Španiji, španski general in poveljnik divizije v Pontevedra, civilni guverner iste pokrajine, župan iz mesta Vigo ter druge vojaške in civilne osebnosti. Špansko odposlanstvo je obiskalo razne kraje in mesta na severnem Portugalskem. Bilo je povsod prisrčno sprejeto, pri čemer je prišel do izraza duh medsebojnega razumevanja ter vojaške vzajemnosti med obema narodoma.
Tekstilna pogajanja z Madžarsko
Budimpešta, 26. okt s. V smislu novega trgovskega sporazuma ki je bil sklenjen med Italijo in Madžarsko, je včeraj odpotovala iz madžarske prestolnice posebna madžarska delegacija zastopnikov madžarske tekstilne industrije, ki je je na čelu predsednik zveze tekst industrije dr. Diska. Madžarsko odposlanstvo je odpotovalo v Milan, kjer bo imelo razgovore z italijan sjdin zastopstvom tekstilne industrija ^
Ljubljana, 26. oktobra
Za ponovno zaključitev sezone — to je bila že druga repriza te vrste — in v slovo od trenerja Otona Kleina, ki odhaja na drugo polje, je SK Planina razpisala in tudi izvedla včeraj — in zaključila danes — medklubski miting na stadionu, ki pa ni izpolnil svo'ega namena. že vreme samo se je — kakor je bilo računati s precejšnjo gotovostjo že nekaj dni — izprevrglo na slabo, pa tudi sicer so prireditelji sami storili zelo malo za uspeh prireditve. Mislimo, da je stvari bolj v škodo kakor v korist, če se podobne prireditve kopičijo iz tedna v teden in pri tem opusti mimo vseh običajev vsa skrb za njihovo vsestransko pripravo.
Udeležba gledalcev je bila v danih okoliščinah neznatna, pa tudi atleti so se prijavili v zelo skromnem številu, v glavnem samo člani prireditelja. Med doseženimi izidi, pri katerih je sodelovalo okrog 40 atletov, je omembe vreden samo Koširjev čas na 5000 m (15:47.3), ki bo dobil svoje
mesto med petimi najboljšimi ▼ naši pokrajini. Dober je bil tudi met krogle juni-orja Furmana na 12.50 m, ki je za mladega začetnika izredno lepa znamka. Vse ostalo, kar je še tvorilo spored tega dneva, je komaj vredno večje pozornosti.
Po kronični dolžnosti objavljamo v naslednjem še glavne izide prvega dneva:
500 m: 1. Košir 15:47.3, 2. Srakar (Hermes) 16.12 Kocutar 17.30.
200 m: 1 šušteršič 24, 2. Vrtovec 24.3, 3. Skušek 24.4.
800 m: 1. Gaberšek 2:11.3, 2. Zupan 2.12.
Troskok: Mavsar 11.50, 2. Doganoc 11.32, 3. Skušek 10.69.
Kopje: 1. Sodnik (Ilirija) 46.91, 2. Kačič (H) 41.25, 3. Lužnik 38.80.
Krogla: seniorji: 1. Lužnik 10.80, 2. Me-rala 10.50, 2. Skaza 9.91. — Juniorji: 1. Furman 12.50, 2. Habjan 10.72, 3. Doganoc 10.58.
Kladivo: 1. Bačnik 31.60, 2. Skaza 28.16, 3. Novak 26.39.
Odkod privlačnost italijanskega nogometa?
Dobra organizacija, tihi proSesionalizem in svojstvenost italijanske igre so to Igro udomačili in privedli do lepih
uspehov
Razmah Italijanskega nogometa in njegovi uspehi v zadnjih letih izvirajo v glavnem od treh strani, o katerih bi morali razmišljati tudi drugi, kadar bo spet pereče vprašanje, kako naj bi se dvignila višina te športne panoge in zainteresiralo zanje takšne množice navdušenih pristašev kakor jih imajo po italijanskih terenih.
Včeraj se je v raznih italijanskih nogometnih razredih spet začelo prvenstveno tekmovanje in zato morda ne bo odveč, če se nekoliko pomudimo pri glavnih vzrokih, ki so privedli italijanski nogomet do velike popularnosti, ki jo uživa dandanes.
V zvezi z njo je treba na prvem mestu omeniti vzorno organizacijo tega prvenstvenega tekmovanja, ki je po svoji razdelitvi prikrojeno tako, da je za vsa društva — bodisi za ona, ki so se že povzpela do najvišjih mest kakor tudi za zadnjega izmed onih, ki se še bore za prve uspehe — zmerom znova privlačno in napeto. Sedaj igra v glavnih dveh divizijah — A in B — po 16 moštev, od katerih se morata zadnji dve v vsaki diviziji po končanem tekmovanju umakniti v nižjo skupino, med tem ko napredujeta najboljši dve iz nižje skupine v višjo. Oddaljenost udeležencev iz posameznih divizij ima to slabo stran, da morajo mnoga moštva v teku ene prvenstvene sezone prepotovati v dobi 8 mesecev do 20.000, najmanj pa vsako po 8.000 km. Toda ne glede na to je z velikim obiskom, ki ga povsod beležijo vsa ta tekmovanja zanesljivo preskrbljeno za gmotni uspeh vsake prireditve, tako da ti razmeroma veliki potni stroški pri celotni režiji skoraj ne pridejo v poštev.
Mnogo dalje k razmahu nogometa v državi je pripomoglo dejstvo, da v sedaj veljavnih nogometnih pravilih ni nikjer nobene določbe o poklicnih igralcih. Italija ne pozna nobenih amaterjev in nobenih poklicnih igralcev, temveč samo nogometaše (calciatori). O vsem ostalem, kar je z njihovim življenjem in delovanjem v zvezi, se ne govori nikjer, temveč je društvom prepuščeno, da se potegujejo za naslove in lovorike, bodisi s plačanimi »kanoni«, ki jim spet prinašajo lepe dohodke in vedno nove uspehe, ali pa da se zadovoljujejo s skupino igralcev amaterjev, ki jim seveda ni mogoče, da bi si v množici dobro plačanih dobrih igralcev priborili vidnejše mesto. Odločitev glede tega je vsakemu klubu dana na prosto, kar pomeni, da se lahko posveti bodisi tihemu pro-fesionalizmu z veliki mednarodnimi uspehi ali pa tudi najidealnejši telesni vzgoji v nogometu samem. Ta način nogometnega športa je najsorodnejši italijanski duši in zato so se odločilni nogometni krogi tudi odločili za tihi profesionalizem.
Tretji razlog, ki je tudi mnogo pripomogel, da je Italijanski nogomet v teku dol-
gih let postal nekaj svojstvenega, je dejstvo, da se je domačim igralcem, ki so bili prva leta večnoma v rokah avstrijskih in madžarskih trenerjev, pridružilo precejšnje število igralcev z žogo iz Južne Amerike, ki so vnesli v to igro čisto poseben in izviren latinski stil, popolnoma drugačnega od vsega ostalega v Srednji Evropi. Res je sicer, da so nekateri starejši in zaslužni trenerji stare šole še zmerom na delu pri italijanskih klubih, toda zmerom vidnejše je stremljenje, da bodo polagoma zamenjani tudi ti, medtem ko se že ustvarja posebna latinska trenerska generacija, s katero bo teorija in praksa okrog latinskega stila združena v istih rokah.
Tudi ženska naj goji
šport!
Telesna kultura je eno izmed najvažnejših sredstev za ohranitev zdravja vsakega naroda. Od zdravja posameznika sta odvisna volja za delo in veselje do življenja, kar je posebno važno v časih, kakršni so sedanji. Mož, ki je telesno krepak, je steber dobre obrambe, žena pa mora tedaj opravljati mnogo težje naloge kakor sicer. Ker so ženske še sicer močno zaposlene z drugim delom, jim običajno ne preostaja časa, da bi se lahko tu in tam posvečale tudi odmoru in telesnim vežbam. Tako se polagoma pojavljajo pri njih pritožbe in nevšečnosti telesnega in duševnega značaja. Lek proti takim pojavom — je nekaj športa!
V prepričanju, da je šport potreben vsakemu, ne sme biti nobenega izgovora, da za šport ni časa. Morda samo eno uro ali dve na teden naj poskusi, pa bo vsaka ženska že dosegla toliko zadovoljstva, da ji bosta ta ura ali dve neobhodno potrebni In s tem bo dosežen pravi namen!
Drugi ugovor, ki je še bolj običajen, je, da ženska smatra, da ni sposobna za športno delo. Prav gotovo, v določeni obliki. Ženski ni treba trenirati ali dosegati vrhunske uspehe, temveč samo gojiti nekatere telesne vaje, da ostane sveža in krepka, telesno in duševno. Športna ura pri ženskah naj obsega nekatere izbrane vežbe, ki so ji bistveno prilagojene in sestavljene tako, da jih lahko obvlada vsaka brez posebnih priprav ali sposobnosti. Razen splošne gimnastike bi prišle tukaj v poštev razne igre, majhni plesi m kaj podobnega. Slednjič imajo takšne skupne športne ure še eno prednost, in sicer to, da se morajo ženske, ki jih obiskujejo, redno gojiti in ohranjevati čvrste in sveže. Vse v vsem, priznati je treba, da ni nobenega važnega razloga zoper telesno kulturo ženske, temveč mnogo več takih, ki so tem trditvam v prilog.
f
Nenadoma nas je zapustil naš dobri sin, brat, svak in stric, gospod
Ljublvoj Bajt
poštni pripravnik
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 27. oktobra 1941 ob 14. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 26. oktobra 1941.
Žalujoči ostali
Umrl nam je naš nadvse ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče Ltd., gospod
Pernuš Franc
svetnik stola sedmorice v pokoju
Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. oktobra 1941 ob 'U 4. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Lesce, dne 16. oktobra 194L
Žalujoči ostali
Načrt bodočega avtobusnega kolodvora
Se drobna reminiscenca z nedavne razstave regulacijskih načrtov Velike Ljubljane
Tip moderne avtomobilske garaže
Ljubljana raste ter postaja veliko mesto. V tesni zvezd s poglobitvijo železniških prog skozi mesto, gradbo novega železniškega kcilodvcra Ln izgradnjo novih avtomobilskih cest bo treba zgraditi prej ali slej tudi centralni avtobusni kolodvor. Da se zagotovi poitrebni prostor, je treba biti na jasnem že danes, kje naj bi stal in kako naj bo urejen.
Izmed projektantov, ki so se udeležili natečaja za regulacijo mesta Ljubljane se j« bavi'l s tem problemom menda edino le projekt vložen pod geslom »Emona 2000« (avtorja: inž. H. Pajer in inž. arh. S. Murko). Po tem projektu naj se zgradi avtobusni kolodvor ob Tyrševi cesti nad poglobljeno železniško progo. Iz prometnih ozirov je umestno, da je zamišljen v neposredni bližini glavnega železniškega kolodvora. Obe progi, med Tyrševo in podaljšano Vošniakovo ulico se premostita tako, da nastane ob Masarykovi in Bleiweiscvi cesti velik trg. Ta trg, geometrični center mesta, bi tvoril prometno središče Velike Ljubljane. Na tem trgu bi se stekale vse glavne prometne žile.
Avtobusni kolodvor bi bi'l zvezan po tem projektu ob enem s centralno avtobusno garažo, kakršne so na pr. garaže BVG v Berlinu, Fcrest Gate Garage v Londonu, garaže na Dunaju, v StockhOlmu, Amsterdamu itd. Zgradba bi obstajala iz velike garažne dvorane, ki bi'bila pokrita z žele-zobetonsko ali železno obočnc odnosno re-šetkasto konstrukcijo. Na obeh koncih garaže bi bile priključene pol krožne pritlične 7grad.be z ravno streho. Ob glavni cesti, to je. ob Tyrševi, bi bila nameščena blagajna, potovalni urad, čakalnice in eventualno' še bufet, na drugem koncu ob Voš-njakovi ulici pa vhod v garažo in izhod, obratna pisarna, mehanična delavnica za popravila, skladišče, soba za šoferje in pomožno osebje in drugi potrebni prostori.
Ob zunanji strani zgradbe bi biil speljan peron na stebrih s tako širokimi napuščem, da bi bili zavarovani potniiki in avtobusa pred vremenskimi neprillikami. Vsaka avtobusna proga bi imela določen odsek obodnega perona. Velika dvorana bi služila za garažo, to je za spravljanje avtobusov izven prometa in za njih čiščenje in popravljanje. Idealno bi bilo, če bi se zgradili nov železniški centralni kolodvor na nasprotni strani Tvrševe ceste navpično preko' poglobljenih tire v, kakor je to predlagal eden izmed projektantov v natečaju. Poglobi t ven i projekt določa namreč novo postajno poslopje ob križišču Masarvkove in preko tirov podaljšane Resljeve ceste. Za olajšanje p-estopa iz vlaka na avtobus pri avtobusnemu prometu na daljne proge, ki bi imefle direktno zvezo z vlaki, bi se zvezal železniški kolodvor z avtobusnim s posebnim podzemskim hodnikom ob poglobljeni pro gi-
Avtobusmi kolodvor bi moral biti zgrajen seveda tako, da ne bi obremenjeval konstrukcije železniškega predora pod po si op jem. Ugovarjalo bi se lahko, da bi zgradba povečala nevarnost, da se proga v primeru zračnih bombnih napadov ravno v tem važnem delu pokvari m zaitrpa. Tej nevarnosti bi se dalo izogniti s scllidno in mcčno zgradbo predora in poslopja nad njim. S tegi bi se dala nevarnost nasprot. odprtemu zakopu celo zmanjšati. Če pa u kakršnih koli razlogov ne bi bilo umestno in dopustno, da se zgradi avtobusni kolo dvor nad železniškimi tiri. se lahke po stavi malo boflj severno, na mesto sedanjih skladišč ob gorenjski progi in na zemljišče bivših Strojnih tovarn in livarn.
Dokler ne bi bilo še dovolj avtobusnega prometa za take veliko garažo bi služila lahko obenem tudi za spravil janje osebnih
m tovornih avtomobilov. Na vsak način pa bo sllej ali prej treba zgraditi posebno garažo za osebne avtomobile, odnosno avto hotel po vzgledu drugih mest, kakor so n. pr. Časa delPAvtomobitle v Rimu, Avto-rimes-sa v Benetkah, Kan t-Garage v Berlinu. Cohag-Gara^e v Frankfurtu, Ga-age Rue Marboent in" Plače Blanche v Parizu. Kent Grand Central Garage v New Yorku itd.
Za tako garažo. kjeT bi potniki lahko 'pravljali svoje osebne ir. ivtoprometna podjetja svoje tovorne avtomobile, bi bil najbolj primeren del bloka med Ajdovščino in Puharjevt ulico, kjer stoji gostilna Figovec, ki vrši že danes nekako silično vlogo. Na tem prostoru naj bi se zgradila moderna 5 do 10 nadstropij visoka etažna garaža s krožnimi rampami, zadaj ob Pu harjevi ulici pa pritlična garaža za tovorne avtomobile.
Razvoj cen na Hrvatskem
V naslednjem prinašamo zanimiv članek izpod peresa dr. Aleksandra Tintija, ki ga je objavil zagrebški tednik v nemškem jezikn »Neue Ordnung« pod naslovom »Ali postaja denar v resnici brez vrednosti?«
Vsako upadanje vrednosti denarja se mora enkrat nehati in prepričani smo, da je že čas, da se tudi Hrvatska z nizom načrtnih ukrepov obvaruje inflacije. Treba je reči: do tod in ne dalje — ker na žalost vemo iz izkušnje, da se kolo zmerom hitreje vrti in da cene delovne sile in cene blaga med sabo zmerom bolj konkurirajo. V takih razmerah je seveda izključena vsaka javna in zasebna gospodarska osnova, ne glede na to, da vsaka inflacija s stalnimi spremembami zaslužka in osiromašenjem meščanstva vodi do velikih družabnih napetosti in nevarnosti. Upravičeni optimizem mlade države ne sme preko tega, da je ureditev vprašanja cen in razdelitve dobrin prvi pogoj vsakega družabnega in političnega novega reda.
V naslednjem prinašamo razvoj cen nekaterih važnih predmetov po stanju v avgustu 1939, februarju 1941 in oktobru 1941: 1 kilogram kruha 3.75—4.50—5.63. moke OOg 4 75—8.75—20. krušne moke 2.50 —3—5. testenin 5—15.50—25, sladkorja v kockah 15.50—19.20—26.25. liter olja 13— 21—24. kisa 3—5—10, mleka 2.50—3.50— 4.50. kilogram sira 5—8—10. masla 22—42 —60, jajca (komad) 1.25—1.65—2 50. kilogram govedine 14—17—36, teletme 14—17 —40, svinjine 16—23—52, šunke 40—50— 100, masti 18—29—50, krompiria 1 50—2— 3, graha 5—9, liter vina 12—20—30.
Moška obleka prve vrste je veljala v tem zaporedju 1500—2500—4000, obleka druge vrste 1000—1800—5000, zimski plašč 2000—3000—5000, srajca 100—170—250, spodnje hlače 26—46—96, par čevljev 240 —350—700, par podplatov 50—70—160. meter platna 12—20—36, volnene tkanine 80 —170—400, sukanec 6—25—60, kub'čni meter plina 3.50—4—4.50, 100 kilogramov premoga 40—62—70, seženj bukovih drv 1900 —2250—3600. hrastov les 1800—2200—3500, mehak gradbeni les 550—900—1600. železniški pragi 60—78—175. kilogram bencina 5.50—8.25—13.10. Zavojček cigaret Ibar je veljal 5—6—8.50, Cene so mišljene prvič in drugič v dinarjih, tretjič pa v kunah.
Kakor ie razvidno iz tega, je denar v resnici izgubil polovico svoje kupne moči. Temu so bili krivi: mobilizacija za čssa bivše Jugoslavije, za katero je bilo razen rednih stroškov izdanih tudi 7.5 milijard bonov za obrambo: v državi Hrvatski znatno povišanje domače in inozemske kupne moči ter obsežen izvoz blaga m;mo kliringa. Zato lahko to poviš^nie cen smatramo kot naravno poc1ediro vojne na Balkanu, ki jo je povzročila Srbiia. ir> na praktično na vse strani odDrte meie. 7-ato moramo krivdo za inflacijske pojave pripisati samo lakoti po blagu na eni in no-manjkanju blaga na drugi strani, nikakor pa ne smemo dolžiti državnp zakladnice, ker je zadolžitev države pri Državn' banki komaj omembne vredna ter ie država s samo delno zameniavo d^orc^ih zneskov v ku^e in zaporo b->nčn-'h vlog 7?>-vestno vodila nrav defiacijsko politiko. Z ozirom na veliko potrebo se stavljajo na finančnega ministra velike zahteve, ker bi moral subvencionirati cene kruha ter dati
tretjino za rodbinske doklade, čeprav sam najbolje ve, da je urejeno državno gospodarstvo najboljši pogoj za solidno izgradnjo gospodarskega blagostanja.
K tem objektivno neugodnim razmeram, na katerih ne more vlada Hrvatske ničesar spremeniti, pa je treba še prišteti sub- | jektivne momente, ki potencirajo celo i stvar. Iz bojazni, da se bo jutri vse po- I
dražilo in da sploh ne bo blaga ali pa samo blago slabše kakovosti, ljudje kupujejo vse. kar dobe, ne da bi vpraševali za ceno. Iz dobe po vojni nam je znano to skakanje cen blagovne vrednosti, kar pri pomanjkanju discipline znatno otežkoča položaj. V tej stvari bi moral vsak Hrvat s svojim zadržanjem dokazati, da je vreden svobodne države, četudi si mora vlada prizadevati, da se — z edino izjemo luksuznega blaga — stabilizirajo cene ter da vsakdo dobi, kar mu v dan'h razmerah pripada. Hrvatska se nahaja v vojni in vsi se moramo sprijazniti z znižanjem življenjskega nivoja — boljši bodočnosti v korist. O tem si morajo biti vsi na jasnem, in kolikor bolje bo ta žrtev organizirana. toliko laže jo bomo tudi prenesli. Vsi skupaj smo se znašli na ladji, s katere ne moremo brez popolne discipline vseh
Poleg tega je treba poudariti, da je bojazen pred dejstvom, da bi bankovec postal samo kos ničvrednega papirja, povsem neupravičena, kakor hitro se cene končno ustalijo. Dejstvo, da ne moremo za denar dobiti vsega, kar in kolikor bi želeli, še ni dokaz, da je zato denar postal brez vrednosti in da je izgubil svoj pomen v izmeni dobrin, ker bo z dokončanjem evropske voine vse spet prišlo v svoj normalni tek. Pomen denarja kot menjalnega sredstva zatorej ni prenehal, temveč je za zdaj samo spremenjen, ker se mora vsaka zasebna potreba umakniti potrebi vojne Za poedinca pomeni trenutno odrekanje v nakupovanju blaga neke vrste prisilno štednjo. ki bo povrnila glavnico ln obresti, kakor hitro nastopi spet svoboda nakupovanja. V inflaciji pa je vsak nepo-t rešen i znesek denaria povsem izgubljen.
Da se ohrani stabilnost cen in v zvezi s tem vrednost denarja, mora država v splošni zajednici organizirati red. vsak posameznik pa mora prenehati s čezmernim nakupovanjem.
Vitamini na izbiro
Kaj so vitamini, ki se toliko govori o njih ?
Kakor že beseda sama pove (»vita« v latinščini pomeni življenje), so to življenjsko pomembne snovi, ki jih tvorijo dušikovim spojinam sorolne substance, tako zvani aminL 2e leta 1881. so v Baslu dognali učenjaki, da miši, s katerimi se delajo poizkusi. tudi pri »najboljši«, beljakovin in maščob obilni hrani poginejo, če manjkajo v nji nekatere sestavine. Bilo je treba mnogo trudapolnega raziskovanja, preden je znanost odkrila te snovi. Posebnost vitaminov je v tem, da postanemo pozorni nanje največkrat šele takrat, kadar jih nI.
Tako povzroča popolna
odsotnost vitamina A
sušitev roženice v očesu, zastoj v rasti, : kurjo slepoto, dovzetnost za infekcijske bo-
lezni in tvorbe kamna. Vitamin A pomaga pri obolenjih na jetrih, čezmernem hujšanju in pri bazedovu. Znaten odstotek tega vitamina premore močno barvano sadje (razne vrste gozdnih in poljskih jagod, češnje, slive); tudi v surovem maslu in mleku ga je precej, vendar se njega količina spreminja po letnih časih z ozirom na krmo.
Vitamin B se imenuje tudi
antinevrltski vitamin,
to se pravi, vitamin, ki pomaga proti nekaterim živčnim obolenjem. Mnogo ga je v kvasu in kruhu, zlasti v rženem, pa v otrobih — kar velja pri r:'žu samo za riževe pleve, ne pa tudi za tako zvani poll-rani riž — v pšeničnih in rženih klicah in pa v notranjih organih — jetrih, srcu, ledvicah, možgan:h. Pomanjkanje vitamina B povzroča živčne okvare z otrplostjo in krči,
Adamson In napitnina
Ljenko Igorov:
Beseda ni prav slovenska, toda s tem nisem rekel, da Slovenci nimamo žicarjev; manjka nam le izraza. — žicar je človek, ki skuša živeti na račun drugih, je človek, ki se prebije skozi vse težave in ovire, in se potem smeje ljudem, na katere gleda sploh zviška. Tak človek pobere na cesti kamen in že ga skuša vnovčiti. Ce se mu to posreči, potem se še bolj norčuje iz ljudi. Ce želi žicar strehe za čez noč in je tudi lačen, ne vpraša za večerjo, ampak za skromen kot. In če so ljudje dobri, mu ponudijo ležišče in še večerjo.
Seveda pa moramo ločiti dostojne in hvaležne žicarje od nesramnih in brezvestnih. Po kakovosti pa jih delimo kot strune (žice) na goslih v e, a, d in g.
Ce so to študentje ob velikih počitnicah, potem si prepevajo ob spremljavi kitar ali harmonik svojo koračnico: »Gde žicani dolaze, tugu svim' ublaže...« in se vesele.
♦
Tak žicar sem postal jaz; hotel sem videti ljudi in kraje in vse zanimivosti ter morje, želel sem si, da bi videl dobre in slabe ljudi, ki bi me lepo gostili in lepo sprejemali; hotel sem uživati v tem, ko me bodo prezirali in poniževali, me odslav-Ijali na hladne in kratke načine in me tudi metali čez prag, če bom preveč tečen.
črtica
SprevodDik me je že preganjal in moral sem izstopiti v Klenku, v dolgi vasi, ki ji ponosno pravijo »varoš«. Ob širokih, ravnih ter dolgih in blatnih cestah se vlečejo jarki, napolnjeni z lužami, v katerih se kopljejo race in gosi. Na dimnikih štorklje postavajo po enih nogah poleg svojih iz drač-ja in ne vem še iz česa spletenih gnezd. Ob
nizkih in pobeljenih, z lesenimi ograjami obdanih hišah prodirajo vitki in visoki, ob najmanjšem vetrčku zibajoči se topoli v nebo. Izza ograj visoki drogovi pri vodnjakih kvišku štrle; na eni strani vedro, na drugi vzvod.
Zdaj, ko pripeka sonce, so cestne strjene ali pa le tu in tam malo mokre, toda ko začne liti z neba In se razmehča zemlja, takrat se človeku noga vdira v blato do kolen. — ne razumem jih, teh Posavcev: ljubijo svojo blatno, z neskončnim morjem žita in koruze posejano zemljo in ne vem, ali bi jo hoteli menjati.
Ddmotož]e
Sonce lega k počitku. Z ostrorobim kamenjem posuta cesta se vzpenja, pod mano pa leži morje. Na njegovi gladini, ki kaže dobro voljo, biti mirna ko steklo, plava zelen otoček z belo cerkvico: kakor lesketajoč se lestenec v neizmerno prostornem svetišču. Bele pečine obrobljajo obalo in zato se zdi, ko jo gledam zviška, kakor krajec štruce z ob robu oglodano skorjo.
In ležem po cesti, s telečnjakom na rami in krušnjakom ob boku, jermenje pa me reže v ključnici; in tudi sila lačen sem. V krušnjaku imam še nekaj surovega masla, ampak manjka mi kruha.
Cesta se več ne vzpenja in pred ovinkom uzrem hišo. Stopim po kamenitih stopnicah nizdol na s kamenjem ograjeno dvorišče. Na pragu stoji dekletce s še mlajšim bratcem, ki malomarno gleda veliko zagvozdo pšeničnega kruha. — Ko so mu rezali od hleba, se je čisto gotovo drl: »Se, še, to je premalo!« Zdaj pa se ponuja z njo ln ustvarja tek, meni. lačnemu žicarju, da bi mu jo kar iztrgal iz rok. — Tako požrešnih oči nimajo samo otroci; vsi smo taki. Nažrli bi se radi vsega: kruha, denarja, veselja, vina, sreče; potem pa bi se zrušili polmrtvl na tla.
»Dober dan!« pozdravim in poprosim za malo kruha. Dekletce me gleda prestrašeno,
zakaj vem, da mu je že pravila mati, da se je treba takih potepuhov, beračev in ciganov varovati in se skriti pred njimi. Vendar pa steče v hišo in se vrne z istotakim pše-ničnim kosom, kakršnega gloda fantič In ko se zahvalim in poslovim, sta otroka najbrž vesela, da sta se me odkrižala tako poceni; Jaz pa odidem na cesto, sedem na ka-menito ograjo in si razgladim na kruhu tisto malenkost masla.
Mimo prižene pastirček kravo m nekaj koz. Z bičem poganja živali, pod pazduho pa nosi košek s kakima dvema, tremi prgišči sliv.
»Si lahko vzamem kakšno?« vprašam. Deček mi prikima in naberem si jih v pest.
Nebo je že posuto z zvezdami; cesta se spušča nizdol k morju, nato v zaliv, obdan s peščico hiš. Sc danes ne vem, kako se imenuje tisto naselje, pa se mi zdi vseeno, da je mesto, zakaj ob morju so sila radodarni s takimi naslovi. — Le kakih tucat luči utripa, na ladjici sredi zaliva pa so postavili ribiči močan žaromet: mamijo ribe.
Tik morja stoji hiša ln v njej mežika svetloba, še vedno sem lačen, zato vstepim s staro pesmijo o popotujočem žicarju — študentu. Služkinja pokliče gospodinjo, mestno gospo. Ponovim željo, gospa pa se opravičuje, da so že povečerjali. Nato mi dajo rezančeve juhe v pločevinasti skodelici, s koščkom kruha in gospa me odvede v polmračnl prostor Gramofon vrti sentimentalen tango ln dva para plešeta. V naslanjačih sedita sključeni še dve postavi, najbrž stara mati ln oče, kakor lahko presodim. Tudi meni ponudijo naslonjač, pa ne ne morem nasloniti, ker me ovira telečnjak.
»Hm, če Di mogel tudi jaz zaplesati!« si mislim. »Prav tja do tiste polkrožne odprtine, kl služi namesto vrat ln od katere držijo stopnice do morja. Pa ni nič s to mislijo, zakaj žicar sem in občutim, da ti ljudje — zdi se mi, da so letoviščarji — niso kar nič navdušeni nad mojo navzočnostjo.
Ko mi gospa natoči še kozarec vina, vem kaj mi je storiti: zahvalim se in poslovim.
In spet sem na cesti ob zalivu; neoo ni več posuto z zvezdami, prevlekll so ga oblački; cesta se spet začenja vzpenjati, jaz pa sem truden. Zraven samotne polmestne hiše zavijem na pobočje Hišni pes na dvorišču je začutil tujca in laja.
»Se že unese,« si mislim in pogrnem odejo na tla, nato si oblečem še vetrnjačo ln spalne hlače, položim telečnjak za vzglavje in ležem. Ampak pes še vedno laja; v presledkih in vztrajno. Z drevja pa — ne vem ' kalešne vrste je, ker je tema. In drugič, ker se ml je prirodopis zameril zaradi takega in takega profesorja — se vrtinči nekako podolgovato in trdo listje, da se zdi, ko da bi nekdo metal kamenčke. In oada precej na gosto in strahotno šušti. Tudi pes Se vedno laja v enakomernih presledkih. Zdi se mi, kakor da stoji za ozkim drevesom sovražnik. ki preži, kdaj me bo raztrgal. In potem zapazim na cesti še neslišno pomi-kajočo se postavo, ki ml — tako se ml zdi
—	celo večnost ne izgine Izpred oči. Srca, kakor da ga nimam več, tako se mi krči. In v tej svojevrstni grozi, združeni s silnim hrepenenjem po materi, očetu in domu, se čisto skrušim. Tako uničen sem — ne vem, ali je to naključje ali zveza med strahom ln domotožjem — da bi sila rad zajokal. Seveda, s solzami je spet tako. da se nam zdijo mnogokrat smešne in moškega splob nevredne; v resnici pa jih Je bog ustvaril zato, da ljudem v težavah in žalosti odleže.
Tega zoprnega psa ln strahotnega šušte-nja ne morem več prenašati. Zvljem odejo, vzamem opremo ln krenem, naprej po gozdu ob cesti. Med korenine debelega drevesa položim glavo in pomirjen ko potolafen otrok zaspim.
Eh, ljudje, kako smešni smo' Kakor to-gotni otroci: grozimo si drugi drugim • pestmi in se zakllnjamo, da bi tega ali onega ubili — ne samo ubili, kar živega odrli
—	če bi ga dobili v roke. Pa gremo le nekaj korakov od sosedovega plota, ln ko počivamo trudni v samoti ln povleče veter, M se nam zdi del domovine, nas že zruši do motožje ln postanemo bele krotke ovčke.
živčna vnetja ln degeneracijo mišic, kakršno opažamo pri raznih tropskih obolenjih in drugih motnjah v prehrani (pelagra). Nekateri raziskovalci spravljajo tudi sivi-tev las v zvezo s pomanjkanjem vitamina B, vendar ta reč še ni dokazana.
Vitamin C velja za
anttskorbutski vitamin.
Znani angleški pomorščak Cook je že leta 1776. lečil skorbut med svojimi mornarji s kislimi sokovi svežega sadja — citron in pomaranč — kadar se je na ladjah pojavljal zaradi pomanjkanja sveže zelenjave in enostranske prehrane v obliki krvavitev na dlesnih, ustnih vnetij, zobnih okvar in napadov slabosti. Zdravilnost takšnih kur proti skorbutu z vitaminom C je znanost mnogo pozneje podrobno razložila. Razen v ci-tronah- in pomarančah so znatne količine vitamina C tudi v korenju, šipku ln papriki. Tako zvano spomladansko utrujenost, ki se javlja vsako sezono, tolmačijo zdravniki s pomanjkanjem vitamina C.
Vitamin D se drugače imenuje tudi antirahitičnl vitamin. Pomanjkanje vitamina D povzroča nered v izmeni mineralnih snovi, ki se javljajo V mehkobi to upogljivosti kosti, pod čimer poznamo rahitis. Vitamin D se v obilnih količinah nahaja v kitovih jetrih. Umetno ga lahko proizvajamo z obsevanjem, tako rta primer z obsevanjem mleka z ultravio-ličastimi žarki. Nastajanje vitamina D lahko dosežemo tudi na ta način, da pod kremenčevo lučjo ali pod ultravioličnimi žarki v sončni kopeli tako zvani ergosterin, kl se nahaja v človeški koži in ki predstavlja prehodno stopnjo do vitamina D, spreminjamo v vitamin.
Pomanjkanje vitamina E, ki se javlja v olju iz pšeničnih kali in rži, povzroča neplodnost in zamiranje plodu. Vitamin E je izraziti
vitamin razmnoževanja,
obenem pa je eden najbolj odpornih vitaminov proti vročini in kemičnim vplivom. — Pa tudi drugi vitamini se razkrajajo šele Ob največji vročini ali po zelo dolgi kuhL
V splošnem pa lahko rečemo: pri načinu naše prehrane je tako zvana avitaminoza, to se pravi, obolenje zarali nedostajanja vitaminov, skoraj izključena. Vitaminov polne hrane nam je dovolj na razpolago. Za kritje potrebe po vitaminih so vsak dan potrebne nezaslišano majčkene količine, ki jih lahko izražamo z miligrami, da nam vsaka pametna gospodinja lahko z njimi brez težave postreže. Kadar pa že opazimo, da so otroci ali bolniki potrebni večje ko ličine, zdravnik prav lahko pomaga s tem, da predpiše potrebno količino visoko koncentriranih vitaminov iz lekarne.
Nove mezde stavbnega delavstva pri javnih delih
Včeraj se je sestala ped predsedstvom korp. insp. inž Masere komisija predstavnikov delodajalcev in delojemalcev stavbne troke, ki je ob prisotnosti predstavnikov tehničnega oddelka Visokega Komisariata kan čnovei] javno določila mezde za stavbno delavstvo, zaposleno pri javnih delih (gradnja cest, železnic, državnih poslopij itd.). Za vse to delavstvo vefljajo od 17. X. 1941 dalje sledeče mezde: pomožni delavci pod 18 let staroti 2.40 lir; pomožna delavci nad 18 let starosti 3.20 lir; kvadifi-cirani delavci (zidarji, tesarji itd. do enega leta praktičnega dela v sitroki 4 lire; kvalificirani delavci po enem letu praktičnega dela v stroki 4.50 lir; železokrivcL od-rarji. minerji, ricarji itd. morajo imeti vi-šje mezde od najvišje mezde delavcev.
Dolenjske Benetke vabijo
v Kostanjevica, 12. oktobra
Mnogo smo v zadnjih mesecih doživeli v naših dolenjskih Benetkah. Srečo pa imamo, da Kostanjevica letos še ni bila pod vodo, čeravno se je to druga leta skoraj redno dogajalo in smo torej srečno pospravili domala vse poljske pridelke. Dolenjski cviček tudi pri nas že nekaj mesecev nadomestujeta »vipavec« ln »istrljan«, katerima so se pivci kar dobro privadili. Po vinogradih pa že škripljejo stiskalnice in marsikod se že dobi za poskušnjo novi mošt, ki bo letos še precej obilen, samo da bi bog dal sedaj, ko se polagoma že pričenja trgatev, mnogo lepih in toplih dni, da bi se grozdje še bolj osladilo.
Letošnja »kvaternica« (21. IX.) se je slabo obnesla. Sejmarjev je bilo malo in je bila slovesnost le na nedeljo. 15. t. m. bo letošnji predzadnji živinski in kramar-ski sejem, že pred več meseci smo poroča*, li, da Je mestna korporacija uredila novo sejmišče za cerkvijo Matere Božje dobrega sveta. Prostor je lepo planiran in opremljen s tramovjem.
Po skoraj dveh letih je bilo končno zasedeno mesto sodnega starešine po g. dr. Lavrenčiču. Dodeljen je tudi novi sodnik g. Nečemer in je tako po dolgih mesecih nekoliko razbremenjen dosedanji provizo rični vodja sodišča g. Zinaver.
Pri nas je zelo veliko pomanjkanje stanovanj. Ljudje stanujejo po vseh mogočih luknjah, samo da so pod streho. To r sreče vprašanje se mora čim prej resno vzeti v pretres. Pogreške, kl so bile v tem pogledu napravljene takrat, ko je bilo denarja tudi pri nas v obilici, naj se zdaj popravijo, ko tudi ni ravno tesno za denar pri gotovih slojih. V 20 letih je Kostanjevica le neznatno spremenila svoje lice. Z gradnjo hiš bi se vse gospodarstvo poživilo: podjetniki, trgovci, apnarjl, obrtniki, delavci, vozniki, prav vsi bi prišli do lepih zaslužkov in denar bi začel krožiti v splošno blaginjo. Kostanjevica spada med najlepše slovenske kraje in pri dobri volji bi kmalu zavzemala v tujskopromet-nem pogledu prvo mesto. Lepa lega, rib bogata Krka, sposobna za kopanje, plavanje ln čolnarjenje, dober cviček, lepi izpre-hodl v bližnje vinske gorice, vse to bi navezalo tujce na naš prijetni dolenjski kotiček.
Kar se ješ, boš žeL
TI gospod, jaz gospod, kdo bo pa hlapeoT "—" so dolgih las, pa kratkih misli,
Lažje pero nego drevo. Kdor nI delj prišel ko do
vsaka minira morje. Dokler prosi, data
hrbet obrača. Ce te Jedro mika, zgrizl hipfno.
kakor pot, po al
Krška dolina in klice
Življenje In problemi enega najlepših kotičkov Ljubljanske pokrajine nekoč in danes
Novo mesto, v oktobru.
Dolina Krke ima zdaj v pokrajini posebno pomemben položaj, saj zavzema dobršen del Dolenjske. Dolenjski kraji so postali v gospodarskem, pa tudi v tujsko-prometnem oziru bolj upoštevani. Brez dvoma bo tudi naša Dolenjska s svojim središčem Novim mestom imela v bodoče privilegij v gospodarskem, prometnem in kulturnem oziru tega predela pokrajine, katere velik del je tudi plodna ravnina ob bregovih Krke, posebno v njenem dolnjem toku.
Od Soteske do Kostanjevice
Krška dolina se začenja že pri Soteski, ko se polagoma odpre, se kmalu razširi na 10 km proti Gorjancem, in se postopoma vzpenja na planoto, kjer je svet razgiban in kotanjast Vrtače zavzemajo po pobočjih in planotah pod Gorjanci dobršen del sveta. Kotlina je v svojem spodnjem delu razširjena, posebno na levem bregu Krke.
Iz zgodovine železnic
Poglejmo malo v zgodovino železnic naše Dolenjske in videli bomo, da je nekdanja Avstrija zelo zanemarila gradnjo. Tudi po prvi svetovni vojni se je vprašanje dolenjskih železnic zapostavljalo. Do leta 1893. je bila Dolenjska tako rekoč odrezana od sveta. Narodno gospodarstvo ni moglo na široko razmahniti delovanja, ker ni bilo nikakih zvez. Spomnimo se na velike železo-livarne, ki so'v prejšnjem stoletju delovale na Dvoru ob Krki, zapadno od Novega mesta, in še više gori v Zagradcu. Zaposlenih je bilo na stotine delavcev. Podjetje je dajalo zaslužek ljudem prostrane doline. Razpadlo zidovje turjaških fužin, kjer je zdaj nameščena lesna industrija, priča o velikih livarnah za tedanji čas. Že iz keltskih časov izvira fužinarstvo, ki je potem uspevalo v srednjem in novem veku. Leta 1797. so bile otvorjene fužine, leta 1803. pa livarna že-
Pogled na dolino Krke s faro na Krki
Široka plodna ravnina, precej gosto naseljena, je obdana od Dolenjskega gričevja in se imenuje tudi »Dolina gradov«: to je kotlina med Gorjanci, Rogom in Trško goro, ker je tu še mnogo prič srednjega veka, dobro ohranjenih ali v razvalinah, kar daje dolini romantičen značaj. Gozdnati Gorjanci se strmo dvigajo nad kotlino in dosežejo najvišjo točko s Trdinovim vrhom (Sv. Gera, 1181 m). To pogorje, ki na jugu zapira dolino, je raztreseno z grapami številnih potokov in potočkov ter se končuje nad Krškim poljem z vinorodnim gričevjem, med katerim posebno slovi Gadova peč po izbornem vinu. Prav za prav je vsa dolina nekaka udorina med dvema prelomnicama. Ob Krki je takozvana Krško-Krapinska tektonska črta. Ena prelomnica je na severnem robu kotline, druga pa ob južnem robu. Ob tretji prelomnici Mokronog—Kostanjevica ležijo Šmarješke Toplice in vrelec pri Kostanjevici. Krško polje namakajo številni potočki, ki prihajajo z Gorjancev; tako na desnem bregu Težka voda, Maharovski potok, Čad*eški potok, Kobila, Prekopski potok, Studena z Obrhom, Sušica in Pi-ruška voda. Na levem bregu naj omenimo Prečno, Bršljinski potok, Lešnico, Raduljo, Račno, Lokavec in Senušo. Porečje zadnjih je že pod Nemčijo. V kotlini se opažajo vplivi panonskega podnebja z vročimi poletji in mrzlimi zimami.
Za starih Rimljanov
Krška kotlina je že v najstarejših časih zavzemala pomembno mesto. Rimljani so imeli tu svojo prometno črto, ki so jo zavarovali z verigo trdnjav od Novega mesta do Brežic. Po dolini je držala važna cesta Aquilea (Oglej)—Emona (Ljubljana) — Praetorium Latobicorum (Trebnje) — Crucium (Grobije pri Št. Jerneju)—Siscia (Sisak). Tudi ves srednji vek je bila važna v gospodarskem pogledu. Kostanjevica je bila že od nekdaj trgovsko središče spodnjega dela kotline, saj je od tod vodila važna pot na Žužemberk. Čestokrat so prebivalci Krškega polja občutili udarce turških kopit, kajti prav po tej dolini so Turki radi prodirali proti severu. Tu se je bil tudi boj za staro pravdo. — Krška kotlina je zdaj za vso Dolenjsko in tudi za pokrajino še posebno pomembna, le žal, da je ta predel brez prepotreb-ne železniške zveze z dolenjsko progo. Že pred desetletji so se delali načrti, da bi se tudi Krška dolina vključila v železniško omrežje Dolenjske ter Posavja, kajti po svojem bogastvu, po plodnosti tal in vedno večjem tujskem prometu mora vsekakor dobiti primernih prometnih zvez. Menda je bila že v načrtu železniška proga Kostanjevica—Novo mesto in dalje na Dvor—Kočevje, če danes preštudiramo ta projekt, bomo videli, da bi bila ta zveza nujno potrebna za gospodarski napredek Krške kotline, t j. dela bivšega krškega, novomeškega ter kočevskega okraja. Ta problem je aktualen posebno zdaj.
leza. Rudo so kopali v bližini, pa v Straži, Trebnjem, St. Rupertu, Mirni peči in v drugih krajih. Leta 1840. je bila osnovana velika tovarna železa. Izdelovali so potrebščine za papirnice, topovske krogle, kotle, železne mostove in drugo. Marsikomu ni znano, da je bil tu izdelan prejšnji železni »Čevljarski most« v Ljubljani. Leta 1806. je celo Karadorde poslal v tovarno svojega odposlanca, da naroči 60 topov, toda avstrijska vlada je preprečila nakup. Leta 1869. je tovarna pogorela, leta 1893. so delo opustili zaradi zelo slabih prometnih zvez. Istega leta je dobilo Novo mesto železniško zvezo z Ljubljano in šele leta 1913. so podaljšali progo do Karlovca. Leta 1927. je bila med drugimi predvidena
nejo v okolici Št. Jerneja cele vasi prašiče na pašo v Gorjance. Brez dvoma bi se produkcija povečala, če bi bile dobre zveze tudi do drugih tržišč.
Št. Jernej, ki je eden največjih krajev za živinske sejme, bi z dobro zvezo stoodstotno pridobil. Že cesar Ferdinand je dal Šentjernejcem pravico do treh letnih sejmov (1840), leta 1900. so dobili četrtega, petega so premestili s Pleterij. Dobro se obnese gojitev lipicancev, amerikancev in številnih križancev v žrebčarski plemenil-ni postaji. Vsakoletne dirke o Sv. Petru in Pavlu na 1 km dolgi progi so bile že od nekdaj privlačne za vso Slovenijo, pa tudi Hrvatsko. Tudi okolica redi konje in od skupne reje jih je navadno polovica za prodajo. Perutninarstvo je v okolici zelo dobro razvito. Ker ni bližnjih tržišč, ie bilo vse v zastoiu, ko še ni bilo izrednih vojnih razmer. Čebelarstvo je na Krškem polju zelo važna pridobitna panoga, saj je znano, da je v okolici največ posejane ajde, in mnogi čebelarji dajo tja čebele na ajdovo pašo.
Dolenjske Benetke nekoč in zdaj
Prav tako važno gospodarsko središče je Kostanjevica — dolenjske Benetke v skrajnem kotu pokrajine. Pobočje Gorjancev je vinorodno, cvička je precej za prodajo po goricah: v Vinodolu, Drči, Novi gori, Sončniku, Tičnici in drugih. V Gorjancih žgo oglje. Razni sadeži, gobe, kostanj, borovnice in drugi, ki jih trgajo Podgorci, bi šli dobro v prodajo. Tudi sadjereja je na dobrem glasu. Kostanjevica je najstarejše dolenjsko mesto, ki stoji na podolgovatem otoku in se zdaj širi izven otoka ob državni cesti proti Novemu mestu. Odrezano je od prometne žile. V gospodarskem oziru se zelo. zelo pozna pomanjkanje železnice. To je eno tistih redkih mest, kjer se gospodarstvo sploh ne more razgibati. Že leta 1250. je bilo tu važno gospodarsko središče, ki je imelo celo lastno kovnico denarja. Tu se je koval denar, ki so ga uporabljali tia do Banata (moneta Landesstrostensis). Že leta 1252. se imenuje kot mesto. Kuga, lakota, povodnji, požar so bili večkrat gostje v Kostanjevici. Te »šibe božje« in pa pomanjkanje zveze še prav posebno je bilo vzrok, da še danes tako počasi napre-du je in kliče: »Dajte mi železnico!« Omenimo naj še. da je bil tu doma dr. Ivan Oražen (1869—1921), ustanovitelj Oražno-
vega dijaškega doma v Ljubljani, velik dobrotnik študentov.
Z elektrifikacijo Krške doline je dana možnost razvoja vsakovrstne industrije. Lesna industrija v gornjem delu Krške kotline sloni na gozdnem bogastvu Gorjancev, Roga in Ajdovske planote, sicer pa so dani tudi po vsej prostrani dolini industriji pogoj L Brez dvoma bi vzpostavitev te velevažne proge poživila tudi gospodar-
veških mogotcev. Tudi za zimski šport so ugodni tereni v Dolini gradov. Ti kraji so zdaj vedno bolj obiskani, saj je ves tujski promet osredotočen na lepo dolenjsko stran. Markirane so poti na vse strani,
za kar skrbi novomeška podružnica Planinskega društva.
To je problem Krške kotline, živ in pereč. Vse nevšečnosti bi bile spravljene z dnevnega reda, če bi bila tod speljana železnica.	—an.
Idila iz teh dni: Mlin v zatišju
Barve in luč proti tokrk^km
Mediani se odpirajo nove možnosti v borbi proti j etiki
Grad Soteska
gradnja proge Brežice—Novo mesto, toda do uresničenja ni prišlo. Tako je ostal le problem.
Tu je kmetijstvo doma
Iz gospodarskih ozirov sta gradnji prog Kostanjevica—Novo mesto in Straža—Kočevje (Novo mesto—Straža je že!) zelo važni. Od Kostanjevice do Novega mesta drži zdaj državna cesta in je uveden avtobusni promet, ki pa ni kos vedno rastočim gospodarskim potrebam. Pomislimo, da bi imelo korist na tej celotni progi okrog 50.000 ljudi, nekaj iz bivšega krškega pa novomeškega ter kočevskega okraja. Samo gospodarske potrebe Krške doline so tako velike, da bi bila zveza prepotrebna. Razne vrste kmetijskih kultur so za prebivalce glavni vir dohodkov, ki pa jih ne morejo tako vnovčiti, kakor bi jih ob dobrih zvezah. Kmetijstvo je tu glavna pridobitna panoga, ki se ni mogla do najvišje stopnje razmahniti, ker niso bili dani vsi pogoji, ker ni bilo cenene poti do tržišč. Zelo razvita je prašičereja. Krška kotlina, ki je zdaj v pokrajini, ima okrog 60 odstotkov prašičev za prodajo. Vsak ponedeljek je v Novem mestu trg za meščane in okoličane pa Dolenjce od blizu in daleč. Ko je zrel bukov žir, že-
Motiv iz starega kostanjeviSkega samostana
stvo dolenjske metropole in njene neposredne okolice, ki se v zadnjih desetletjih prav krepko razvija. Tudi Krška dolina zapadno od Novega mesta proti Žužemberku, kjer je zdaj cesta podrejenega pomena, bi bila poživljena. Kraji proti Kočevju, posebno sosednje občine (n. pr. Hinje), kjer je promet po drugorazrednih cestah s strmimi klanci zelo težkočen — bi se gospodarsko dvignili. Če pogledamo zemljevid, vidimo, da bi bilo ob celotni progi nanizanih kakih 20 občin, ki bi pozdravile to zvezo, bi malo laže zadihale in si opomogle.
Odprisno turistom raj!
•
Da bi bila nova proga v korist razvija-jc čemu se tujskemu prometu v enem najlepših predelov Dolenjske, ni treba še posebej poudarjati. Dolenjska metropola bi kot letovišče pridobila. Ze itak je bila Ljubljančanom Dolina gradov od rok, posebno še zato, ker tu doli ni bilo cenenih zvez. Omenim naj le nekatere izletne točke, ki privabljajo sleherno leto vedno več tujcev in izletnikov. Dolenjske in šmarješke Toplice so zelo obiskane. Kajpada bi nova prometna zveza poživila tudi levi breg Krke tam okoli Št. Petra, Šmarjete in Kronovega. Kraji pod Gorjanci po svojih lepotah zaslužijo, da jim nudimo vso pomoč za še večji razmah. Kostanjevica s svojo slikovitostjo, zgodovinskimi znamenitostmi, krasnimi kraji in izleti v okolico, kjer so posebno lovišča ugodna, pa s prijetnim letovanjem nudi svojevrsten užitek čez poletje. Iz Št. Jerneja si kmalu v Pleterjih, kjer je pokopan Celjan Herman II. Francoski arhitekt Pichat je samostan preuredil leta 1905., ohranjena je še znamenita gotska cerkev. Bogata samostanska knjižnica šteje 12 000 knjig. Blizu Št. Jerneja so Grobi je (Crucium), staro postajališče na rimski cesti. Tu je bil bogat, star kraj s kopališčem,' tlakovan z mozaikom. Narodni muzej v Ljubljani ima nekaj predmetov. Trdinov vrh je lepa razgledna točka, od koder je diven pogled po vsej Dolenjski. Na ono stran prideš v Belo Krajino. Po hribih so noseiani gradovi: Kamen, Grm. Poganjci. Ruperč vrh. Me-hovo, Luknja, Zalog. Graben. Bainof. Stari grad. Otočec. Struga, Volavče, Gracarjev turn, Hmeljnik in drugi. Nekateri so še celi, drugi razvaline, ki jih prerašča brš-ljan — te neme priče nekdanjih srednie-
Na osnovi spoznanja, da se razne vrste bakterij lahko obarvajo s kemičnimi barvili, so zdravniki, med njimi zlasti nemški profesor Domagk, iznašli nekatera zdravila, ki slone na dejstvu, da se barvila prijemajo bakterij in jih na ta način tako oslabe, da jih obrambne celice telesa z lahkoto odpravijo. — Na ta način so nastala razna zdravila proti številnim obolenjem, ki jih povzročajo koki. Poizkus, da bi s kemičnimi sredstvi napadli bacile tuberkuloze, pa so do nedavna ostali brez uspeha. Zdravniška veda si je to tolmačila tako, da medicina ni našla pravega leka ali pa so bacili jetike opremljeni z zaščitnimi oklepi, ki jih obranijo vsakega kemičnega napada. Doslej se je kot najboljša metoda zdravljenja jetike izkazala operacija, ki gre za tem, da se ognjišča bolezni pogase in da zakrne.
Kljub temu pa so se barvila v najnovejšem času vendarle uveljavila tudi kot važno sredstvo v pobijanju jetike, o čemer priča tudi predavanje specialista prof. dr. Pfaffa na zadnjem kongresu za pobijanje tuberkuloze v Badnu. S pomočjo posebne mikroskopske metode mu je uspelo, da je opazoval pljučne mehurčke v pljučih živih kuncev. Stene teh mehurčkov so tako tanke, da pri primerni razsvetljavi postanejo prozorne in lahko v njih razlikujemo krvna telesca, pa tudi celice same. Pri živalih ki so bile okužene s tuberkulozo, so opazili zanimive spremembe pod vplivom ba-
nj išča. tam, kjer je borba med povzročitelji obolenja in živim tkivom najsilovitejša, je na ta način nastal cel barvni rob. Ožilje postaja namreč propustno in barvna zrnca ki so primerno majhna, prestopijo iz žil v ognjišče obolenja. Nato so barvila iz takšnih drobnih zrnc vbrizgali tudi živim kuncem. Pri živalih, ki so jih pozneje zaklali, so našli kose tkiva, na katerih so se jasno dale ugotoviti »razmere na bojišču«. Ti poizkusi so privedli do dragocenega odkritja: prav tako, kakor kirurg lahko izolira in za tre tuberkulozno ognjišče v pljučih, bi bilo mogoče napraviti okrog njega varnostno obzidje iz smotrno izbranih kemičnih snovL
Medicinski vedi se v bližnji bodočnosti odpira nova važna naloga.

o o o




»
'v» > * «ff f
Bakterije
cilov. Za boljše opazovanje je dr. Pfaff segel tudi po florescirajočih snoveh, ki jih je kuncu vbrizgal v kri in ki so potem pod vplivom ultravioličastih žarkov zasijale. Žile, po katerih je tekla kri s tem vbrizgom, so se začele svetiti, prav tako pa so tudi tuberkulozna ognjišča zažarela kakor svetilke. Dr. Pfaff je na kongresu predvajal nekaj fotografskih posnetkov, na katerih so bila tuberkulozna ognjišča, pa tudi po delovanju bacilov nastale praznine, tako zvane kaverne, prav jasno vidne. Kadar so na sliki žile spet potemnele, pa so se začeli svetiti vodi proti limfnim žlezam. Tako je bilo jasno dokazano, da se snovi pretakajo v obeh straneh — k bolezenskim središčem in od njih, medtem ko je poprej vladalo mnenje, da področja, ki so jih uničili bacili tuberkuloze, niso več pojena in hranjena s krvjo.
Dr. Pfaff je napravil izviren poizkus tudi na ta način, da je kuncu pljuča izvzel in z barvili prepojil vse krvno omrežje tuberkuloznega tkiva do najfinejših odcep-kov. Za to si je izbral posebno mešanico barv, ki je vsebovala barvila v zrnih raznih velikosti. Na robu tuberkuloznega og-
Omara za obleko ima besedo
Zdaj, ko bodo v doglednem času tudi pri nas uvedene nakaznice za obleke, je vredno, da se ozremo na izkušnje, ki so jih doživeli Nemci s tem vojnim načinom delitve dobrin.
Nakaznice za obleke so Nema svoj gam z veseljem pozdravili. Pred njimi je bila namreč v veljavi posebna nabavnica, za katero pa je bilo treba čakati po uradih v neskončnih vrstah. Toda strokovnjaki, ki so iznašli nakaznico za obleko, so ai bffi že takrat edini v sodbi, da bi enakost v odmeri blaga prav lahko privedla do neenakosti v posesti, ker se ni ozirala na stanje v konzumentovi zalogi — na vsebino njegove omare za obleko in perilo. Toda morali so se sprijazniti s to pomanjkl^-vostjo, ker stoodstotne pravičnosti že iz čisto tehničnih razlogov pač ni bilo mogoče doseči. Izkušnje v prvih tednih vojne bo pokazale, da ugotovitev Individualnih potreb na tako širokem področju, kakor ga predstavlja neskončna družina potrošnikov, ni zmerom povsem zanesljiva, razen tega pa je poizkus takšnega ugotavljanja dajal čez mero opravka prizadetemu uredništvu. Zato so nakaznico za obleko, piše »Frankfurter Zeitung«, nje iznajditelji sami občutili kakor neke vrste Kolumbovo jajce.
Položaj, kakršen je nastal spričo obse*-
mh potreb vojske po tkaninah, je nujno do vedel do revizije dosedanjega načela, vsaj kar se tiče »zelo važnih« komadov obleke. Kdor si hoče omisliti novo obleko ali zimski plašč, lahko obleko ali plašč dobi na 80 ali 90 točk nove nakaznice, to pa šele takrat, ko so vse te točke zapadle, to se pravi, čez leto dni. Kdor pa ima, recimo, že preveč ponošeno zimsko suknjo, lahko že zdaj dobi pri gospodarskem uradu nabavni co zanjo, za kar more odšteti samo 25 ali 30 razpoložljivih točk. Na ta način so vsi moški in ženske, ki imajo dobro založeno omaro za obleko, za leto dni izločeni od nakupa, vse civilne zaloge in proizvodnja obleke v Nemčiji pa so za doglednt čas rezervirane potrebam državljanov, ld razpolagajo le s skromno garderobo. S tem pa, prav! »Frankfurter Zeitung« nikakor še ni rečeno, da bosta konfekcija in kro-jaštvo ostala brez zaposlitve. Prvič je število onih, ki nimajo več kakor dve obleki in ki imajo na ta način pravico do nove, še sorazmerno veliko, na dragi strani pa imajo krojač- še mnogo dragih naročtt.
Z uvedbo nove nakaznice za obleko pričakujejo v Nemčiji razbremenitev onih panog manufakture, ki so morale zalagati potrebe civilnega prebivalstva po obleki in zimskih plaščih. Namesto njih bo morala poslej še v večji meri prevzeti posle dobavitelja omara: vsaj tam, kjer je še baj v nji.