OSREDNJA KNJIŽNICA ß«M« Leto IX številka 11 cena 1,46 EUR / 350 SIT 28. november 2007 Anketa - kadilski zakon na prepihu.................................str. 9 Z novo opereto v novo leto........................................str. 19 Jtf 19 *A <4 “V »w» 5 V ^ 771580 096 04 IYAMAHJ Drešlnja vas 15, P Celje - skladišče D-Per 28/2007 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. Občani povzdignili glas Prejšnji četrtek se je braslov-ški občinski svet sestal na izredni seji, na kateri naj bi zavzel stališče do predlagane variante trase hitre ceste skozi Občino Braslovče. Na glasovanju je bilo 12 svetnikov proti sklepu, ki ga je predlagal župan in naj bi pod določenimi pogoji soglašal s traso F2, trije pa so bili za. Še pred tem so se na zboru občanov proti hitri cesti izrekli občani Braslovč. Dejstvo pa je, da mnenje občanov in občin- skih svetnikov za državo ni zavezujoče. Zbora občanov (glej fotografijo na desni), ki je bil v ponedeljek, 19. novembra, pred četrtkovo izredno sejo OS, se je udeležilo okoli 230 občank in občanov. Občani so v precej povišanem tonu poudarjali, da Občina Braslovče hitre ceste ne potrebuje, saj ima že zdaj dve regionalki, državni plinovod in drugo, da bo promet tovornjakov po hitri cesti zelo obremenil okolje s hrupom in izpušnimi plini ter da bo naselje Parižlje odrezano od ostalega dela občine. Prepričani so, da bo hitra cesta čez nekaj let avtocesta in da bo povozila še več obdelovalne zemlje, kar pomeni konec za mnoge kmetije, predvsem pa konec hmeljarstva in zelene podobe doline. Kljub zatrjevanju in pojasnjevanju, da bo na koncu odločila politika, so občani menili, da mora politika upoštevati mnenja ljudi oziroma volivcev. V nadaljevanju glasovanja so bili proti predlagani trasi F2 in za ponovno vrednotenje vseh variant. Več na str. 8 in 22. K. R., L. K. Danilo Türk zmagal tudi v SSD Dr. Danilo Türk je postal tretji predsednik Slovenije po osamosvojitvi, potem ko je 11. novembra v drugem krogu z veliko večino premagal protikandidata Lojzeta Peterleta. Potem ko so na državni volilni komisiji prešteli vinjska cesta 87 >66 Pražarna in kavni butik! igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: I, 2 kg in 1 kg kave Tropic iole, Ul. Nade Olenšek 7, Žalec 2. Milan Jendrog, Prelska 15, Velenje 3. Mirko Ivanovič, Hmeljarska c. 3, Žalec. Dr. Danilo Türk med volilno kampanjo v Žalcu tudi glasove iz tujine in po pošti, je dobil 68,03 odstotka glasov slovenskih volivcev. Za njegovega protikandidata Lojzeta Peterleta je glasovalo 31,97 odstotka volivcev. Podobna razmerja so potrdili tudi volivci v obeh volilnih okrajih Spodnje Savinjske doline, ki so še z večjim odstotkom glasovali proti uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Volivci volilnega okraja Žalec 1 (Žalec in Polzela) so dr. Danilu Türku dali Ustvorjomo pozdrave vas ustvarjamo pozdrava s kakovostno ponudbo naših storitev: • svetovanje in meritve • montaža • servis in vzdrževanje In kakovostnih izdelkov Hörmonn: I • garažna vrata I • industrijska vrata I • motorni pogoni na daljinsko upravljanje • notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata • nakladalna tehnika še nekoliko večji odstotek svojih glasov od državnega, in sicer 69,57 odstotka, medtem ko je bil odstotek glasov za dr. Danila Türka v volilnem okraju Žalec 2 (Braslovče, Tabor, Prebold in Vransko) nekoliko nižji od državnega, 67,29 odstotka. Lojzetu Peterletu pa so volivci v prvem žalskem okraju namenili 30,43, v drugem pa 32,71 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila v VO Žalec 1 59,21-odstotna, v VO Žalec 2 pa celo 61,92-odstotna, v obeh torej nad državno udeležbo volivcev, ki je bila 58,54-odstotna. V obeh volilnih okrajih so volivci, v VO Žalec 1 z 72,93, v VO Žalec 2 pa z 72,05 odstotka glasov, glasovali proti uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A). L. K. Matjaž d.o.o. Petrovče I I5b 3301 Petrovče t +386 (0)3/71^20*600 I. +386 (0)3/71 20 620 w matjaz.si • info©motjaz si Volivci imajo vedno prav, razen... Pred dnevi sem opazovala policiste, ki so fotografirali avtomobile in jim za brisalce zatikali obvestila o prekršku. Parkirali so namreč na delu ceste, kjer piše in je z rumenimi črtami označena požarna pot, narisan pa je tudi tisti rdeče-modri okrogli prometni znak, ki prepoveduje ustavljanje in parkiranje. Pravzaprav sem može v modrem pričakovala že prej, saj na tem mestu redno parkirajo avtomobili, ne oziraje se na označeno in brez razmišljanja, kaj bi se zgodilo, če bi te poti morali zaradi nujnih primerov koristiti gasilci ali pa rešilno vozilo?! Naslednji dan so bila tam parkirana druga vozila... Ne pozabimo omeniti, daje bil nedavno tega nedaleč stran urejen parkirni prostor, namenjen najbrž ravno tem grešnikom. Je pa res, da bi morali ob parkiranju tam narediti kakšnih 50 korakov več do vhoda v svoj stanovanjski blok. Velikokrat se sprašujem, ali so obnašanja ljudi novembra kakorkoli povezana z njegovo mrakobnostjo, s krajšanjem dolžine dneva ali pa morda s tem, ker ga že začnemo z dnevom spomina na mrtve... Toda takšno razpoloženje, če že in če ne prej, popusti vsaj, ko se začnejo martinovanja, ki v naše življenje prinesejo veselo druženje ob krstu mošta in pokušinah mladega vina, ob slastnih Martinovih pojedinah in drugih običajih, ki sodijo zraven. Letošnja Martinova nedelja pa nam je prinesla tudi novega predsednika. Tega moramo biti še prav posebej veseli, ko pa smo ga izvolili s tako prepričljivo večino. Veselja ob dobrem vinu, družbi in slastni goski, pa tudi ob tem, da smo se odločili tako složno, nam ne more vzeti prav nihče. Pa naj bo bog če vanj verjamete, ali oblast, če vanjo verjamete. Sicer pa so občani 6 spodnje-savinjskih občin novembra voljo izražali kar nekajkrat. Mnogi so sodelovali na delavskih demonstracijah, občani Braslovč pa so se precej odločno izrekli proti hitri cesti skozi svojo občino in bili ogorčeni nad dejstvom, da formalno njihovo mnenje in tudi glasovi proti občinskega sveta Braslovče nimajo odločujoče vloge pri končni odločitvi. Taje v rokah vlade oz. pristojnega ministra. Človek se vpraša, zakaj pa sploh obstaja možnost, da lokalne skupnosti izrazijo svoje mnenje o tem, če se potem tega ne upošteva?! Sicer pa so v zraku baje tudi ponovno obujene ideje, da bi pravzaprav hitra cesta bolj logično morala potekati na trasi od Koroške, Velenja do Celja, saj je tukaj naraven tok ljudi in posla zelo močan in v tem smislu hudo obremenjena tudi regionalna cesta, kar se kaže tudi v številu prometnih nesreč. Pa naj bo tako ali drugače, za novembrom pride svetel, praznični december. Že 1. december pa bo tudi glasen, saj v žalski kulturni hram prinaša novo opereto. Če sodim po »novinarskem prisluškovanju« vaj, ki so v teh dneh zelo intenzivne, vam zagotavljam, da se pripravlja res nekaj lepega, za dušo in srce. Naj bo to prijetno odprtje prazničnega decembra, ki morda pospremi tudi kakšno drugo uresničeno željo. Lucija Kolar IMATE TEŽAVE Z RAČUNALNIKOM? Pokličite! Pridemo na dom. Telefon: 03 7031 086 051 624 226 Spletna stran: WWW.odiS-info.Si VSE ZA STREHO, MONTAŽA-DOBAVA KRITINE DIREKTNO OD PROIZVAJALCEV. Urejamo predračune, dobave in montaže NOVOST EKO ZA 200 LEI varna prid togo IA ItiNi IN vijaki, VSE ZA OGREVANJE Šentrupert 03-700 05 OO, www.lindap.si OSREDNJO KNJ. CELJE OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2008 Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine: VSEBINE 3.1 INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM 3.1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-urni programi) 3.1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-urni programi) 3.1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki) 3.1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80-urni programi 3.1.5 Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80-urni programi 3.1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci) 3.1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80-urni programi 3.1.8 Interesna športna dejavnost študentov - 80-urni programi 3.2 ŠPORTNA REKREACIJA - 80-urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let 3.3 KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov 3.4 VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov 3.5 ŠPORT INVALIDOV - 80-urni programi RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU 4.1 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV 4.2 ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST 4.3 ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST 4.4 MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE 4.4.1 Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (OI, SP,EP ipd.) 4.4.2 Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, olimpijski teki ipd.) 4.4.3 Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in druge športne prireditve) 4.4.4 Udeležba športnikov iz Občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih 4.5 ŠPORTNI OBJEKTI - vzdrževanje, novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme 4.6 INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije 4.7 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA 4.8 DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ Prijava na razpis Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v Občini Žalec. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Žalec, • da so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih, • občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke, • imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu. Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 28. novembra 2007 dalje ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52, Dragica Breznikar). Obrazci so na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu: www.zkst-zalec.si pod organizacijsko enoto ŠPORT. Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2008« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do vključno 4. januarja 2008. Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna Občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 1. februarja .äOOSLO višini odobrenih sredstev pa takoj, ko Komisija za šport zaključi z ocenjevanjem, predvidoma do 1. marca 2008. Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju Občine Žalec za leto 2008. Informacije: ZKŠT Žalec, o. e. šport, tel. 712 12 67 (Uroš Vidmajer) OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI nadzorne kabine v ozadju, od koder preko nove mešalne mize koordinirajo odrsko in dvoransko osvetljavo. V prihodnje jih čaka še nakup novih stolov, postavitev nadstreška pred vhodom in asfaltiranje celotnega dvorišča. Ob koncu se je Peter Vipave zahvalil vsem, posebej Občini Žalec, Krajevni skupnosti Galicija, Zvezi kulturnih društev Savinja, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Območni izpostavi Žalec, in vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovi dvorane. Veliko zadovoljstvo nad novo pridobitvijo je izkazal tudi predsednik KS Galicija Jože Kruleč in se javno zahvalil predsedniku KD Petru Vipavcu za ves trud in čas, ki ga je vložil v obnovo dvorane. Gledališka skupina Elektro-element iz Izlak je nato v režiji Jožeta Krajnca uprizorila burko v treh dejanjih Penzion Jelen. T. Tavčar Obnovljena dvorana v Galiciji Peter Vipave med nagovorom Sobota, 17. novembra, je bila za Kulturno društvo Galicija in za ves kraj prav poseben dan, saj so v domu krajanov namenu predali prenovljeno dvorano. Kot je uvodoma dejal predsednik KD Galicija Peter Vi- pave, so za obnovo potrebovali kar nekaj let, da so po fazah z malo denarja, veliko truda in s prostovoljnim delom izpeljali investicijo. Nekdanja sušilnica za hmelj je postala pravi kulturni hram. Dvorano so na novo prepleskali, zamenjali okna, vrata, svetila, uredili centralno kurjavo, sanitarne prostore, na novo so uredili oder in dohod na oder iz zadnje strani, prenovili so tla. Novo je stalno dvoransko ozvočenje in premično za gostovanja. Zelo so veseli Vrbenčani praznovali V dvorani Doma krajanov Vrbje so ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 11. novembra v spomin na dogodke iz II. svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debiče-vo domačijo, pripravili slavnostno sejo sveta KS. Poleg tega so se na ta dan pred 25 leti krajani na referendumu odločali za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. O pomenu praznovanja, delu in načrtih je govoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh. Po sprejetem razvojnem in investicijskem programu dela krajevne skupnosti za obdobje 2007-2010 so bile nekatere naloge že realizirane. V izdelavi je projektna dokumentacija za pločnik z javno razsvetljavo od konca naselja Vrbje do Savinjske ceste in od trgovine Brglez do griškega mostu, obnovili so strelišče, prostore pod odrom doma krajanov, ki so bili poškodovani ob poplavi, razna vzdrževalna dela pa opravljajo sproti. Meh je pohvalil delo članov sveta krajevne skupnosti in društev v kraju, s katerimi krajevna skupnost dobro sodeluje. Amatersko gledališče Vrba praznuje letos 30-letnico delovanja, praznovanje pa bo potekalo od 26. novembra do 1. decembra. V nadaljevanju je predsednik Jože Meh podelil priznanja in plaketo krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli Denis Herle, Janez Kobula in Vinko Kovačič, plaketo pa Ernest Lužar. V kulturnem programu so nastopili folklorna skupina in Petrovi tamburaši Kulturno-umetniškega društva Grifon iz Šempetra. T. Tavčar Obnovljen križ Med blagoslovom obnovljenega križa Na zahvalno nedeljo so v Vrbju v počastitev krajevnega praznika blagoslovili obnovljen križ. Pobudo za obnovo je podala družina Knafelc, k realizaciji pa je pristopila Krajevna skupnost Vrbje. Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh, so takšne pridobitve v kraju med drugim pomembne tudi za ohranjanje sakralne dediščine, nenazadnje pa prispevajo k lepšemu izgledu kraja. Ob tej priložnosti se je zahvalil Kulturnemu društvu Vrbje za obnovo podobe, enoti za urejanje javnih površin pri Javnem komunalnem podjetju Žalec za ureditev okolice, družinam Knafelc, Miklavžin in Kresnik, Franju Pasariču, Jožetu Cokanu in Branku Kertu. Blagoslov križa je opravil žalski župnik pater Viktor Arh. T. Tavčar Učenci II. osnovne šole Žalec VABIJO na tradicionalni Dan odprtih vrat z delavnicami in prodajno razstavo, ki bo v torek, 4. decembra, od 10. do 13.ure. Med drugim bodo gostje učenci osnovne šole Griže in slikarka Barbara Zupanc. Vabljeni! VABILO MA 5K@MIPIE3RISMOT KSSENA - Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Vas vabi na konferenco z naslovom GEOTERMALNA ENERGIJA -OBNOVLJIV IN ČIST VIR ENERGIJE Konferenca bo v četrtek, 29. novembra 2007 ob 9.30 v GASILSKEM DOMU ŽALEC (vhod pri policiji), Ulica Heroja Staneta 1, Žalec. Politična nestabilnost v svetu in hude klimatske spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času, nas silijo k ukrepom za zmanjšanje energetske odvisnosti in izpuščanja škodljivih emisij toplogrednih plinov v ozračje. Energetske cilje, ki sta si jih zadah Evropa in Slovenija, bomo lahko uresničili le z učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije. Geotermalna energija ja obnovljiv vir energije, ki je star vsaj toliko kot naš planet in v dobesednem pomenu pomeni vročina zemlje. Slovenija se lahko pohvali z precejšnimi viri geotermalne energije tako v plitvem območju (do 100 m) kot tudi v srednjih (1000 m) in globokih (5000 m) plasteh Zemlje. Glavna vprašanja, ki mtsiavliaio ob tem, so, kako izkoriščati geotermalno energije in kako začeti plitve in globoke srednje velikih lastniki skupnosti (župani, vodje upravljalci javnih zgradb, širša javnost. Tudi gasilcem obljubljena pomoč Ob obisku ministra Erjavca na Občini Žalec Občino Žalec je obiskal minister za obrambo Karel Erjavec. Prišel je na povabilo poslanca in strankarskega kolega Ivana Jelena, najprej pa so se pogovarjali o strankarskih zadevah. Pozneje se je minister v sejni sobi občine srečal z županom Lojzetom Posedelom in njegovimi sodelavci. Ministra sta med drugim spremljala tudi di- rektor Uprave RS za zaščito in reševanje Miran Bogataj in vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Celje Darko But. Župan Lojze Posedel in vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir sta ministru predstavila posledice neurja 18. septembra letos v žalski občini in tudi rezultate sanacije po neurju avgusta leta 2005, nato pa so si na terenu omenjeno tudi ogledali. Medtem ko vsa škoda iz preteklih let še ni poravnana, pa je država tokrat pomoč nakazala zelo hitro, je poudaril župan. Pri odpravi posledic neurja pa se tudi žalska občina poleg denarja srečuje z drugimi problemi - zaradi številčnosti zelo počasi poteka revizija projektov sanacije, ni dovolj pooblaščenih strokovnjakov za izdelavo geološko-mehan-skih poročil o plazovih in ekip za njihovo sanacijo. Težave so tudi pri usklajevanju z agencijo za okolje glede posegov v vodotoke. Vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Nataša Gaber Sivka je ministra vprašala tudi glede povračila škode zaradi suše v preteklem letu v sadjarstvu, ki je ni bilo mogoče popisati v programu Ajda. Posavski sadjarji naj bi namreč po nekaterih informacijah škodo vendarle prijavili. Miran Bogataj je povedal, da so naknadno res preučili tudi škodo v sadjarstvu, vendar je bil problem ta, da so nekatere občine prijavile veliko škodo, sosednje občine pa nič. Zaenkrat kaj drugega kot to, da poteka dodatno preverjanje različnih podatkov, ali je bila škoda v sadjarstvu zaradi lanske suše ponekod res tako velika, Miran Bogataj ni povedal, je pa Občina Žalec dodatno poslala podatke o škodi na upravo. Minister Karl Erjavec je svoj obisk zaključil v žalskem gasilskem domu, kjer je predstavnikom Gasilske zveze Žalec med drugim pojasnil, kako je s povračilom škode za med septembrsko intervencijo uničeno in poškodovano gasilsko opremo. Kot je povedal, zaenkrat zakonske podlage za neposredno izplačilo te škode ni, če ne bo drugače, pa bodo za nadomestitev poskrbeli preko nabave nove opreme in gasilske tehnike. K. R. Vendarle samo trije podžupani Dani Zagoričnik Mnogi, ki so v prejšnji številki Utripa prebirali poročilo z naslovom Občina zdaj s tremi podžupani (stran 2), so se čudili, kdo je Danijel Žagar, ki naj bi bil tretji podžupan Občine Žalec. Seveda je bila v tekstu napaka, kajti tretji podžupan je Dani Zagoričnik iz stranke SDS. Za napako se mu avtorica teksta opravičujem, številna vprašanja, ah ni on podžupan, pa je Dani Zagoričnik komentiral na kratko, da je in da ima občina očitno štiri podžupane. Optimizem in pozitivno gledanje na svet sta značilni potezi Danija Zagoričnika, ki je otroška leta preživel na Polzeli, med zanimivosti iz njegove biografije pa sodi prav gotovo podatek, da je med služenjem obveznega vojaškega roka v JLA šest mesecev deloval v mednarodni mirovni misiji v Egiptu. Potem je 25 let delal v gospodarstvu, med drugim je bil šest let v Nemčiji in 17 let v šempetrskem Aeru. Zdaj stanuje v Žalcu, po poklicu je pravnik in zaposlen na Upravni enoti Celje, kjer opravlja delo in naloge svetovalca za premoženjsko-pravne zadeve, obrambno načrtovanje, javna naročila in investicije. Ves čas je bil aktiven v društvih in je tudi sodnik porotnik. Pri kandidaturi za občinskega svetnika ga je vodilo predvsem dvoje, pravi: »Nisem politik, ampak strokovnjak. Zato sem se odločil, da poskusim svoje znanje, izkušnje in strokovnost nekako unovčiti v Občini Žalec, saj občinska uprava potrebuje tovrstne strokovnjake. Prijazna, kakovostna in uspešna uprava lahko pripelje tako daleč, da so ljudje v kraju zadovoljni. Moram priznati, da sem si resnično želel izvolitve. Izhajam iz stranke SDS, njen član sem od leta 1999, v njej sem opravljal več funkcij, bil sem predsednik nadzorne komisije, v Občini Prebold sem bil predsednik nadzornega odbora, v Žalcu pa sem kot svetnik sprejel kar članstvo v kar nekaj odborih: sem podpredsednik odbora za okolje in prostor ter komunalo, član odbora za finance, proračun in premoženje, v komisiji za statutarna vprašanja pa sem izrecno zaradi svojega poklica. O funkciji podžupana nisem nikoli razmišljal. Naključje je hotelo, da sem bil s Dobrodelni koncert ZVEZDE ZVEZDICAM v Grižah Osnovna šola Griže prireja dobrodelni koncert »Zvezde zvezdicam«, ki bo v četrtek, 6. decembra ',xWn lih 1c uri v Kulturnes Eva Černe, Casanova, Programu bodo likovnih strani predsednika naše stranke predlagan za podžupana. Po skoraj enoletnem usklajevanju sem sprejel to funkcijo, zavedajoč se njene odgovornosti in predvsem tega, da bi nekako povezal najožji tim župana in vodje oddelkov s svetniki, kar se mi zdi, da je danes prav učinkovito in dobro. Kot podžupan sem posebej zadolžen za investicije, delokrog pa je zelo pester in širok, od usklajevanj, ki se začnejo na kolegiju župana, do odborov, svetniških skupin in partnerstva. Moram reči, da se dostikrat pojavljajo zelo polemične misli, vendar sem prepričan, da je tako tudi prav. Tam, kjer je demokracija, vsak lahko pove svoje mnenje, različna mnenja se izkristalizirajo in dobijo svoj končni cilj.« Podžupan Dani Zagoričnik ima za občane tudi uradne ure, in sicer vsak četrtek od 18. do 19. ure v Bergmannovi vili v Žalcu. Stranke se običajno naročijo po telefonu v tajništvu Mestne skupnosti Žalec. »Resnično iskreno vabim vse občanke in občane k odprtemu sodelovanju z dajanjem njihovih cenjenih pripomb in mnenj, stališč in predlogov, ki se nanašajo na področje investicijskih vlaganj,« pravi Dani Zagoričnik, ki si bo tudi prizadeval, da občina pridobi čim več državnih in evropskih sredstev. Največji projekt ta hip je gradnja nove osnovne šole v Grižah. Župan je imenoval posebno komisijo, ki jo vodi ravnatelj Franci Žagar. »Imeli smo že razgovore s pristojnim ministrstvom za šolstvo v Ljubljani, kjer smo dobili potrdilo, da so aktivnosti res takšne, kot smo se dogovorili,« je še povedal Dani Zagoričnik. K. R. Ob 30-letnici Vrbe V teh dneh svojo 30. obletnico praznuje tudi Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja. Že v ponedeljek so pripravili razstavo in predstavili brošuro z naslovom 30 let AG Vrba ter pripravili večer anekdot in dogodkov skozi obdobje delovanja. To soboto pa pripravljajo celodnev- no prireditev Dan gledaliških ljubiteljev v Domu krajanov Vrbje z razgovorom o stanju ljubiteljskega gledališča v slovenskem prostoru. Formalni del prireditve, ki se bo sicer začela že bo 10. uri, se bo nadaljeval ob 16.30 z družabnim srečanjem in najbrž nadaljeval pozno v noč. L. K. RAAM 2007 Jure Robič v Domu II. slovenskega tabora Žalec v ponedeljek, 3. decembra, ob 1 S. uri Ob razgovoru bo predvajan film novinarja Tomaža Kovšce, Juretovega spremljevalca pri nekaterih podvigih. Program bo povezoval Peter Kavčič. Cena vstopnice je 3 EUR. Imetniki Hervisovc kartice imajo prost vstop. Prodaja vstopnic v TIC-u Žalec, Šlandrov trj IS (Savinova hiša), in pri blagajni dvorane eno uro pred prireditvijo. Učilnice tudi na podstrešju Del POŠ Trje, kjer bodo na podstrešju dodatne učilnice in večnamenski prostor V Krajevni skupnosti Galicija zaključujejo z deli pri ureditvi podstrešja v Podružnični osnovni šoli Trje. V kraju so se za ta korak odločili zaradi pomanjkanja prostorov na omenjeni lokaciji, saj število otrok nenehno narašča. Z izgradnjo dodatnih prostorov na podstrešju bodo pridobili dve novi prostorni učilnici, večnamenski prostor in kabinet. Otroci in zaposleni bodo imeli tako veliko boljše pogoje za delo, imeli pa bodo tudi pose- ben prostor za računalniško učilnico in knjižnico. Še eno igralnico bodo dobili tudi otroci iz vrtca, ki so bili do zdaj zelo na tesnem. Investitor del je v celoti Krajevna skupnost Galicija, vrednost investicije pa je več kot sto tisoč evrov. Izvajalec del je Gradbena operativa Slavko Vrhovnik, s. p., s podizvajalci, dela pa bodo končana do konca leta. Otroci bodo nove prostore začeli koristiti predvidoma z začetkom novega šolskega leta. T. T. Naši odlični fotografi V slovensko-bavarski hiši v Podsredi je na ogled razstava fotografij z naslovom Kozjansko jabolko. Fotografije so nastale med oktobrskim ex-temporom, ki so ga pripravili med veliko prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka. Na prvem ex-temporu, ki ga je v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in z Zavodom za gozdove organiziral zavod Kozjanski park, je lahko vsak fotograf sodeloval s po 17 posnetki iz omenjenega parka. Prvo nagrado za najboljšo fotografijo z motivom kozjanskega vinograda je žirija podelila Miranu Orožimu iz Šempetra. Med prejemniki treh enakovrednih diplom sta tudi Žalčana Boris Skalin in Dare Turnšek. T. T. Telefon: 03/712 12 80 PRIREDITVE DECEMBRA 2007 Ponedeljek, 3.12. 2007, ob 18. uri Ta veseli dan kulture v Krajevni knjižnici Petrovče - začetek računalniške izposoje v sistemu COBISS. Torek, 4.12. 2007, ob 18. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Iz mojih zapisov. Torek, 11.12. 2007, ob 17. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec Zakaj je šla Pika v šolo? (40-minutna igrana predstava z Marjanom Marinškom za osnovnošolce od tretjega razreda dalje). Četrtek, 13. 12. 2007, ob 18. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec Podariti knjigo in dodati kanček sebe. Toda, kako jo zaviti? Ustvarjalnico bo vodila Lilijana Krajnc iz Cvetličarne Nani v Žalcu. datum in ura kraj naslov 26.11.2007 ob 16.00 PETROVČE adventni venčki (5 EUR) 27. 11.2007 ob 14.00 GRIŽE vizitke 28. 11.2007 ob 16.30 LIBOJE adventni venčki (5 EUR) 29. 11.2007 ob 15.00 POLZELA adventni koledar 30. 11.2007 ob 17.00 VRANSKO vizitke 18. 12. 2007 ob 17.00 ŽALEC pravljica in ustvarjalnica (okraski)4 -•S® • ii 19. 12. 2007 ob 17.00 PONIKVA pravljica in ustvarjalnica (okraski) 3 rti MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC OBVEŠČA, DA lfb’ OD 1. DECEMBRA 2007 SPREMENJEN ČAS ODPRTOSTI KRAJEt KNJIŽNICE GRIŽE. ODPRTA BO OB SREDAH OD 14. DO 18. URE. Braslovški šolarji ponovno v šoli Dobrodelni koncert za šolo Del Orkestra Slovenske vojske med nastopom 17. avgusta sta vihar in toča tik pred velikim delovnim uspehom - odprtjem novih prostorov 1. triade, knjižnice, čitalnice, računalniške učilnice in športne dvorane - razdejala stavbo Osnovne šole Braslovče. Takoj po nesreči sta se v šoli oglasila generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman in predsednik Zve- ze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, ki sta ponudila pomoč v obliki dobrodelnega koncerta Orkestra Slovenske vojske. Tako so sredi novembra v novi športni dvorani v Braslovčah pripravili čudovit glasbeni večer. Poleg Orkestra Slovenske vojske so nastopili tudi učenci Osnovne šole Braslovče. Koncert pa so omogo- Delna sanacija še letos Pred kratkim je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar sklical sestanek predsednikov vaških odborov z namenom, da bi pripravili predlog programa dela za leto 2008/2009. Na sestanku so se že zbrali člani krajevnega odbora Orova vas. Ugotavljali so vzroke, zakaj je poplavni val z dveh strani udaril med hiše na koncu Oro- ve vasi in povzročil veliko škodo. Na razbremenilnem kanalu Ložnica-Savinja je na dveh mestih prišlo do močnega preliva poplavne vode. Kot vedo povedati vaščani, je bil na razbremenilnem kanalu pred leti že narejen protipoplavni nasip, vendar so ga nekateri lastniki zemljišč deloma izravnali, ker jih je oviral pri obdelovanju čili Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Študentska organizacija univerze Maribor, Občina Braslovče in številni lokalni mediji. Izkupiček koncerta (2.225 evrov) so namenili nakupu nove opreme. Ob tej priložnosti so se sodelujočim zahvalili ravnateljica šole Andreja Zupanc, župan Marko Balant in Adi Vidmajer. T. Tavčar njiv. Pripravili so predlog, po katerem naj bi se ob razbremenilnem kanalu obnovil protipoplavni nasipi. Sam jarek razbremenilnega kanala naj se očisti podrasti in nanosa mulja in dračja. Tako bo omogočeno prelivanje poplavne vode na travnike. Občina Polzela je že pristopila k delni sanaciji tega problema. Ob načrtovani obnovi mostu pešpoti je župan Žnidar predlagal, da se most poviša in zgradi dodatni protipoplavni nasip. T. Tavčar Ponovno za Anin dom novljene prostore braslovške šole. Zahtevnega dela so se lotili z veseljem in dobro voljo, saj so jih čakale lepe, svetle in povsem obnovljene učilnice. V tednu počitnic pa so potekala še ostala dela: pleskanje, selitev knjižnice, dela v računalniški učilnici, čiščenje in druga opravila. Kot je povedala ravnateljica Andreja Zupan, bo obnova stala več kot milijon evrov, zato bo potrebno na nekatero opremo v učilnicah še počakati. Kljub temu pa so 5. novembra začeli z nemotenim poukom v obnovljeni Osnovni šoli Braslovče. V svoje igralnice so se vrnili tudi otroci Vrtca Braslovče. T. T. pa so na pročelja posameznih hiš namestili spominska obeležja. Na srečanju so podelili medalje manevrske strukture narodne zaščite. Zlato medaljo je prejel Adi Vidmajer, srebrno Stane Veniger, enajstim posameznikom pa so podelili bronaste medalje. Poleg tega so podelili 27 spominskih znakov Tajna skladišča 1990/1991. Kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole in Andraški oktet, je sledilo družabno srečanje. T. Tavčar Spomin na partizane Cukjati pri spomeniku na Gorici med polaganjem venca 174 partizanom V počastitev dneva spomina na mrtve so Občina Vransko, Občinska organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Vransko in Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko pripravili spominsko slovesnost na Gorici nad Vranskim, kjer je največje grobišče partizanov v Spodnji Savinjski dolini. Na slovesnosti je direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Suzana Felicijan Bratož poudarila, da je tam pokopanih 174 neimenovanih žrtev, ki so se decembra leta 1944, ko so nemške čete ponovno okupirale osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline, umikale preko gorskih stez in poti, kjer so jih v zasedi z avtomatskim orožjem pokončale nemške čete. Sredi dr. Anton Stres in dodal, »da je zato prav, da velikodušno podpremo ta skupni župnijski podvig, da se bomo lahko čim prej zbrali ob sklepu del in blagoslovitvi Aninega doma.« Župljani in mnogi drugi so se tudi tokrat odzvali povabilu. Z vstopnino so zbrali 6.000 evrov, donatorji pa so za ta dobrodelni koncert namenili še enkrat toliko, tako da zbrali okrog 12.000 evrov. V koncertnem programu, ki ga je vodila Andreja Petrovič, so brezplačno nastopili T'pravi muzikantje, Slovenski zvoki, koledniki iz Rake, Harmonikarski orkester Griže, ansambel Stanko Fajs in Diamanti, ansambel Bratje Dobrovnik, ansambel Spomini, ansambel Rimljani, vokalna skupina Cantemus in pevka Nuša Derenda. D. N. Pri selitvi so prvi dan počitnic pomagali tudi devetošolci Šolarji Osnovne šole Braslovče so se zadnji dan pred krompirjevimi počitnicami poslovili od lokacij na Go-milskem, v Letušu in v trgu Braslovče, kamor so bili nameščeni po nedavnem neurju. Skupaj s strokovnimi delavci in tehničnim osebjem šole so prestavili šolske klopi v ob- Družine na Gori Oljki Slovo od častnega občana V Občini Prebold so se v soboto, 27. oktobra, v cerkvi sv. Pavla in na preboldskem pokopališču poslovili od častnega občana in duhovnika zlatoma-šnika Janka Kača, ki je bil kar 44 let župnik v Radvanju pri Mariboru, a nadvse navezan na svoj rojstni kraj, Latkovo vas, in na preboldsko župnijo. V spomin na svojega častnega občana, ki je tri dni pred svojim 81. rojstnim dnevom sklenil svojo življenjsko pot na pljučnem oddelku mariborske bolnišnice na slivniškem Pohorju, so v Občini Prebold pripravili žalno sejo, na kateri so izrekli sožalje svojcem, spregovorili o njegovi življenjski poti in njegovem delu in se vpisali v žalno spominsko knjigo. Radvanjska župnija se je od dolgoletnega župnika poslovila v petek, 26. oktobra, s somaševanjem dekanijskih duhovnikov v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Frančiška. Pogreb je naslednji dan v preboldski župniji vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger ob somaševanju 40 duhovnikov, ki so ga skupaj s številnimi občani in njegovimi nekdanjimi župljani iz Radvanja pospremili na preboldsko pokopališče in žaro položili v grob zraven groba njegovih staršev in njegovega strica, pisatelja Janka Kača. D. Naraglav V planinskem domu na Gori Oljki so drugo novembrsko soboto oživeli spomini na čas slovenskega osamosvajanja. To je spomin na čas, ko so iz skladišč teritorialne obrabe, policije in manevrskih struktur odpeljali orožje na tajne lokacije, na domove 11 družin v Savinjski dolini, ki so varovale in skrivale orožje in strelivo vse do maja 1991. Kot so v svojih nagovorih poudarjali gostitelj srečanja župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Območno združenje za Spodnjo Savinjsko dolino, Adi Vidmajer in podpolkovnik Slovenske vojske Emil Pižorn, so tisti čas družine opravile zahtevno in herojsko nalogo, zato so jim ob desetletnici slovenske osamosvojitve podelili naziv Slovenska družina, lani petdesetih let prejšnjega stoletja so te žrtve z območja Čemšeni-ške planine do Vranskega našle skupni grob na Gorici. V imenu državnega zbora je venec k spomeniku položil predsednik DZ dr. Franc Cukjati. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Vransko, cerkveni obred pa je opravil domači župnik Jože Tu-rinek. T. T. Med nastopom ansambla Bratje Dobrovnik Prejšnji mesec sta župnijska sveta župnij Prebold in Marija Reka pod vodstvom župnika Damjana Ratajca pripravila drugi veliki dobrodelni koncert za Anin dom, ki naj bi dobil dokončno podobo leta 2010. »Anin dom je stavba, ki bo resnični dom za župljane Prebolda vseh starosti,« je med drugim zapisal v koncertni list celjski škof Brez evropskih sredstev bo težko Povečali načrtovane prihodke S seje občinskega sveta, ki soji tokrat prisostvovali tudi mnogi drugi Svetniki Občine Prebold so 15. novembra zasedali na 11. redni seji občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo 10 točk. Najprej so obravnavali in po krajši razpravi sprejeli dopolnjen predlog odloka o lokacijskem načrtu za območje Latkove vasi ena in dve ter v povezavi z njim odlok o komunalnem opremljanju zemljišč za gradnjo na tem območju, v prvi obravnavi pa je bil sprejet tudi predlog proračuna za prihodnje leto. Omenjeni odlok o lokacijskem načrtu se nanaša na zahodni del Latkove vasi ob regionalni cesti Šempeter-Vransko, kjer je predvidena gradnja večstanovanjskih in individualnih objektov, tudi trgovsko-poslovni. Območje bo na obe regionalni cesti proti Ljubljani in proti Trbovljam priključeno prek krožišč. Lokacijski načrt je bil sprejet s tremi amandmaji. Tretjega so v razpravi dodali svetniki in za del območja v notranjosti določili, da skozenj ne sme potekati tranzitni promet. Komunalno urejanje tega 12,4 hektarja velikega območja bo občino stalo 3,9 milijona evrov, ki se financira preko komunalnega prispevka. Večina zemljišč na tem območju je v lasti sklada kmetijskih zemljišč. S sprejetjem odloka je mogoče tudi že podati vloge za gradbena dovoljenja. V nadaljevanju seje so se preboldski svetniki seznanili z osnutkom proračuna za prihodnje leto, ki ga je predstavil župan Vinko Debelak. Načrtovani prihodki proračuna znašajo nekaj manj kot 7.842.000 evrov, odhodki pa so načrtovani v višini 8.778.515 evrov. Občina tako prvič načrtuje tudi zadolževanje, in sicer v dovoljeni višini 700 tisoč evrov. Zadolževanje je po besedah župana predvideno predvsem zaradi gradnje kanalizacije. Gradnja kanalizacije je predvidena v okviru sofinanciranja evropskih sredstev v projektu celostnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje, katerega nosilec je za občine v regiji Občina Žalec. Projekt še vedno ni podpisan in evropski denar odobren, če pa bo padel v vodo, po mnenju Vinka Debelaka to pomeni pravo katastrofo za občine, saj samo z lastnim denarjem niso sposobne graditi kanalizacije. Poleg izgradnje kanalizacije so med večjimi načrtovanimi investicijami, ki naj bi se začele prihodnje leto, začetek gradnje oziroma popolne obnove vrtca, izgradnja občinske knjižnice ter krožišče regionalnih cest v Latkovi vasi. Prav tako je predviden projekt mreže lokalnih cest in začetek gradnje prizidka občinski stavbi, v kateri bosta poleg sejne sobe občine in pisarne upravne enote tudi dve stanovanji. Občina Prebold je letos prvič razdelila sredstva za sofinanciranje dejavnosti in prireditev društev, organizacij in združenj na podlagi javnega razpisa in novega pravilnika. Vloge, ki so prispele na razpis, je pregledala posebna komisija za vodenje postopka in pripravo predloga sofinanciranja dejavnosti ter prireditev. Na razpis je prispelo kar 32 vlog, ki so bile točkovane. Glede na to, da je bilo za celoten razpis na voljo le 10.250 evrov, je bila vrednost točke 3,41 evra za sofinanciranje dejavnosti in programov, za področje socialnega varstva pa je skupaj na voljo 1.500 evrov, vrednost točke pa je le 0,78 evra. Sredstva so bila dodeljena 24 prosilcem po prvem programu in osmim na področju socialnega programa. Glede na to, da so nekatera društva za večinoma letos že izvedene prireditve dobila manj kot prejšnja leta neposredno iz proračuna, je bilo v razpravi na seji slišati kar precej nezadovoljstva, da odobrena sredstva ne bodo pokrila stroškov prireditev. K. R. Braslovški svetniki so se sestali na 9. redni seji občinskega sveta in obravnavali devet točk dnevnega reda. Med drugim so obravnavali in sprejeli, pravilnik za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Braslovče za programsko obdobje 2007-2013, predlog pravilnika o uporabi športne dvorane Braslovče s cenikom najema športne dvorane in predlog pravilnika o merilih in izdaji soglasij za podaljšani obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost, v Občini Braslovče. Na vse tri je bilo nekaj pripomb, nazadnje pa so jih z večino glasov sprejeli. Cilji pravilnika za razvoj kmetijstva ter podeželja na območju Občine Braslovče so ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, povečanje konkurenčnosti primarnega sektorja, boljša učinkovitost in strokovnost kmetijstva in spodbujanje diverzifikacij. Najem športne dvorane v komercialne namene bo znašal na dan 600 evrov, športna društva in klubi s sedežem v Občini Braslovče, upokojenci za organizirano vad- bo, ligaške tekme in vadba športnikov za kakovostni in vrhunski šport pa jo bodo lahko koristili brezplačno. Svetniki so obravnavali tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Po rebalansu proračuna povečujejo načrtovane prihodke in odhodke v bilanci prihodkov in odhodkov za 1 milijon 172 tisoč evrov. Od tega znašajo namenski prihodki za sanacijo škode šole po neurju in sanacijo cest in plazov po poplavah nekaj več kot 990 tisoč evrov. V nadaljevanju je župan Marko Balant seznanil svetnike in ostale prisotne na seji o obisku delegacije Občine Braslovče na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer so se pogovarjali o izgradnji hitre ceste Letuš-Šentrupert. Dogovorili so se, da imajo na razpolago 14 dni za pripravo javne razprave, česa bolj konkretnega pa niso izvedeli. Svetniki so prejeli odprto pismo Civilne iniciative Braslovče, ki je pripravila dan prej ustanovni zbor s podpisom 44 udeležencev zbora. V njem svetnike in župana opozarjajo na neopredeljene in mlačne odločitve glede hitre ceste. Zapisali so tudi, da računajo na razsodnost in modrost ter sprejem takšnega sklepa občinskega sveta Občine Braslovče, ki bo odražal interese in voljo njenih prebivalcev. Če ga bodo za takšnega ocenili tudi v Civilni iniciativi Braslovče, bodo prenehali s svojim delovanjem, sicer pa bodo prisiljeni nadaljevati z zastopanjem interesov občine in občanov. T. T. Črna odlagališča v Občini Prebold Vsako leto lepše in bolj urejeno okolje Udeleženci raziskovalnega projekta Tamara Pepelnik, Ana Podlinšek, Alja Cestnik, Anemari Ločičnik in Nejc Samec z voditeljico projekta Matejo Kočevar Prejemniki priznanj v Preboldu Učenci izbirnega predmeta raziskovanje domačega okolja na OŠ Prebold so si pod vodstvom učiteljic Mateje Kočevar in Urške Krašovec zadali nalogo odkriti in popisati črna odlagališča v Občini Prebold. Naloga je bila del projekta slovenskih ekošol Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov. Svoje izsledke so v začetku tega meseca predstavili na prireditvi. Učenci so povedali, da je bil cilj akcije poiskati črna odlagališča azbestnih in ostalih nevarnih odpadkov, kot so avtomobilske pnevmatike, železo, bela tehnika, avtomobili, akumulatorji... in jih evidentirati. Namen akcije je bil dobiti okvirno število, velikost in lokacijo odlagališč za kasnejšo sanacijo. Na ta način želijo učencem, krajanom in vsem ostalim prikazati pravilen odnos do okolja in do ravnanja z odpadki. Pri svojem delu so odkrili in popisali 25 črnih odlagališč, in sicer v Kaplji vasi, Preboldu, Sv. Lovrencu, Latkovi vasi in Marija Reki. Največ črnih odlagališč, kar deset, je bilo odkritih v Latkovi vasi. Ob tem pa gre spomniti, da je prav tu urejeno zbirališče odpadkov in bi brezvestneži odpadke lahko dostavili na deponijo. Na teh odlagališčih večinoma prevladujejo ostanki gradbenega materiala, organski odpadki, različna embalaža. Največje odlagališče je pri nekdanjem jezu ob Savinji. Po njihovi oceni je veliko kar 400 m2. Našli so kar nekaj ostankov azbestnih plošč, tudi ob sotočju Bolske in Savinje in tudi na raznih drugih krajih v občini. Ob tej priložnosti so opravili tudi anketo, v katero so zajeli 72 anketirancev. Analiza ankete je pokazala, da je še precej objektov pokritih z azbestno kritino (kar 56 % vprašanih ima na svojih objektih azbestno kritino, površina teh objektov pa znaša kar 3488 m2). Gre veči- noma za starejše stanovanjske hiše, starejše bloke in garaže. 52 % vprašanih, ki imajo doma azbestno kritino, jo namerava zamenjati z drugo kritino v roku 5 let (72 %), ostali pa kasneje. 4 % anketiranih ima doma azbestne vodovodne cevi, ki jih ne nameravajo zamenjati z ne-azbestnimi oziroma tega še ne vedo, 8 % pa niti ne ve, kakšne vodovodne cevi imajo. Ozaveščenost ljudi o nevarnosti azbestne bolezni je velika. Kar 87,5 % vprašanih pozna nevarnost te bolezni. Dobra polovica vprašanih (51 %) meni, da je v občini dovolj poskrbljeno za odlaganje nevarnih odpadkov, 35 % jih meni, da za to ni dovolj poskrbljeno, 14 % pa se jih ni moglo opredeliti. Mnenje 78 % vprašanih je, da bi z višino kazni za odlaganje odpadkov v okolje in ozaveščenostjo prebivalcev število črnih odlagališč upadlo. Učencem je na prireditvi spregovoril župan Vinko Debelak in izrazil veselje in zadovoljstvo, da so se lotili te tematike, saj je skrb za ravnanje z odpadki eno izmed najpomembnejših področij življenja na našem planetu, ki ga ogroža globalno segrevanje ozračja in še marsikaj. S predstavitvijo je bil zadovoljen tudi ravnatelj šole Milan Jezernik, ki je tako kot župan učencem in mentorici čestital za opravljeno delo in zbrane rezultate. D. Naraglav Tudi Občina Prebold vsako leto pripravi akcijo ocenjevanja urejenosti okolice stanovanjskih hiš, kmetij, gostinskih in obrtnih ter drugih objektov. Zaključno prireditev letošnjega ocenjevanja so pred dnevi pripravili v preboldski dvorani, kjer je zbrane najprej nagovorila predsednica desetčlanske ocenjevalne komisije Marjana Uršič. Komisijo za ocenjevanje urejenosti okolja so sestavljali po en predstavnik občinske uprave in vseh naselij. Urejenost so ocenjevali junija in septembra. Kot je povedala Marjana Uršič, je ocenjevanje vsako leto težje, saj ljudje vse bolj skrbijo za svoje domove in njihovo okolico. Se pa v vsakem zaselku najde tudi kakšen nasproten primer. Priznanja najprizadev-nejšim sta na zaključni slove- snosti podelila župan Občine Prebold Vinko Debelak in Marjana Uršič. V kategoriji najlepše urejene hiše z vrtom so v vsakem naselju v občini izbrali najbolj urejeno. Priznanja so prejeli: Romana in Danijel Vogrinc iz Prebolda, Marija in Franc Koritnik iz Marija Reke, Marija in Ernest Marinc iz Svetega Lovrenca, Anita in Miran Zagožen iz Matk, Rozina Orel iz Šešč, Bogdana in Boris Korun iz Dolenje vasi, Olga in Anton Fonda iz Latkove vasi ter Vida in Jože Ribič iz Kaplje vasi. Najlepše urejene kmetije so letos kmetije, katerih lastniki so: Dragica in Julij Gradišek iz Marija Reke, Štefka in Jože Herodež iz Svetega Lovrenca, Ljudmila in Rafko Pražnikar iz Matk, Marija in Matjaž Goro-pevšek iz Šešč, Karolina Derča iz Dolenje vasi, Bernarda in Ciril Rojnik iz Latkove vasi ter Terezija in Franc Kreže iz Kaplje vasi. Priznanje za najlepši zaselek je dobil zaselek Nad tovarno v Preboldu, z najlepše urejeno okolico se ponaša gasilski dom v Matkah, za kar skrbi Marija Čulk. Najlepše urejeno okolico ima tudi gostilna Zmet v Svetem Lovrencu. Med obrtnimi in podjetniškimi objekti je priznanje prejelo podjetje DJ DON Eukanuba Prebold. Za najbolj urejen kamp je bil ocenjen kamp Dolina iz Dolenje vasi, posebno priznanje pa sta prejela Marjanca in Janko Marko iz Matk. Vsem, ki se trudijo za urejeno okolje, še posebej seveda nagrajencem, je čestital župan Vinko Debelak, za prijeten in razgiban kulturni program pa so poskrbeli člani Kulturnega društva Marija Reka. K. R. Zbiranje pomoči še poteka Ukrepanje pravočasno in ustrezno Na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Celje so 6. novembra pripravili tiskovno konferenco, na kateri je regijska koordinatorica in članica glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Marta Šmalc predstavila dosedanjo pomoč te humanitarne organizacije prizadetim v poplavah in plazovih 18. septembra letos. Med najbolj prizadetimi je bilo tudi območje žalskega območnega združenja. V širši celjski regiji deluje osem območnih združenj Rdečega križa, od tega se jih je kar pet soočilo s hudimi posledicami poplav. Aktivisti krajevnih organizacij so takoj odšli na teren in zbirali podatke o poplavljenih in potrebni pomoči, sekretarji območnih združenj pa so navezali tudi stike s štabi civilne zaščite, občinskimi kriznimi štabi in tudi centri za socialno delo. Številni prostovoljci so pomagali pri čiščenju stanovanj in naplavin. Po zbranih podatkih je 154 prostovoljcev opravilo 3.331 prostovoljnih delovnih ur. Iz svojega sklada za solidarnost je Rdeči križ Slovenije takoj namenil 230.000 evrov denarja, odprl pa je tudi poseben transakcijski račun za zbiranje pomoči. Na njem se je do 24. oktobra zbralo 959.186 evrov, od tega je za pomoč v celjsko regijo prišlo okoli 400.000. Največ denarja je bilo namenjenega sedemčlanski družini v Rečici ob Savinji, 50.000 pa za družino Golob iz Podgorja pri Letušu, ki ji je plaz odnesel hišo in povzročil smrt dveh mladih oseb. Na območju celotne regije je Rdeči križ pomagal 231 družinam, vendar ni delil denarja, ampak plačeval račune, poleg tega pa pomagal s hrano, obutvijo, obleko, čistili, pralnim praškom, ležišči, odejami, gospodinjskimi aparati, drvmi, ozimnico in drugim. Rdeči križ je imel dovolj zaloge, je povedala Marta Šmalc in dodala, da je bila tokrat solidarnost izjemno velika in kar je najpomembneje - pomoč je bila zelo hitra. Vsi prizadeti so preskrbljeni z osnovnimi stvarmi in imajo streho nad glavo, zagotovo pa bo odpravljanje posledic poplav še dolgotrajno, zato Rdeči križ nadaljuje z zbiranjem denarja na posebnem transakcijskem računu: 02922-0019831742, sklic 4026, pripis ZA POPLAVE 2007. K. R. Podelitev priznan) Slovenske vojske S slovesnosti ob podelitvi priznanj med nagovorom Adija Vidmajerja Minister za obrambo Karl Erjavec je ob 15. obletnici vojne za Slovenijo ustanovil spominske znake v spomin na pomembne dogodke v tej vojni pripadnikom Teritorialne obrambe. Med drugimi tudi spominski znak Zaloška Gorica 1991 in spominski znak Enota za posebne namene 1990-1991. SV je v sodelovanju z Območno organizacijo zveze veteranov vojne za Slovenijo 7. novembra na turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah podelila spominska znaka nekdanjim pripadnikom TO. Slovesnost je s slovensko himno začel kvartet članov Savinjskega okteta. Zbrane je pozdravila podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik in izrekla čestitke vsem dobitnikom priznanj. V nadaljevanju je zbranim spregovoril nekdanji poveljnik TO Žalec in sedanji predsednik Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo Adi Vidmajer. Slednji je v svojem nagovoru osvetlil tisti čas in izpostavil svoje nekdanje najbližje sodelavce Emila Pižorna, Zdenka Terpina, Damjana Kosa in druge pripadnike TO, ki so prispevali pomemben delež k osamosvojitvi Slovenije. Dejal je, da so to bili časi odločitve in če ne bi bilo hrabrosti, visoke morale in pripadnosti, ne bi bilo mogoče doseči tega, kar smo. Priznanje je izrekel vsem dobitnikom spominskega znaka Zaloška Gorica in znaka Enota za posebne namene. Pozdrav in čestitke je dobitnikom priznanj izrekel tudi župan Ljubo Žnidar in izrazil veselje nad dobrim sodelovanjem z vsemi veteranskimi organizacijami. Priznanja Slovenske vojske sta dobitnikom izročila predstavnika SV Emiljan Pižorn in Zdenko Terpin, ki sta bila v času vojne za Slovenijo člana 81. območnega štaba TO Žalec. Pred podelitvijo je podpolkovnik Slovenske vojske Emiljan Pižorn pojasnil, da je bil prvi spominski znak Zaloška Gorica 1991 ustanovljen v spomin na blokado in zavzetje skladišča Zaloška Gorica na območju Občine Žalec. Spominski znak so podelili 26 pripadnikom nekdanje TO, ki so aktivno sodelovali pri blokadi in zavzetju omenjenega skladišča JLA v Zaloški Gorici. To so bili: Goran Črnila, Darko Dimeč, Janez Dolinar, Franc Felicijan, Jože Grobelnik, Jože Jančič, Samuel Jelenko, Damjan Kos, Benjamin Krajnc, Simon Lipovšek, Robert Maloprav, Mladen Melanšek, Severin Mohorič, Darko Paradiž, Emiljan Pižorn, Zdenko Podlesnik, Bojan Polšak, Marjan Pustoslemšek, Milko Pušelc, Božidar Sevšek, Matjaž Stepišnik, Dušan Urankar, Adi Vidmajer, Damjan Vidmajer, Milan Zupanc in že pokojni Radovan Kolar. Minila sta skoraj dva meseca po katastrofalni vodni ujmi, ki je prizadela 28 občin na Celjskem. Konec prejšnjega meseca je celjska izpostava Uprave za zaščito in reševanje oziroma Štab za civilno zaščito zahodne štajerske regije v Žalcu pripravila podrobno analizo. Ocenili so, da je bilo ukrepanje ob poplavah pravočasno in ustrezno, kljub temu pa so našli kar nekaj podrobnosti, ki jih nameravajo izboljšati. Predvsem gre za čas od zaznave dogodka do aktiviranja štaba za civilno zaščito in pripravljenosti ekip za ukrepanje. Svoje delo so analizirali tudi gasilci, Rdeči križ in Policija, medtem ko ostalih vabljenih gostov ni bilo. Še največ pripomb je letelo na neurejene vodotoke, zato bodo pozvali ministrstvo za okolje, naj postori, kar je potrebno. Neverjetno je tudi dejstvo, da prostovoljna gasilska društva še niso dobila povrnjenih stroškov intervencije. Po ocenah gasilskih zvez celjske in savinjsko-šaleške regije stroški presegajo milijon evrov, kar je za občine, ki bi jih bile dolžne pokriti, prevelik strošek. Del udeležencev razprave v dvorani Gasilskega društva Žalec Vodna ujma je v občinah na Celjskem poškodovala 1886 stanovanjskih, 342 gospodarskih in 33 javnih objektov ter 134 podjetij. Poleg tega je bilo poškodovanih 665 kilometrov lokalnih cest, 403 kilometri javnih poti in 183 kilometrov nekategoriziranih cest. Poškodovanih je bilo tudi 21 zajetij pitne vode, sprožilo se je 426 plazov in zemeljskih usadov, ki so ogrozili 68 hiš ter 131 kilometrov cest, skupaj pa je bilo v regiji poškodovanih 65 mostov. V intervenciji je sodelovalo 4123 ljudi, od tega seveda največ gasilcev, ki so delo opravljali s 126 rovokopači, 452 tovornjaki in 54 traktorji. Vlada pa se je na eni izmed zadnjih sej seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja s točo, ki je 17. avgusta prizadelo občine Braslovče, Dobrna, Polzela, Prebold, Slovenske Konjice, Šentjur, Tabor, Vransko in Žalec. Škoda v občinah je ocenjena na 4,4 milijona evrov. Državna komisija za ocenjevanje škode je ugotovila, da je najbolj prizadeta Občina Braslovče. Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu 2007 in tako je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. T. T. Da bo nevarno na varnem Drugi spominski znak, Enota za posebne namene 1990-1991, je bil ustanovljen v spomin na opravljanje nalog nadzora in varovanja prostora in objektov. Ta spominski znak je prejelo 21 pripadnikov enot TO za posebne namene, ki so od novembra 1990 do junija 1991 opravljali naloge varovanja in nadzora prostora ter shranili zadolženo orožje in opremo doma ali na skrivnih krajih. Večina med njimi je sodelovala tudi pri blokadi in zavzetju skladišča v Zaloški Gorici in je tako prejela oba spominska znaka. D. Naraglav V letošnji akciji podjetja Javne naprave Celje Da bo nevarno na varnem, ki je potekala septembra in oktobra v celotni celjski regiji, so zbrali 31.322 kilogramov nevarnih odpadkov, kar je dobrih 5 odstotkov več kot lani. Od tega smo v 6 občinah SSD zbrali skoraj 45 odstotkov oz. 14.029 kg. Podjetje Javne naprave Celje opravlja dejavnost ravnanja z odpadki v dvanajstih občinah celjske regije s približno 130 tisoč prebivalci. V okviru svoje dejavnosti vsako leto izpeljejo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih. To se predvsem izrabljena motorna in jedilna olja, zavržene barve in laki, akumulatorji, baterije, zdravila, ostanki škropiv električne in elektronske opreme ipd. V času letošnje akcije je podjetje Javne naprave Celje zbralo 31.322 kilogramov nevarnih odpadkov (lani 29.727), k sodelovanju pa privabilo 1492 občanov. Veseli so, da količine nevarnih odpadkov, ki se zberejo ločeno in ne odvržejo s preostalimi komunalnimi odpadki, rastejo. Porast količin so namreč zaznali tudi v Zbirnem centru Bukovžlak, kjer so od začetka leta do konca oktobra zbrali 13.300 kilogramov nevarnih odpadkov, kar je pet ton več kot v enakem obdobju lani. V občinah Spodnje Savinjske doline je v akciji sodelovalo 536 občanov, največ nevarnih odpadkov so zbrali v Občini Žalec, in sicer 6.628 kilogramov, v Braslovčah 3.472, na Polzeli 1.391, Vranskem 1.213, v Preboldu 1.117 in v Občini Tabor 208 kilogramov. Skupaj so v vseh spodnjesavinjskih občinah zbrali za 3610 kilogramov lepil, smol, premazov, ki vsebujejo nevarne snovi, nato odpadnega olja (3370), baterij in akumulatorjev (1989), zavržene električne in elektronske opreme (1930), jedilnega olja in maščob (740), pesticidov (567 kilogramov) itd. T. Tavčar Center vseživljenjskega učenja UPI - Ljudska univerza Žalec se je leta 2005 s projektom Regijski center vseživljenjskega učenja leta 2005 prijavila na razpis ministrstva za šolstvo in šport in na njem pridobila tudi evropska sredstva. Financiranje projekta se izteče marca prihodnje leto, pred dnevi pa je UPI skupaj s partnerji v projektu pripravila okroglo mizo, na kateri so ocenili rezultate projekta. Kot sta povedali direktorica UPI - Ljudska univerza Žalec Franja Centrih in svetovalka Jerneja Kronovšek, je bil dosežen osnovni namen projekta, to je vzpostavitev vstopnih točk v Žalcu, Celju in Šmarju pri Jelšah, na katerih vsem prebivalcem savinjske statistične regije, predvsem pa ženskam in osebam z nedokončano izobrazbo, zagotavljajo kakovostno informiranje in svetovanje za izobraževanje ter poklic. Prav tako je bil cilj zagotavljati dostop do novih oblik učenja s posebnim poudarkom na neformalnem učenju. Za uporabnike je svetovanje brezplačno. Do dneva okrogle mize je Center vseživljenjskega učenja na vseh treh vstopnih točkah skupno obiskalo 1.425 oseb. Partnerske organizacije v projektu so poleg žalske ljudske univerze Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Medobčinska matična knjižnica Žalec, družba RAcio in Zavod za zaposlovanje - območna služba Celje. V projektu sodelujejo tudi druge institucije, ki v njej skrbijo za razvoj človeških virov, med njimi Razvojna agencija Savinja Žalec. Vsi predstavniki so se strinjali, da mora Center vseživljenjskega učenja savinjske regije nadaljevati z delom tudi po izteku triletnega financiranja s strani Evropskega socialnega sveta. Na okrogli mizi je sodelovala tudi predstavnica ministrstva RS za šolstvo in šport - sektorja za izobraževanje odraslih mag. Katja Dovžek, ki se je strinjala z ugotovitvami okrogle mize, dodala pa nekaj svojih pripomb. Kot je povedala, v Sloveniji deluje 13 takšnih centrov, vsak pa se nekoliko razlikuje od drugega, tudi glede na to, kdo so partnerji v projektu. V savinjskem primeru bi po njenem mnenju morale biti med partnerji tudi osnovne in srednje šole, v večji meri pa bi moralo sodelovati gospodarstvo. Prav tako bi bilo potrebno večjo mero pozornosti poleg brezposelnim nameniti tudi zaposlenim, ki prav tako ves čas potrebujejo dodatna znanja in usposabljanja. Glede nadaljnjega financiranja centra je mag. Katja Dovžek povedala, da bo še v tem letu ministrstvo pripravilo nove razpise. K. R. Korže namesto Vovka Petrovskega Program CINDI za zdravje Udeleženci programa CINDI Gregor Vovk Petrovski Interese 5 volilne enote, torej tudi 6 občin Spodnje Savinjske doline, bo v naslednjem mandatu v državnem svetu zastopal podžupan Šentjurja Jože Korže. Kandidat Gregor Vovk Petrovski iz Zabukovice (LDS), dosedanji član državnega sveta in kandidat, ki sta ga predlagali občini Žalec in Prebold, ni dobil zadostnega števila glasov elektorjev. Za invalide Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v petek, 16. novembra, znova dokazalo, da je pomemben ustvarjalec življenja in dogajanja v Savinjski dolini. Uspelo jim je namreč organizirati dobrodelni koncert in hkrati do zadnjega kotička napolniti dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec. Polna dvorana je razveselila organizatorje na čelu s predsednikom Janezom Megličem, prijetno pa je bilo tudi ustvarjalcem programa, ki so doživeli izjemen odziv publike. Prireditev, ki jo je vodil in povezoval novinar Tone Vrabl, je začela vokalna skupina Primule, za Jože Korže, ki je bil izvoljen s 25 glasovi elektorjev, prihaja s Ponikve pri Šentjurju in je zaposlen v podjetju Štore Steel. Največ glasov za njegovo izvolitev so prispevali elektorji širšega celjskega območja iz vrst SDS (kar 19), preostalih šest pa tudi drugi. Korže bo torej v naslednjih petih letih zastopal lokalne interese občin celjskega območja, kamor poleg 6 občin SSD spadajo še Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Štore, Šmarje pri Jelšah, Tabor, Vransko, Vitanje, Vojnik, Zreče in Žalec. Poleg kandidata Gregorja Vovka Petrovskega je Jože Korže premagal še štiri druge kandidate, Marka Zidanška iz Celja, Greto Galuf iz Šmarja pri Jelšah, Viktorja Jagra iz Vitanja in Jožefa Rajha iz Laškega. njimi so nastopili harmonikar Matej Dolar, ansambel Hopsi s prijatelji, sopranistka Nataša Krajnc, kvintet Lastovka, Petrovi tamburaši KUD Šempeter, šansonjerka Nika Vipotnik, ansambel T' pravi muzikantje s prijatelji, ansambel Robija Zu- Državni svet, ki ima 40 članov, je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Osemnajst mest pripada predstavnikom delodajalcev in delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikom negospodarskih dejavnosti, preostalih 22 pa zastopnikom lokalnih interesov. Za 22 mest predstavnikov lokalnih interesov je sicer kandidiralo več kot sto kandidatov. Mandat državnih svetnikov traja 5 let. Kot začetek mandata se šteje ustanovna seja; državni svet v sedanji sestavi se je na njej sestal 17. decembra 2002. Prvo sejo državnega sveta skliče predsednik državnega zbora najpozneje dvajset dni po njegovi izvolitvi. Do izvolitve predsednika državnega sveta, ki ga svetniki izvolijo izmed sebe, sejo vodi najstarejši član. L. K. pana, ansambel Mira Klinca in Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter. Organizatorjem in izvajalcem bodo hvaležni tisti invalidi, katerim je zbrani denar tudi namenjen. Zbrana sredstva bodo namreč namenili petim invalidom za nakup pripomočkov in šestim najbolj oškodovanim invalidom, ki jih je prizadela letošnja poplava. Vsak udeleženec je z nakupom vstopnice prispeval 7 evrov. Dobrodelni koncert je društvo organiziralo s pomočjo vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, številnih donatorjev in ZKŠT Žalec. V avli dvorane je bila na ogled tudi razstava ročnih del invalidov, ki so jo odpri že dva dni pred koncertom. D. Naraglav CINDI je mednarodni program, ki od leta 1984 deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Njegov namen je preprečevati in zmanjšati razširjenost kroničnih bolezni ter promovirati zdravje. V program je doslej vključenih 24 držav v Evropi, Kanada in ZDA. Program CINDI se uspešno izvaja tudi v Sloveniji in v Spodnji Savinjski dolini. CINDI je začel v Sloveniji delovati leta 1990. Poslanstvo programa je oblikovanje in izvajanje projektov, ki imajo za cilj promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, maligne novotvorbe, bolezni odvisnosti, kronične obstruktivne pljučne bolezni, degenerativne bolezni kosti in sklepov, osteoporozo). To so bolezni, ki so v razvitem svetu in tudi pri nas najpogostejši vzrok obolevnosti, invalidnosti, umrljivosti in veliko finančno breme razvite družbe. Za kronične bolezni je značilno, da njihov nastanek in razvoj pospešujejo skupni dejavniki tveganja (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža), ki so v veliki meri posledica nezdravega načina življenja (nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, stres). Z zdravim načinom življenja in zdravo prehrano lahko uspešno V Občini Prebold delujeta dve humanitarni organizaciji Rdeči križ in župnijska Karitas. Slednja deluje šele dobro leto in pol, vendar pa je v tem času postala zelo prepoznavna in nadvse dobrodošla humanitarna organizacija, ki vsestransko pomaga pomoči potrebnim. Ustanovljena je bila na pobudo župnika Damjana Ratajca, na ustanovni seji pa so za vodjo soglasno izvolili Amalijo Cukjati, za tajnika Alojzija Cilenška in za blagajnika Katjo Ilišinovič. Sicer pa je v odboru približno 20 prostovoljk in prostovoljcev, ki izvajajo zastavljen program in tudi nepredvidene aktivnosti. Tudi v času poplav je bilo opravljenega precej dela in kot sta povedala predsednica Amalija Cukjati in Alojzij Cilenšek, so prostovoljci ŽK že nekaj dni po katastrofi začeli z delitvijo hrane in čistilnih sredstev, ki so jih razvozili po domovih najbolj prizadetih družin. »Hrano, skupaj okrog 6000 kg, ki jo dobimo iz intervencijskih zalog ES, smo ravno tiste dni prejeli od Škofijske Karitas Maribor za socialno ogrožene družine. Hrana je vsebovala mleko, sladkor, riž, testenine in moko. Odloči- preprečujemo ali upočasnimo pojav dejavnikov tveganja in bolezni. Program CINDI uresničuje svoje cilje preko promocije zdravega sloga življenja, zdravega okolja in ustreznega zdravstvenega varstva. Kot je povedala koordinatorica programa CINDI Majda Donko, izvaja ta program še pet sodelavcev iz ZD Žalec in dva koncesionarja, dr. Matjaž Lesjak, ki vodi delavnice za odvajanje kajenja, in dr. Andrej Kravos, ki z medicinsko sestro Ireno Klančnik vodi delavnice hujšanja. V ZD Prebold poteka program CINDI že štiri leta. »Delavnice izvajamo v spomladanskem in jesenskem času. Program začnemo z uvodnimi delavnicami, na katerih govorimo na splošno o zdravem življenjskem slogu, o telesni dejavnosti, dejavnikih tveganja, potem pa nadaljujemo z zdravo prehrano. V delavnicah za zdravo prehrano predstavimo li smo se, da hrano pretežno razdelimo družinam, ki so bile prizadete v poplavah. Paket pa ni vseboval samo hrane, nakupili smo še čistilna sredstva in pralni prašek in pripravili 92 paketov, ki smo jih potem prostovoljci ŽK osebno razdelili prizadetim družinam,« je povedal tajnik ŽK Alojzij Cilenšek. »Po zbranih informacijah s terena smo dobili od Škofijske Karitas Celje prvo nakazilo denarja, ki so ga darovali dobrotniki iz vse Slovenije za Karitas. Denar je bil namenjen družinam, prizadetim ob poplavah. Tako je ŽK sv. Pavel v Preboldu prejela v treh nakazilih od ŠK Celje 25.000 EUR. Od ŠK Celje smo prejeli še nekaj materialne pomoči, in sicer 1200 kg pralnega praška in 600 zavitkov Septolet, ki so bile darilo Krke. Ob delitvi prvih paketov smo prostovoljci dobili informacije, kaj vse je bilo uničeno pri prizadetih družinah ob poplavi. Na osnovi tega smo najbolj ogroženim družinam takoj razdelili denarno pomoč po 100 EUR. Denar so osebno razdelile prostovoljke iz Dolenje vasi, Kaplje vasi in Prebolda. Temu je na osnovi zbranih informacij s terena sledila še delitev večjih denarnih vsot in do prehrambeno piramido, govorimo o enotah živila in poskušamo na ta način spremeniti naš dosedanji način prehranjevanja, ki je bolj zdrav. Danes smo se na primer srečali tretjič, na četrtem srečanju pa bomo šli v trgovino, pregledali artikle, ugotavljali, kateri so bolj zdravi in te potem tudi kupovali. Nadaljevali bomo z delavnicami telesnega gibanja, ki bodo prav tako potekale v Preboldu, končali pa bomo z delavnico zdravega hujšanja, za kar pa je v Preboldu premalo zanimanja, da bi jo izpeljali samostojno. Da zadovoljimo zahteve zavarovalnice, potrebujemo 15 ljudi, zato udeležence iz celotne Savinjske doline združimo, delavnica pa poteka v Žalcu,« pravi Majda Donko in dodaja, da je zdravje vrednota, ki je ne smemo zanemarjati. K tej osveščenosti pa nedvomno pomemben delež prispeva program CINDI. D. Naraglav centa smo transparentno razdelili vseh 25.000 evrov. To je bilo za naše prostovoljce najodgovornejše delo, saj so morali večkrat obiskati prizadete družine, da so dobili račune za nakupljene proizvode. Med drugim so nakupili večje število pralnih strojev in ostalih gospodinjskih aparatov. Ta denar je prejelo 53 najbolj prizadetih družin, in sicer 21 v Kaplji vasi, 21 v Dolenji vasi in 11 v blokovskem naselju. Višina zneska je bila odvisna od socialnega, gmotnega stanja družine. Tudi ta denar so osebno ponesle na domove prejemnikov naše prostovoljke ŽK in vse vestno s podpisi prejemnikov zabeležile v potrebno dokumentacijo. Poleg denarja so prejemniki pomoči prejeli še dodatno pomoč, pralni prašek in Septolete. Aktivnosti so potekala mesec dni, za vsa opisana dela pa smo prostovoljci ŽK sv. Pavel opravili 250 delovnih ur in še precej osebnih prevozov,« je povedal Alojzij Cilenšek. V prejšnjih dneh so v preboldskem Karitasu prejeli tudi letošnjo tretjo pošiljko hrane iz intervencijskih zalog ES. Ker gre predvsem za mleko, čokoladno mleko, kekse ... bodo tega še posebej veseli otroci. D. Naraglav Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec S 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred nami je praznični december, čas nakupov, praznovanj in obdarovanj. Čas za izrekanje dobrih želja, čas veselja in radosti. Kar trije dobri možje bodo v tem mesecu razveseljevali naše otroke, nam starejšim pa budili spomin na čas naše mladosti. Miklavž, dedek Mraz in Božiček se že oskrbujejo z darili v naših lokalih, bodite med njimi tudi vi. Pri nakupih naj vas spremlja misel na našo skupno druženje pod geslom ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. V vseh teh letih ste se o tem zagotovo vsi že dobro prepričali. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, saj so naša druženja vedno lepa in prijetna. Poleg letošnjega odprtja novega trgovskega centra na Vranskem ter naše tradicionalne prireditve za zvestobo v okviru Vranskih poletnih večerov so najbolj sveži vtisi vseh nagrajencev za zvestobo, ki so bili na martinovanju in čudovitem izletu v Berlinu, ki mu je dal poseben pečat naš gostitelj župnik Izidor Pečovnik - Dori. Pod njegovim vodstvom smo spoznavali vse lepote, zanimivosti in zgodovino tega velikega mesta. V tem predprazničnem času vam želimo veliko lepega, da bo ta čas še prijetnejši, pa vabljeni tudi v naše gostinske lokale oziroma slaščičarne. Na zdravje in srečno v skorajšnje novo leto! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Q3205I Nika Vipotnik in Tpravi muzikantje na dobrodelni prireditvi Župnijska Karitas tudi ob poplavi Občani odločno proti hitri cesti skozi braslovško občino Na zboru občanov v Braslovčah V spominu mnogih so še žive dolgotrajne in vroče razprave o umestitvi avtoceste skozi Savinjsko dolino. Nič manj vroče krvi ni povzročila namera vlade, da čim hitreje zgradi obljubljeno tretjo os, ki bo povezala Koroško s slovenskim avtocestnim križem. Medtem ko je ves čas prevladovalo pričakovanje, da se bo nova hitra cesta priključila na avtocesto v Arji vasi, je ministrstvo za promet v želji, približati hitro cesto Zgornji Savinjski dolini, predlagalo traso skozi občini Šmartno ob Paki in Braslovče. Občanke in občani Braslovč so odločno proti temu, vsaj tako je bilo slišati na zboru krajanov v Parižljah in zboru občanov v Braslovčah, zastopa pa jih civilna iniciativa. Nazadnje se je proti zahodni trasi F2 izrekel tudi občinski svet. Koroška že dolgo opozarja na to, da je odrezana od glavnih prometnih tokov v Sloveniji in s tem tudi v Evropi, prav tako pa na velike težave zaradi neustrezne prometne infrastrukture zelo glasno opozarja gospodarstvo, zlasti v Šaleški dolini. Vlada se je tako razmeroma odločno lotila reševanja tega problema. Podjetje Urbis je izdelalo študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, aprila pa so župani podali prva mnenja o tem. Po javni predstavitvi idejnega osnutka so bile k izrekanju o trasi povabljene občine, po katerih poteka predvidena trasa, in še te so imele najprej časa samo 14 dni. Glede na to, da to še ni idejni projekt, sam postopek ne zahteva javnih obravnav občank in občanov. Občinski sveti so večinoma pozdravili začetek postopka za gradnjo hitre ceste in k svojim soglasjem dodali številne pogoje. A ljudje so marsikje pov- zdignili glas, tako da so se župani večinoma odločili za sklic zborov občanov. Oblikovalo se je kar nekaj civilnih iniciativ (tudi v Šaleški dolini), med njimi v Občini Braslovče. Civilno iniciativo Braslovče je 8. novembra ustanovilo 44 udeležencev ustanovnega zbora, ki so, kot so navedli v izjavi za javnost, zainteresirani za razvoj in kakovost življenja v občini (za komuniciranje z javnostjo so pooblastili družbo Dialog Company). Prvopodpisani udeleženci ustanovnega zbora so Jani Perger, Štefan Obal, Stane Hruševar, Domen Marovt, Franc Kralj, Boris Jeseničnik in Andreja Jelen. Civilna iniciativa je občinsko vodstvo, župana in občinski svet pozvala k treznemu razmisleku in odločanju v interesu občine ter njenih občank in občanov. Do zdaj naj bi bilo v iniciativo vključenih okoli 1.200 občank in občanov. Civilna iniciativa Braslovče je 15. novembra na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo posredovala svoje stališče in ugovor k umestitvi hitre ceste v Občini Braslovče z navedbo argumentov proti t. i. zahodni trasi F2, skupaj z zbranimi podpisi občanov, ki jih je bilo do takrat nekaj manj kot tisoč in, kot pravijo, so tako postali stranka v postopku. V ponedeljek so pred četrtkovo ponovno sejo občinskega sveta Občine Braslovče na temo hitre ceste v braslovški dvorani pripravili zbor občanov, ki se ga je udeležilo okoli 230 občank in občanov. Vodil ga je podžupan Vinko Derča, na njem pa je bila Braslovča-nom prvič predstavljena trasa z argumenti za izbrano varianto F2. Predstavil jo je vodja Urada za okolje in prostor SAŠA regije Marko Vučina, ki sicer ni sodeloval pri pripravi trase, dobro pa pozna njeno nastajanje in razloge za in proti posamezni varianti. Državna cesta med avstrijsko mejo in avtocesto A 1 Šentilj-Koper ima izhodišče na Holmecu, do koder bodo tudi avstrijski zgradili avtocesto. Narejenih je bilo 24 variant, ki so bile vrednotene po štirih kriterijih: prostorskem, funkcionalnem, z vidika varovanja okolja in po ekonomskem. Izbrana varianta gre med drugim po 1.850 metrov dolgem tunelu skozi Graško goro, vzhodno od Škalskega jezera, po globokem vkopu pa po približno sredini Velenja. Proti Šmartnem ob Paki gre mimo velenjskega pokopališča v Podkraju, na hribovitem predelu pa so predvideni trije tuneli. V Občini Šmartno ob Paki prečka dolino po nasipu med Šmartnim in Rečico ob Paki. Savinjo prečka malo pod mostom v Letušu. Zahodno od Malih Braslovč prečka lokalne ceste izvennivojsko, nato pa po poljih med Savinjo in sedanjo državno cesto pride do Šentruperta, kjer se v deteljici priključi na avtocesto. Pri tem ta trasa ni ovrednotena kot najhitrejša, pač pa kot najbolj povezovalna. Po predstavitvi trase so prisotni občani predstavljali svoje argumente in poglede proti trasi F2. Poudarjali so, da se vsepovsod cesta drži hribovitih predelov, v Savinjski dolini pa poteka izključno po kmetijskih zemljiščih in nedaleč od več strnjenih naselij. V razpravi so ves čas poudarjali, da je hitra cesta potrebna. Po njihovem mnenju bi se morala na avtocesto priključiti v Arji vasi, da bi tako v resnici prevzela sedanji izjemno gost promet med Celjem in Velenjem. Za traso F2 se je od občanov zavzel le en občan iz Letuša. Občani so pogosto v povišanem tonu poudarjali, da Občina Braslovče hitre ceste ne potrebuje, saj ima že zdaj dve regionalki, državni plinovod in drugo, da bo promet tovornjakov po hitri cesti zelo obremenil okolje s hrupom in izpušnimi plini in da bo naselje Parižlje odrezano od ostalega dela občine. Prepričani so, da bo hitra cesta čez nekaj let avtocesta in da bo povozila še več obdelovalne zemlje, kar pomeni konec za mnoge kmetije, predvsem pa konec hmeljarstva in zelene podobe doline. V nastajanje trase ni bila vključena vsa stroka, so poudarjali, na primer pedologija. Tako kakovostne zemlje ne bi smeli žrtvovati za ceste. Lovci opozarjajo na problem divjadi, saj je že na sedanji državni cesti veliko povožene divjadi. Ob tem so opozarjali tudi na to, da je ta trasa nastala čez noč, da je bilo sicer pred leti že omenjeno, da bi bila tu lahko trasa hitre ceste, vendar je takrat prevladalo prepričanje, da je primernejše mesto za priključek na avtocesto v Arji vasi. Veliko je bilo pojasnjevanj, kakšno mnenje je že bilo dano s strani občine oziroma župana in zakaj doslej občani niso bili vključeni v pripravo trase. Kljub zatrjevanju Vinka Der-če, da bo na koncu odločila politika, so občani menili, da mora politika upoštevati mnenja ljudi oziroma volivcev. Že na začetku je bilo izpostavljeno tudi vprašanje o tem, ali je bil zbor občanov sklican in voden v skladu s statutom občine. Zahtevali so, da se že na zboru politične stranke izrečejo o tem, ali podpirajo traso ali ne. Božo Andoljšek se je v imenu braslovškega odbora SD izrekel proti. Vinko Derča je predstavil stališče SLS, da se je o trasi hitre ceste še potrebno pogajati in da je varianta F6 boljša in cenejša za državo. Župan Marko Balant je povzel besedo čisto na koncu skoraj štiriurne razprave. Prebral je sklep, ki ga je pripravil za četrtkovo sejo občinskega sveta. Svetniki se morajo zavedati zgodovinske odločitve in odgovornosti, ki pa jo morajo vzeti kot priložnost, je poudaril. Občinski svet bi po predlaganem sklepu soglašal s predlogom najustreznejše variantne rešitve za območje Občine Braslovče pod več pogoji. Tako naj bi zahtevali, da se mikrolokacija ceste čim bolj prilagodi željam prizadetih lastnikov objektov in zemljišč, ki jim mora država dati tudi ustrezno nadomestilo. Pred začetkom gradnje hitre ceste naj bi se varnostno posodobile vse regionalne ceste z ureditvijo pločnikov, prehodov za pešce, krožišč in javne razsvetljave skozi vsa naselja. Navezava hitre ceste na cesto proti Zgornji Savinjski dolini mora biti speljana za naseljem Letuš in nikakor skozi naselje Letuš. Še pred začetkom gradnje hitre ceste naj bi država zagotovila ureditev učinkovite protipoplavne zaščite in vseh vodotokov ter ureditev fekalne in meteorne kanalizacije z ustreznimi čistilnimi napravami. Ena od zahtev naj bi bila, da bi bila cesta vkopana, saj bi bil s tem razrešen problem hrupa, zagotovila pa naj bi se še dodatna protihrupna zaščita na celotni trasi in ustrezna ozelenitev prostora. Po predvidenem sklepu, ki ga je pripravil župan, naj bi svetniki svoje soglasje pogojevali tudi z zahtevo po ustreznem številu izvozov s hitre ceste, in sicer v Letušu, Malih Braslovčah in dva v Braslovčah. Država naj bi zgradila nadvoze na vseh občinskih cestah in javnih poteh, nadvozi na državnih cestah pa bi morali imeti tudi ustrezne kolesarske steze. Ob trasi in še posebej na izvozih bi se morala postaviti turistično-cestna signalizacija, ki bi opozarjala na turistične zanimivosti, gostinske kapacitete in podjetja v občini. V državnem aktu bi morala biti zagotovljena tudi možnost obrtnih con za turistično in prometno dejavnost na vseh priključkih in možnost ureditve parkirišč ob trasi. Prostor med regionalno cesto Šentrupert-Mozirje in predlagano hitro cesto naj bi se v prostorskih aktih opredelil kot zazidalno območje, kjer je dovoljena gradnja poslovno-sta-novanjskih objektov in objektov za storitveno dejavnost in ne več kmetijsko območje. Prav tako naj bi se država ob- vezala, da bo uredila ustrezno število prehodov za visoko in nizko divjad v soglasju z Lovsko družino Braslovče. O takem sklepu naj bi glasoval tudi zbor občanov. Ti so se temu uprli, češ da niso svetniki in niso prišli na zbor za to, da bi glasovali o takem sklepu. Eden od predstavnikov občanov, Žan Pižorn, je nato predlagal dodatna sklepa, in sicer glasovanje o tem, ali občani podpirajo predlagano traso F2, ter sklep, da zahtevajo dodatno vrednotenje vseh variant hitre ceste od F 1 do F 6. Vinko Derča kot predsedujoči je vztrajal, da morajo najprej glasovati o županovem predlogu sklepa, zato so se občani pri tem glasovanju vzdržali. V nadaljevanju glasovanja so bili proti predlagani trasi F2 in za ponovno vrednotenje vseh variant. V četrtek se je braslovški občinski svet sestal na še eni seji, na kateri naj bi zavzel stališče do predlagane variante trase. Prisotnih je bilo tudi nekaj občank in občanov, glasovanje pa je bilo, kot vedno, javno. 12 svetnikov je bilo proti sklepu, ki ga je predlagal župan in naj bi pod določenimi pogoji soglašal s traso F2, trije pa so bili za. Dejstvo pa je, da mnenje občinskih svetov za državo ni zavezujoče. Ksenija Rozman, foto: T. T. P R O F O R M Preform d.o.o. Obme 12,4263 Bohinjska bela Želi zaposliti več sodelavcev za delo v delavnici. Zaželjena je IV ali V stopnja izobrazbe tehnične smeri. Delo bo potekalo v Preboldu. Informacije na tel. št.:051 313 369 Oto Šporn (na veliki fotografiji na naslovnici): »Če smo na hitro pogledali to traso, vidimo, da poteka ves čas po hribih, samo v Spodnji Savinjski dolini gre po dolini. Včasih niso bili strokovnjaki, pa so vendarle ohranjali plodno kmetijsko zemljo in niso zidali na njej. Plinovod je pod zemljo, kjer pa gre cesta, ne bo zemlja nikoli več kmetijska. Kje bo cesta potekala, nas ne zanima, za to so plačani drugi. Nas zanima naše okolje. Vsi, svetniki in politiki v Ljubljani bi se morali zavedati, da o cesti brez nas, občanov, ne morejo odločati. To je velik poseg v prostor. To ni stvar politike in političnih strank, ampak ljudi, ki tu živijo.« Urban Jeriha: »Na spletni strani Direkcije za državne ceste RS so ob-javljeni uradni podatki o obremenjenosti posameznih cest v letu 2005. Na avtocesti A 1 je bilo dnevno v povprečju od 35 tisoč do 19 tisoč vozil. Samo 1.500 vozil pa je vsakodnevno iz smeri Mozirja proti Velenju, iz smeri Črnova proti Velenju pa je teh vozil 16 tisoč. Glavni argument za traso skozi Savinjsko dolino tako pade kot snop, kar kažejo tudi podatki o dinamiki prometa.« Ivan Šparaš: »Za koga država dela cesto, se vprašajmo. Za Avstrijce, Nemce, Turke? Mislim, da jo v prvi vrsti gradi za nas. In če jo država gradi za nas - država smo vendar mi, država ni politika, ni vodstvo. Vodstvo je samo delegirano od nas. Mi dajemo mandat in mi smo tisti, ki bomo rekli, tako bo ali tako ne bo. Politika se dnevno spreminja. Nekdo je lahko na stolčku, dokler bo vodil in delal za večino, ko pa večine ne bo več zadovoljeval, na tem stolu ne bo več sedel.« Žan Pižorn: »Bil sem udeleženec prve prostorske kon-ference 10. februarja 2006, in to na lastno pobudo, kot opazovalec. Takrat je župan podprl tako imenovano zahodno traso hitre ceste. Spraševal sem, ali je župan dobil kakšno mnenje javnosti. Ni in ga niti ni iskal. Danes je javnost prvič uradno vabljena na razpravo trase, ki nam jo župan in politika vsiljujeta kot neizogibno dejstvo. Trase po Savinjski dolini ne sme biti, zahtevamo revizijo vrednotenja.« Anketa_______________________ Kadilski zakon na prepihu Od 5. avgusta letos velja v Sloveniji protikadilski zakon, ki prepoveduje kajenje v vseh javnih prostorih. Odzivi na ta zakon so različni, enako tudi posledice. Pogled na terase lokalov je zelo neobičajen. Ob mizah, zaviti v odeje, ponekod tudi ob plinskih grelnih napravah, se kadilci stiskajo in uživajo ob cigareti, ki bi jo seveda veliko raje pokadili v toplih prostorih lokala. Po drugi strani pa je zrak v lokalih povsem drugačen in v veliko zadovoljstvo nekadilcev in tudi nekaterih kadilcev, ki zaradi prepovedi pokadijo manj cigaret in zapravijo tudi manj denarja. Kako na zakon gledajo nekateri kadilci, nekadilci in gostinci Savinjske doline, pa v nadaljevanju. Jakob Štrukelj - kadilec: »Ta kadilski zakon spravlja kadilce v drugo kategorijo državljanov. Menim, da bi morala vlada in parlament preden sta »požegnala« zakon, preučiti tudi negativne posledice tega zakona. Te se kažejo zlasti v upadanju prometa gostinskih lokalov, kar lahko posledično pripelje tudi do zapiranje le-teh in odpuščanja zaposlenih. Menim, da bi bilo najbolje, če bi vlada lastnikom lokalov omogočila izbiro, da se opredelijo, ali bodo imeli lokal za kadilce ali za nekadilce. Enako bi veljalo tudi za zaposlene. Tisti, ki ne kadijo, naj bi skušali delo najti v nekadilskih lokalih in se tako izogniti pasivnemu kajenju. Zakon naj se spremeni tako, da bomo kadilci in nekadilci izenačeni in to po pogojih, pod katerimi lahko delujemo, in tako bo vse dobro. Drastično zvišanje cen tobačnih izdelkov kajenja ne bo zmanjšalo, ampak bo spodbudilo še večje delovanje črnega trga in s tem tudi izpad tobačnega dohodka državi.« Marija Brinovšek - zaposlena v gostinskem lokalu: »Sama sem sicer nekadilka in bi mi moral biti ta zakon dobrodošel. Ker pa sem zaposlena v gostinskem lokalu in tu dobivam tudi svojo plačo za preživetje, bi raje videla, da tega protikadilskega zakona ne bi bilo. Promet je namreč močno upa- del, zdaj ko prihaja zima, pa bo zagotovo še slabše. Do zdaj so naši gostje to prepoved nekako nadomestili s kajenjem na terasi, čeprav se je njihovo število najmanj prepolovilo, ko bo zunaj zmrzovalo, pa najbrž tudi tega ne bo. Živahnost, ki je prej vladala v lokalu, je skorajda izginila, ni več tiste družabnosti, a kar je še najhuje, ni zaslužka in prav lahko se zgodi, da bo lastnica morala zmanjšati število zaposlenih ali lokal celo zapreti. Tako bi ostala brez službe in plače za preživljanje. Iz tega razloga sem za spremembo zakona, čeprav vem, da to ni dobro za moje zdravje. Mislim pa, da bi se lahko našle kakšne kompromisne rešitve, ki bi bile v obojestransko zadovoljstvo. Morda tudi tako, da bi imeli kadilske in nekadilske lokale kot v Španiji.« Tone Podkraški - nekdanji kadilec: »Kadilec sem bil več kot 30 let, kar naenkrat sem se odločil, to je bilo na dopustu na morju, da ne bom več kadil. Dejansko sem presekal to razvado čez noč, brez kakšnega posebnega vzroka in zdaj ne kadim že skoraj dve desetletji. Iz moje izkušnje lahko trdim, da se da odvaditi kajenja, če to človek res želi. Kako bo ta protikadilski zakon vplival na zmanjšanje kajenja in nasploh porabo cigaret, je težko reči. Mislim, da pravega učinka ne bo, tako kot ga tudi ni zaradi podražitve. Vsekakor pa je nesporno, da smo s tem zakonom obvarovani pasivnega kajenja nekadilci in uslužbenci v javnih ustanovah, kar je velika prednost za naše zdravje. Danes je pitje kave ali čaja ah katerekoli druge pijače v tem lokalu bistveno drugačno, kot je bilo pred uvedbo zakona. V lokalu ni vonja po dimu in človek lahko diha s polnimi pljuči. Po drugi strani pa je v lokalu zelo malo ljudi, kar pomeni manj dohodka.« Jožica Vasle - kadilka: »Kot vidite, smo za to mizo dve kadilki in dve nekadilki. Slednji sta solidarni z nama in skupaj sedimo ob kavici na terasi. Na srečo danes ni mrzlo in se da tudi zunaj posedeti, popiti in pokaditi kakšno cigareto. Ko bo res mrzlo, najbrž tega ne bomo počele in tudi naše druženje bo okrnjeno. Res je, da se lahko družimo tudi v lokalu na toplem, vendar to ne bi bilo to, saj kadilci težko zdržimo brez cigarete in bi zato kaj hitro zapustili lokal ali pa bi se izogibali srečanjem s prijatelji. Menim, da je država s tem protikadilskim zakonom ustvarila veliko nezadovoljstvo med nami kadilci in gostinci. V prvi vrsti je postavila nas kadilce v neenakopraven položaj in nas naredila za drugorazredne državljane, hkrati pa ogrozila obstoj zlasti številnih majhnih lokalov, kot je na primer ta, kjer smo zdaj, saj se je njegov prihodek precej zmanjšal. Mislim, da bi morali ta zakon spremeniti, saj zapostavlja nas kadilce. « Matej Udrih - zaposlen v gostinskem lokalu: »Tudi v našem lokalu se je precej zmanjšal promet. Do zdaj smo to prepoved kajenja nekako reševali s teraso pred lokalom, kako v prihodnje, ko bo pritisnil pravi mraz, pa ne vem. Zagotovo bo promet še slabši, kar lahko ogrozi naše poslovanje. Vsekakor je ta zakon slab za nas gostince, ki sicer ne živimo od prodanih ci- novem - car-interior-design Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? Novem Car Interior Design Žalec, Slovenija je proizvajalec visoko kakovostnih lesenih dekorativnih elementov za luksuzne blagovne znamke avtomobilov, kot so Audi, BMW, Mercedes, Renault, Rover in Volvo. Jo del nemškega kon cerna Novem Car Interior Design Gmbh Vorbach, ki ima petdesetletno tradicijo in je vodilni svetovni proizvajalec luksuznih dekorativnih komponent za avtomobilsko industrijo lesa, kovine, plastike in tekstila. Naši atributi: • 50-lotne izkušnje in tradicija • 10 % tržni delež na svetovnem trgu • nenehna rast, lani 17-odstotna • visoka kakovost • občutljivost do ravnanja z okoljem • ustvarjalno in pozitivno delovno okolje • možnosti izobraževanja, usposabljanja in razvoja kariere • kontinuiran razvoj in inovativnost V SVOJO EKIPO VABIMO: 1. NOVE SODELAVKE IN SODELAVCE za delo na različnih delovnih mestih v proizvodnji in v strokovnih službah podjetja 2. ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTE za delo na različnih delovnih mestih v podjetju z možnostjo opravljanja delovne prakse, pridobivanja izkušenj in kasnejše pridobitve redne zaposlitve KAJ PONUJAMO? * kakovosten profesionalni izziv za različne profile in stopnje izobrazbe * dinamično in ustvarjalno delovno okolje * sodelovanje v slovenskih in mednarodnih ekipah www.novem.de Za dodatne informacije smo vam na voljo: na telefonskih številkah 03 713 54 10, 03 713 54 81 in 03 713 55 59 Vaše ponudbe za sodelovanje pričakujemo na naslov: Novem Car Interior Design, d.o.o., Kadrovska služba, Ložnica 53 a, 3310 Žalec ali na elektronski naslov zaposlitev@novem-cid.si. NAJ BO NAS IZZIV TUDI VAS IZZIV. SPREJMITE GA IN Sl OMOGOČITE KAKOVOSTEN PROFESIONALEN RAZVOJ IN NEPRECENLJIVE DELOVNE IZKUŠNJE! ff^i* iéÌÉÌ i zaposlitevc’novcm-cid.si j mm garet, vendar pa posredno tudi od tega, saj kadilci ob svoji kavi, pijači in druženju s prijatelji prinašajo zaslužek. Menim, da vlada oziroma parlament ne bi smela sprejeti tako strogega zakona, ki prepoveduje kajenje pravzaprav povsod oziroma ga omogoča v posebnih kadilnicah, kar pa je zopet precejšnja investicija, kadilci pa bi bili v teh kadilnicah kot v kletki. Po mojem bi morala vlada, če se je odločila za protikadilski zakon, to prepoved uveljaviti v večjih lokalih s hrano, v nakupovalnih centrih, šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah, kjer je že do zdaj veljala prepoved. « Alenka Legvart - nekadilka: »Moje mnenje okrog tega zakona je deljeno. Splošno znano je, daje kajenje zelo nezdravo in da je umrljivost zaradi kajenja mnogo večja kot pri nekadilcih. Hkrati zaradi pasivnega kajenja, ki so mu bili do uveljavitve zakona izpostavljeni nekadilci, prav tako zboli in tudi umre veliko ljudi. Iz tega razloga se je parlament na pobudo vlade oziroma ministrstva za zdravje odločil sprejeti tak zakon, ki bi zaščitil nekadilce. Po anketnih raziskavah kar okrog 70 do 80 odstotkov državljanov podpira protikadilski zakon. Tudi sama ga, vendar pa menim, da bi moral biti bolj življenjski, saj so zdaj kadilci tisti, ki so nekako vredni pomilovanja in zaradi svoje odvisnosti zdaj zmrzujejo pred lokali na terasah. Najbrž bi bilo smiselno zakon vsaj toliko spremeniti, da bi se lastniki lokalov sami odločili, ali bodo imeli kadilski ali nekadilski lokal. « Jožica Roršek - nekadilka: »Na splošno sem proti kajenju, ker sem nekadilka, vendar pa mislim, da ta protikadilski zakon ni najbolj posrečen, saj še vedno razdvaja ljudi na dve kategoriji. Včasih smo bili nekadilci izpostavljeni že kar brezvestnemu puhanju svojih znancev in prijateljev, kadar smo bili z njimi v družbi. Danes je povsem drugače, zdaj se morajo oni vzdržati te razvade, kadar smo skupaj v lokalu. Žal pa je res, da je takšnega druženja, prav zaradi tega, ker ne smejo kaditi, bistveno manj, lokali pa tako tudi bolj samevajo in se tudi že zapirajo. Kje je prava meja oziroma rešitev, je težko reči. Pri meni je zdravje na prvem mestu in mislim, da takšen zakon z morebitnimi popravki oziroma dopolnitvami potrebujemo. Z njim bi se morali optimalno približati obema kategorijama prebivalstva. Sicer pa mislim, da bi morali še bolj kot do zdaj delati na preventivi in osveščanju prebivalstva glede škodljivosti kajenja za zdravje. Mogoče tudi tako, da se jih sooči z bolniki, ki so zboleli zaradi kajenja. « D. Naraglav Razvojna agencija Savinja, m Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-pošta: erik.potocar@gov.si. Ministrstvo za kulturo - Javni razpis za izbor projektov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v New Yorku, ki jih bo v letu 2008 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 93/07). Rok za oddajo vloge je 7. 12. 2007. Informacije: Marina Barbara Žlender, tel.: 01/369 59 06, e-pošta: marina-barbara.zlender@gov. - Javni ciljni razpis za izbor organizatorja predstavitve Slovenije na 11. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah (UL RS, št. 100/07) Rok za oddajo vlog je 12. 12. 2007. Informacije: Judita Krivec Dragan, tel.: 01/369 59 40. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud po pravilu »de minimis« za izvajanje energetskih pregledov in pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (UL RS, št. 93/07) Rok za oddajo vlog je 14. 12. 2007. Dodatne informacije: Valentina Lavrenčič, tel.: 01/478 72 14, e-pošta: valentina.lavrencic@gov.si in pri Petri Ložar, tel.: 01/478 70 59, e-pošta: petra.lozar@gov.si. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo projekta »Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - krizna namestitev« v letu 2008 in v letu 2009 (UL RS, št. 104/07) Rok za oddajo vlog je 10. 12. 2007 do 14. ure. Kontaktni osebi: Marjeta Ferlan Istanič, tel.: 01/369 77 62, in Gordana Možina Florjane, tel.: 01/369 75 32. Ministrstvo za notranje zadeve - Javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo projekta »Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - namestitve v varni prostor« v letu 2008 in v letu 2009 (UL RS, št. 104/07) Rok za oddajo vlog je 10.12. 2007 do 15. ure. Kontaktna oseba v zvezi z dvigom dokumentacije je mag. Sandi Čurin, tel.: 01/428 40 52. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85/86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ, na Poljanski cesti 31, ali na tel.: 01/471 05 00. Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis za sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008 (UL RS, št. 81/07) Roka za oddajo vlog sta naslednja: 20. 12. 2007 in 20. 3. 2008. Dodatne informacije: mag. Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, ga. Marjana Šipek, tel.: 02/234 12 52, mag. Manfred Lepej, tel.: 02/234 12 72, Boris Ritlop, tel.: 02/234 12 88. Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (UL RS, št. 72/07) Rok za oddajo vlog je 10. 12. 2007. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne na sedežu sklada ali na spletni strani http://www.rdf-sklad.si. - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (UL RS, št. 93/07) Rok za oddajo vlog je 17. 12. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni stran www.rdf-sklad.si, informacije po telefonu 01/836 19 53. - Javni razpis za dodelitev sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti za leto 2007 (UL RS, št. 100/07) Rok za oddajo vlog je 3. 12. 2007, naslednji roki za oddajo vlog se iztekajo zadnjega koledarskega dne v mesecu in bodo potekali do porabe sredstev oziroma do objave novega javnega razpisa za avtohtoni narodni skupnosti. Dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.rdf-sklad.si. Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do objave konca razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20. 12. 2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije. TUJI RAZPISI Ostale informacije LSI EUROPE D / RE cr Info točka savinjsk Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI - LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6) odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-pošta: ISIO@>upi.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč: storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja, informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitra ustanovitev in spremembe v podjetju. Podjetnike in kmete iz občin Žalec in Braslovče obveščamo, da so na voljo še prosta sredstva 21. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti, podjetništva in kmetijstva. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. PROGRAM DOGODKOV V SKLOPU DNEVOV PODJETNIŠTVA ŽALEC 2007 št. datum čas aktivnost lokacija 1. sreda, 28.11. od 16. do 20. ure Delavnica: »Računalništvo« ZZG Žalec 2. ponedeljek, 03. 12. ob 15. uri Delovni sestanek: »Razvoj podeželja v SSD in ustanovitev LAS v SSD« Turistična kmetija Mlinar Gotovlje 3. četrtek, 13.12. od 16. 30 do 20. ure Okrogla miza: »Inflacija - nevarnost ali vzpodbuda« Glasbena šola Žalec 4. petek, 14. 12. od 16. do 20. ure Delavnica: »Poslovni bonton in komunikacija« ZZG Žalec 5. torek, 17.12. od 16. do 20. ure Delavnica: »Kako povečati poslovno in osebno učinkovitost« ZZG Žalec VLJUDNO VABLJENI! Dodatne informacije Nina Plaskan, na tel. 03/713 68 60, e-mail: nina.plaskan@zaiec.si; Nataša Naraks Koprivc, tel: 03/712 05 08, e-mail: natasa.naraks@ozs.si Za zaključek dnevov o inflaciji Z okroglo mizo z aktualnim naslovom Inflacija - nevarnost ali vzpodbuda, ki bo sredi decembra, bo Razvojna agencija Savinja sklenila letošnje, že sedme po vrsti, Dneve podjetništva, ki so jih odprli 12. septembra s podjetniškim piknikom ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Skupaj s petimi dogodki, ki so še na sporedu do srede decembra, bodo pripravili 17 dogodkov, delavnic, okroglih miz in drugih oblik informiranja podjetnikov in svetovanja. Iz enodnevnega dogodka leta 2001, ko so Dan podjetništva pripravili prvič, se je kasneje razvil večdnevni dogodek, zdaj pa so se Dnevi podjetništva razširili že na 3 mesece, kar gotovo priča o pestrosti dogajanja in o različnih vsebinah in oblikah pripravljenih tem. Kot nam je povedala direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent, je osnovni cilj njihovega delovanja, da se širijo informacije o njihovi dejavnosti o tem, kaj ponujajo obstoječim in potencialnim podjetnikom, z različnimi delavnicami pa je cilj tudi povečevanje znanja in usposobljenosti v podjetništvu. Zaradi tega so razvili široko podporno okolje in sodelujejo z mnogimi partnerji, ki skupaj z njihovimi mrežami širijo krog tistih, do katerih pridejo informacije o delovanju. Med večjimi dogodki, ki so jih pripravili v okviru letošnjih Dnevov podjetništva, je bila tridnevna mednarodna konferenca Sožitje generacij. Precejšnje število delavnic so organizirali tudi v okviru projekta Vseživljenjskega učenja. Kar nekaj delavnic so pripravili v sodelovanju s partnerji, zlasti Zbornico zasebnega gospodarstva. Takšni sta bili denimo delavnici Delovno pravo - praktikum in Poslovna urejenost žensk v podjetništvu. Ravno danes pa bo še delavnica z naslovom Računalništvo in v decembru iz prejšnjih terminov prestavljeni delavnici Poslovni bonton in komunikacija ter Kako povečati poslovno in osebno učinkovitost. Danica Jezovšek Korent je povedala, da je partnefstvo tukaj zelo pomembno, saj je preko baz in kanalov drugih partnerjev za udeležbo animiranih še večje število ljudi. Ti dogodki so namenjeni nosilcem dejavnosti, ki sicer obvladajo svojo osnovno dejavnost, manjka pa jim širši spekter podjetniških znanj. Odziv na dogodke je, tako Danica Jezovšek Korent, primerljiv s prejšnjimi leti. »Z več vsebinami in dnevi dogajanja smo z leti k sodelovanju pritegnili več eminentnih partnerjev. Hkrati pa z večjo ponudbo pritegnili več podjetnikov, več sodelujočih v naših aktivnostih,« je še povedala Danica Jezovšek Korent. Razvojna agencija bo naslednje leto vkorakala v deseto leto svojega delovanja in zdaj je že zelo malo tistih, ki ne bi vedeli, da obstaja. Se pa njihova dejavnost vseskozi širi, saj se trudijo pripeljati čim več programov za podjetnike, tudi nacionalnih. »Pred devetimi leti smo začeli samo s klasičnim podjetniškim svetovanjem, potem smo bili prvi, ki smo začeli v naše okolje širiti vavčersko svetovanje, vzpostavili smo evropsko točko VEM, pa evropsko točko Europe Direct. Aktivni smo tudi na področju e-poslovanja, imamo E-točko. Podjetniku pomagamo razreševati dileme pri osnovnih odločitvah o odprtju podjetja, o delovanju idr.. Po tem se naša vstopna točka razlikuje od ostalih. Registracija podjetja, ki jo sicer tudi opravimo tako kot druge vstopne točke, sama po sebi ni problem. Problemi in dileme se začnejo, ko začne opravljati dejavnost in je takšen nasvet res dobrodošel,« je pojasnila Danica Jezovšek Korent in dodala, da se interes podjetnikov in potencialnih podjetnikov povečuje. »Je pa res, da odkar Zavod za zaposlovanje v letošnjem letu ne sofinancira več aktivne oblike zaposlovanja v sferi podjetništva, je manjši del tistih, ki jih k nam usmeri zavod.« L. K. Razvojna agencija Sadnja Gospodarsko interesno združenje Razvoj podeželja v SSD -ustanovitev LAS SSD S ciljem, da bi tudi Spodnja Savinjska dolina postala eno od evropskih LEADER območij, vas v sodelovanju z občinami SSD VABIMO prebivalce SSD, kmete, podjetja, predstavnike društev, vse, ki jim ni vseeno za razvoj podeželja v naši dolini, na ustanovitev LAS SSD, ki bo v ponedeljek, 3.12. 2007, ob 15. uri na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah. VLJUDNO VABLJENI! V sodelovanju s partnerji podjetniškega podpornega okolja VABIMO na zaključni dogodek v okviru Dni podjetništva 2007 Okrogla miza z gostom dr. prof. Dušanom Mramorjem »Inflacija - nevarnost ali vzpodbuda«, ki bo dne, 13.12. 2007, ob 16.30 v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Vljudno vabljeni! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Spletna stran: www.jkp-zalec.si grafično oblikovanje tisk (( multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Ski&Sea iz Celja v Ločico Družba Ski&Sea, najpomembnejši evropski prodajalec motornih sani, štirikolesnikov, vodnih skuterjev, jet gliserjev Bombardier in zvenečih znamk vozil Hummer, Cadillac ter Corvette, se je pred časom iz Celja, ob deseti obletnici delovanja, preselila v nove, večje, razkošnejše poslovne prostore v novi poslovni coni v Ločici ob Savinji. Kot pravijo, je bila lokacija v Celju glede na to, da so ura- dni distributer motornih sani, štirikolesnikov, vodnih skuterjev, jet gliserjev Bombardier in vozil Hummer, Cadillac ter Corvette za države srednje in vzhodne Evrope, premajhna, zato so zgradili nov distribucijski center v Spodnji Savinjski dolini, ki na 2.600 kvadratnih metrih izpolnjuje več nalog hkrati. Sam objekt zajema tretjino celotnega zemljišča, služi pa kot distribucijski center za program Bombandier, ki obsega še stalno zalogo rezervnih delov ter vozil za srednjo in vzhodno Evropo, razstavni salon za vozila Hummer, Cadillac in Corvette, servis, pralnico ter skladišče rezervnih delov za omenjene znamke. V desetih letih svojega delovanja si je podjetje Ski&Sea prislužilo veliko nagrad, med drugim tudi naziv trgovec leta v skupini Bombardier v srednji Evropi za leto 2005 in naziv najboljši servisni specialist leto kasneje. Do zdaj so na trge vzhodne in srednje Evrope prodali več kot 2.500 vodnih skuterjev in gliserjev, motornih sani in štirikolesnikov. T. Tavčar j Bigi i tč71 ì SU * w l9 Ih»« HH| i.? ' p* CZ ~ Jma.. i t -S Iz prodajnega salona 80 let glamurja in kakovosti Polzela oblači tudi noge najmlajših Polzela, tovarna nogavic letos praznuje že 80-letnico svojega obstoja in ustvarjanja. Ob jubileju so minuli četrtek za svoje domače in tuje poslovne partnerje v hotelu in kongresnem centru Mons v Ljubljani pripravili razstavo Zapeljivih 80 let Polzele in modno revijo. Polzela, tovarna nogavic je ena največjih evropskih proizvajalk ženskih, moških in otroških nogavic. V tovarni je zaposlenih 530 ljudi, ki letno proizvedejo okrog 20 milijonov parov nogavic, od tega 80 odstotkov finih in 20 odstot- kov grobih. Nogavice so narejene na sodobnih strojih iz najkakovostnejših materialov. 70 odstotkov jih proizvedejo pod lastno blagovno znamko, ostale pa za tuje blagovne znamke in zanje iztržijo 13 milijonov evrov. Polzela že osemdeset let narekuje modne trende v nogavičarki industriji doma in v svetu, svoje izdelke pa izvaža v Nemčijo, Švico, Avstrijo, države Beneluxa, Švedsko, ZDA, Kanado, Rusijo, Avstralijo in države na področju bivše Jugoslavije. Na svečani prireditvi ob jubileju so pripravili razstavo Zapeljivih 80 let Polzele in modno revijo, na kateri so manekenke in manekeni Modne agencije Michela iz Maribora v sodelovanju s številnimi sponzorji prikazali najbolj ekskluzivne izdelke za ženske, moške in otroke. Goste je pozdravil predsednik uprave Polzela Tone Turnšek, ki je med drugim dejal, da slavje ni le praznovanje minulih osemdesetih let ampak predvsem napoved in praznovanje desetletij, ki so pred Polzelo. Na potovanju skozi čas sta kakih tristo gostov vodila Tina Gorenjak in Gašper Tič. T. Tavčar Slovenske sadike za tujce Priprava sadik za izvoz Na plantažah Sadjarstva Mi-rosan v Kasazah pri Petrovčah so v teh dneh končali z obiranjem jabolk in začeli z izkopom sadik, ki ji bodo večino prodah v tujino. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, je zelo ugodni pomladi sledilo obdo- V polzelskem podjetju Garant je bil na mesto dosedanjega predsednika uprave Matjaža Rojnika imenovan Rudi Krum-pačnik, do zdaj zaposlen kot tehnični direktor. bje bolj skopo odmerjenih padavin, v nadaljevanju pa jim je zagodel presuh in prevroč julij. Povzročil je za 500 do 700 ton izpada pridelka ter delni kakovostni izpad zaradi sončnih opeklin. Sledila je ugodna jesen za doseganje dobre notranje in zunanje kakovosti jabolk. Razlogi za zamenjavo v podjetju naj bi bili poslovne narave. Poslovanje podjetja letos ni bistveno odstopalo od poslovanj v preteklih letih, zamenjava pa za zdaj ne pomeni večjih sprememb. L. K. Obrali so okoli 3500 ton jabolk, ki so že v hladilnici. Čeprav te dni vreme ni najbolj naklonjeno, so že začeli tudi z izkopom sadnih sadik. Želijo namreč čim prej pripraviti celostno ponudbo sadik za ljubitelje in profesionalne sadjarje, da bodo lahko ti še v tem jesenskem času posadili drevesca. Tudi letos so pripravili okrog 150 različnih vrst sadik. Skupaj pa so vzgojili približno 400 tisoč sadnih sadik, od katerih jih bodo kar 250 tisoč izvozili v Belgijo, Italijo, Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Prevladujejo jablane, med njimi pa novejše sorte, kot so braeburna, gale, fu-jija in graany smitha, od starejših sort pa zlati delišes, jonagold in idaret. T. Tavčar Emo Tech se širi Poslovni sistem Fori iz Velenja združuje 6 povezanih podjetij. Zadnje, ki se mu je pridružilo, je podjetje Emo Tech. S tridesetletno tradicijo razvoja in proizvodnje kompleksnih orodij za preoblikovanje pločevine in mehanotron-skih sistemov za avtomobilsko industrijo pomeni Emo Tech dopolnitev in nadgradnjo osnovne proizvodne dejavnosti komponent za belo tehniko. Ena od pomembnih naložb v letošnjem letu je tudi izgradnja novih proizvodnih kapacitet v poslovni coni v Ločici ob Savinji v Občini Polzela. Po evropskih standardih zasnovan poslovno-proizvo-dni objekt se razprostira na površini 12.500 kvadratnih metrov. Sestavljen bo iz treh proizvodnih enot površine 9.500 kvadratnih metrov. Poleg dveh hal za serijsko proizvodnjo bo v največjem delu zrasla še moderna orodjarna z vso potrebno infrastrukturo. Nova naložba pomeni širitev kapacitet in zaposlitev 200 delavcev, njena skupna vrednost pa znaša 9 milijonov evrov. Celoten poslovni sistem zaposluje 570 delavcev, skupni načrtovani prihodki za letošnje leto dosegajo vrednost 60 milijonov evrov, svoje proizvode pa tržijo že v 38 državah sveta. T. Tavčar STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASA2E 69, E. 3301 PETROVČE TEL.: 03/714 01 00, PAKS: 03 714 01 01, CSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA. ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN Z vami že 26 let Namesto Rojnika Krumpačnik Gradnja novega poslovno-proizvodnega objekta v Ločici ob Savinji OBČINA ŽALEC objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2007 v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju Občine Žalec. Prijave na razpis sprejema do 15. januarja 2008 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3,3310 Žalec. Prijava na razpis mora vsebovati: • ime in priimek ter naslov inovatorja, • naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje, • slike, načrte in opis prijavljene inovacije, • stopnjo realizacije inovacije. Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan Občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 31. januarja 2008. Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator Občine Žalec« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in na spletnih straneh www.zalec.si in www.ra-savinja.si. november 2007 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Z otroške delavnice, ki stajo vodili Marta Turistično društvo Gomil-sko je v okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem pripravilo vrsto prireditev. Pripravili so tržni dan, likovno delavnico za otroke, odbojkarski ženski turnir za pokal Turističnega društva Gomilsko, razgovor z Branetom Lesjakom iz Tabora, ki zbira starine vseh vrst, še posebej so mu pri srcu stari motorji, srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, ter srečanje vseh krajanov s podelitvijo priznanj Turističnega društva Gomilsko. Vošnjak in Stella Muslovič. Grajska vas, in vsem članicam in članom, ki so ob neurju in poplavah septembra letos priskočili na pomoč sokraja-nom. T. Tavčar Mi V3Š6 počitnice jemljemo resno ADVENTNI IZLETI: Božickovo mesto Christkindl in Styer, 22.12., 29€*Mariazel! Marijino Celje, 15. in 22.12., 29.90€*Beambach in Graz, 22.12., 19.90€* Swarovski in Innsbruck, 1. 12., 37€*Salzburg in Oberndorf 15. in 22.12., 31€ SMUČANJE: Kranjska gora, APP Potepuh 3, 29.12. - 5.1.08,7 dni, 578€; 16,- OBISCITE NAS NA NOVI LOKACIJI V CEUU.TRG CELJSKIH KNEZOV 9 fNARODNI D.l 23.2.08, 7 dni, 496€; 23.2.-1.3., 7 dni, 496€*APP Potepuh 4, 23.2.-1.3., 7 dni, 729€*Bad Kleinkirchheim APP 4, 23.2.-1.3., 7 dni, 549€*KRAJŠI ODDIHI: Koper, h.Žustema, 4 dni, od 160€*Terme Čatež, h.Catez,vikend paket od 98€ dalje*Terme Radenci, h. Radin, 5 dni, od 250€ dalje*TermeTuhel|, vikend paket |od 85€ dalje, Petrcane, h.Pinija, 3 dni od 76€ dalje* LAST MINUTE: Gran Canaria, 5.12., h.Broncemar, 7 dni, od 299€*Tenerifl, 12.12., h.don Manolito Manolito,7 idni, od 399€*Antalya, h.Blue waters, 8.12., od 359€ dalj l:info©notenuh.si:www noteDuh.slPLACILO NA VEC OSROKOVl •i*J KiiViVfl H *11 ] IM Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje, t; 03/713 23 001 f: 03/713 23 M 30. november 2007 ob 20. uri DOM II. SLOVENS’KEGA TABORA ŽALEC ORLEK Za glasbeni ^abonma in izven Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 1 Zltèc. A§ketóéva 91. www zksl-zalec. KAKO SE JE MALI JANEZEK NAUČIL LEPEGA VEDENJA M PRIHOD MIKLAVŽA Otroška lutkovna detavrtca Ljub(ctoa Četrtek, 27. december, ob I6.00 - Dom II. slovenskega tabora Žalec KLOVNA, zabavna in poučna igrana predstava ŠKUC Ljubljana Petek, 28. december, ob 16,00 - atrij Scrvlnove hiše Janez Bitenc. ZGODBA O ZMAJU,lutkovna predstava. Škratovo lutkovno gledališče Celje Sobota, 29. december, ob 16.00 - alrij Savi nove hiše Vladfctav Vtančuta h Alce Čop. MEDVEDJA PRAVLJICA, lutkovna predstavo. Lutkovno gledališče Velenje Nedelja, 30. december, ob 16.00 - Dom II. slovenskega tabora Žalec Vinko Modemdorfer. M& V OPERNI HIŠI, igrana predstava. GOML Ljubljana Ponedeljek, 31. december, ob 11.30 - atrij Savinove hiše OTROŠKO SILVESTROVANJE S POJOČIM KUHARJEM, PIŠKOTI M DEDKOM MRAZOM, Music dance Radeče VSTOP NA VSE PREDSTAVI PROST! -J1 Vaščani, PGD Drešinja vas in Turistično društvo Petrovče vabijo na RAZSTAVO JASLIC SAVINJSKE DOLINE od 9. do 16. decembra v gasilskem domu v Drešinji vasi Razstava bo odprta 9., 15. in 16. decembra od 9. do 19. ure, blagoslov razstavljenih jaslic bo 9. decembra ob 15. uri. Med tednom sije razstavo mogoče ogledati po posebnem dogovoru zg. Jožetom Stepišnikom (telefon 03 5707213 ali 031 23 00 21). Prisrčno vabljeni! Božična skrivnost v jami Pekel INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel.: 03 710 04 34 Boljši časi za Rimsko nekropolo V Turističnem društvu Šempeter že pridno pripravljajo tradicionalno decembrsko prireditev, ki iz leta v leto privablja več gostov - Božično skrivnost v jami Pekel, ki poteka na božič, 25. decembra, in Štefanovo, 26. decembra, od 15. do 18. ure, zadnji vstop v jamo je ob 17.30. Letošnja prireditev je že osma. Skrivnost božične zgodbe bodo obiskovalcem v jami odstirali učenci Osnovne šole Šempeter, člani Kulturno-ume-tniškega društva Grifon ter številni pevci in glasbeniki. Člani Turističnega društva Šempeter obljubljajo letos še bogatejši program za naj mlaj še na zunanjem prostoru pred jamo, ki bo dopolnjen z otroškimi delavnicami in še s čim - pa naj kaj ostane za presenečenje! Pridite v jamo Pekel in doživite božično zgodbo v pravljičnem podzemnem svetu! TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net V arheološkem parku Rimska nekropola v Šempetru so prejšnji teden podpisali pogodbo o upravljanju in partnerskem sodelovanju pri razvoju nekropole. Pogodbo, s katero so po dolgotrajnih pogajanjih uredili medsebojna razmerja, so podpisali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, celjski Pokrajinski muzej, Občina Žalec in Turistično društvo Šempeter. Lastnik spomenikov je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je po besedah predsednika Boštjana Žekša zelo zainteresirana, da se nekropola dokončno uredi. Upa tudi, da bodo za spomenik svetovnega pomena dobili evropska sredstva in ga nato s skupnimi močmi dokončno uredili. Po besedah žalskega župana Lojzeta Posedela želijo spomenik zaščititi ter opredeliti razmerja in pokrivanje stroškov. S spomenikom ima- Gomilška Vesela jesen Predsednica turističnega društva Božena Kosu je priznanje podelila Jožetu Dolinšku iz Grajske vasi za čudovito zgrajen in urejen studenec s počivališčem za mimoidoče popotnike in kolesarje, zahvalo pa družini Pintar Mežnar iz Miklavža pri Taboru za njihovo gostoljubje, ki jo izkazujejo ob vsakoletnih prireditvah Po puntarski poti in ob dnevu državnosti, ki jo pripravljajo skupaj z Občino Tabor in PGD Gomilsko in V arheološkem parku Rimske nekropole v Šempetru so pogodbo o izvajanju upravljanja in partnerskem sodelovanju pri razvoju nekropole v Šempetru podpisali v imenu lastnika, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, doktor Boštjan Zekš, v imenu izvajalca strokovnega muzeološkega nadzora, Pokrajinskega muzeja Celje, direktorica Darja Pirkmajer, v imenu podizvajalca upravljanja, Turističnega društva Šempeter, predsednik Jože Randl in v imenu izvajalca upravljanja, Občine Žalec, župan Lojze Posedel. jo tudi velike načrte. Tako naj bi med drugim zgradili amfiteater za prirejanje poletnih prireditev. Celotna vrednost investicije znaša 1.785.000 evrov. Del investicije je mogoče financirati iz evropskih sredstev, državnega proračuna, občinskih sredstev in javno-zasebnega partnerstva. Antično nekropolo je lani obiskalo preko 20 tisoč ljudi. Predsednik TD Šempeter Jože Randl je bil nad podpisom pogodbe vesel in dejal, da bo zagotovo večji obisk, ko bo vse urejeno. T. Tavčar I »MODRA TO€KA* j Razmerja med Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ustvarjalci premoženja pridobljenega iz lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja DeSUS Podžupanja z vami *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Hitra cesta brez razprave? SOCIALNI DEMOKRATI V samem začetku mojega izvajanja je potrebno povedati, da je bilo ob lastninskem preoblikovanju družbenega premoženja preneseno na prejšnji Kapitalski sklad 10 % tega premoženja, ki lahko hkrati pomeni osnovno premoženje tega sklada, ki je posloval najprej v sestavi SPIZ; nato pa izven njega kot Kapitalska družba d.d. pokojninsko invalidskega zavarovanja, ki je pod tem imenom poslovala že ca. 12 let. Značilno za poslovanje in politiko KAD je, da si ga vse bolj prilašča država kot sredstvo preko katerega izvajajo svoji politiko, kar sledi iz 15 članske skupščine in 7 članskega NS, ki jih imenuje v celoti vlada in v katerem ustvarjalci tega premoženja (tedanja aktivna in sedanja upokojena populacija) nimajo ustreznega mesta in praktično ne pridejo do izraza. Prejšnja aktivna in sedaj upokojena populacija tudi nima nikakršnih lastninskih pravic, ki izvirajo iz ustvarjenega kapitala, ker je edini delničar država. Med drugim tudi transferje v pokojninsko blagajno določa Vlada RS. Za zadnji dve leti znašajo ti transferi 9,37 mio letno, kar je neustrezno spričo premoženja, ki ga KAD upravlja in ki znaša ca. 213 milijard SIT in donosa v višini 4,7% (delež transferov v premoženju KAD le 3%). Pripominjam pa seveda tudi, da do julija letos v pokojninsko blagajno ni bilo še ničesar vplačanega. Poglejte, KAD je že pred 10 leti, ko je razpolagal z znatno nižjim premoženjem prinesel v pokojninsko blagajno 6,4 milijarde SIT; že pred 6. leti pa je ocenil, da bi transfer glede na realne možnosti KS slednjega lahko povečal na najmanj 10 milijard SIT. Iz zapisa znanega prof. dr. Mencingerja, ki je v zadnjih Gospodarskih gibanjih (državno srebrnino dajmo upokojencem) podal nekaj dobrih zamisli in zanimivih predlogov, ki so me vzpodbudili k temu opisu dogajanj na slovenski sceni. Trenutno stanje in nadaljnja razmišljanja v zvezi KAD je za našo Demokratično stranko upokojencev nesprejemljivo, kar zahteva, da se predlogi, ki sem jih navedel objektivno ovrednotijo in tudi realizirajo. Najmanj kar bi bilo potrebno storiti brez odlašanja je, da delničar osnovnega premoženja pridobljenega z lastninskim preoblikovanjem družbenega premoženja, upokojenska generacija, s čimer bi se dosegla skladnost z družbeno ekonomsko vsebino tega premoženja valoriziranega na realno vrednost, kar seveda vključuje tudi ustrezno zastopanost novega lastnika v nadzornem svetu in skupščini KAD. Predsednik Občinskega odbora DESUS Ivan Jelen Pogoj za sožitje različnih in različno mislečih ljudi v demokraciji je sodelovanje, odpiranje dilem in argumentirana razprava o njih. Še lepše je, če se iz razprav izluščijo sklepi in se prelijejo v uresničitev zastavljenega. Tako je krog sklenjen in ob stičišču se lahko spet zavrti, izpostavi nove dileme, ki se ob normalnem razvoju dogodkov spet obrnejo v svojo rešitev in tako naprej. Ob tem se širi krog sodelujočih, zbirajo se nova mnenja in ideje. Vedno se iščejo nove poti in na koncu se najdejo rešitve, v katerih sodeluje najširši kompetenten nabor ljudi. Rezultat je seveda razvoj, na različnih področjih, zasebno, v službi, v lokalnem okolju,...Tudi sama sem bila vedno človek sodelovanja, izmenjave mnenj, iskanja kompromisov in izvedbe širše sprejetih rešitev. To je tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih sem se odločila, da sprejmem izziv mesta podžupanje. Menim, da lahko z aktivno vlogo na področjih delovanja, še posebej na področju negospodarstva resnično prispevam k bogastvu vsebin in k hitrejši realizaciji zastavljenega. Za svetniško mesto sem kandidirala na listi LDS. Ko mi je župan ponudil mesto podžupanje, sem v občinskem odboru LDS v Žalcu dobila njihovo podporo. To je dokaz njihove odprtosti. Sama sem tudi mnenja, da moraš v trenutku, ko ti volivci zaupajo mandat, strankarsko ali svetovno-nazorsko pripadnost postaviti ob stran in se posvetiti nalogi, ki so ti jo zaupali. Vsi volivci lokalnega okolja, ki so nas volili, pričakujejo, da delujemo v korist vseh občanov naše občine. Tudi v korist tistih, ki nas niso volili ali pa se volitev sploh niso udeležili. Kot podžupanja za področje negospodarskih dejavnosti (otroško varstvo, osnovno in ostalo izobraževanje, kultura, turizem, šport, sociala... ) sem se odločila za reden stik z občani in zato sem vam na voljo vsako sredo od 9. do 11. ure v pisarni Bergmanove hiše v Žalcu. Lahko se naročite in pustite sporočilo v tajništvu mestne skupnosti Žalec. Želim si vašega sodelovanja. Vabim vas, da se s svojimi vprašanji, pobudami in dilemami na področjih, ki jih kot podžupanja pokrivam, obrnete name. Potrudila se bom, da bomo z njimi zavrteli krog, o katerem sem govorila zgoraj. Sicer pa naj bo za zaključek misel, ki jo najbrž poznate, a me s svojo aktualnostjo vedno znova preseneti: »Kjer je volja, tam je pot!« Ivica Čretnik, podžupanja Občine Žalec »Pokazalo se je, da je naša prihodnost lahko odvisna samo od nas samih in da se moramo do tega, kako bomo v občini Braslovče živeli v prihodnosti ter kakšno dediščino bomo pustili našim naslednikom, odločiti sami. Ustanovili smo civilno iniciativo Braslovče zaradi sprejemanja trase hitre ceste t.i. 3. razvojne osi.« To so zapisali ustanovitelji civilne iniciative. Socialni demokrati v občini smo se odzvali in predstavili svoja stališča glede trase hitre ceste. Predsedstvo OO SD Braslovče je na svoji seji v soboto 17. 11. 2007 obravnavalo predlog trase hitre ceste skozi občino Braslovče in soglasno sprejelo naslednje stališče: 1. Trasa v občini Braslovče poteka preko najboljših kmetijskih zemljišč oziroma hmeljišč z urejenimi namakalnimi sistemi. Zaradi hitre ceste ne bo prišlo le do trajne izgube zemljišče temveč tudi do drobljenja le-teh, kar pomeni, da na njih ne bo več možnosti ekonomičnega kmetovanja 2. Zaradi izgube zemljišč bo propadlo nekaj mladih kmetij, ostale bodo obsojene le še na vegetiranje. 3. Trasa poteka relativno blizu večjega števila naselij, kar predstavlja močno in trajno degradacijo bivalnega okolja. Istočasno predstavlja velik negativni vpliv na podtalnico, kvaliteto zraka in prostora ter predstavlja veliko nevarnost glede poplavne varnosti širšega prostora. V nobenem primeru nima ugodnega vpliva glede dolgoročnega razvoja občine na področju kmetijstva in turizma, za katerega so se, kot razvojno prioriteto občine, opredelile vse stranke v občini. 4. Menimo, da hitra cesta, razvojno gledano, občini ne prinaša toliko, kot ji s svojim negativnim vplivom škoduje. Še posebej ob dejstvu, da v občini že poteka avtocesta, ki predstavlja dovolj dobro osnovo za njeno prometno povezanost. 5. Nismo proti razvoju Koroške in Šaleške regije, vendar pa smo mnenja, da trasa hitre ceste preko občine Braslovče ni edina in tudi ne najboljša varianta. Obstoji namreč vsaj še ena, po vseh strokovnih kriterijih najmanj enaka, če ne celo boljša varianta. Zaradi vsega zgoraj navedenega Socialni demokrati v občini Braslovče predlagano traso hitre ceste skozi občino Braslovče NE PODPIRAMO ! Socialni demokrati Braslovče Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu Slovenska ljudska stranka ima novega predsednika Slovenska ljudska stranka Strpnost, kam si šla, o kje si zdaj? SDS Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli. Na rednem volilnem kongresu 17.11.2007 v Ljubljani smo izvolili novega predsednika stranke župana mesta Celje gospoda BOJANA ŠROTA in potrdili nov program Slovenske ljudske stranke, ki temelji na odgovornosti ter ljudskih in krščansko demokratičnih vrednotah. Novi predsednik g. Bojan Šrot, pa nas je na kongresu nagovoril takole: Odločitev, da kandidiram za predsednika SLS, ni bila enostavna. Vendar sem jo sprejel po zelo tehtnem premisleku, s ponosom in srčno. Tudi na zaupanju mnogih izmed vas, mojemu dosedanjemu delu kot podpredsedniku stranke in županu mestne občine Celje. Prepričan sem, da moraš za uspeh ne le verjeti vase, ampak odločitve sprejeti premišljeno, brez preračunljivosti in v pravem trenutku. Takšna odločitev kot je kandidatura za predsednika stranke, se tudi ne sprejme sama zase. Sprejme se za dobrobit in blaginjo vseh. In predvsem to bo vodilo pri mojem predsedniškem delu, ki ga bom opravljal predano, odgovorno in po svojih najboljših močeh. Slovenska ljudska stranka je pomembno zaznamovala politično preteklost in sedanjost Slovenije. Dokazala je, da zna sprejeti odgovornost za ključne spremembe v državi. Dokazala je da zna delovati državotvorno, ko gre za širše nacionalne projekte, ter da zna podpreti ideje in ljudi, ki presegajo zakoreninjene delitve.Po-litika je delo za skupno dobro z namenom, da napreduje družba in da se izboljšuje življenje vseh državljanov.Javnost pričakuje vidne konkretne pozitivne rezultate političnega dela.To so tisti gob, ki štejejo h končni zmagi na vsakih volitvah. Slovenska ljudska stranka je bila ustanovljena maja leta 1988 kot Slovenska kmečka zveza in do Slovenske ljudske stranke kakršna je danes smo prehodili dolgo pot.Smo stranka z najdaljšo zgodovino med vsemi strankami. Ta zgodovina je zelo bogata, pestra, imela je svoje vzpone in padce, ter predstavlja dober temelj za naše nadaljnje delovanje. V tem času, ko je politično vrenje doseglo vrhunec in ko je do naslednjih parlamentarnih volitev le še leto dni ali manj, vam zagotavljam, da bo SLS tudi v prihodnje ostala s srcem za Slovenijo. Ta srčika slovenstva, ki jo lahko razumemo tudi kot slovenski nacionalni interes, pa bo cilj našega prizadevanja na vseh področjih družbenega dogajanja. Kot smo zapisali v preambuli razumemo slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev Slovenstva in slovenske države. Prizadevali si bomo za dokončanje privati- zacije, ki jo je potrebno izvajati pospešeno in pregledno, ob ohranjanju ključnega premoženja v slovenski lasti. Prost pretok kapitala, ki je evropska norma, ne pomeni obvezo prodajati družinsko srebrnino.Država mora poskrbeti, da bodo strateške panoge kot so bančništvo, zavarovalništvo in še nekatere druge, ostale večinsko v lasti domačih pravnih in fizičnih oseb, morda tudi kot kapital za pokojnine prihodnjih generacij. Gospodarski razvoj je podlaga za učinkovito zagotavljanje socialne varnosti, kot pomembnega vidika sodobnega načina življenja sedanje in prihodnje generacije. Hočemo živeti v državi, Iger bo v skupnem interesu, ne glede na politične delitve, zagotoviti spodbudno okolje za preživetje našega naroda. Da je naše preživetje ogroženo, je boleče dejstvo. Prav zato je v času, ko se soočamo z negativnimi demografskimi trendi, še posebej pomembno naše prizadevanje za družini naklonjeno pozitivno družbeno okolje, v katerem se bodo posamezniki s ponosom odločali za družino. Prizadevanja Slovenske ljudske stranke bodo zato usmerjena v splošno promocijo družine in pripravo paketa zakonodajnih, davčnih in socialnih ukrepov za spodbujanje družinskega načina življenja. Ob najavi moje kandidature so se v javnosti pojavila ugibanja oz. bolje rečeno špekuliranja, da bo SLS zatajila svoje kmečke korenine in odslej nagovarjala bolj prebivalce urbanih središč. Naša stranka v razvoju in spodbujanju kmetijstva prepoznava velik gospodarski potencial. Prizadevali si bomo za proizvodnjo kakovostne in zdrave hrane, za kmetijstvo, ki ohranja kulturne in etnološke dobrine s posebnim poudarkom na ekologiji. Ena od prednostnih nalog je zagotovo tudi vključevanje kmetijstva in podeželja v celovito turistično ponudbo. Nikoli pa ne smemo pozabiti pomena, ki ga ima kmetijstvo za ohranjanje poseljenosti podeželja, ter ohranjanje videza kulturne krajine. Naša skupna odgovornost, ter moja iskreno velika pripravljenost za vodenje stranke in nenazadnje vaša podpora na kongresu lahko popeljeta SLS tja, kamor sodi. V sam vrh slovenske politike, kajti SLS je velika stranka, ne glede na trenutno javnomnenjsko podporo. V program smo zapisali, da bomo leta 2012 postali vodilna stranka v Sloveniji in prevzeli odgovornost za vodenje slovenske države. Ta cilj je realno dosegljiv, če še bolj trdno stopimo skupaj in že jutri pričnemo z delom. Naj živi domovina Slovenija, naj živi Slovenska ljudska stranka ! S srcem za Slovenijo ! Zapisal J.J. Mesec november je bil na političnem prizorišču resnično vroč in nepredvidljiv. Vsaj upajmo lahko, da so najbolj odgovorni politiki staknili glave in našli konsenz, ki bo omogočal vladi speljati predsedovanje EU in umiriti strasti, ki niso produktivne. Lahko pa se zamislimo, koliko je nestrpnosti in pritajenega sovraštva med drugače mislečimi. Ljudje, ki smo navajeni delati s pozitivnim pristopom skoraj ne moremo verjeti, da je to res. Kot sem že večkrat omenil, pričakujem vsaj od kreatorjev lokalnega političnega prizorišča strpnost in zavedanje, da smo bili izvoljeni za napredek Občine kot celote in da se s kompromisi tudi lahko doseže razvoj. V tem času potekajo aktivnosti na področju investicij za gradnjo nove Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem. Na podlagi prioritetnega vrstnega reda Ministrstva za šolstvo in šport, bo Občina Žalec investicijo uvrstila v načrt razvojnih programov za leto 2008, 2009 in 2010. Razgovori z MŠŠ potekajo glede možnosti razvrstitve na višje prioritetno mesto in da bi pridobili večji delež sofinanciranja, kar je še vedno optimistično odprto. Zaradi takšnih in podobnih projektov, ki nas še čakajo (npr. izgradnja doma starejših) je odločitev naše stranke pravilna, da s svojim podžupanom za investicije in koordinacijo z ministrstvi pripomoremo vsaj nekaj k realizaciji skupnih ciljev. Včasih pa se tudi sami sprašujemo, kaj so to skupni cilji. Moje mišljenje je, da je to skupek želja in zmožnosti, za katere naši občani vedo, a jih nekako ne znajo, nočejo ali celo porečejo, da je to le stvar ljudi, ki so vpeti v delovanje Občine. Da bi se čim bolj seznanili z razmišljanjem naših občanov, smo se v Občinskem odboru Slovenske demokratske stranke odločili, da odpremo pisarno, kjer se bomo lahko zbirali in usklajevali delo v stranki in predvsem, da bomo na voljo Vam, občanom. Tako bomo imeli v soboto, 1. decembra 2007 od 10. do 14. ure dan odprtih vrat na Mestnem trgu 7. Tu Vam bomo na voljo tudi v času uradnih ur. Ker smo demokrati, znamo in želimo prisluhniti tudi drugače mislečim; torej spodbudite nas k boljšemu delu tudi z vašimi idejami! Robert Čehovin Tradicionalno srečanje gasilk Srečanja seje udeležilo 170gostov Gasilska zveza Žalec in Gasilska Zveza Prebold vsako leto organizirata srečanje gasilk obeh gasilskih zvez. Letos so se zbrali v Domu krajanov Tabor. Srečanja se je udeležilo 170 gasilk, kar kaže na uspešno delo obeh gasilskih zvez oziroma njihovih komisij za delo z ženami. Zbranim je dobrodošlico izrekla Savina Naraks, predsednica komisije za članice GZ Žalec. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili ženski pevski zbor KUD Ljubečna, Blaž Kovče s harmoniko in pevko Nino Kreča ter Eva Černec s flavto. Sicer pa so v sliki in besedi predstavili realizacijo programa dela komisij za delo z gasilkami GZ Prebold in Žalec. V razpravi so gasilke podale svoja mnenja in predloge o nadaljevanju njihovega dela. Gasilke so pohvalili in jim zaželeli dobro delo tudi v prihodnje župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, podpredsednik GZ Prebold Marjan Golavšek in poveljnik Gasilske zveze Žalec ter član poveljstva GZ Slovenije Franci Naraks. Uradnemu delu srečanja je sledil družabni del z ansamblom Zaka' pa ne. Pogostitev je pripravila kuharska ekipa PGD Ojstriška vas Tabor. D. N. Tokrat na srečanju v Sv. Lovrencu Gasilke in gasilci - veterani GZ Prebold na letošnjem srečanju v dvorani gasilskega doma v Sv. Lovrencu V gasilskem domu v Sv. Lovrencu je potekalo letošnje srečanje starejših gasilk in gasilcev - veteranov Gasilske zveze Prebold. Tovrstna srečanja pripravljajo vse od ustanovitve GZ Prebold, vsakič pa je organizator drugo gasilsko društvo. Veterani na ta način spoznajo delo društva in sredino, v kateri delujejo njihovi stanovski kolegi. Udeležence srečanja je najprej pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik go-stiteljskega društva Boris Kupec. Sledila je zanimiva igrica, ki so jo pripravili mladi gasil- ci kulturne skupine PGD Sv. Lovrenc. V nadaljevanju uradnega delaje zbrane nagovoril predsednik komisije za delo z veterani pri GZ Prebold Ivi Lebar. Spregovoril je o uspešnem delu veteranskih desetin in rezultatih, ki jih dosegajo na tekmovanjih. Udeležencem srečanja sta spregovorila tudi predsednik in poveljnik GZ Prebold Jože Veber in Branko Verk. Pohvalila sta delovanje komisije za veterane in ekipe za doseganje zelo uspešnih rezultatov na tekmovanjih. K tem čestitkam se je pridružil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in izrazil veselje nad tolikšnim številom starejših gasilk in gasilcev v GZ Prebold. Dejal je, da je njihova zasluga tudi za lepo urejene gasilske domove. Spomnil pa je tudi na zahtevno delo gasilskih društev, ki se morajo poleg svojega osnovnega poslanstva pripravljati in opremljati tudi za posredovanje ob raznih drugih oblikah pomoči, tako kot letos, ko je tudi Občino Prebold prizadela poplava. Sledilo je prijetno druženje. Drugo leto se bodo srečali v Kaplji vasi. D. Naraglav Spoznavanje gasilstva Pred gasilskim domom v Žalcu so se v gašenju preizkusili tudi otroci iz žalskega vrtca V preteklem mesecu so veliko najrazličnejših ga-tudi v naši dolini pripravili silskih vaj in drugih aktiv- nosti, s katerimi so gasilci preizkusili samega sebe, operativne gasilske enote, gasilsko tehniko in opremo. Z gasilstvom, gašenjem in drugimi gasilskimi opravili so seznanjali tudi šolarje in predšolske otroke. Vsi so z zanimanjem spremljali prikaze, še posebej zanimivo je bilo, ko so se tudi sami oziroma s pomočjo gasilca preizkusili v gašenju z vodo ali gasili s hišnimi aparati. Gasilska društva so na ta način dobro predstavila gasilstvo in vključevanje v gasilska društva, predvsem pa dala pomembna znanja mladim, kako ravnati ob požaru. D. N. Šola je gorela Oktobra, v mesecu požarne varnosti, so na Podružnični šoli Andraž pripravili reševalno akcijo v primeru požara. Vajo so izvedli skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Andraž. Gasilci so učencem najprej predstavili organiziranost in delovanje društva. Skupaj z učenci so si ogledali požarni načrt in smer umika pred požarom. Po predavanju so učenci skupaj z učiteljicami odšli v razrede, gasilci pa so med tem časom sprožili dimno napravo v zgornjem nadstropju šole. Tako se učenci niso mogli umakniti po hodniku, temveč so morali počakati v učilnicah na pomoč gasilcev. Učenci 1. in 2. razreda so se lahko umaknili po požar- nih stopnicah, učence ostalih razredov pa so s pomočjo lestve reševali gasilci. Bilo je zelo razburljivo in hkrati zanimivo. Ko so bili učenci z učiteljicami na varnem, so jim gasilci pokazali opremljeno gasilsko cisterno in pripomočke, ki jih uporabljajo pri raznih nesrečah. Prikazali so tudi postopek reševanja osebe s poškodovano hrbtenico. Učenci so bili nad akcijo zelo navdušeni, obenem pa so spoznali, kako ravnati v primeru požara. T. T. Za konec še »gasilka slika« vseh, ki so sodelovali v vaji Dekanijski pastoralni dan Iz pastoralnega dne V nedeljo, 19. novembra, so se v župnijski cerkvi in baziliki Obiskanje Device Marije v Petrovčah srečali člani župnijskih pastoralnih svetov Dekanije Žalec. Ta dan je za dekanijski pastoralni dan izbrala Škofija Celje, člani župnijskih pastoralnih svetov pa so prvi poklicani, da sodelujejo pri sprejemanju njenih pastoralnih prednostnih nalog. Študijski del pastoralnega dne v Petrovčah z naslovom Družina - domača cerkev je najprej predstavil mag. Amadej Jazbec, član misijonske družbe. V nadaljevanju se je 57 udeležencev porazdelilo v štiri delovne skupine glede na tematiko, ki so jo obravnavali. Ta pa je bila povezana s štirimi pastoralnimi prednostnimi nalogami Škofije Celje: pastoralni delavci, mladina, družina in dobrodelnost. Po enournem delu v skupinah se je začel plenum. Poročali so o ugotovitvah, predlogih in sklepih posameznih skupin. Na koncu je dekan Jože Kova-čec izrazil veselje in zahvalo za udeležbo, srečanje pa so sklenili s pogostitvijo dobrot, ki so jih pripravili župnijski sodelavci Petrovč. L. K. Neprijetna resnica tudi v Preboldu Avtor knjige in filma z naslovom Neprijetna resnica, nekdanji podpredsednik ZDA in letošnji Nobelov nagrajenec za mir Al Gor, je bil s svojimi mislimi prisoten tudi v Preboldu, ob ribniku Dru-škovič, kjer so se zbrali ljudje dobre volje in opozarjali na probleme nasilja nad naravo, njenim onesnaževanjem in posledicami onesnaževanja. Tokratno druženje Prebold-čanov in drugih, ki se zavedajo teh problemov in želijo s svojimi besedami in dejanji vplivati na zavest tistih, ki na to pozabljajo, so popestrili s kulturnim programom. Prireditev je vodila predsednica DPD Svoboda Milena Dolinar, za humor s posnemanjem znanih osebnosti pa je poskrbel Lenart Horvatič. Zapel je Andrej Waserman, ki je kot pevec nastopil v oddaji Spet doma z Mariom. S čudovitim zvokom harmonike je navdušil naj harmonikar z letošnjega tekmovanja harmonikarjev v Marija Reki Tilen Selič iz Latkove vasi. V nadaljevanju so nastopili ljudski pevci Prijatelji 6 Še in Reški slavčki ter osnovnošolci. Med njimi Jure Artelj, znan kot Kekec v velikem projektu preboldskih gledališčnikov. Zapel je Kekčevo pesem Dobra volja V mesecu požarne varnosti so gasilsko vajo pripravili tudi v osrednjem PGD Ojstriška vas Tabor. Vajo, s katero so želeli preveriti svojo usposobljenost in gasilsko tehniko, so izpeljali na kmetiji Lesjak v Ojstri-ški vasi. V vaji, ki je bila izvedena po izdelanem elaboratu z je najbolja... in skupaj z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom popeljal udeležence okrog ribnika. Zajeli so vodo, ki je marsikje vredna več kot črno zlato - nafta. Tega se, kot so dejali, premalo zavedamo in z vodo ravnamo zelo brezbrižno, kot da jo je v neomejenih količinah. D. Naraglav namenom prikaza gašenja hmeljske sušilnice, so sodelovali vsi operativni gasilci PGD Ojstriška vas Tabor. Na koncu so pripravili kratko analizo. Povedali so, da je bila vaja dobro izpeljana in je pomembno prispevala k poznavanju in usposobljenosti gasilcev v takšnih primerih. D. N. Gasilska vaja v Taboru Najboljši iz Občine Tabor Na regijskem tekmovanju so bili najuspešnejši mladi gasilci iz občinskega gasilskega poveljstva Tabor oziroma iz PGD Kaplja-Pondor (na sliki s svojimi mentorji) V dvorani Doma krajanov Tabor in Osnovne šole Tabor je v soboto, 17. novembra, potekalo regijsko tekmovanje savinjsko-šaleške regije. Na tekmovanje so se iz naše doline uvrstile vse ekipe, ki so zasedle prva tri mesta na kvizu Gasilske zveze Žalec in Gasilske zveze Prebold. Udeležence tekmovanja je najprej pozdravil občinski poveljnik Ivan Derča, nekaj besed pa jim je namenila tudi predsednica mladinskega sveta GZ Slovenije Helena Brglez. Tekmovanje je vodila predsednica mladinske komisije GZ Prebold Katarina Grenko. Pri tem so ji pomagali predsednik mladinske komisije GZ Žalec Dušan Zabukovnik, predsednica mladinske komisije GZ Velenje Eva Kumer in ostali člani komisije. V kategoriji mlajših pionirjev so največ točk osvojili mladi gasilci iz PGD Kapla-Pondor (564,20), na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz PGD Braslovče (557,90), na tretje pa ekipa PGD Nazarje (555,50). Pri starejših pionirjih so bili najuspešnejši mladi gasilci iz PGD Andraž (572,60), drugo mesto so zasedli pionirji iz PGD Prebold (565,50) in tretje pionirji iz PGD Loke, ki so za njimi zaostali za 0,6 točke. Pri mladincih so znova največ znanja pokazali domači tekmovalci iz PGD Kapla-Pondor (572,40), na drugo mesto se je uspelo uvrstiti Braslovčanom (547,40), tretji pa so bili tekmovalci iz PGD Gornji Grad (540,30). Na državno tekmovanje v Črnomlju seje uspelo uvrstiti šestim ekipam, prvima dvema ekipama iz vsake kategorije. S kar dvema zmagama bosta savinjsko-šale-ško regijo zastopali ekipi iz občinskega gasilskega poveljstva Tabor, z drugima mestoma ekipi PGD Braslovče, z enim prvim in enim drugim mestom pa Andraž in Prebold. D. Naraglav V opomin V dneh pred 1. novembrom - dnevom spomina na mrtve seje tudi po naši dolini zvrstilo veliko spominskih slovesnosti. Največ so jih skupaj s krajevnimi in občinskimi vodstvi organizirale krajevne organizacije ZZB za ohranjanje vrednot NOB. Ob tej priložnosti so se spomnili zlasti na žrtve vojne pa tudi na neizbrisen madež povojnih pobojev, na primer v Marija Reki ob cesti Prebold-Trbovlje. V Žalcu je po položitvi venca zbrane nagovoril Janez Meglič, za kulturni program pa so poskrbeli nekateri člani Savinjskega okteta in učenci I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič. Podobno so se spominu na žrtve poklonili tudi na Ponikvi. Na slovesnosti, ki je potekala v deževnem vremenu, je zbranim spregovoril predsednik KS Ponikva in poslanec v DZ Ivan Jelen, ki je poudaril vrednote NOB in obsodil poskuse njenega razvrednotenja ali celo poskuse spreminjanja zgodovine. S kulturnim programom so slovesnost obogatili MPZ Ponikva in otroci tamkajšnje nove podružnične šole. Slovesno je bilo tudi letos v Preboldu, kjer je veliko število udeležencev spominske slovesnosti nagovoril Valter Zupanc. V bogatem kulturnem programu so nastopili pevci MPZ Prebold, pihalni orkester Godba Prebold in kulturniki DPD Svoboda Prebold. D. N. Razstava in srečanje V Krajevni skupnosti Vrbje so v okviru praznika krajevne skupnosti v dvorani doma krajanov odprli razstavo ročnih del članic Društva upokojencev Vrbje in pripravili srečanje starejših krajanov, starih 65 in več let. Kot je povedala predsednica krožka ročnih del Milka Se-lišnik, deluje krožek od leta 1992, na tokratni razstavi pa je svoja ročna dela razstavilo 13 članic. Na srečanju starejših so zbra- ni prisluhnili pozdravnemu nagovoru predsednika sveta Krajevne skupnosti Vrbje. Jože Meh je med drugim dejal, da je jesenski čas že vrsto let, odkar praznujejo praznik krajevne skupnosti, namenjen srečanju starejših krajanov. Poudaril je, daje osamljenost največja tegoba današnjega norega časa, zato je pomembno, da ohranimo to, kar nas druži, da vsaj za trenutek odložimo vsakdanje tegobe in skrbi ter se poveselimo in pogovorimo. V kulturnem pro- Utrinek z razstave ročnih del gramu so zaigrali Petrovi tamburaši iz Šempetra. T. Tavčar Ročna dela invalidov Iz razstave invalidov Medobčinsko društvo invalidov Žalec je pred evropskim dnevom invalidov v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravilo razstavo ročnih del svojih članov. Kot je ob odprtju povedal predsednik društva Janez Meglič, razstavlja v Žalcu svoja ročna dela, izdelana iz lesa in tekstila, in umetniške slike 30 članic in članov. Razstava je bila odprta tri dni in je bila dobro obiskana. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci Šest še iz Matk, pokrovitelj pa je bila Mestna skupnost Žalec. T. T. Buče na mizi V Hotelu Žalec je svojo knjigo Buče na mizi predstavil Gregor Vovk Petrovski. S pogovorom o zdravem načinu življenja, zdravi hrani, bi-odinamičnem načinu kmetovanja in pridelavi vina ter ob slastni pokušnji bučnih jedi in pokušini po biodinamični metodi pridelanih vin pa je sicer dolgočasno novembrsko sredo popestril prijeten večer. Dogodek ob izidu knjige so poleg avtorja in Hotela Žalec organizirali Društvo Radoživ in Medobčinska matična knjižnica Žalec. Uvodni pogovor o bučah, receptih za pripravo bučnih jedi ter o zdravem načinu življenja je z avtorjem knjige in gostoma, fizioterapevtko in direktorico podjetja Ondina System - terapevtsko sprostitvenega centra v Žalcu - Andrejko Korošec in z vinarjem, ki vino prideluje po biodinamični metodi, Acijem Urbasom iz Rifnika, pripravila Maja Štamol. Na predstavitvi so lahko obiskovalci spoznali Gregorja Vovka Petrovskega, sicer politologa, politika, državnega in občinskega svetnika, glavo žalskega LDS-a, moža in očeta treh otrok, še kot romantika, ki piše pesmi in je dober poznavalec vin in odličen kuhar. Gre- gor je skupaj s prijatelji ustvaril kuharsko knjigo, ki ni klasična kuharica, ampak buče umešča v naš svet nad pojmovanje, da so hrana za prašiče. »Buče na vrtu predstavljajo nek magičen proizvod,« je povedal Gregor Vovk Petrovski in dodal, da so bili ravno v žalskem hotelu nekoč znani po bučijadah, kar je tudi razlog, da so predstavitev knjige pripravili v hotelu. Sicer pa so ga za pripravo knjige navdihnili velika ljubiteljica buč iz Šmartnega Mira Bole, nekdanji kuhar v Hotelu Žalec Matej Trbežnik in Branko Podmenik. Skupaj so zbirali vtise, recepte in ideje o bučnih jedeh. Gregorja je navdihnila tudi knjiga o bučah avtorice Ruth Podgornik Reš, pa tudi jesen, ki prinaša veliko Ob predstavitvi knjige o bučah buč in ki kar kliče po ustvarjalnosti pri pripravi različnih jedi. »Napisal sem pesniško zbirko, zgodovinsko knjigo, vodnik po Ribniku Vrbje,« je povedal Gregor Vovk Petrovski in dodal, da je bila torej kuharska knjiga nekako na vrsti. Recepti v njej so napisani v domačem jeziku in so zelo enostavni, prilagojeni za hitro pripravo v skladu z današnjim hitrim načinom življenja, je povedal Gregor Vovk Petrovski in priporočal, da ga naj morebitni posnemovalci receptov sicer stoodstotno ne ubogajo pri pripravi jedi, predvsem pa, da si vmes privoščijo kapljico rujnega. Večer so obogatili kuharji Hotela Žalec, ki so pripravili slastno pojedino jedi iz buč, s svojimi vini, pridelanimi na biodinamični način, pa tudi Aci Urbas in nekateri drugi vinarji. Lucija Kolar schetenocfr SAPS d.O.O., Prebold, Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost k brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu, To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk. V Preboldu, kjer naša proizvodnja luči za avtomobilsko industrijo poteka že tre^e leto, je zaposlenih že preko 350 delavcev. Zaradi stalne rasti podjetja in pridobivanja novih projektov in izdelkov, v naše vrste vabimo: zlasti tudi strokovnjake za brizganje plastičnih mas, orodjarje, vzdrževalce, strojnike, tehnologe, nastavljalce, konstrukterje in vodje izmen /- diplomante, študente, dij možnost opravljanja prakse, priprave diplomskih del in seminarskih nalog, možnost zaposlitve (brizganje plastike, metalizacija in montaža) Naše delovno okolje Je prijazno In čisto, kar Je tudi pogoj a kvaliteto naših Izdelkov. Pridružite se mladi ekipi v hitro rastočem podjetju, kjer sl boste lahko pridobili bogate Izkušnje v mednarodnem okolju. Oglasite se v kadrovsko službo podjetja v Prebold, kjer vam bomo predstavili dejavnost našega podjetja ter pokazali naše prostore In proizvodnjo. Informacije: Leonida Bončina, tel: 7034 510, 7034 512, 041 400 615 zaposlitev@schefenacker-slovenia.com ÖÖ0D ® Audi Mm«»»» Audi BMW DC orai VW B*n«»y lancia MCC muum Ko se mošt v vino spremeni I/Pri Keudru v Žalcu so vino krstili... večkart. Na martinovo, 11. novembra, se mošt spremeni v vino, kar je dober izgovor za veselje in praznovanje. Šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Gos je od svetega Martina precej starejša in je bila nekoč po vsej verjetnosti poganska daritvena žival, povezana z jesenskimi obredji. V vinskih deželah se je goski za martinovo pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava vina z martinovim je rodila legendo, da je sveti Martin spremenil vodo v vino. Pri nas pravimo: "Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin!" Kakorkoli, navade vina so v Žalcu pri obramb- odpravilo blizu 70 pohodni-nem stolpu oziroma vinskem kov, ki so se zbrali na parki-Keudru, kjer raste tudi po- rišču pred Kili Liboje. S po- Mali oglasi v Preboldu "Martinovo" volišče na Dobriču smo tako ali drugače prevzeli tudi v naših krajih. Na nekaj martinovanjskih druženjih smo bili tudi mi. Društvo vinogradnikov Savinjske doline je letos v Žalcu že drugič pripravilo martinovanje. Krst mladega tomka najstarejše slovenske trte, imenovana Nikolaja, obogatili z bogatim kulturnim programom. Številni Žalčani so lahko prisluhnili slovenskim pesmim o vinu, na stojnicah pa so ponujali vina savinjskih vinogradnikov. Obiskovalci so se lahko odločali med modro frankinjo, muškatom, bužulejem in drugimi izvrstnimi vini. Žalsko društvo podeželskih žena je poskrbelo za hrano, sveti Martin pa za opozorilo, naj ga ljudje le pijejo po pameti. Društvo savinjskih vinogradnikov je na Martinovo nedeljo pripravilo tudi Martinov pohod in dan odprtih vrat vinskih kleti na Brnici nad Libojami. Na pot se je močjo vodnikov Planinskega društva Liboje jih je pot vodila do vinogradov kleti Mirka Krašovca, kjer so se pohodniki prvič podkrepili z odličnim mladim vinom in prigrizkom, nato mimo zidanice Duška Mastnaka, po vrhu Brnice proti vinogradom in kletem Draga Kvedra, Jožeta Drameta in Viktorja Drameta. Seveda ni šlo brez pokušine mladih vin pri vseh gostiteljih. Pohod, ki so ga organizirali prvič, se je končal z druženjem udeležencev pri Planinskem domu. V polzelski občini so letos martinovanje pripravili v Dobriču. Pred tremi leti so se v Turističnem društvu na Polzeli odločili za pripravo martinovanja, saj ima Ob- "Pa na zdravje!" v Dobriču. Martinov pohod na Brnico čina Polzela kar nekaj vinorodnih področij v Podvinu pod Vimperkom, v Založah, Dobriču in Andražu. Dogovorili so se, da veselo Martinovo popoldne vsako leto pripravijo v drugem zaselku. Tako je bil letos za Podvinom in Založami na vrsti Dobrič. V Krajevnem odboru Dobrič so za kraj dogajanja izbrali sosesko Dobrič - Župrl. Veselo druženje na Martinovo nedeljo so izkoristili tudi za izpolnitev svoje državljanske dolžnosti - volitve. Domačini so bili zelo aktivni in so se organizacije lotili z vso odgovornostjo. Za obiskovalce so pripravili kup domačih dobrot in vino iz njihovih vinogradov. Uvod v vese- programu. Marjana Lesjak je prebrala nekaj pesmi iz revije Vzajemna, kjer svoje pesmi objavljajo mnogi upokojenci. Sledila je zabavna igra dramske skupine DPD Svoboda Prebold z naslovom »Mali oglasi«. Ob dobri hrani je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel A je to, ki je mnoge pripravil, da so veselo zaplesali. Skupina Savinjčanov je tudi letos martinovala v Berlinu v Nemčiji. Krivec za tokratno srečanje je bil župnik Dori, organizator družabnega življenja slovenskih zdomcev v Berlinu in številnih gostovanj Slovencev v tem velikem nemškem mestu. Za dvodnevno gostovanje pa gre zasluga tudi Romanu Brglezu, ki je tja popeljal 21 nagrajencev Vranskih poletnih večerov in več kot 60 drugih prijateljev. Dvodnevno srečanje je minilo v odkrivanju lepot in zanimivosti Berlina in z nepozabnim martinovanjem v dvorani pod cerkvijo. K temu je veliko prispeval zlasti narodno-zabavni ansambel Franca Ocvirk iz Sevnice. Sobotni večer se je končal z mašo v cerkvi sv Elizabete, ki sta jo darovala župnik Jože Turinek z Vranskega in Izidor Pečovnik Dori, ki sta poskrbela tudi za slovesni obred blagoslovitve vina, pridelanega na slovenskih tleh. D. N., T. T., L. K. Veselo tudi v Berlinu lo martinovanje je bil bogat kulturni program, v katerem so sodelovali domači pevci, vaški godci in dramski igralci, ki so pod vodstvom Francija Uratnika uprizorili krst mošta. Tudi lepo vreme je prispevalo k dobremu vzdušju, ki je trajajo dolgo v noč. Člani Društva upokojencev Tabor so v Domu krajanov Tabor organizirali tradicionalno prireditev, ki so jo poimenovali »Druženje upokojencev in starostnikov« ali pa kar »Martinovanje«, ker je prireditev vedno ob praznovanju sv. Martina.Od 49 krajanov, starih nad 80 let, ki živijo v Občini Tabor, se je prireditve udeležila četrtina, ob tej priložnosti pa so prejeli tudi darilo občine. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednice društva Danijele Pajk Zupanc in podžupana Janka Drče so prisluhnili prijetnemu kulturnemu Kviz o gasilstvu V Kočevju je bilo finalno tekmovanje v gasilskem kvizu, ki ga je pripravila Gasilska zveza Slovenije. Na njem so nastopile tudi ekipe Gasilske zveze Žalec. Najuspešnejši so bili pionirji Prostovoljnega gasil- skega društva Braslovče, ki so zasedli drugo mesto, iz društva Kapla-Pondor so bili šesti, šesti so bili tudi mladinci Braslovč, dvajseti mladinci Kaple - Pondorja in devetnajsti starejši pionirji Andraža. T.T. d.o.o PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORIE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611 OBČINA ŽALEC Sobota, 1. december, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 1. december, ob 16. uri Miklavžev pohod na Mrzlico; zbor pri pisarni PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 1. december, ob 20. uri planinski ples; Gostišče Rimljan; prost vstop, zabaval vas bo Sandi Petrej (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 1. december, ob 20. uri premiera operete MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. december, od 10. do 17. ure adventni sejem; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. december, ob 17. uri adventni koncert Jože Grobler - tenor, Irena Zdolšek - citre; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Nedelja, 2. december, ob 18. uri opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 3. december, od 17. ure dalje TA VESELI DAN KULTURE: razstava likovnih del likovne sekcije KUD Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Razstava bo odprta do 31. 12. 2007. Ponedeljek, 3. december, ob 18. uri RAAM 2007 - Jure Robič; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 3. december, ob 19. uri TA VESELI DAN KULTURE: predstavitev 5. številke književne revije VPOGLED; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 5. december, ob 16. uri veseli december za naj mlajše: KAKO SE JE MALI JANEZEK NAUČIL LEPEGA VEDENJA IN PRIHOD MIKLAVŽA; otroška lutkovna delavnica Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Sreda, 5. december, ob 17. uri miklavževanje po Vrbju; (Turistično društvo Vrba Vrbje, 041 507 546). Sreda, 5. december, ob 17. uri obhod Miklavževe skupine po kraju Levec (TKD Levec, 041 504 981). Četrtek, 6. december, ob 18. uri Zvezde zvezdicam - dobrodelni koncert za šolski sklad OŠ Griže; Dom Svobode Griže (OŠ Griže, 713 21 50). Petek, 7. december, ob 17. uri zaključna prireditev Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna« za leto 2007; telovadnica I. OŠ Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 8. december, ob 20. uri miklavževanje; Dom Svobode Griže, Župnijski urad Griže. Sobota, 8. december, od 15. do 17. ure angleški popoldanski čaj s harmonikarji Glasbene šole Risto Savin Žalec; Restavracija La Violette (031270 301). Sobota, 8. december, ob 20. uri Pod pariškim nebom - z Miho Alujevičem ob spremljavi harmonike; Restavracija La Violette (031 270 301). Sobota, 8. december, ob 20. uri opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. december, od 10. do 17. ure adventni sejem; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. december, od 15. do 19. ure razstava jaslic; odprtje in blagoslov ob 15. uri; Gasilski dom v Drešinji vasi (vaščani Drešinje vasi, PGD Drešinja vas in TD Petrovče, 5707 213 in 031 23 00 21). Nedelja, 9. december, ob 17. uri adventni koncert: MePZ A Cappella Petrovče; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Nedelja, 9. december, ob 18. uri opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 10. december, ob 20. uri gledališki abonma ponedeljek: V DRUGO GRE RADO, komedija; Mestno gledališče Ljubljansko; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 11. december, ob 20. uri gledališki abonma torek: TRAMVAJ POŽELENJE, drama; Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 12. december, ob 11. uri PEKARNA MIŠ MAŠ; Slovensko mladinsko gledališče in Mini teater Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. december, ob 11. uri PEKARNA MIŠ MAŠ; Slovensko mladinsko gledališče in Mini teater Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. december, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Antona Hermana; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. december, ob 7. uri po haloški poti, II. del; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trje ob 7.15 (Planinsko društvo Žalec, 040 278 825). Sobota, 15. december, od 9. do 12. ure EKO tržnica ob obrambnem stolpu v Žalcu; (Občina Žalec, 713 64 36). Sobota, 15. december, od 9. do 19. ure razstava jaslic; Gasilski dom v Drešinji vasi (vaščani Drešinje vasi, PGD Drešinja vas in TD Petrovče, 570 72 13 in 031 23 00 21). Sobota, 15. december, ob 20. uri opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. december, ob 20. uri Od tod do večnosti - film in pesmi z Broadwaya ob spremljavi pianina; Restavracija La Violette (031 270 301). Nedelja, 16. december, ob 8.30 šahovski turnir ciklus 15 min.; klubski prostori (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Nedelja, 16. december, od 9. do 19. ure razstava jaslic; Gasilski dom v Drešinji vasi (vaščani Drešinje vasi, PGD Drešinja vas in TD Petrovče, 570 72 13 in 031 23 00 21). Nedelja, 16. december, od 10. do 17. ure adventni sejem; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. december, ob 17. uri adventni koncert: Petrovi tamburaši; KUD Grifon Šempeter; (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Nedelja, 16. december, ob 18. uri opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 18. december, ob 17. uri mladinski abonma in izven: TO TI JE LAJF; gledališki projekt s srednješolci in Slovenskim ljudskim gledališčem Celje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 18. december, ob 18. uri božični koncert Mladinskega pevskega zbora I. OŠ Žalec; cerkev sv. Nikolaja v Žalcu (I. OŠ Žalec, 710 24 43). Četrtek, 20. december, ob 15.30 Zimski pokal Sprintko - II. tekma; telovadnica I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Četrtek, 20. december, ob 20. uri narodno-zabavni abonma in izven; ansambel SPEV ter VESELE ŠTAJERKE, posebni gost večera IVAN SIVEC; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. december, ob 17. uri božična tekma v streljanju; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje, 051 381 074). Petek, 21. december, ob 20. uri glasbeni abonma in izven: KVINTET ASTORPIA, koncert; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. december, ob 16. uri srečanje z Božičkom na zelenici, likovna delavnica; Levec (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 22. december, ob 16. uri Prednovoletno srečanje na Brnici (TŠD Liboje, 031 355 828). Sobota, 22. december, ob 19. uri turnir v košarki, trojke; POŠ Trje (Športno društvo Hofrein, 041 401 062). Sobota, 22. december, ob 19. uri Gala božični koncert mladega virtuoza na violini Teofila Milenkoviča ob klavirski spremljavi Urške Roškar; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. december, ob 20. uri božično-novoletna glasba - glasbena šola C3 center; Restavracija La Violette (031 270 301). Nedelja, 23. december, od 10. do 17. ure adventni sejem; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. december, ob 16. uri lutkovna predstava za najmlajše; Gasilski dom Levec (TKD Levec, 041 504 981). Nedelja, 23. december, ob 17. uri adventni koncert: MATEVŽ KINK -bariton, VLASTA DOLEŽAL RUS - klavir; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Nedelja, 23. december, ob 17. uri Mladi talenti; dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 570 13 13, 031 431 816). Nedelja, 23. december, ob 19. uri promocijski koncert ansambla T' pravi muzikantje in Harmonikarskega orkestra Griže; Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 041 663 202, 041 239 977). Ponedeljek, 24. december, ob 8. uri šahovski turnir ciklus 5 min.; klubski prostori (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Ponedeljek, 24. december, ob 15. uri KRASEN CIRKUS; Božičkova predstava za otroke in odrasle (KUD Zarja Trnovlje); Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959). Ponedeljek, 24. december, ob 23. uri pohod z baklami; zbirno mesto na Studencih (Turistično društvo Ponikva, 041 939 508). Ponedeljek, 24. december, ob 23.15 pohod z baklami k polnočnici v cerkev v Galiciji; zbirni mesti: POŠ Trje in Dom Završanov Zavrh (Turistično društvo Galicija, 051 847 111 in 041 660 157). Od torka, 25. decembra, do sobote, 2. januarja, ogled jaslic na prostem; pri Domu Završanov Zavrh (Turistično društvo Galicija, 041 745 558). Torek, 25. december, od 15. do 18. ure Božična skrivnost v jami Pekel; Jama Pekel (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Torek, 25. december, ob 17. uri božični pohod na Šmohor; zbirno mesto pri Gasilskem domu Zabukovica (ŠD Risi Zabukovica, 041 783 765). Sreda, 26. december, ob 8. uri pohod v neznano; zbirno mesto pred tovarno Kili (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sreda, 26. december, po 10. uri žegnanje konj pri cerkvi v Galiciji; Galicija (Turistično društvo Galicija, 041 444 993). Sreda, 26. december, ob 18. uri Božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica; Dom Svobode Griže (KD Godba Zabukovica, 041 314 377). OBČINA POLZELA Sreda, 26. december, od 15. do 18. ure Božična skrivnost v jami Pekel; Jama Pekel (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Sobota, 1. december, ob 15. uri srečanje rudarjev Občine Polzele ob dnevu zavetnice rudarjev - sv. Barbare; Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974). Četrtek, 27. december, ob 16. uri veseli december za najmlajše: KLOVNA; zabavna in poučna igrana predstava ŠKUC Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Petek, 28. december, ob 16. uri veseli december za najmlajše: ZGODBA O ZMAJU; lutkovna predstava; Škratovo lutkovno gledališče Celje; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Petek, 28. december, ob 20. uri PARTNERSKI ODNOSI, komedija za izven; Prešernovo gledališče Kranj; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. december, ob 16. uri veseli december za najmlajše: MEDVEDJA PRAVLJICA, lutkovna predstava; Lutkovno gledališče Velenje; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Nedelja, 30. december, ob 16. uri veseli december za najmlajše: MIŠI V OPERNI HIŠI, igrana predstava; GOML Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Ponedeljek, 31. december, ob 11.30 veseli december za najmlajše: OTROŠKO SILVESTROVANJE S POJOČIM KUHARJEM, PIŠKOTI IN DEDKOM MRAZOM; Music dance Radeče: atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). VSTOP PROST. Ponedeljek, 31. december, ob 23. uri silvestrovanje na prostem; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sobota, 1. december, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Ponedeljek, 3. december, Ta veseli dan kulture; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sreda, 5. december, ob. 17. uri miklavževanje; Župnijski urad sv. Pavel Prebold; cerkev sv. Pavla v Preboldu (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sobota, 15. december, ob 8. uri kmečka tržnica Prebold center Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00) Sobota, 22. december, ob 16. uri božična tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Društvo podeželskih žena Občine Prebold in DPD Svoboda Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85, Milena Dolinar, 041 356 059). Ponedeljek, 24. december, pohod z baklami do Doma pod Reško planino; Marija Reka; PD Prebold (Bernard Tratnik, 031 527 915). Torek, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold; dvorana Prebold; Pihalni orkester Prebold (BrankoVerk, 041 783 207). Sreda, 26. december, ob 19. uri novoletna prireditev v Domu kulture Šešče; Kulturno društvo Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040). Sreda, 5. december, ob 17. uri miklavževanje; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Blaž Jelen, 572 00 66). Četrtek, 6. december, ob 15. uri 7. Miklavžev pohod na Vimperk; odhod izpred bifeja Društva upokojencev Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20). Nedelja, 9. december, ob 15. uri LEPA NEDELJA; Vimperk - sv. Miklavž (Jože Kovačec, 705 00 03). Nedelja, 9. december, ob 14. uri miklavževanje; Dom krajanov Andraž (Janez Furman, 041 773 222). Sobota, 15. december, ob 7. uri pohod po Dolenjski čez Goro k Očetu; parkirišče pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 16. december, 15. uri urica ljudskih melodij in napevov; Dom krajanov Andraž (Milan Zabukovnik, 040 215 545). Sreda, 19. december, ob 16. uri prireditev ob dedku Mrazu; Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Petek, 21.decembra, ob 16. uri 115. LUNOHOD na Goro Oljko; odhod izpred bifeja Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 22. december, 8.uri zadnji planinski izlet v neznano; zbor na športnem igrišču Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 22. december, ob 14. uri božični sejem in krasitev jelke; parkirišče pred občinsko stavbo (Alenka Žnidar, 031 795 685). Ponedeljek, 24. decembra, ob 24. uri polnočnica na Gori Oljki; cerkev sv. Križa (Jože Kovačec, 705 00 03). Torek, 25. decembra, ob 18. uri Božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Stane Podbregar). Nedelja, 29. december, ob 8. uri Božično-novoletni pohod na Goro Oljko; parkirišče pred občinsko stavb (Mirko Jegrišnik, 041 902 183, Rudi Divjak, 031 525 790). Ponedeljek, 31. decembra, ob 23. uri Združeno v leto 2008; športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). OBČINA BRASLOVČE Četrtek, 29. november, ob 16.30 lutkovna predstava Maček Muri za otroke do 6. leta starosti v Kulturnem domu Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Sobota, 1. december, ob 9. uri adventno-novoletni sejem v Kulturnem domu Letuš ; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel). Sobota, 1. december, ob 9.30 novoletna igrica za otroke v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš in DPM Letuš (Katja Dimeč). Sobota, 1. december, zimski pohod na Mrzlico (1122 m) - Miklavžev pohod; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 1. december, ob 20. uri predstava v okviru gledališkega abonmaja: Na kmetih v izvedbi KD Miklavž nad Rimskimi Toplicami v Domu krajanov Gomilsko; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt). Torek, 11. december ob 17. uri Praznično gledališče za otroke, predstava »Hop v pravljico«; Kulturni dom Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Četrtek, 13. december ob 17. uri Praznično gledališče za otroke, predstava »Gozdni možic Fric išče snežno Lilijo« Kulturni dom Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Četrtek, 13. december, ob 17. uri božična delavnica v prostorih DPM Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Sobota, 15. december, ob 16. uri tradicionalni novoletni turnir v odbojki v dvorani DTV Partizan v Braslovčah; DTV Partizan (Jani Matko). Torek, 18. debember ob 17. uri Šola za starše pod naslovom »Kako starši ljubimo svojega otroka«; prostori župnišča v Braslovčah; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Sreda, 19. december ob 17. uri Praznično gledališče za otroke, predstava; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Nedelja, 23. december, ob 15. uri božično-novoletni koncert v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel). Nedelja, 23. december, ob 16. uri krasitev novoletne jelke in novoletni sejem pri DTV Partizan v Braslovčah; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938). Ponedeljek, 24. december, k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sreda, 26. december, ob 10.30 tradicionalno žegnanje konj na Gomilskem; Konjeniško društvo Mustang in Turistično društvo Gomilsko (Božena Kosu). Petek, 28. december, zaključek leta; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Toni Ramšak, 041 526 678). Ponedeljek, 31. december, ob 22.30 pričakovanje novega leta na vasi v Grajski vasi; Turistično društvo Gomilsko (Božena Kosu). Torek, 1. januar, ob 20. uri tradicionalni novoletni ples v Domu krajanov na Gomilskem z ansamblom Vitezi Celjski; Kulturno društvo Gomilsko. (Lucija Blatnik, 572 62 24). OBČINA TABOR Sreda, 5. december, ob 16.30 prihod sv. Miklavža in pravljična igra Gozdni možic Fric išče snežno lilijo; Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor in dramska skupina Teloh, 051 365 079). Petek, 21. december, obisk Božička za vse otroke; Vrtec Tabor ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 705 70 80). Sobota, 22. december, ob 19.30 božično-novoletni koncert z gosti; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 705 70 90). Ponedeljek, 24. december, pogostitev po polnočnici; okolica cerkve (Turistično društvo Tabor, 051 365 079). Torek, 25. december, božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; odhod izpred stare šole v Lokah ob 16. uri (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Četrtek, 27. december, ob 18. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (TVD Partizan Tabor, 031 764 505). Telefon: 03/712 12 80 Žalčani zmagali na Češkem Harmonikarji Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Andreje Turnšek so se z mednarodnega tekmovanja harmonik, ki je v začetku novembra potekalo v Pragi na Češkem, vrnili s prvim mestom harmonikarskega orkestra in drugim mestom harmonikarskega kvarteta. S tem so dopolnili vrsto uspehov preteklega leta, o katerih smo v Utripu že pisali. Praga je od 2. do 4. novembra gostila mednarodno tekmovanje harmonik, ki so se ga med konkurenti z Irske, iz Švice, Rusije, Nemčije, Španije in Češke udeležili tudi slo- venski harmonikarji iz Žalca. Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je nastopil v kategoriji mlajših harmonikarskih orkestrov (do 25 let), harmonikarski kvartet pa med glasbenimi zasedbami brez starostne omejitve. Oboji so osvojili najvišja mesta - orkester jev svoji kategoriji zmagal, kvartet pa je osvojil drugo mesto. Naši prvaki so očarali publiko in komisijo z odlično izbranim repertoarjem, ki so ga odigrali na pamet oz. brez not. Pod taktirko dirigentke Andreje Turnšek v harmonikarskem orkestru igra sedemnajst harmonikarjev, spremljajo pa jih tudi tolkalist in občasno drugi solisti. Za njimi je že več mednarodnih tekmovanj, s katerih se vedno vračajo z naj-višjimi odličji. Od letošnjega februarja štirje mladi harmonikarji, sicer člani orkestra, Nina Štusej, Gal Dolinar, Gašper Kundih in Žiga Drobež, ustvarjajo še v kvartetu harmonik, prav tako pod vodstvom Andreje Turnšek. Čeprav kot kvartet nastopajo šele od februarja, pa njihov dosežek na Češkem ni prvi, saj že od začetka nizajo uspehe v Sloveniji in na mednarodnih tekmovanjih. Začeli so kot prvouvrščeni na mednarodnem tekmovanju v Moravskih, osvojili so prvo mesto v Pulju na Hrvaškem, v Lazarevcu v Srbiji pa so dosegli vseh 100 točk. Tudi jesenska bera je bila odlična, saj so se z drugim mestom v kategoriji komornih glasbenih zasedb brez starostne omejitve oktobra vrnili z mednarodnega tekmovanja v Castelfidardu v Italiji. Glede na nadaljnje načrte pa jim utrujenost ne pride blizu - že decembra bodo na povabilo organizatorjev gostovali v Genovi in Milanu. L. K. Razstavlja Helena Malgaj V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 30. novembra odprta razstava likovnih del Helene Malgaj. Razstavo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Ob odprtju je avtorico in njeno delo predstavila Saška Pukl, predstavitev pa je pripravila doktorica Ivanka Zajc Cizelj. Kot je poudarila, se je zgodba o slikarski poti Helene Malgaj začela, ko ji je prijateljica Aliča Javšnik potisnila v roke čopič in barve in jo dobesedno prisilila, da je nekaj naslikala. Nastala je podoba petelina, ki spominja na kitajske miniature. Presenečena in hkrati navdušena se od takrat ni ločila od čopičev in barv. Njeno življenje je postalo bolj polno in lepoto, ki jo obdaja, prenaša na papir ali platno. Njene slike so realistične z rahlim pridihom abstrakcije, ki je komaj zaznavna in daje slikam čar minljivega. Barve so tople z meglenim nadihom, ki ga dobi z uporabo krede. Slika v več tehnikah, najraje pa uporablja akril ali olje na platno. V kulturnem programu so nastopili Ljudmila Konradi ter duo kitar Robi Kramarič in David Toman. T. T. Z razstave (na levi avtorica Helena Malgaj) Harmonikarji izdali zgoščenko Harmonikarji in bobnar iz Vrbja (na posnetku manjka Brane Strmec) Ob letošnjem prazniku KS Vrbje so pripravili tudi koncert harmonikarjev Društva upokojencev Vrbje z gosti. Koncert je bil promocija pravkar izdane zgoščenke skupine harmonikarjev, ki v okviru društva deluje od leta 2000. Kot je povedal Fonzi Lesjak, so se srečali na občnem zboru društva, kjer so prvič skupaj zaigrali in od takrat dalje vadijo in nastopajo. Leta 2004 se jim je pridružil še bobnar, kar je redkost za takšne skupine. Nastopajo doma in tudi v tujini, njihov repertoar pa je sestavljen iz lastnih, narodnih in drugih avtorskih skladb. Na koncertu so bili njihovi gostje Savinjski oktet, Ljudske pevke s Ponikve, skupina Ajmarček in pevke iz Vrbja. Skupino harmonikarjev DU sestavljajo Milan Žolnir, Ludvik Arzenšek, Leon Perdan, Brane Strmec in Fonzi Lesjak. T. Tavčar Knjiga menja lastnika 20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Ker je prav ta dan tudi dan otrokovih pravic, je geslo letošnjega praznovanja Pravica do branja: Najstniki in splošne knjižnice. Izpostavljena je torej pravica do branja, ki jo lahko preprosto povezujemo z ljubeznijo do branja. Gre za pravico, ki se je mnogi niti ne zavedajo, kaj šele koristi, ki jih ta pravica prinaša. Pobudo za praznovanje dneva slovenskih splošnih knjižnic je pred petimi leti oblikovala Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije z namenom, da bi povečali prepoznavnost splošnih knjižnic v slovenskem prostoru in opozorili na pomen knjižnic pri širjenju znanja, informacij in kulturnih dobrin. Knjižnice naj bi izkoristile svoj dan za to, da bi pokazale, kaj v svojih prostorih in izven ponujajo - tokrat predvsem najstnikom in predvsem na nevsivljiv način. Pokazati želijo, kaj vse nudijo, kajti v knjižnicah že dolgo ne gre le za izposojo in vračilo knjig, pač pa se tam dogaja veliko več. Uporabniku nudi sprostitev, razvedrilo in ogromno informacij. V Medobčinski matični knjižnica Žalec so 20. novembra organizirali bukvarno, ki so jo poimenovali Knjige menjajo lastnike. V knjižnico so ta dan vabili ljudi in jim želeli podariti knjigo. Zakaj knjigo? Zato, ker je klasična knjiga še vedno temelj vsake knjižnice. Zato, ker želijo s knjigo pritegniti odrasle bralce, ki bodo za branje navdušili mlajše in jim bodo postali zgled. Ugotavljajo namreč, da mladi berejo predvsem poučne strokovne knjige, leposlovje pa manj. V okviru praznovanja dneva splošnih knjižnic so začeli tudi pomemben projekt z naslovom SAVINJČANI BEREMO - gre za bralno značko za odrasle. Morda se sliši nenavadno, toda pogosto ljudje nimajo idej, kaj bi brali. Žalska knjižnica ponuja nekaj opisov knjig, ob koncu sezone - maja 2008 - pa se bodo o prebranem pogovarjali in si izmenjavali mnenja. Vodja projekta je Irena Štusej. Ob koncu bodo v goste povabili kakšnega gosta in podelili priznanja tistim, ki bodo prebrali vsaj pet knjig s seznama. Ne skrbite, izbor predlaganih knjig je obsežen, zato boste knjigo preprosto odložili, če vam ne bo všeč. Projekt Savinjčani beremo izvajajo vse enote Medobčinske matične knjižnice Žalec. T. T. Ob dvevu splošnih knjižnic v Medobčinski matični knjižnici Žalec Cvetovi časa V Savinovi hiši v Žalcu so predstavili pesniško zbirko Cvetovi časa Barbare Jelen, pesnice in pisateljice s Polzele. Barbara Jelen, ki je v samozaložbi izdala dve pesniški zbirki, prvo z naslovom Potovanja in drugo Cvetovi časa, je članica celjskega li- terarnega društva, večkrat sodeluje tudi s sodelavci revije Vpogled. Svoje pesmi objavlja tudi v revijah Vse-sledje, Hotenja in Mentor. O Barbarini poeziji je na večeru govoril Matej Kranjc, ki je izvajal glasbeni program, njene pesmi pa je brala Brina Krašovec. T. Tavčar Barbara Jelen "V Sumeče trave so ji rojenice položile v zibelko ustvarjalnost, saj je že kot deklica spletala venčke iz marjetic. Po končani osnovni šoli jo je kot regratovo seme odneslo v Celje. Seme je vzklilo. Toda šele po upokojitvi je našla čas za izpolnitev svojih dolgoletnih želja - začela je vzgajati rastline, našla je čas za spoznavanje lepot narave. Oživljati so začele njene cvetlične slike, herbarijske pole, voščilnice, ročno izdelan papir in drobna darila, ki ogrejejo srce. Vztrajno delo, natančnost in barvna usklajenost odlikujejo izdelke, ki so na ogled v žalski knjižnici. O ustvarjalnosti Marije Gaber je najbolj živo pripovedoval film, ki ga je posnel njen mož, nekdanji snemalec na Televiziji Slovenija. Številne obiskovalce je navdušila tudi s svojo opravo, še zlasti s cvetličnim klobučkom.V knjižnici je bilo čutiti domačnost, oplemeniteno z veliko ljubezni, srečo in veseljem. T. T. V Žalcu društvo Aletheia V Medobčinsko matično knjižnico Žalec so pretekle dni vabili bahavi cvetovi, šumeče trave, zdravilne zeli in simbolika rož. Za to razkošje je poskrbela Marija Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini, v pomoč pa so ji bile Ljudske pevke s Ponikve, ki so z ljudsko pesmijo popestrile odprtje razstave. Mariji Gaber so bili že od otroštva raj cvetoči travniki. Najbrž V Žalcu je bilo sredi novembra ustanovljeno Glasbeno-li-terarno društvo Aletheia. V društvu se po besedah predsednika društva Robija Lebana združujejo glasbeniki, literati in likovniki iz žalsko-celjske regije z namenom popestriti kulturno-umetniško dogajanje v regiji, nadaljevati tradicijo žalskih festivalov akustične glasbe in podobno. Društvo bo izdajalo svoj zbornik, nosilce zvoka, pesniške zbirke in prirejalo likovne razstave, koncerte ter literarne večere. L. K. Z novo opereto v novo leto Glavni akterji na novinarski konferenci (od leve Henrik Neubauer, Tanja Razboršek Rehar in Franci Rizmal) Na eni izmed odrskih vaj pred premiero To soboto si bodo lahko ljubitelji operet na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec ogledali premiero operete v treh dejanjih Melodije srca, za katero je glasbo napisal Janko Gregorc, besedilo pa Hinko Stepančič. To je že druga opereta v zadnjih dveh letih v produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, in sicer po premieri Hmeljske princese decembra 2005, ki je doživela 15 ponovitev in požela navdušenje na domačem odru in drugod. Melodije srca so nastale pod dirigentsko taktirko Francija Rizmala in režiserskim vodstvom izkušenega režiserja dr. Henrika Neubauerja, v njej pa nastopa cela vrsta kakovostnih mladih pevcev, pretežno iz domicilnega okolja. Opereta je revija mode, plesa in glasbe, v njej utripa kar nekaj zaljubljenih src, vsekakor pa gre za tematiko, ki bo prijetno obogatila prednovoletni praznični čas, saj bo po premieri 1. decembra na sporedu še 2., 8., 15. in 16. decembra. Po besedah direktorice ZKŠT Žalec Tanje Razboršek Rehar so pred dvema letoma ob praznovanju 20-letnice kulturnega hrama v Žalcu, potem ko so po desetih letih od zadnje operetne postavitve v Žalcu na oder postavili Hmeljsko princeso, obljubili, da bodo nove operete pripravljali vsaki dve leti in skušali promovirati Žalec kot mesto operete. Pred dvema letoma so začeli delati kot popolni laiki in pridobili dragocene izkušnje. »Vendar pa je to še močnejši projekt, saj na odru nastopa 88 ljudi, za njim pa jih je še 23, torej skupaj okrog 110 ljudi,« je na novinarski konferenci pred premiero operete povedala Tanja Razboršek Rehar. Franci Rizmal, ki je sodeloval že v Hmeljski princesi in pravzaprav tudi vseh ostalih »žalskih« operetah, ki so se zgodile že pred leti, pa je povedal, da se opereta v Žalcu ni zgodila po naključju, saj sega tradicija uprizarjanja slovenskih operet v Žalcu že daleč pred Hmeljsko princeso. Za Melodije srca so zelo dober material dobili na Radiu Ljubljana, pri tem pa je pomagal Janez Gregorc, sin Janka Gregorca, ki je priskrbel tudi libreto. »S Henrikom Neubauerjem sva na nek način borca za slovensko opereto,« je povedal Rizmal in izrazil veselje, da sodelujeta pri tem projektu. Rizmal pa je poudaril tudi širši pomen gojenja operet v tem okolju, saj so »vzgojile« že kar nekaj kakovostnih pevcev iz domačega okolja, denimo Andrejo Zakonjšek, ki se je kalila pri Planinski roži. Tudi pri Melodijah srca se lahko pohvalijo z večinoma domačimi, tudi mladimi, svežimi pevci. Tudi sicer je pomembno, da je projekt narejen z domačimi silami. »Tanja Razboršek Rehar je imela pogum, midva s Henrikom Neubauerjem pa imava znanje, izkušnje, da to izpeljeva do konca,« je še dodal Rizmal. Režiser operete Henrik Neubauer, ki si je ogledal že praizvedbo Melodij srca med 2. svetovno vojno leta 1943, je povedal, da bo žalska šele druga izvedba te operete. »Mislim, da so Melodije srca tudi najboljša slovenska opereta,« je mnenja Neubauer, tudi koreograf, ki je pripravil tudi priredbo besedila. Henrik Neubauer je med drugim nekdanji direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana in mariborske Opere in baleta, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, predavatelj na številnih mednarodnih seminarjih in je kot koreograf in režiser postavil na oder več kot 35 oper in operet ter 80 baletov. Za scenografijo in kostumografijo Melodij srca je poskrbela Ivona Stanič, za poslikavo scene pa Božidar Dare Zavšek. Čeprav je koreografija operete delo režiserja, pa je plesni točki pripravila mlada celjska koreografinja Sanja Rehar. V opereti je med 88 nastopajočimi kar 17 solistov, med njimi pa pretežno domača imena (Andreja Zakonjšek Krt, Nataša Krajnc, Sebastjan Podbregar, Marjan Trček, Anka Frece, Irena Glušič, Anja Ropotar, Henrik Čuvan, Dušan Banko, Dani Slogar, Ale- ksandra Slogar in mnogi drugi). V operetnem orkestru, ki je posebej izbran tudi za to opereto med drugimi sodelujejo Sonja Alatič, Irena Kralj, Dejan Podbregar, Eva Zavšek, vsi profesorji Glasbene šole Rista Savina Žalec in mnogi drugi. Posebej za to priložnost je bil sestavljen tudi operetni zbor pod vodstvom Matjaža Kača. Tanja Razboršek Rehar pa ob predstavitvi na novinarski konferenci ni pozabila omeniti Irene Verbič, ki s svojimi različnimi spretnostmi pomaga pri opereti. Tanja Razboršek Rehar je povedala, da je vrednost operet s premiero in 4 ponovitvami 50.000 evrov, pri čemer je petina lastnih sredstev, petino so zbrali s pomočjo sponzorjev, 30.000 evrov pa si obetajo od vstopnic. Njihova cena bo 15 evrov in so že na voljo v TIC-u Žalec. Načrti za leto 2008 pa predvidevajo povezavo turističnih in kulturnih aktivnosti, s katerimi želijo privabiti čim večje število turističnih obiskovalcev v Žalec na ogled znamenitosti kraja in okolice ob zaključku ogleda operete. L. K., foto: T. T. Tanja Razboršek Rehar je skupaj s programskima direktorjema za kulturo in šport, Lidijo Koceli in Urošem Vidmajerjem, predstavila aktivnosti ZKŠT Žalec do konca leta in postregla z letošnjimi številkami o realizaciji različnih prireditev in njihovih obiskovalcih. Poudarila je, da Žalec poleg operetnega mesta postaja tudi festivalsko mesto, saj že pet let organizirajo festival Sredi zvezd, že dve leti Mednarodni folklorni festival in festival Bumfest, ki bo januarja že drugič. Letos so do 15. novembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec organizirali že 120 dogodkov in jih do konca novembra in decembra načrtujejo še 30. Če jim prištejejo še kulturne, športne in turistične prireditve izven doma, v Savinovi hiši in v njenem atriju, v graščini Novo Celje, v Športnem parku Žalec in še kje, je teh prireditev še mnogo več. Skupaj pa se je vseh prireditev udeležilo 75.000 obiskovalcev. Decembra bo pri njih še posebej pestro, saj bodo poleg premiere operete na različnih prizoriščih organizirali še vrsto koncertov in predstav za različne okuse, brezplačne igrane, lutkovne in plesne predstave za otroke pod naslovom Veseli december za najmlajše, adventne sejme z adventnimi koncerti, Božično skrivnost v jami Pekel in mnoge druge. Ta veseli dan kulture, 3. decembra, pa bo prinesel tudi predstavitev pete številke književne revije Vpogled in pogovor z ekstremnim kolesarjem Juretom Robičem. Film o Savinu Nova branja, novi izzivi V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bila 20. novembra premierna predstavitev dokumentarnega filma o našem skladatelju, rojaku Frideriku Širci - Ristu Savinu. Avtor filma je Robi Gaber. Robi Gaber, gradbenik po osnovni izobrazbi, se snemanja ni lotil po naključju, to je njegova ljubezen že od otroških let. Najbrž pa se je tega navdušenja nalezel tudi od očeta, ki je bil dolgoletni snemalec RTV Ljubljana. Robi je v dokumentarnem filmu o Ristu Savinu scenarist, režiser, snemalec, montažer, skratka »en človek za ves film«, kot se je izrazila Lidija Koceli na predstavitvi po predvajanju filma. Že nekaj let imata z ženo Leo družinsko podjetje Lea Gaber, s. p., v Dobriši vasi, ki se ukvarja z videoprodukcijo predstavitvenih filmov za podjetja in različne ustanove. Za njimi je že preko 65 tovrstnih filmov, vendar je film o Frideriku Širci - Ristu Savinu prvi dokumentarni film. Film je delno finančno podprla Občina Žalec, drugo polovico sredstev pa si je Robi Gaber obetal od prijave na razpis ministrstva za kulturo, kjer pa ni uspel. Zato se je, potem ko je že skoraj obupal, a vendarle imel močno željo in veliko trme, dogovoril s sodelujočimi v filmu, da so sodelovali brezplačno. O življenju, delu in ustvarjalnosti Rista Savina so v filmu spregovorili zgodovinar dr. Rok Strgar, ki se je posvetil Savinovi poti profesionalnega vojaka; muzikologinja dr. Suzana Ograjenšek, poznavalka Savinovega glasbenega opusa in urednica zgoščenke s Savinovimi deli, ki jo je ob 50-letnici Savinove smrti izdal ZKŠT Žalec v sodelovanju z RTV Slovenija; dr. Henrik Neubauer, ki je svojo premierno vlogo opernega režiserja, koreografa doživel ravno s Savinovo Čajno punčko, in Franci Rizmal, naš rojak, violinist, dirigent, občudovalec in izvajalec Savinove glasbe, ki je v filmu nastopil tudi kot del tria, ki je izvajal njegova dela. V filmu so sodelovali tudi Žal-čanom znani profesorji s področja glasbe, Brina Zupančič, Aleksander Kuzmanovski in Irena Kralj, Tilen Draksler (študent 3. letnika klavirja), plesalca Maja Pucelj in Peter Sileš, radijska voditeljica Jana Jeglič, ki je posodila glas za vezni tekst v filmu, Jože Škorjanc, ki je poskrbel za dobre avdiopo-snetke, slikar Brane Širca, daljni Savinov sorodnik, ki je razstavljal v Savinovem likovnem salonu in eno sliko posvetil svojemu znanemu sorodniku, in Nataša Krajnc, izvajalka Savinovih samospevov, ki je zapela tudi na premieri. Oče Franci Gaber, ki je v dokumentarcu sodeloval kot snemalec, je sinu ob koncu predstavitve poklonil karikaturo, rekoč, da gaje ob filmu najprej presenetil Robi, zdaj bo pa še on njega. Franci Rizmal je izrazil željo, da bi v prihodnje Ristu Savinu posvetili tudi kakšen simpozij, ki bi njegovo glasbeno ustvarjanje še bolj osvetlil in poudaril pomen njegove glasbe v slovenskem in evropskem prostoru. L. K. Pred vrati je izid že 5. številke književne revije Vpogled, ki jo bodo svečano predstavili 3. decembra v Savinovi hiši v Žalcu. Novi Vpogled je bogatejši po obsegu, saj prinaša do zdaj rekordnih 284 strani, hkrati pa tudi po znova »polnomastni« vsebini, kot se je izrazil glavni in odgovorni urednik revije Mare Cestnik. Peta številka prehaja na nekoliko cenejši črno-beli tisk, vsebinsko pa je še bogatejša kot prejšnje. »Uvodnik prihaja izpod peresa izredno nadarjenega mladega pisca z Vranskega, Roka Plavčaka, in v njem se sprašuje o vlogi in odgovornosti piscev,« je o vsebini nove številke Vpogleda povedal Mare Cestnik. »Za mnenje o religiji kot najbolj zmanipuliranem civilizacijskem fenomenu smo povprašali celo vrsto znanih slovenskih intelektualcev in ustvarjalcev in pet izzivalnih odgovorov je nanizanih v tako imenovanem Mnenjskem branju. Poezija je zastopana z dvanajstimi, pripovedništvo pa s šestimi avtorji, in to v takšni zasedbi, glede katere mi kot uredniku ni potrebno zardevati. V intervjuju je ogromno zanimivega in izzivalnega povedal Dani Bedrač. /.../S to številko revije širimo obzorja tudi na tuje, saj začenjamo z objavami prevodov. Z besedo in podobo se predstavljata pisatelj Marijan Pušavec in risar stripov Zoran Smiljanič, avtorja trenutno v Mladini objavljanih Meksikaj-narjev. Z odličnim izborom so v Sosedskem branju tokrat predstavljeni Korošci, ki jih povezuje revija Odsevanja, veliko zanimivega pa je najti tudi v knjižnih recenzijah in pod poglavjem Drobno branje, kjer izstopajo aforizmi Edija Furlaniča iz Kopra. Za kakovostno likovno prilogo so tokrat poskrbeli šolarji, saj objavljamo najboljša dela s 13. bienala otroške grafike.« Mare Cestnik pravi, da se revija še zdaleč ni tako »usedla« v zavest ljudi tega prostora, kot bi lahko in kot bi si zaslužila. In tukaj ne vidi le problema financiranja in premajhnih sredstev za promocijo. Mareta Cestnika skrbi denimo dejstvo, da med naročniki Vpogleda še ni nobenega učitelja, celo nobene učiteljice slovenščine ne. In kakšni so načrti? »V organizacijskem smislu se trmasto zavzemam za to, da omogočimo izplačevanje honorarjev avtorjem,"pravi Mare Cestnik in dodaja, da je dobro, da niso omejeni pri vsebinskih zamislih. "Še naprej bomo širili krog sodelavcev, spodbujali pisce savinjskega okolja in pridobivali samozavestna peresa iz vsega slovensko govorečega prostora - in sploh ne samo to, saj se bomo s prevodi odpirali tudi zunanjemu pišočemu svetu, poskušali bomo z novimi natečaji, na primer za haiku in črno-belo umetniško fotografijo, dajali prostor eseju in umetniškim dialogom, ponujali vitalne teme, ustvarjali nova poznanstva s sorodnimi gibanji ter sodelovanja z njimi, morda skočili na kakšno predstavitev celo v tujino ... « L. K. Del sodelujočih pri dokumentarcu, spredaj Robi Gaber _ ^ 500 mladih karateistov v Žalcu Odlične Petra, Urška in Lucija Del mladih karateistk na državnem prvenstvu Karate klub Nestor iz Griž je v telovadnici I. osnovne šole v Žalcu pripravil državno prvenstvu v katah in borbah v starosti do 21 let. Skupaj je nastopilo kar 500 tekmovalk in tekmovalcev iz 54 klubov. Tekmovanje je potekalo ves dan, saj smo si lahko na blazinah ogledali skupaj 600 nastopov. Med petdesetimi novimi državnimi prvaki je uspelo tudi domačinu Marku Mališu v kategoriji mlajših dečkov do 40 kilo- gramov, Polzelanki Vesni Bezgo-všek v kategoriji mladink do 53 kilogramov in Žalčanki Lini Pušnik v kategoriji mlajših kadetinj nad 54 kilogramov. Tekmovalci domačega kluba so osvojili dve drugi in tri tretja mesta. T. T. 38 ekip v planinski orientaciji Ekipa PD Dobrovlje Braslovče, ki je zmagala v kategoriji mladi planinci 7., 8. in 9. razred OŠ (od leve proti desni mentorica Irena Kumer, tekmovalci David Bukovec, Darja in Monika Dobnik, Jaka Pižorn, Andrej Gajšek in predsednik PD Dobrovlje- Braslovče, Joži Marovt) Planinsko društvo Žalec je na Ponikvi pri Žalcu in v njeni okolici pripravilo 1. planinsko orientacijsko tekmo v savinjski ligi Ponikva 2007 za sezono 2007/2008. Nastopilo je 38 ekip in več kot 130 udeležencev iz sedmih planinskih društev v sedmih starostnih skupinah. V skupini mladi planinci do vključno 6. razreda osnovne šole je zmagala ekipa PD Žalec Ponikva, v kategoriji mladi planinci 7., 8., in 9. razred osnovne šole prva ekipa PD Dobrovlje Braslovče, v kategoriji mladincev od 16. do vključno 25. leta starosti ekipa PD Vransko, v kategoriji članov do vključno 39. leta starosti ekipa PD Šempeter, pri starejših članih v starosti nad 40 let ekipa PD Polzela in v kategoriji družin djužina Žohar iz PD Žalec. Ob koncu tekmovanja je bila krajša slovesnost, na kateri je predsednik PD Žalec Vlado Rojnik podelil prvo-uvrščenim ekipam pokale, ostale ekipe pa so prejele priznanja. T. Tavčar Polzelski karateist vedno boljši Uspešni na evropskem prvenstvu Udeleženci EP iz braslovškega kluba s trenerjem Simonom Janom Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo med 17. in 21. oktobrom v Talinu v Estoniji, je poleg trenerja reprezentance Simona Jana iz braslovškega Taekwondo kluba Sun sodelovalo kar sedem članov - reprezentantov. Vsi braslovški športniki so na največjem tekmovanju stare celine upravičili zaupanje ter odlično nastopili. Med več kot 400 tekmovalci iz 30 držav so osvojili kar sedem kolajn. Bronaste kolajne so osvojili Rok Kerr v borbah -51 kg, Aljoša Drnovšek v borbah -75 kg ter Sabina Bec skupaj z žensko ekipo v formah. Mladinska ekipa, ki so jo sestavljali štirje mladinci iz braslovškega in dva iz velenjskega kluba, je po zmagi nad Belorusijo in Walesom izgubila proti Rusiji in prav tako osvojila tretje mesto. Srebrni so postali David Katalenič v borbah +75 kg, Sabina Bec v borbah -51 kg in Mitja Potočnik v borbah +85 kg. Sabina in Mitja sta v finalih izjemno odločno in uspešno nastopila, vendar presenetljivo izgubila. Po trdnem prepričanju gledalcev sta si zaslužila stopiti na najvišjo stopničko. Sabina Bec je po prvem prostem krogu premagala Wales in Ukrajino ter v finalu izgubila proti Rusiji. Tudi Katalenič je po zmagi nad Češko in Ukrajino klonil proti Rusiji. Mitja Potočnik je po zmagi nad Hrvaško že v drugi borbi premagal svetovnega prvaka iz Rusije, proti kateremu je aprila izgubil na Bledu. V polfinalu je premagal še predstavnika Nizozemske, v finalu pa izgubil proti predstavniku Bolgarije. 15 tekmovalcev slovenske reprezentance je skupaj osvojilo 15 kolajn ter med vsemi državami skupno 8. mesto. Slovenija je osvojila tudi dva naslova evropskih prvakov in 6 bronastih kolajn. Odličen nastop naše reprezentance je bil dober uvod za kandidaturo Slovenije za organizacijo evropskega prvenstva leta 2009. Mitja Potočnik si je v borbi proti hrvaškemu predstavniku hudo poškodoval gleženj, vendar vsi upajo, da bo rehabilitacija poškodbe potekala uspešno, saj ga v Zagrebu čaka nastop na prvem profesionalnem turnirju v full contact ta-ekwondoju. D. N. V telovadnici Podružnične osnovne šole Trje je potekal tradicionalni mednarodni turnir v judu za pokal Hele-dis. Na turnirju je nastopilo 54 tekmovalk iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največ prvih mest so v članski konkurenci osvojile tekmovalke Judo kluba Sankaku iz Celja, ki je tekmovanje tudi pripravilo. Judo klub Sankaku je osvojil tudi največje število točk in pokal za najboljšo ekipo. Med posameznicami so v svojih kategorijah zmago slavile Petra NAREKS, Urška ŽOLNIR in Lucija POLAV- jaškem prvenstvu pred dnevi DER, ki je na svetovnem vo- osvojila zlato medaljo. T. T. Med nastopom Urške Žolnir Najmlajši tekmovalci, ki so na zadnjem mednarodnem tekmovanju v Kranju osvojili kar šest medalj (Matej Hudournik, Juš Jagarinec, Peter Hudournik, Luka Deberšek in Matic Hribernik) Uspeh najmlajših članov v ju jitsu Ekipa mladih, ki je nastopila v Gornjem gradu, s trenerjem Aleksandrom Jelenom Odkar je pred dobrimi tridesetimi leti v Savinjsko dolino karate "prinesel" Silvester Marič, se je ta veščina tu dodobra usidrala in že več generacij se uspešno bori na državnih in mednarodnih prvenstvih. Polzela je bila po borilnih športih poznana že v osemdesetih, takrat je zavidljive mednarodne uspehe dosegal domačin Bojan Pušnik, zdaj pa je prepoznavna tudi po mlajših generacijah, ki se ukvarjajo s tradicionalnim in tekmovalnim športnim karatejem. Redna bera medalj je odraz resnega, aktivnega in strokovnega dela društva, ki ga zagotavljata glavni trener Branko Cimperman in sekretar Tomaž Deberšek. Danes v klubu trenira več kot 80 aktivnih članov v različnih starostnih kategorijah, najponosnejši pa so na svojo tekmovalno skupino, ki jo sestavljajo reprezentantka Vesna Bezgovšek, brata Benjamin in Blaž Žgank, Laura Skornšek in Hana Veler. I. Jurhar, T. T. Telefon: 03/712 12 80 V soboto, 10. novembra, je Ju jitsu klub Samuraj iz Gor-nj ega Grada organiziral turnir Občine Gornji Grad v tehniki - katah do 15 let, na katerem so med 6 ju jitsu klubi sodelovali tudi tekmovalci kluba Ju jitsu Aljesan Šempeter. Na tekmovanju, ki je potekalo v osnovni šoli v Gornjem Gradu, je nastopilo 108 tekmovalcev iz 6 ju jitsu klubov (Aljesan Šempeter, Samuraj Gornji Grad, Katana Globoko, Ninja Črnomelj, Ipon Sevnica in Ti-bor Kočevje). Tekmovalci iz savinjskega Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so osvojili tri prva mesta: Timi Štojs v kategoriji 4 - dečki od 8 do 9 let (14 nasprotnikov), Ana Hočevar v kategoriji 4 - deklice od 12 do 13 let (11 nasprotnic) in Lea Posedel v kategoriji 4 - deklice od 10 do 11 let (8 nasprotnic). Tretja je bila Nika Artelj v kategoriji 4 - deklice od 12 do 13 let (11 nasprotnic). Šesto mesto je osvojil Jaka Jelen v kategoriji 4 - dečki od 8 do 9 let ( 14 nasprotnikov), sedmo mesto Miha Jambrovič v kategoriji -dečki od 8 do 9 let (14 nasprotnikov), na desetem mestu pa je tekmovanje končal Uroš Posedel v kategoriji 4 - dečki od 10 do 11 let (16 nasprotnikov). D. N. svetovnimi prvaki. Rezultati 1. kroga: Vrani Vransko : Odgovor Polzela 72 : 57, Študentski klub Žalec : Gomilsko 61 : 75, Brglez.com Polzela : Veterani Pivovarne Laško 65: 59, Picerija 902 Gornji Grad : Avtokontrol Žalec 52 : 58, Kamnoseštvo Vogrince : Hopsi mladi 107 : 48. T. T. Ponikva, ki so osvojile prehodni pokal ZD upokojencev Občine Žalec za leto 2007. Pokal so prejele na skupnem srečanju vseh upokojenskih društev Občine Žalec v Limberku. D. N. Ekipa športnic DU Ponikva, kije lani prejela prehodni pokal v trajno last Na prvem državnem prvenstvu za upokojence v metanju pikada na Otočcu pri Novem mestu so tekmovalke iz DU Ponikva kot zmagovalke regijskega tekmovanja osvojile četrto mesto, domov pa so se vrnili tudi z medaljo. Med posameznicami si je na- mreč medaljo za tretje mesto priborila Štefka Veler. Ekipo so poleg Štefke sestavljale še Marija Lešnik, Lojzka Jelen, Marica Verdev in Silva Pečovnik. Vse omenjene tekmovalke (na fotografiji oblečene v oranžne majice) so prispevale velik delež tudi k skupnemu uspehu športnic DU Atletski klub Žalec je sredi oktobra na atletskem stadionu v Žalcu pripravil zadnje letošnje tekmovanje na prostem, interni atletski miting. Pomerili so se v petih disciplin, in sicer v skoku v daljino, teku na 60 m, skoku v višino, metu krogle in teku na 1000 m. Tekmovanje tokrat ni bilo ločeno po starostnih kategorijah, temveč samo po spolu. Bolj za šalo kot zares so se poleg atletov AK Žalec tekmovanja udeležili nekateri trenerji v klubu, člani upravnega odbora kluba, pa tudi starši atle- tov. Najmlajši tekmovalec je bil star 5, najstarejši pa 69 let. Slednji je tekel na 1000 m in dosegel izvrsten rezultat. Po mitingu je AK Žalec v prenovljenih prostorih poleg atletskega stadiona v Žalcu organiziral družabno srečanje, na katerem so pekli kostanj, starši, atleti in aktivni člani AK Žalec pa so imeli priložnost, da se bolje spoznajo. Treningi se bodo oktobra počasi preselili v telovadnico I. osnovne šole v Žalcu, občasno pa bodo tudi v zimskem času na stezi. L. K. Namiznoteniška sekcija Športnega društva Petrovče je 22. oktobra organizirala občinsko prvenstvo 2007 v namiznem tenisu. Na prvenstvu je sodelovalo 47 udeležencev, med njimi 38 moških in 9 žensk. V moški konkurenci se je pomerilo 5 kadetov, 4 mladinci, 21 članov in 8 veteranov. Ženske vrste pa so zastopale 2 kadetinji, 3 mladinke in 4 članice. Po posameznih kategorijah so zmagali Urban Jerman iz Petrovč (kadeti), Miha Potočnik iz Petrovč (mladinci), Bogdan Simončič iz Petrovč (člani) in Anton Funda iz Migojnic (veterani). V ženski konkurenci so slavile Petra Cede iz Petrovč (kadetinje), Maša Lesjak, iz Petrovč (mladinke) in Marija Vok iz Petrovč (članice). M. C. Ekipa Brgez.com Polzela in Veterani Pivovarne Laško pred začetkom srečanja S prvim krogom se je začelo tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com Polzela 2007, v kateri nastopa deset ekip. V prvem krogu se je domača ekipa Brglez.com Polzela pomerila z ekipo Veterani Pivovarna Laško, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Portoriku osvojila naslov svetovnih veteranskih prvakov. Ob tej priložnosti so v imenu organizatorja Športnega košarkarskega društva Koš Polzela in v imenu lige Brglez.com igralcem pred tekmo razdelili simbolična darila ter umetniško delo kot pozornost ob prvem uradnem srečanju z omenjenimi Športnice četrte v pikadu Liga Brglez.com se je začela Hopsi trenutno šesti Uspešne odbojkarice ga kluba tekmujejo v 3. DOL kot ekipa Aliansa II. in so trenutno, po 6. krogih tekem, v skupni razvrstitvi s 4 točkami na 8. mestu, in sicer pred ekipama Braslovče in Comet Zreče II. Septembra in oktobra so potekali tudi turnirji za mlajše kategorije odbojkaric. Mladinke so v 'A finala igrale zelo izenačeno z ekipama iz Prevalj in Mislinje in se z malo športne nesreče uvrstile na 3. mesto v skupini D. Kadetinje so na območnih kvalifika- Uspešni na V Poljčanah (Slovenska Bistrica) je 17. novembra potekalo državno prvenstvo v rokoborbi v prostem slogu za mladince in dečke. Rokoborci ŠD Špartanec iz Žalca so bili na prvenstvu zelo uspešni in si prislužili eno prvo, dve drugi, dve tretji in eno sedmo mesto. Najuspešnejši je bil Žiga Pepel (do 66 kg), ki je postal državni prvak, kljub temu da se je boril s poškodovano nogo. Zaradi poškodbe se ni mogel udeležiti svetovnega prvenstva v sambu oktobra v Somboru (Srbija). Posebno pohvalo si po besedah trenerja Dimitrija Stojano- cijah gladko premagale ekipe KLS Ljubno, Slovenj Gradec in Fedrco (Celje) in se kot najboljša območna ekipa uvrstile v A-ligo kadetinj. Starejše deklice so začele s kvalifikacijskimi tekmovanji 11. novembra, in sicer z dvema ekipama Aliansa I. in Aliansa II. Ekipi sta v štirih odigranih tekmah dosegli skupaj tri zmage, premagali sta ekipo Braslovč in Boča, v medsebojni tekmi pa je ekipa Aliansa I. nadigrala ekipo Aliansa II. D. N. državnem va zaslužita tudi Nik Zupanc (do 32 kg) in Domen Omladič (do 47 kg), ki sta bila v svojih kategorijah, čeprav naj mlajša, druga. Tretji mesti sta si priborila Grega Pepel (do 60 kg) in Evgenjii Stojanov (do 74 kg). V klubu so od slednjega pričakovali naslov državnega prvaka, a mu je pot do naslova prekrižal udeleženec evropskega prvenstva, lanskoletni državni prvak, rokoborec iz Razvanja Aleš Vagner. Dosežke tekmovalcev iz Žalca je zaokrožil Marko Hudej s 7. mestom v kategoriji do 84 kg. L. K. odmerjenimi streli v 45. minuti vodile 22: 30 in ob koncu zasluženo slavile zmago. Žalčan-ke so imele tudi nekaj smole, saj so petkrat zadele vratnico, izkazala pa se je tudi vratarka Celjank Barbara Gorski. Po srečanju je trener žalskih rokometašic Aleš Filipčič dejal: »Moje varovanke so pogorele v veliki želji po zmagi. Celjanke so bile boljše, izstopali sta vratarki Barbara Gorski in Nina Potočnik, ki je bila z devetimi goli tudi najboljša strelka celjske ekipe. Nekaj mojih igralk ni zaigralo tako, kot znajo.« Tekmovanje se bo nadaljevalo 15. januarja, na priprave za državno žensko reprezentanco pa iz ekipe Celeia Žalec odhajajo Čerenjakova, Jeričkova in Sotlerjeva, z mlajši igralkami pa se bodo pripravljali na drugi del tekmovanja. Žalčanke so na lestvici z 10 točkami na četrtem mestu. Za ekipo Celeia Žalec so bile na derbiju uspešne: Z. Bojovič 2, Čurko 1, Sotler 4, Čerenjak 10, Toplak 5, Jeriček 5. T. T. Ekipa Alianse v četrtini finala Tekmovanja za pokal Slovenije v odbojki se je letos udeležilo kar 55 ekip v ženski konkurenci, med njimi tudi ekipa ŽOK Spodnje Savinjske doline Aliansa iz Šempetra, ki se je po uspešnem nastopu v osmini finala uvrstila v četrtfinale 2. državne odbojkarske lige (DOL). Na povratni tekmi 1/8 finala za pokal Slovenije so odbojkarice šempetrske ALIANSE premagale ekipo Jesenice Bled s 3 : 0. Odlična igra šempetrskih odbojkaric na tekmi za pokal Slovenije jih je uvrstila v V4 finala, v kateri bo nastopilo 8 najboljših ekip Slovenije: 6 prvoligaških ekip, ekipa rekreativk in edina drugoligaška ekipa ALIANSA Šempeter. V prvi tekmi lA finala se bodo že danes pomerile z ekipo TVP Novo mesto v ŠD Marof. Že v soboto pa je bila odigrana tudi tekma 2. državne odbojkarske lige, na kateri so se Šempetranke pomerile z ekipo Galeb grup Robotina in si z zmago še bolj utrdile svoj položaj na prvem mestu na lestvici. Ekipa Aliansa, s trenerjema Borisom Klokočovnikom in Robertom Remicem, se je v letošnji sezoni okrepila z izkušenimi igralkami, odbojkaricami Andrejo Vodeb, Jasno Šumnik, Mojco Kodre, Evo Glavan in Nežo Krajnc, ki mladi vrsti Tjaši Turnšek, Nastji Poljanec, Katarini Šušlek, Katji Remic, Tini Bukovec, Tini Žnidar, Maji Vasle in Mojci Božič pomaga utirati pot po odbojkarskih lestvicah Slovenije. Mlajše igralke iz šempetrske- Zaključek sezone Derbi Celjankam Po šestih odigranih krogih državnega prvenstva v 1. A slovenski košarkarski ligi se Hopsi s Polzele dobro držijo. Na lestvici so z 9 točkami na 8. mestu (3 zmage in 3 porazi). Na zadnji tekmi pred domačim občinstvom so Hopsi sicer proti ekipi Zagorja zmagali 89 : 82, vendar z veliko težavo. Hopsi so srečanje začeli premalo agresivno, kar so gostje izkoristili in si že v prvih desetih minutah priigrali visokih 14 točk prednosti, ki so jih v nadaljevanju povišali na 18 točk v 13. minuti srečanja. Številne menjave domačega trenerja Boštjana Kuharja so šele proti koncu srečanja prinesle spremembe in tako so Hopsi zabeležili tretjo zmago. V domači vrsti je blestel kapetan Vladimir Rizman, ki je dosegel 26 točk. T. T. Vladimir Rizman, kapetan ekipe Hop-sov, je bil s 26 točkami najboljši igralec tekme Na derbiju 8. kroga v slovenski ženski rokometni ligi, na zadnjem srečanju letos, so v Žalcu Celjanke pred več kot 400 gledalci z rezultatom 27 : 35 zasluženo premagale ekipo Celeia Žalec. Po začetnem izenačenem srečanju - 2 : 2 (5. min.) so gostje hitro prišle v vodstvo za 4 gole - 4 : 8, v nadaljevanju pa so gostiteljice zaigrale precej boljše, vendar se je polčas končal z vodstvom Celjank - 12 : 15. V začetku drugega dela so gostje z delnim izidom 0 : 3 še povečale razliko v svojo korist. Po minuti odbora na zahtevo domačega trenerja Aleša Filipčiča se v igri domače ekipe ni nič bistveno spremenilo. Celjanke so s hitro igro in dobro Pisma bralcev Osmi evropski dan opazovanja ptic 2007 -Ribnik Vrbje Evropski dan opazovanja ptic je dogodek, katerega namen je seznaniti ljudi s pticami, njihovo ogroženostjo in načinom varstva. Letos smo posebno pozornost namenili pticam selivkam. Nekatere ravno zdaj zapuščajo Evropo in so namenjene v Afriko, k nam pa prihajajo prvi gostje s severa, ki bodo zimo preživeli pri nas. Tudi v Sloveniji smo ob evropskem dnevu opazovanja ptic, 6. in 7 oktobra, pod pokroviteljstvom DOPPS (Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) organizirano opazovali ptice na desetih lokacijah. Zbralo se je 137 ljubiteljev ptic, našteli pa smo 6012 osebkov. Ena izmed opazovalnih točk je bila tudi v žalski občini, in sicer pri ribniku v Vrbju. Zbrali smo se ob 9. uri in se kljub slabemu vremenu, saj je močno deževalo, povzpeli na opazovalnico ob ribniku in skozi dež opazovali prisotne ptice. In kaj smo opazili? Številne črne liske, kormorane, mlaka- rice, rečne galebe, škorce. V manjšem številu, zato pa še toliko bolj zanimivi, so bili čopaste črnice, sivke, velike bele čaplje, kreheljci. Opazovali smo plašice in zadnje kmečke lastovke, ki so »čakale« na prihod zimskih gostov s severa. Najbolj pa smo bili veseli redko videnega črnogrlega ponirka. V skupno slovensko statistiko opaženih ptic smo prispevali 709 preštetih ptic, ki so pripadale 18 vrstam. Kljub slabemu vremenu je bil izlet na Ribnik Vrbje lepo doživetje, ki ga bomo prihodnje leto, ko bo na vrsti že deveti evropski dan opazovanja ptic, zopet ponovili. Miha Kronovšek Ložnica 35e, Žalec Petrovska kulturna jesen V okviru boja proti drogam, s katerimi se je spopadla tudi Krajevna skupnost Petrovče z ustanovitvijo Lokalne akcijske skupine - LAS, je Kulturno društvo Petrovče v šolski knjižnici Petrovče predstavilo knjigo odvetnika Igorja Karlovška z naslovom Gimnazijec. Pri predstavitvi je sodelovala tudi Natalija Zupančič in obiskovalce seznanila s stanjem uživanja drog v Petrovčah in Žalcu. Tri dni kasneje je Zlatko Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA - četrtek, 29.11.2007 - torek, 18. 12. 2007 Naročite se na tel.: 700 06 30!! ZNIŽANJE -50% NEKATERIH KOREKCIJSKIH IN SONČNIH OČAL Kerčmar v sodelovanjem s Kulturnim društvom Petrovče predstavil druženje ljudskih pevcev in godcev iz doline in od drugod. Na željo mladih je Kulturno društvo Petrovče skupaj s Krajevno skupnostjo Petrovče oktobra v šotoru, kjer je bil tudi hmeljarski likof, priredilo koncert z znanimi mladimi ansambli iz Petrovč. Sodelovali so: instrumentalisti Osnovne šole Petrovče, ansambla Zeus, Strahovnikovi, solist Blaž Pen-tek ter ansambel Kačji pastirji. Očitno pa tovrstna glasba ni ogrela src mladih Petrovčanov. Predstavitev treh domačih in krajevnih pesnikov v Krajevni knjižnici Petrovče je bila nadvse odmevna. Svoje pesmi so predstavili: Irena Srebot Črepinšek, Bojan Pevec in Matej Vovk - Tejko, slednja sta že izdala tudi zbirko. Častna gostja večera je bila Nuša Ilovar, pesnica iz Žalca, njene pesmi pa je podala Jerneja Mirnik. Večer je s svojo glasbo popestril ansambel Alatheia. Že prvi novembrski dnevi so bili v Petrovčah delovni. V goste je prišla dramska sekcija KUD Liboje s komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«. Maloštevilni gledalci pa so marljive igralce za njihov trud nagradili z bučnim ploskanjem. Jana Naglič Jug, Petrovče Zahvala Medobčinsko društvo invalidov Žalec se javno iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim kulturnim skupinam in posameznikom na dobrodelnem koncertu 16. novembra 2007, udeležencem ob nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, vsem 6 občinam in Mestni skupnosti Žalec za pokroviteljstvo in številnim donatorjem, 30 članom društva za izdelke na razstavi ročnih del, SAZAS-u in Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Zbrana sredstva bomo namenili 5 invalidom za nakup pripomočkov in 6 invalidom, ki so bili zelo prizadeti v poplavah. Dobrota in solidarnost sta se ponovno izkazali. Meglič Janez, predsednik MDI Žalec Bo 3. razvojna os uničila dolino? Oblasti so na podlagi nestrokovnih študij v naglici sprejele odločitev o »najprimernejši« trasi hitre ceste, nato občinam nesramno vsiljevale 14-dnev-ne roke za potrditev trase in pri tem ignorirale javno mnenje. Dokaz, da se je država zadeve lotila s figo v žepu, so številne civilne iniciative, ki ne nasprotujejo izgradnji ceste, a si prizadevajo, da se le-ta pravilno in s čim manj negativnimi posledicami umesti v prostor. Ne da se izogniti občutku, da je predlagani odsek rezultat iskanja najhitrejše in najcenejše povezave koroške in šaleške regije proti Ljubljani in ne povezava njihovih regijskih centrov z ostalimi na relaciji tretje razvojne osi. V primeru izgradnje priključka hitre ceste v Šentrupertu bi namreč funkcijsko in prometno popolnoma zaobšli Celje. Mesto nujno potrebuje kakovostno povezavo predvsem z Velenjem, saj z njim tvori tretje največje suburbano območje, v katerem so dnevne migracije prebivalstva izjemno visoke. Gost promet na relaciji Celje-Velenje bi ostal skoncentriran na sedanji regionalni cesti Arja vas-Ve- lenje. Povsem drugačna bi bila situacija, če bi namesto predlaganega odseka Velenje-Šentrupert izbrali možnost med Velenjem in Arjo vasjo. Ta odsek bi zadostil potrebam visokih dnevnih migracij na tem območju ter povezal Celje z ostalimi regijami. Slovenija mora kot podpisnica raznih okoljevarstvenih direktiv končno izbrati držo države, ki ji ni vseeno za okolje, zato je nujno, da se spodbujajo prostorske rešitve, ki omogočajo dolgoročno ohranitev prostorskih kakovosti in zavračajo razvojne pobude, ki temeljijo le na kratkoročnih ekonomskih in političnih koristih. Če se ob teh predpostavkah ozremo na predlagani odsek ceste po Spodnji Savinjski dolini, ugotovimo, da ta v nobenem pogledu ne ohranja prostorskih in ekoloških kakovosti, da ni bilo opravljenih celovitih strokovnih okoljskih študij in da je izbor predlaganega odseka le trenutna ekonomska in politično motivirana odločitev. V prid temu govori že sama konfiguracija dna doline, saj je dolina močno poplavno ogrožena. Projektant zato predlaga dvig ceste na nasip. To poplavne ogroženosti ne bi zmanjšalo, saj bi gradnja nasipa prekinila odtekanje poplavnih voda nazaj v strugo Savinje. Nasip bi prekinil goste dovozne poti do njiv. Kako bo potem komaj sedem nadvozov omogočalo pretočnost kmetijske mehanizacije ob obiranju hmelja? Omeniti velja tudi problem v hladnejši polovici leta in pogoste temperaturne inverzije, zaradi česar bi se izpušni plini več dni zadrževali v ozračju nad gosto poseljeno dolino. Nihče tudi ni preučil študije povečanja tranzitnega tovornega prometa skozi dolino, ki bi se iz Avstrije navezal na avtocesto Al. Nedopustno je tudi, da bi cesta potekala le nekaj metrov od pokopališča v Braslovčah, kar žali čustva občanov in razvrednoti človeško dostojanstvo. Kakšno podobo bi s tem pridobila dolina? Dolina, znana po hmelju, bi se spremenila v hrupno dolino avtocest. Jure Radišek, prof. geografije in filozofije in podiplomski študent prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani MALI OGLAS NUDIMO REDNO ALI HONORARNO ENOIZMENSKO DELO. Informacije: (040) 431 563 D-DEMON, s. p., Darko Iljukič, Braslovče MALI OGLAS Otrokom, ki so bili prizadeti v minulem neurju, podarimo več različnih, dobro ohranjenih igrač, sestavljank in Lego kock. Telefonsko številko dobite v uredništvu Utripa (712 12 80). Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Hazardiranje in pot iz njegove zasvojenosti Kot socialna delavka se pri svojem delu vedno pogosteje srečujem s stiskami družine, otrok, katerih starši so odvisni od igre na srečo. Gre za zasvojenost, pri kateri človek za dosego omamnega stanja zavesti zlorablja napetost v pričakovanju velikega dobitka pri igri na srečo. Ena od pomembnih značilnosti zasvojenosti je tudi to, da je treba »dozo« počasi povečevati, saj postaja potreba vedno večja. Pri hazardiranju ne gre toliko za to, koliko kdo igra in katere igre, ampak je pomembno, da se zasvojeni zaveda, da z zlorabo iger na srečo škodi sebi in svoji družini, tvega svoje zdravje in ugled, vendar ne more nehati. Če poskuša igranje na srečo opustiti, doživi abstinenčni sindrom, ki ga dr. J. Rugelj opiše kot vrtoglavica, bolečine v telesu, glavobol, nespečnost, ekstremni nemir. Nihče ne postane zasvojen kar čez noč, vsak sprva igra zato, da bi se za trenutek sprostil ob intenzivni stimulaciji, ki jo omogoča igra, da bi ob tem pozabil na težave, ki so se nakopičile v njegovem življenju. Kasneje igra, ker misli, da si bo lahko le tako povrnil ogromno izgubo denarja. Pa še dolgo po tem, ko je v krempljih zasvo- jenosti, se še vedno slepi, da lahko neha, kadarkoli hoče. Igralništvo v Sloveniji (Polet, 8. nov. 2007) 50 % Slovencev občasno kupi listek Loterije Slovenije ali Športne loterije, za 20 % pa je to redni vsakdanji ritual. Ruleta, kocke in karte so na voljo v 14 kazinojih po vsej državi, tudi v 30 igranih salonih se avtomati vrtijo s polno paro. V zadnjih letih se je obisk naših igralnic podvojil. Po podatkih statističnega urada jih je lani obiskalo več kot 4,3 milijona ljudi, od tega dobri trije milijoni tujcev, večinoma Italijanov. Kar 96 % igralniške potrošnje ustvarijo gostje iz tujine. V naših igralnicah prevladujejo moški srednjih let, vse več je tudi žensk. Zasvojenost z igrami na srečo je v radiu 80 km dvakrat večja kot na območjih, kjer v bližini ni igralniškega središča. V radiu 16 km do igralnice je posameznikova možnost, da bo postal patološki kockar, kar za 90 % višja, kot če v bližini ne bi bilo igralnice. Ameriške raziskave (Revija Ampak, avg./sept. 2007) Patološki hazarder (patologica! gambling) je eden najhitreje rastočih mentalno-zdravstvenih problemov v ZDA. Trenutno je v ZDA 5-10 milijonov patoloških, bolezenskih hazarderjev. Kar je najbolj grozljivo, je to, da zasvojenost najhitreje narašča med mladino, kjer postaja večji problem kot zasvojenost z drogami. Devet od desetih problematičnih igralcev je moških, 90 % igralcev, ki so zapravili vse dohodke, nadaljuje s hazardom. 17 % zasvojenih igralcev poskusi samomor, 60 % pa jih razmišlja, da bi ga naredili. 99 % naredi kakšno kriminalno dejanje, 80 % jih vozi hitreje, kot je dovoljeno, 96 % jih začne s hazardiranjem pred štirinajstim letom. Hazarderji so iz vseh slojev, vseh ras, religij, vseh starosti. Družina patološkega igralca je običajno brez enega od staršev. Starši takih igralcev so ali alkoholiki ali prav tako patološki igralci. Igralništvo povzroča zasvojenost. Bolj ko je hazarder legaliziran, več je patoloških hazarderjev. Igralništvo in igre na srečo oznanjajo, da je naključje in tveganje, ne pa izobrazba in trdo delo ključ uspeha. Igralništvo ne proizvaja družbenega bogastva. Sugerira, da je delo nepomemb- no. Glorificira posameznike, ki so pripravljeni noro tvegati. Igralništvo je v nasprotju z družbeno odgovornostjo. Vsaka odrasla in zrela oseba, kakor tudi družba, teži k zmanjševanju tveganja in omogočanju stabilnejšega življenja. Igralništvo pospešuje kriminal. Več je nasilja, kraj, mladinskega kriminala, drog, alkoholizma, prostitucije, družinskega nasilja in nasilja nad otroki in več organiziranega kriminala. Zgodovina nas uči, da je vsako preveliko naraščanje hazarda znak zatona neke družbe, naroda. Igralništvo je slab posel, slaba politika in slaba morala. Država z njim ne bi smela kockati. Dr. J. Rugelj in zdravljenje Hazarder ne živi v istem svetu kot vi in jaz, ampak v virtualni resničnosti kazina. Je ena od najtežjih vrst odvisnosti in da bi se zdravljenje sploh lahko začelo, je potrebno: 1. doseči častno obljubo hazarderja, da se terapevtu in skupini nikoli ne bo zlagal (kazen za laž je izključitev, ker zaupanja skupine ni moč povrniti); 2. sodelovanje svojca v skupini, ki bo jamčil, da se hazarder drži pravil terapevtskega pakta; 3. doseči dogovor o odplačevanju in reprogramiranju dolgov, s katerimi soglašajo vsi upniki. Upniki morajo vedeti drug za drugega. Vsak poskus manipuliranja okoli tega je znak, da si hazarder skuša ustvariti manevrski prostor za laganje in ponovno zadolževanje. 4. doseči obljubo, da se bo dosledno ogibal vseh »scen« in prostorov, kjer se zbira njegova kockarska družba, in da bo abstiniral od vseh načinov iger na srečo; ne samo od rulete, ampak tudi od vseh avtomatov, kart, kock, raznih »verig« in tudi tveganih poslovnih transakcij, npr. borze. Razpolagati sme samo z denarjem, ki ga zasluži z delom. 5. zagotoviti abstinenco od vseh snovi, ki povzročajo spremenjeno stanje zavesti, in od vseh znanih postopkov za omamljanje. Navaja, da zdravljenje uspe le, če je zasvojeni resnično dosegel dno in spoznal, da si želi živeti drugače, bolj polno. Zaradi adrenalinskih in endorfinskih viškov, ki se jih je navadil, pa se mu bo vsakodnevno življenje zdelo pusto in dolgočasno. Pritisk njegove bolezni ni le v obliki finančnih dolgov, ampak so pomembni moralni in čustveni dolgovi, ki so se mu nakopičili. Če se zave tudi čustvenih in moralnih »dolgov« ter prevzame odgovornost zanje, se lahko začne proces zdravljenja. Kje so možnosti zdravljenja Motivacije za pozitivne življenjske vrednote je malo. Pri svojem delu usmerjam zasvojene v programe, ki so mi poznani. Žal zasvojenci tožijo, da zdravniki niso ustrezno usposobljeni in jim najpogosteje predpišejo antidepre-sivne tablete, ki otopijo čustva in onemogočijo še tisto malo volje za spremembo življenjskega sloga. V slovenskem prostoru se s tovrstno problematiko ukvarja tudi ustanova Odsev se sliši in Anonimni hazarderji (glej članek v Poletu, 8. nov. 2007). Po principu socialno-andrago-ške metode dr. J. Ruglja je mogoča pomoč za tovrstno zasvojenost pri dr. Andreju Perku, CSD Kamnik, dr. Francu Hebru, ZD Dravograd. Zdravljenje je izjemno težko, saj se spremembe zgodijo zelo počasi. Tisti redki, ki dejavno vztrajajo v programu, se začnejo radikalno spreminjati šele po treh, štirih letih in ozdravijo (dosežejo osebnostno zrelost) praviloma šele po šestem letu intenzivnega zdravljenja. Tragika spoznanja je, da vrnitev v čas, ko je bil hazard prepovedan, ni mogoča in zato tovrstnega zla ne moremo odpraviti, lahko ga le omejujemo. Eden od poti je tudi ta članek, ki vas s tem seznanja. Pripravila: mag. Irena Potočnik Obisk zavetišča za živali Učenci in učitelji Podružnične osnovne šole Tabor se že drugo leto trudijo za pridobitev ekozastave, znaka šol, ki se trudijo obvarovati naše okolje tako z dejanji kot pridobivanjem ustreznega znanja. Zavedajo pa se tudi, da varovanje okolja pomeni tudi skrb za živa bitja v njem. Na šoli organizirajo različne aktivnosti. Oktobra so se podali v azil za živali v Maribor. Več o tem nam je povedala učiteljica Mateja Todorovski. »V okviru našega celoletnega projekta Živali in mi smo se odločili septembra zbirati hrano in igrače za zapuščene živali. Kljub temu, da nas je na šoli le 67, smo se 4. oktobra, na svetovni dan živali, odpra- vili na obisk s kar 60 kilogrami hrane. Skrbniki in živali so nam bili za darove izjemno hvaležni, saj mariborsko zatočišče živi in deluje le s prostovoljnimi prispevki dobrih ljudi. Veseli in ponosni smo, da smo med njimi tudi mi. Na učence je obisk naredil izjemen vtis in po vrnitvi so zapisali nekaj svojih misli.« «V zavetišču je veliko živali, ki si želijo toplega doma. Če bi imeli hišnega ljubljenčka, pridite ponj v mariborski azil,« je zapisala Tea Pustoslemšek iz 5. c., Maruša Leskovšek iz 6. b: »Prosila bi, če lahko ljudje posvojijo te živali, gredo v bližnje zavetišče in jih vzamejo. Hvala!« Če se torej odločate za novega hišnega ljubljenčka ali želite le prispevati kaj za pod zob, se lahko obrnete na Zatočišče za živali Maribor, Na terasi 2/a, telefon: 02/480 16 60, ali morda na katero drugo zatočišče, saj jih je po Sloveniji kar nekaj. D. N. Kostanjev piknik s presenečenjem V sredo, 10. 10. 2007, smo v Vrtcu Tabor pripravili kostanjev piknik. Ob čakanju na pečeno kostanje so lahko otroci obiskali tržnico Ringa raja in se zabavali na vrtčevskem igrišču. Za presenečenje so poskrbeli policisti, ki so nas razveselili s svojim obiskom in nam popestrili popoldan. Razkazali so nam službena vozila, s seboj so pripeljali tudi psa, ki jim pomaga pri delu. Pokazali so nam vso opremo, ki sodi zraven, mali radovedneži pa so lahko sedli na motor in si ogledali ter pomerili tudi veliko druge opreme. Izvedeli smo veliko novega o delu policistov in pridobili koristne informacije. V tem času je bilo kostanje pečeno in preselili smo se nazaj na igrišče, kjer smo nadaljevali s piknikom. Sladkali smo se s kostanji in uživali v zatonu lepega jesenskega dne. Klavdija Konečnik Učenci na ribolovu Udeleženci ribolova Učenci Osnovne šole Šem- 2007, pod mentorstvom Boja-peter so se v soboto, 13. 10. na Lenarta in s pomočjo Ribi- ške družine Šempeter udeležili ribolova na ribniku v Preserjah. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je ribolova udeležilo 15 fantov in 2 dekleti. Vreme je bilo lepo, pričakovanja velika, le ribe niso bile voljne prijemati za vabe. Nejc Pogačar, ki je ujel ščuko, dolgo skoraj pol metra, pa je poskrbel, da otroci niso ostali brez rib. Učenci si želijo še več takšnih ribolovnih dni, kljub temu da ni bilo dosti "čukov". Vabimo tudi druge šole, da se njihovi učenci udeležijo ribolova ob ribniku v Preserjah. Marjan Goršek Šola odličnosti 2007 POŠ Trje, ki spada pod okrilje OŠ Petrovče, je v petek, 26. oktobra, v Vačah, geometričnem središču Slovenije, prejela veliko oz. največje priznanje na področju kulture, ki ga že 4. leto razpisujeta Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Prejeli smo priznanje odličnosti na folklornem področju. Pot do nagrade pa ni bila tako lahka. Na natečaj se je prijavilo 61 šol iz vse Slovenije, ki so morale zadostiti določenim razpisnim merilom (npr. da na šoli trajno, najmanj štiri leta, obstaja razvejano in kakovostno kulturno življenje vsaj na treh področjih kulturnega delovanja; da so kulturni programi šole namenjeni širšemu občinstvu v kraju; da se vključujemo v prireditve zunaj šole; da v šolskih skupinah sodelujejo posamezniki, ki so na svojem področju prejeli pomembna priznanja ali so nadpovprečni pri svojih rezultatih ...). Predloge so najprej obravnavale regionalne komisije in nominirale po eno šolo iz vsake regije. Strokovna komisija je izmed vseh nominiranih (število se je zmanjšalo na 18) podelila 7 naslovov odličnosti in med njimi smo bili tudi mi, majhna podeželska šola, v katero je vpisanih 86 otrok, izmed katerih skoraj polovica pleše v folklorni dejavnosti, ki jo uspešno vodi Helena Turnšek. Priznanje seveda pripada tudi vsem otrokom, ki plešejo v skupini na centralni šoli v Petrovčah, kjer svoje znanje, pridobljeno na podružnični šoli, še nadgrajujejo. Na zaključni prireditvi v Vačah so se s kratkim kulturnim programom predstavile vse nominirane šole, ki so izvrstne vsaka na svojem področju. Pozdravili so nas tudi veliki kultur- niki Slovenije, etnologinja Marija Makarovič, pisatelj Bogdan Novak, igralka in gledališčnica Alenka Bole Vrabec ... in navdušili s pripovedmi o njihovem otroštvu in nasveti, kako postati dober kulturnik, predvsem pa so nam izkazali veliko priznanje za naše delo in šele takrat smo se vsi mentorji ter otroci zavedali, kakšno priznanje smo prejeli. Polni vtisov, z nasmeški in ponosom v srcu smo se pozno popoldne vračali domov s priznanjem za odličnost, z zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije in kopijo situle iz Vač. Če bi vam lahko opisala z besedami, kako so sijale oči naših folkloristov, bi razumeli veličino prejete nagrade. Lahko pa si predstavljate... N. G. Veselje ob prevzemu priznanja Gasilci v vrtcu V okviru meseca požarne varnosti sta nas v Vrtcu Prebold obiskala gasilca iz PGD Latkova vas. Otroci so ju z vsem navdušenjem, radovednostjo opazovali, spraševali in opisovali svoja doživetja in izkušnje z gasilci. Gasilec nam je predstavil gasilsko opremo ter gasilni aparat (prah), s katerim je »gasil« igračo. Za zaključek pa so otroci gasilca povabili na gasilsko veselico, kjer smo se vsi skupaj veselo družili ob prijetnih skladbah o gasilcih. Otroci so si ogledali tudi predstavitev PGD Prebold z gasilskim avtom ter »gašenje« z vodo in s peno. Sedli so v gasil- ski avto in postali za nekaj trenutkov gasilci. Sodelovanje z gasilci je v našem vrtcu že ustaljena praksa, ki Utrinek z obiska jo bomo še naprej vključevali v naš vzgojno-izobraževalni program. Zagotovo pa bodo nekateri naši malčki postali »pravi« gasilci. Mateja Matko, dipl. vzgojiteljica Polzelski šolarji v domu upokojencev Eko dan V sredo, 10. oktobra, smo učenci Osnovne šole Polzela obiskali oskrbovance Doma upokojencev Polzela. Ob prepletanju tedna otroka in dneva starejših smo šolarji popestrili starostnikom njihov vsakdan. Mesec oktober zaznamujeta dva pomembna dneva, dan otroka in dan starejših. Življenje vsakemu zariše svojo pot. Starejši lahko mlajšim priskočite na pomoč s svojimi izkušnjami in življenjsko modrostjo, mladi pa lahko v zameno ponudimo družabništvo. S skupnim druženjem smo želeli polzelski šolarji graditi medgeneracijski most. V polni jedilnici doma starejših občanov se je zbralo lepo število oskrbovancev. Mla- di smo starostnikom popestrili njihov jesensko obarvan vsakdan s kulturnim programom in skromnimi papirnatimi izdelki. Zbrani so z veseljem prisluhnili petju, plesu, igranju in recitiranju podmladka s polzelske šole. V kulturnem programu je sodelovalo 50 učencev. Vse zbrane sta pozdravili ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl in direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko. Oskrbovanci so prisluhnili zborovskemu petju pevskega zbora Sonček z mentorico Mijo Novak in obujali spomine na otroštvo ob gledanju nastopa folklorne skupine pod mentorstvom Helene Lah. Kulturni program sta povezovala Ina Rojnik in Juš Ja- garinec, poezijo je recitirala Tea Turnšek. K prijetnemu vzdušju so svoje dodali glasbeniki Ana Jelen, Neca Ožir, Katarina Slokar, Sara Strajner, Eva Podbregar, Luka Dobnik, David Ugo-všek in Rok Novak. S prijetnim druženjem smo želeli učenci OŠ Polzele počastiti dan starostnikov in navezovati tople stike med mlajšo in starejšo generacijo. Organizacijo in izvedbo srečanja sta koordinirali mentorici šolske organizacije Rdečega križa Dragica Vidmar in Mateja Aubreht. Srečanje smo zaključili z obljubo na ponovno snidenje, saj se sreča pričenja na dnu srca, ko jo dajemo drugim. Mateja Aubreht, Osnovna šola Polzela V ponedeljek, 19. 11., je na naši šoli potekal eko dan. Udeleženi smo bili vsi učenci šole. Načrt eko dneva je bil, da za izdelavo okraskov porabimo odpadne materia- le. Material smo učenci prinesli sami. Odpadni material smo zbirali že dva tedna pred eko dnevom. Učenci smo prinesli prazne stekleničke actimila, okrogle škatle za sir in različne prazne plastenke. Iz teh odpadkov smo naredili veliko lepih okraskov. Pet učencev iz vsakega razreda je delalo smreko iz različnih odpadnih materialov. Za spodbudo k delu nas je spremljal šolski radio. Naredili smo tudi novoletno okensko okrasitev. Pri delu nam je pomagala učiteljica. Po opravljenem delu smo si pogledali okrasitev razreda, pokukali pa smo tudi v druge razrede. Bili smo navdušeni, saj nismo vedeli, da lahko iz odpadnega materiala naredimo tako lepe stvari. Učenci upamo, da bomo še imeli kakšen eko dan, saj smo eko frajerji. Patrik Trobiš, 8. c I. OŠ Žalec Telefon: 03/712 12 80 Učenci med izdelavo okraskov november 2007 SAVINJSKE ZGODBE Vili Vybihal - osemdesetletnik Vili Vybihal Te dni je skoraj neopazno, brez odmevnejšega javnega blišča šel mimo življenjski in delovni jubilej inženirja agronomije Vilija Vybihala, doma s Polzele, dolgoletnega uspešnega, požrtvovalnega urednika Hmeljarja, pobudnika in urednika šestih obsežnih krajevnih monografij (Letuš skozi čas, Trnava, Gomilsko, Gotovlje, Griže z Zabukovi-co in Polzela), dveh zajetnih zvezkov Savinjskega zbornika (Žalec 1978 in 1983) ter številnih priložnostnih strokovnih in drugih publikacij, sodelavca Enciklopedije Slovenije, dejavnega člana Novinarskega društva Slovenije. Vili Vybihal je bil kar nekaj let predsednik Planinskega društva Polzela, zdaj častni predsednik, sicer pa dobitnik številnih javnih in strokovnih priznanj. Vili se je rodil leta 1927 v Novem Sadu. Brezskrbno otroštvo je preživljal pri starih starših na Polzeli, šolska leta pa v svojem rojstnem kraju v Vojvodini. S štirinajstimi leti je spoznal vojne grozote. Njegovega očeta so skupaj z devetimi Polzelani Nemci ustrelili kot talca, Vili pa je bil mobiliziran v nemško vojsko. Po koncu vojne se je vrnil iz nemške mornarice z Danske. Takoj se je zaposlil na Narodnoosvobodilnem odboru na Polzeli kot delivec živilskih kart pri Milici Kosec. Šolanje je nadaljeval na celjski gimnaziji, potem odslužil vojaščino, bil rajonski skladiščnik na Polzeli in dispečer pri Elektro Celje. Osem let je učiteljeval. Kasne- je je končal višjo agronomsko šolo v Mariboru in se zaposlil na Sadjarstvu Mirosan. Bil je tudi upravnik Kmetijske zadruge Prebold in zadnjih 24 let glavni in odgovorni urednik Hmeljarja. Zelo pestra življenjska in poklicna pot, gotovo pa ga je najbolj zaznamovalo uredniško in novinarsko delo. Katerega članka se najbolj spominjate? »Hmeljarja, glasilo SOZD Hmezada, sem urejal 24 let, v tem času se je nabralo ogromno člankov. Ker sem opravljal delo glavnega in odgovornega urednika, fotografa in lektorja z izrednim veseljem in prizadevnostjo, se je nabralo tudi veliko prispevkov v ožjem izboru priljubljenosti, zato se za najboljšega ne morem odločiti. Z vsemi dopisniki sem skušal biti prijazen, najraje pa sem se pogovarjal s hmeljarji, kooperanti, delavci v hmeljiščih in v proizvodnji.« Na vprašanje, če se mu je kakšen dogodek, povezan z urednikovanjem in Hmeljarjem posebej vtisnil v spomin, je odgovoril: » Hmeljar je izhajal mesečno v 5.500 izvodih, poleg slovenskih hmeljarjev so ga prejemali tudi jugoslovanski. Pošiljali smo ga na 32 hmeljarskih inštitutov in univerz od Amerike, Evrope, Rusije, Japonske do Tasmanije. Ko smo leta 1971 člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov pod mojim vodstvom za osem dni obiskali Sovjetsko zvezo, smo si ogledali tudi hmeljarski inštitut v Žitomiru. Predstavil sem se kot urednik Hmeljarja, pa mi je sam predstojnik inštituta pokazal lepo zložen kupček Hmeljarja in pripomnil, da jih rad pregleda, ker prinašajo veliko novega in pestrega, predvsem na področju novih betonskih žičnic, hmeljarskih strojev in sort hmelja.« Najlepši in najslabši spomini na urednikovanje? »Najlepše spomine imam na hitro rast Hmezada, na mogočne in pestre dneve hmeljarjev, razne izobraževalne tečaje traktoristov, varnostnikov, proizvajalcev, sestanke uredniških odborov. V lepem spominu so mi ostali mednarodni hmeljarski kongresi, predvsem 19., ki je potekal od 7. do 10 avgusta leta 1969 v Ljubljani. V tem času je bila v Braslovčah sedma prireditev Dan hmeljarjev, ki je privabila vse udeležence kongresa in nad 15 tisoč obiskovalcev. Neprijetni pa so spomini na nekatere vodilne Hmezada, ki so hoteli vsiliti svoje poglede in vplivati na uredniško politiko. Bil sem neomajen in ni jim uspelo. V dobro si štejem svoj prispevek k utripu Savinjske doline v obdobju, ko sem si prislužil polno pokojnino, ki jo z zadovoljstvom uživam.« Kaj pa Vili kot izkušen novinarski maček meni o našem časopisu, torej o Utripu Savinjske doline? »Utrip je mesečnik in za dogodke, ki se v tem času naberejo v Savinjski dolini, ki živi zelo pestro in burno, ima gotovo premajhen obseg. Verjetno morate že sami upoštevati prednostni izbor. Utrip preberem od prve do zadnje strani, njegova zasnova mi je všeč. Če se le da, pišite več o malem človeku, o drobnih dogodkih, ki nam lepšajo in grenijo življenje, o kme- tijstvu in hmeljarstvu, ki se mu obetajo lepši časi. Pišite o anomalijah družbe, ki jih je vedno več. Vse je drobec k realni zgodovini naše domovine. Trudite se, to se na Utripu pozna.« Vili je v prostem času tudi vnet planinec, svoj čas aktiven predsednik PD Polzela. »Planine so moja velika ljubezen. Še zdaj hodiva z ženo Zinko v hribe, na sprehode, kjer me spremlja tudi naš pes. Kolesarim, ukvarjam se z vnučki, z vrtom in ohišnico, veliko berem, rešujem križanke in gledam televizijo. S tem si zapolnjujem čas. Pred tem pa sem bil več kot 20 let predsednik PD Polzela, več kot štiri-tisočkrat sem bil na Gori Oljki, kjer je tudi naš dom, v tem času smo veliko delali, pridobili veliko podmladka in, mislim, da lahko upravičeno rečem, širili planinsko kulturo. Tukaj so moje sledi. Zdaj sem še častni predsednik društva. To je moje življenje, smislu poklicnega in družabnega. Zasebno pa sem zelo srečen mož, ponosen oče treh otrok in zaljubljen v štiri vnučke, moje sončke.« Tone Tavčar »Bodi skromen in delaven!« Zakonca Tominšek zlatoporočenca Marija Hramec z obiskovalci pokojni, tako da prav tesnih sorodnikov nima več. Tudi tokrat ni izostalo vprašanje o receptu za dolgo življenje, pa jim je povedala, da o tem ni razmišljala, je pa, dokler je mogla, trdo delala in skromno živela, življenje pa ni bilo prav prizanesljivo. Skromna je bila vedno tudi pri hrani. Najraje ima sirove štruklje in v domu jih prav zanjo skuhajo za vsak njen rojstni dan. Ob takih življenjskih zgodbah se lahko zamislimo. Naučiti bi se morali razveseliti se tudi majhnih pozornosti in življenje bi bilo lepše. Tone Tavčar Žalski župan Lojze Posedel čestita zlatoporočencema in jima podarja darilo Občine Žalec Devetdeset jeseni Marije Lesjak Marija s hčerjo Mileno in aktivistkami RK Prebold Marija Hramec je prvih sto let preživela na Malem Vrhu pri Šmartnem ob Paki, potem pa se je preselila v Dom upokojencev na Polzelo, kjer je prejšnjo nedeljo praznovala 107. rojstni dan. Prav na zahvalno nedeljo, ko so mnogi hiteli po svojih, s soncem obsijanih jesenskih poteh, so njeni sokrajani z Malega Vrha skupaj z županom Občine Šmartno ob Paki Alojzom Podgorškom in s sorodniki iz Celja prihiteli k njej, da bi skupaj z njo proslavili ta visoki jubilej. Poleg cvetja so ji prinesli tudi torto, ki jo je krasil napis Miciki za 107. rojstni dan. Marija Hramec, po domače Mi-cika, je najstarejša Savinjčanka, pa tudi med najstarejšimi v Sloveniji. Je še dokaj dobrega zdravja, še vedno je zelo živahna, čeprav Oktobra letos sta se po daljšem času srečala najstarejša še aktivna krajana iz Šempetra. Erika Virant, rojena 3. 1. 1914, in Franc Privošnik, rojen 3. 1. 1913. Obujala sta spomine na mlada leta. Gospa Erika je imela poškodbo hrbtenice, a jo ob lepem vremenu vedno ji noge ne služijo več in je zaradi tega večji del v postelji. K praznovanju se je pridružilo tudi osebje doma in glavna sestra Nives Čadej je povedala, da je Marija v njihovi oskrbi že sedem let, da je njeno zdravje stabilno, da je zelo prijetna in zgovorna in zato zelo priljubljena. Pozna se ji, da je vse življenje trdo delala in bila skromna, zato je za vsako pozornost in prijaznost hvaležna in se nikoli ne pritožuje. Zadovoljna je s svojim življenjem. V domu živi kar nekaj stanovalcev visokih let. Med njimi je tudi Marija Lovrenčak, doma iz Zabukovi-ce, ki bo prihodnje leto praznovala stoti rojstni dan. Marija je s svojimi obiskovalci obudila spomine na svojo mladost, povedala je, da je imela tri otroke in rejenko, žal pa so vsi že srečamo na sprehodu po vasi, čeprav s pomočjo palic. »V KS Šempeter je trenutno še 10 krajanov, starih nad 90 let. Želimo jim zdravja, zadovoljstva in še več dobre volje,« nam je ob tej priložnosti v imenu odbora RK Šempeter sporočila Gizela Khan. L. K. Oktobra je devetdeset let življenja dopolnila Marija Lesjak iz Prebolda. Ob tej priložnosti so jo obiskale tudi aktivistke Rdečega križa Prebold, Vikica Vedenik, Ida Goropevšek in Anica Reberšek, in ji ob visokem jubileju izkazale pozornost s priložnostnim darilom in šopkom rož. Skupaj so nazdravili in uživali v prijetnih pogovorih, ob obujanju spominov in dobrotah, ki jih je postregla hči Milena. Marija je otroštvo in mladost preživljala v Šeščah. Kot edin- ka je imela lepo in brezskrbno mladost, kljub tedanjim težkim časom. Vsa leta šolanja je bila vzorna učenka s samimi odličnimi ocenami in veliko željo po znanju in branju knjig. Zelo si je želela študirati in postati učiteljica ali zdravnica. Ker pa bi morala na študij od doma, starši nad njenimi željami niso bili navdušeni. Upoštevala je njihove želje, ostala v domačem kraju in se zaposlila v TT Prebold, tedaj sodobni in uspešni tovarni. Z vestnostjo in prakso je kmalu napredovala na delovno mesto mojstrice. V tovarno je v letih pred II. svetovno vojno prišel kot mlad strokovnjak Nande Lesjak, s katerim sta se po vojni poročila. Pustila je dobro službo v tekstilni tovarni in z možem odšla v Maribor, kjer je moral po vojni voditi obnovo večje tekstilne tovarne. Po nekaj letih sta se z možem in tedaj že prvim otrokom Romanom vrnila v Šešče na Marijin dom. Kmalu nato sta se rodila še sin Dušan in hči Milena. V Preboldu so si kmalu zgradili nov dom. V njenem življenju jo je najbolj prizadela smrt sina Romana pred 37 leti, skoraj 10 let pa je, odkar je umrl mož Nande, ki je zlasti po upokojitvi s slikanjem izživljal svojo nadarjenost. Marija že deset let živi skupaj s hčerino družino v Preboldu, sin Dušan pa si je družino ustvaril na domačiji njenih staršev v Šeščah. Marija je kljub svojim letom zelo čila starostnica, rada se pošali, bere in počne še veliko drugega. V veliko veselje so ji v njeni brezskrbni starosti vnuk Alen ter vnukinji Anja in Ajda. D. Naraglav Sempetrski devetdesetletniki Zakonca Marija in Maks Tominšek iz Griž sta praznovala zlato poroko. V Savinovi hiši v Žalcu sta obred ob prisotnosti domačih in prijateljev opravila žalski župan Lojze Posedel in matičarka Darja Ažnik, za slovesen začetek pa je poskrbela vnukinja zlatoporočencev, Klementina, ki je na klavirju zaigrala poročno koračnico. Marija se je rodila leta 1937 v Zabukovici v rudarski družini kot najstarejši otrok. Ko je bila stara štiri leta, ji je zaradi bolezni umrla mama, oče pa se je ponovno poročil. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Zdravstvenem domu Zabuko-vica, pozneje pa v žalskem Ju-teksu, kjer se je izučila za tkalko in to naporno delo je opravljala vse do upokojitev leta 1989. Maksimiljan - Maks se je rodil leta 1934 v Libojah kot najmlajši izmed osmih otrok. Družina je živela na manjši kmetiji na vrhu hriba, kjer je današnje smučišče. Razmere so bile zelo skromne, zato so morali otroci zgodaj poprijeti za delo. Maks se je pri 12 letih poškodoval pri spravilu lesa, kar mu je pustilo posledice za vse življenje. Pozneje se je zaposlil v Rudniku Zabukovica, kasneje v Montani Žalec in se leta 1984 invalidsko upokojil. Marija in Maks sta se spoznala v Zabukovici in se poročila leta 1957. Po poroki sta živela skromno kot podnajemnika v Mi-gojnicah, po treh letih pa sta se preselila v garsonjero v Grižah. Leta 1961 se jima je rodila hči Božena, ki je pri desetih mesecih umrla. Štiri leta pozneje se jima je rodil sin Edvard in po osmih letih hči Saša. Čeprav skromno, je družina živela lepo in prijetno življenje, zakonca sta se zelo trudila, da bi otrokoma zagotovila topel dom in šolanje. Edvard in Saša imata vsak svojo družino, zlatoporočenca pa razveseljuje pet vnukov. T. Tavčar Dr. Cukjati - ljudski zdravnik Mlad partizan Opasač pri osemdesetih Dr Janez Cukjati Dr. Janez Cukjati, ki je 40 let opravljal svoje zdravniško poslanstvo na Polzeli, se je pred kratkim upokojil. S tem je gotovo razžalostil marsikaterega izmed svojih pacientov, saj je bil zaradi svoje dostopnosti in preprostosti zelo priljubljen, še posebej pri starejših ljudeh, ki jih je znal s preprosto razlago in optimizmom potolažiti in jim vliti upanja v ozdravitev. Rodil se je kot tretji, predzadnji otrok v družini Cukja-tijevih v Šentgotartu pri Trojanah. (Njegov brat Franc je predsednik državnega zbora). Po osnovni šoli se je vpisal na celjsko gimnazijo, pozneje pa študij nadaljeval na ljubljanski medicinski fakulteti. Leta 1966 je diplomiral in se že kot stažist zaposlil na Polzeli. Kako gledate na medicino pred 40 leti in zdaj? »V mojih začetnih časih je bila oprema v zdravniški torbi in v ambulanti zelo skromna, ni bilo EKG-aparatov, ni bilo aparatov za določanje sladkorja, kisika v krvi, ni bilo urinskih testov, ne antibiotikov in analgetikov v obliki tablet, ni bilo avtomobilov, zato je bilo veliko hišnih obiskov. Pogosta izjava domačih je bila, da obolelega ne dajo v bolnišnico, naj ga kot zdravnik kar sam pozdravim. Veliko manj je bilo administracije, od desetih minut, kolikor je bilo v povprečju namenjeno posameznemu pacientu, smo sedem minut porabili zanj, tri pa za administracijo. Danes pa je to razmerje ravno obratno, medtem ko je oprema seveda bistveno boljša.« V vaši dolgoletni praksi ste gotovo doživeli marsikaj, bili so lepi, pa tudi težki trenutki. Kateri izmed dogodkov se vam je vtisnil kot najbolj neprijeten in kateri, nasprotno, najbolj prijeten? »Če začnem najprej s slabimi oziroma žalostnimi dogodki, moram povedati, da vsaka smrt pacienta zdravnika prizadene, še posebej, če je to mlajši človek ali celo otrok. Veliko pa je tudi veselih dogodkov, tako v ambulanti kot na terenu. Spomnim se starejšega možakarja, ki me je vprašal, če je mogoče, da ga glava ne boli več, odkar ga je udarila po njej veja. Pa sem ga smeje vprašal, če je bila morda bukova, in mi je pritrdil, da je res bila bukova. Odgovoril sem mu, da je potem pa res mogoče, da so bolečine minile. Seveda sva se potem oba smejala.« Kaj se vam po tolikih letih dela zdi v tem poklicu najpomembnejše? Strokovnost, odnos do ljudi, kaj tretjega ali vse skupaj? »Razumevajoč človeški od- nos, strokovnost in spoznanje, da zdravniško delo ne bo nikoli v celoti plačano in da je največje priznanje zdravniku, če se mu kdo iskreno zahvali, pove, da si mu odpravil bolečine in da lahko gre na delo.« Kakšne odnos imate do privatizacije zdravstva? »Mislim, da je privatizacija v osnovni praksi potrebna, pa tudi na sekundarni ravni je dobrodošla. Čim več je potrebno zasebnih in samoplačniških ambulant, kjer je težko reči, da je strokovnost večja, je pa zagotovo odnos med pacientom in zdravnikom pristnejši, bolj prijazen in razumevajoč.« Kaj bi priporočili mladim zdravnikom, vašim naslednikom? »Zavedati se morajo, da ima vsak človek svoje probleme in stiske, zdravnik pa mora pri tem pogosto pozabiti na svoje težave. Spremljati mora zdravstveno stanje pacientov in jih tolažiti ter jim vlivati voljo do življenja. Skrbeti mora za stalno strokovno izpopolnjevanje.« In kaj počnete zdaj? »Zavedam se, da so gibanje, hoja v naravo, dobra volja, smeh in zdrava prehrana pot v veselo, zdravo življenje.« V imenu njegovih številnih pacientov in drugih, ki ga poznajo, se mu lahko samo iz vsega srca zahvalimo za vse, s čimer se je vsa ta leta razdajal, obenem pa mu želimo veliko zdravja, veselih poti v naravo, ki jo ima zelo rad, in obilo smeha v družbi domačih in prijateljev. T. Tavčar RešParDova prva zgoščenka Te dni je svojo prvo zgoščenko izdala skupina RešParD iz Pariželj. Fantje, stari od 17 do 21 let, ustvarjajo glasbo, ki je mešanica rapa, popa in hiphopa. Skupina je nastala jeseni lansko leto in najprej so jo sestavljali le trije člani, Robert Cokan, Primož Kronovšek in Dejan Cokan, nato pa sta se skupini pridružila še Nejc Planinc in Mitja Glasenčnik. »Na začetku naši cilji niso bili postavljeni visoko, vendar so sčasoma apetiti rasli in zdaj je tukaj že prva zgoščenke, ki smo jo snemali v NPG studiu v Mariboru. Na njej je 10 avtorskih skladb,« je povedal Robert Cokan, vodja skupine in pisec besedil, in dodal: »Repertoar na zgoščenki je zelo širok, tako da upamo, da bo vsak poslušalec našel kaj svojega tako po besedilni kot tudi po melodični plati. Tematika v skladbah je zelo različna. Prevladuje šport, najdejo pa se tudi ljubezenski, socialni problemi, zabave itd.<< Najbrž prevladujoči tematiki v pesmih, športu, botruje tudi dejstvo, da sta dva izmed članov ansambla, avtor besedil Robert Cokan (tudi vokal) in Dejan Cokan (vokal), študenta Fakultete za šport. Med ostalimi sta Nejc Planinc (skladatelj in klaviaturist) in Primož Kronovšek (bobni) dijaka I. gimnazije v Celju. Mitja Glasenčnik (bas kitara) pa je že zaposlen. Fantje pravijo, da so dobri prijatelji, ki zaradi študentskih obveznostih nekaterih članov vadijo predvsem ob vikendih. Ko se približuje kakšen večji nastop, pa dodajo še kakšne vaje. Prostor za vaje so si uredili kar pri Primožu doma, kjer nastajajo tudi nove skladbe. Za njimi je že nekaj nastopov v Corner Caffeju na Polzeli, na študentskih »žu-rih« v Ljubljani, na tenis turnirju oddaje Zdaj, na celjskem sejmu in še kje. Ljubitelji skupine in tega tipa glasbe lahko kaj več o spodnjesavinjski skupini izvedo na njihovi spletni strani www.respard.com in na predstavitvi njihovega prvenca, ki bo v lokalu Corner Caffe na Polzeli v soboto, 8. decembra, ob 22. uri. L. K. Nova kapela S slovesnosti ob blagoslovitvi nove kapele Ludvik Kukovec - Opasač Tako bi lahko rekli za Ludvika Kukovca iz Griž, ki je bil velik del svojega poklicnega življenja povezan z Rudnikom Zabukovica kot jamski električar in pozneje z velenjskim premogovnikom, kamor je na delo in z dela z avtobusom vozil rudarje po zaprtju Rudnika Zabukovica in Liboje. Ludvik Kukovec je človek, ki je z vsem svojim srcem in mislimi povezan z zgodovino narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda, saj je v njej tudi sam aktivno sodeloval in tudi zdaj si ob različnih spominskih priložnostih ponosno obleče svojo partizansko uniformo z medaljami in si nadene na glavo kapo z rdečo zvezdo. Ludvik Kukovec se je rodil pred 80 leti v Zabukovici v kmečko-delavski družini, ki je ljubila slovensko zemljo in se zato v času vojne ni hotela pokoriti okupatorju. Oče Ivan, z ilegalnim imenom Mohor, je začel sodelovati z odporniškim gibanjem že leta 1941. Ludvik pa je odšel v partizane 1. junija 1943 in bil zraven pri ustanavljanju kurirske postaje na šmohorskem hribovju pri Gornji Rečici nad Laškim. »Naš idejni vodja in vojaški strateg je bil Albin Vipotnik Stergar, ki je po formiranju kurirske postaje komandirsko dolžnost zaupal Albertu Hla-čarju z ilegalnim imenom Robert. Naša postaja je dobila ime TV 24 S, jaz pa partizansko ime Opasač. Z Ludvikom Zupancem - Ivom sva potem morala dvakrat na vezo na Kozjansko in enako tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Tam sva drugič zaradi zaupnih nalog tudi ostala. Jaz sem bil dodeljen pri Gornjem Gradu k spremljevalcem do osvobojenega ozemlja v Beli krajini in nazaj. Pri tretjem pohodu na osvobojeno ozemlje (cilj je bila Metlika) je našo kolono pri Gradcu ustavila patrulja Levstikove brigade, ki je bila na počitku v Beli krajini. Po dolgem prigovarjanju, da se pridružimo Levstikovi brigadi, sem se samo jaz odločil za to pot. Takoj sem po- stal kurir komandanta tretjega bataljona, kaj kmalu pa kurir komandanta brigade Jožeta Ožbolta, ki je narodni heroj in generalpolkovnik, ki živi v Ljubljani,« pravi Ludvik Kukovec - Opasač in nadaljuje svojo zgodbo partizanstva. 5. decembra 1944 se je v vasi Krasinac ob Kolpi v Beli krajini zbralo 240 mladih partizanov iz vse Slovenije za letalsko šolo v Sovjetski zvezi. Med njimi je bil tudi Ludvik Kukovec -Opasač. »22. decembra 1944 je bil ob 13. uri zbor vseh nas in začetek pohoda proti Beogradu oziroma do Bele Cerkve, do kamor smo pešačili. Tam smo se usedli na vlak, ki nas je popeljal proti Sovjetski zvezi v Volgograd ob reki Volgi, kjer smo se usposabljali in tudi dočakali konec vojne.« Ludvik Kukovec - Opasač je bil dejaven tudi po letu 1946, ko se je vrnil iz vojske in se zaposlil v Rudniku Zabukovica. Med vojno je bil dvakrat ranjen. Za vojne in druge zasluge je prejel vrsto odlikovanj. Za sabo ima tudi dvaindvajset let predsednikovanja ZB NOB Griže, osem let odbora v skupščini Občine Žalec in vrsto drugih dolžnosti. D. Naraglav Savinjčan od rojstva Pred dnevi je 90. rojstni dan praznoval Martin Hru-ševar z Brega pri Polzeli. Ob tem visokem jubileju so ga obiskali predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak, Ida Rančigaj in predsednica Občinskega odbora Rdečega križa Olga Hočevar. Martin Hrušovar ali po domače Hrušovarjev Tina je bil rojen leta 1917 na desnem bregu Savinje v Orli vasi. Na domači kmetiji je svoje otroštvo preživljal s tremi brati in sestro. Osnovno šolo je obiskoval v Orli vasi, nato pa dve zimi preživel v kmetijski šoli v Braslovčah. Po težkih vojnih časih ga je, kot vse mlade, v tistem času pot ponesla od doma iskat srečo. Leta 1948 je kupil Vebrovo hišo na Bregu pri Polzeli, kjer si je ustvaril družino in kjer živi še danes. Leta 1947 Se je zaposlil v tovarni Juteks v Žalcu, kjer je opravljal delo tkalskega mojstra. Vse življenje sta ga pre- vevala ljubezen do narave in spoštovanje do domače zemlje. Še danes se rad popelje na izlet po naši lepi domovini, najraje pa preživlja trenutke v družbi svojih naj-bližjih, še posebej se razveseli obiska vnukov in pravnukov. Jubilej je praznoval v krogu svojih najbližjih, sorodnikov in prijateljev. T. Tavčar v čast Mariji Martin Hruševar Pri Dobrovnikovih, po domače Brezovnikovih, na Dobrovljah so blagoslovili novo kapelo, posvečeno Mariji. Kapelo je postavil Valentin Dobrovnik že leta 2004, žal pa blagoslovitve ni dočakal, saj mu je med tem odpovedalo srce. Na slovesnosti se je zbralo veliko sorodnikov, prijateljev in sokrajanov, ki so ob tej priložnosti obujali spomine na Valentina, blagoslov pa je opravil braslovški župnik Milan Gosak. T. Tavčar SELITVE.SI SELITVENI SERVIS PO VSEJ SLOVENIJI PREVOZI IN DOSTAVE BLAGA, ODVOZI NA DEPONIJO, SELITVE PISARN IN ARHIVOV, MONTAŽA/DEMONTAŽA POHIŠTVA, ODKLOPI/PRIKLOPI BELE TEHNIKE, itd. © 040 564 421 www.selitve.si info@selitve.si november 2007 INFORMACIJE r- ~ Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje PE Žalec: Ulica talcev 2, Žalec Tel: 03 713 32 10, fax: 03 713 32 11 GSM: 031 342 800 www.sz-atrij e-mail: atrij.zalec@amis.net Prodamo odlično ohranjeno trosobno stanovanje s celotno opremo in pohištvom v starem jedru Mozirja. Prvo nadstropje, lasten vhod, predprostor, kuhinja, kopalnica, shramba, 3 sobe, balkon, skupna klet v pritličju, solastništvo visokega podstrešja, lesena tla. Etažna centralna kurjava, olje, lastna cisterna v pritličju, CATV, telefon, lasten dimnik - možnost kamina. Vselitev možna takoj. Urejena etažna lastnina in vpis v ZK. Velikost: 90,44 m2 Leto izgradnje: 1905 Leto obnove: 1995 Cena: 63.308 € Delovni čas: ponedeljek - petek.: od 8.00 do 12.00, torek: od 16.00 do 18.00 TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051350 003 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12, 3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: aIbin.herman@siol.net SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 • IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE • KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI • IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Najdete nas v trgovskem centru na Polzeli. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 20.00, sobota od 8.00 do 13.00 Vljudno vabljeni!_____________ 10 % Miklavžev popusti Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 7. decembra 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. GIMNr GARANT d.d. Polzela POLZELA Tel. 03 7037130,7037131 NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 3. DECEMBRA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI . PESTRA PONUDBA POHIŠTVA ZA VSE BIVALNE PROSTORE . POPUSTI, HITRI KREDIT, TAKOJŠNJA DOBAVA . VRHUNSKA PONUDBA SPALNIC DORINA IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: iufo@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela, Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 ■ novski c Q,@w®( Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460 * * $10% ^*1 g ii| Bi J Vabimo vas na prireditve v mesecu decemb#u: sobota, 1.12. ob 10. uri - MIKLAVŽEVA DELAVNICA V * * * sobota,8.12.ob 10.uri- JELENČEK RUDOLF ustvarjalna delavnica sobota, 22.12. ob 10. uri - OBISK BOŽIČKA S SPREMSTVOM ■k sobota, 29.12. ob 11. uri - OBISK DEDKA IVIBAZA S SPREMSTVOM I ~*r M k m* A ■m S Supermarket Sì Pohištvo O mEssnn opsiHR euro^Garden TRGOVINA VSE ZA VRT MESARSTVO ŠANGRO AKC^A SHOP BERNARDA KOTNIK PARBLNI BUTIK bar Petka t7PteC#*Ue Modeteks d.o.o. €SL OTERIJA LOVENIJE FRIZERSKI SALON NAJA KANIN 2572 m 2208 m BOVEC IZDELOVA- RIM. BOG. LEC KRUHA PLODNOSTI PRE- BIVALKA ASIRIJE LITIJ UTRIP BIVŠI GENERALNI SEKRETAR ZN(KOFI) DEL HRBTA OB LEDVICAH NEKD.TV PLEŠEC (TELLY SAVALAS) GROBO ORIENT. SUKNO AM. JAZZ. GLASBENIK (HARRY) PESNIK KLOPČIČ avtor JANEZ KORENT AM. IGR. IN FILM. REŽISER (MEL) SODOBNI SL. PESNIK (ANDREJ) PESNICA IZ ŽALCA NEZNANJE PISANJA IN BRANJA V FIČFIRIČ) PEVKA OTTA KLASINC TOMAŽ DOMICELJ TEK V NARAVI KOS SUKANCA STOPNJA, RED PODE- ŽELSKO NASELJE MESTO IN PROVINCA V ŠPANIJI STAROGRŠKI PESNIK Z LESBOSA NAVODILO ZAPRIPRA-VO JEDI OBRAMBA ČLOVEŠKA RIBICA NIKOLAJ PIRNAT RAKASTO OBOLENJE SL. MATEMATIK (IVAN) TRAVA S KLASKI V LATU ZALIV OB SAHALINU (RUSIJA) ZALIV IN LUKA MED RIMOM IN NEAPLJEM STILSKA SMER V ARHITEKTUR119. ST. GLAVNO MESTO ČADA KOŽICA, ORODJE MEMBRANA ŽANJIC FR. LETOVIŠČE ZAREZA S SEKIRO NABIRALEC ZDRAVILNIH RASTLIN OZIM IGOR VZDEVEK GOETHEJ. MATERE EMILIJAN CEVC IT. POPEVKAR GLAVNO MESTO JUŽNE KOREJE V V OBMEJNI UTRJENI PAS PRI RIMLJANIH SL. PESNIK, ROJEN V GEORGE PETROVČAH GERSHWIN (FRANCE)_____________ SL. PRIKRIT KOŠARKAR. POSMEH REPREZENTANT PESNICA ŠKERL NAUKO BOLEZNIH SEČIL PREJŠNJI SANKT PETERBURG (RUSIJA) TINE OREL IGRALKA MOORE SLED, KRIŽIŠČE DIVJAČINE KLADAZA SEKANJE NEM. DEM. REPUBLIKA SL. SLIKAR (JOŽE) EVA ČERNE PRITOK VOLGE KRAJ PRI OPATIJI PRELAZ MEDCELJ. INUUBLJ. KOTLINO ŠKOTSKO MOŠKO KRILO FR.PIS. (EMILE) ČEBELJA TVORBA____________ AFR. TROP. DREVO MAJHNA RIBA OLGAJEŽ SKALA, KAMEN NEKD. IT. POPEVKAR (TONY) ANNE ? DNEVNIKANNE ? ORGANZA ZBIRANJE SEČA, SEČNIK ZBORO- VODJA KUNEJ PRIPADNIK GOTOV TRGOVEC ____________NA BORZI POZNAVALEC BIBLIJE AM. IGR, (RICHARD) MESTO V VIRGINIJI (ZDA) ZADNJI Ll-BIJ. KRALJ TV VODITELJ PUCER AM. SERIF (WYATT) ENOSEDEZ. ŽIČNICA V FRANCE VIR ST. ENOTA ZADELO RIBIŠKI KAVELJČEK MIHELIČ ŽIVLJENJA JUNAK ENEIDE KLIC, POZIV POTRDILO O PREJEMU IZPOSOJ. STVARI NEGATIVNO NAELEKTREN ION KDOR SE RAD PAČI UČENJE RAVEN BORILNI MEČ PRIPADNIK ARABCEV ZMRZNJENA ROSA BUČA, GLAVA OGRADA ZAZIVALI SREDISCE VRTENJA LUKAV IZRAELU IGLIČAST GRM Z JAGODAMI SETEV GLAVNO MESTO PERUJA PRE- BIVALEC EMONE PONJAVA FINSKI SMUČAR. SKAKALEC (JANNE) POŠTNO SPOROČILO RADIJ DELAVEC V LIVARNI DRŽAVA V POLINEZIJI ČLOVEK NAZIV IZ ISTEGA -------- KRAJA 60 MINUT CELJSKA GLASBENA SKUPINA PRE- BIVALEC IRSKE JANEZ MENART ŠPORTNI REPORTER NA TVS (ANDREJ) GLAVNI ŠTEVNIK IT. POLITIK (MARIANO) GORA V JUL. ALPAH MANJŠE NASELJE ALKALIJ. KOVINA (ZNAK K) DALJŠE OBDOBJE, VEČNOST GR. ČRKA SODOBNA ZABAVNA GLASBA ZAPRT PRIREDITV. PROSTOR IZBRANA DRUŽBA IGRALKA RYAN RUS. PISATELJ (JURIJ! PLANT/ TJ) AZA VELIKO SVETOVNO MORJE KISLA PIJAČA DIŠEČE RASTLIN. MAZILO NEZNANKA V MATEMATIKI PRE- TAKANJE SOLZ EDGAR DEGAS KOVINA (ZNAK Ir) KRAVICA KORALNI OTOK PRE- BIVALCI IGA KIM NOVAK TVORNIK SL.GLED. IGRALKA (VERA) PREDSEDNIK PZS (FRANCI) JUZNOAM. INDIJANCI SREDSTVO OB- VEŠČANJA TRAVA PRVE KOŠNJE ZADNJA NOGA PRI ŽABI REBRIČASTA VOLNENA TKANINA IGRALKA BLYTH NATRIJ PRIZORIŠČE V TEATRU STANE SEVER Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: MEHIŠKE-SPECIALITETE-VELIKA-IZBIRA-PIC-LIGNJI-NA-VEČ-NAČINOV. Izžrebani nagrajenci: 1. Janez Deželak, Rakovlje 33, Braslovče, 2. Milan Jevševar, Rimska c. 85, Šempeter, 3. Marijan Žefran, Zajasovnik 1, Motnik. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki je POLZELA tovarna nogavic, d. d. Polzela, Polzela 171. Vrednost nagrad je 20.85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 7. decembra 2007. Čebelarjenje že četrte generacije Med v slovenski vrtec in šolo Panji in čebelnjak pri Poholetovih iz Galicije Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, ki daje poleg medu veliko večjo korist ostalemu kmetijstvu, še zlasti sadjarjem, saj čebele z opraše-vanjem cvetov omogočajo večji in boljši pridelek sadja. Tega se morda nekateri kmetovalci premalo zavedajo, saj veliko čebel umre zaradi časovno neprimernega škropljenja. Z raznimi pripravki za zatiranje škodljivcev in bolezni naj bi namreč kmetovalci škropili v jutranjih in večernih urah, ko se čebele še ali že v panjih. Na ta način veliko pomagajo čebelarjem, družbi in tudi sebi, saj bo pridelek v njihovem ali sosednjih sadovnjakih zagotovo obilnejši. Branko Pohole iz Galicije je že vse svoje življenje povezan s čebelarjenjem, saj nadaljuje hišno tradicijo, ki se ponaša že s četrto generacijo čebelarjev. Pred tem sta bila uspešna čebelarja njegov ded in oče, po njunih in njegovih stopinjah pa hodi tudi sin Boštjan, ki je postal nosilec čebelarske dejavnosti v njihovi družini, kjer je čebelarjenje dopolnilna dejavnost na njihovi hribovski kmetiji. O kmetiji, predvsem pa o čebelah, čebelarjenju, čebeljih proizvodih in visokih priznanjih, ki jih vsako leto prejmejo na mednarodnem ocenjevanju, smo se z Brankom in njegovo ženo Jožico, ki je glavni komercialist njihovih izdelkov, pogovarjali v prijetni sobi s krušno pečjo in številni- VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 mi priznanji, ki pričajo, da je ta družina res predana čebelarstvu. V tem času, predvsem pa v tem turobnem in dokaj hladnem vremenu, čebele že prezimujejo. Letos so se pripravile na dolgo zimo z zalogami hrane, nabrane na zelo medonosnih cvetovih črne ajde, ki so jo letos pri Poholetovih prvič posejali. Poholetova kmetija ni velika. Meri le 4 hektarje, obdelovalne površine pa je okrog 2,5 hektar- ja. Zaradi moževe bolezni so več ali manj klasično kmetovanje opustili in se povsem posvetili čebelarstvu. V Galiciji, kjer živijo, so pogoji za to zelo dobri, saj je narava še dokaj neokrnjena, čebele pa imajo dobro pašo. Kakovosten pridelek medu omogoča izdelavo najboljših medenih pijač, še posebno medenega vina - medice in medenega likerja, ki sta jim prinesla že veliko število zlatih priznanj na ocenjevanju v Mariboru, za med pa na mednarodnem ocenjevanju v Semiču. »Pohvaliti moramo tudi sosede, ki škropijo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, hkrati pa bi si želeli, da bi tako ravnali tudi drugi. Ugotovljeno je namreč, če bi čebele izumrle, bi svet propadel v nekaj letih, ker ne bi bilo hrane,« pravi Branko in dodaja, da čebelarijo v panjih AŽ (Anton Žnidaršič) in nakladnih panjih. Pri Poholetovih trenutno čebelarijo s 70 panji, pred Brankovimi zdravstvenimi težavami pa so gospodarili tudi s 100 panji. Za uspešno čebelarjenje je potrebno veliko znanja in tega v tej čebelarski družini res ne manjka, saj se vseskozi izobražujejo, se udeležujejo raznih seminarjev, predavanj in drugih organiziranih oblik izobraževanja. Veliko pa si pomagajo tudi s strokovno literaturo Čebelarske družine Gotovlje, katere člani so. Prav tako so tudi člani sektorja pridelovanja medenih pijač v Mariboru in redni udeleženci na mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču. Rezultati letošnjega ocenjevanja medu bodo znani v prihodnjem mesecu, tudi letos pričakujejo najvišja priznanja. Sicer pa so se z zlatima priznanjema letos že okitili na ocenjevanju medenih pijač v Mariboru, kjer so prejeli najvišji priznanji za medico - medeno vino in medeni liker. Proizvodnja medenih pijač, še zlasti medenega vina, je dolgotrajen proces, ki traja tako rekoč eno leto, za proizvodnjo teh pijač so bila potrebna doda- tna izobraževanja z izpiti, ki so jih opravili v Čebelarskem centru v Lukovici. »Brez znanja ni rezultata, prav tako pa je potrebno za doseganje kakovosti medenih pijač uporabljati najbolj kakovosten med iz povsem novega - deviškega satja, iz katerega se čebele še niso izlegle. Če ne delamo tako, potem tudi ni mogoče pričakovati visoke ocene.« V čebelarstvu Pohole pridelujejo vse čebelje proizvode, razen matičnega mlečka. Njihova novost in posebnost pa je medeni kis, ki se uporablja za podobne namene kot vinski ali jabolčni kis. Poholetove radi obiščejo tudi otroci iz vrtca in šole Trje in se spoznavajo s čebelicami in čebelarjenjem. Pri Poholetovih bodo čebele ostale nepogrešljiv del njihovega vsakdana. Želijo urediti tudi manjši čebelarski muzej. Za konec pa še povejmo, da so njihovi medeni proizvodi, predvsem medica in medeni liker, prisotni na vseh celinah sveta. D. Naraglav Kamoseštvo Marjan Amon iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na GSM: 041 611-087 Branko z ženo Jožico s priznanji 2000 stripov o okoljski junakinji Čebelici Binci, ki skuša rešiti okolje pred onesnaženjem, in 2000 plakatov Od čebele do medu, ki prikazujejo življenje v panju in vlogo čebele v okolju. Pripravili so tudi izobraževalno gradivo. Eden poglavitnih ciljev te akcije je gotovo boljša prepoznavnost in večja uporaba čebeljih pridelkov slovenskih čebelarjev. D. Naraglav Čebelarska zveza Slovenije je v petek, 16. novembra, organizirala vseslovensko akcijo z naslovom En dan za zajtrk - med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. V Spodnji Savinjski dolini se je akcije lotila Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec, ki združuje osem čebelarskih društev in s predstavniki posameznih društev obiskala in obdarila mnoge vrtce. Zabeležili smo obisk v Žalcu, Šempetru in Taboru. Čebelarska zveza Slovenije je v sklopu akcije izdala zgibanko Čebelica, moja prijateljica. Zgibanko so preko čebelarskih društev že pred to osrednjo akcijo razdelili 55.000 otrokom v vrtcih in 178.000 otrokom v osnovnih šolah. V zgibanki je bila tudi nagradna anketa, ki so jo otroci vrnili v vrtce in šole oziroma preko čebelarskih društev Čebelarski zvezi Slovenije. V vrtce so podarili več kot 1500 kg medu, razdelili Mile Gržina izroča med direktorici žalskih vrtcev Mari Mohorko Obisk čebelarja Aleša Udriha v vrtcu Šempeter (foto: arhiv Vrtec Šempeter) Otroci pri medenem zajtrku v vrtcu v Taboru TSKE MERITVE PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE ■Yl^ I Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d- o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Tehnika Gradnja tisoč d Z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika Mercator Pika 'Zbirajte lepe trenutke popusta Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje s tovrstno ponudbo • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7 tel.: 03/713 65 92 Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali Že peto leto v grobu spiš, med nami vedno še živiš. Spomin na tebe bo ostal, dokler tvoj rod to zemljo bo teptal. V SPOMIN 16. novembra je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi SLAVKO ZAVRŠNIK z Ložnice pri Žalcu Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke in ohranjate spomin nanj. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 25. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil JOŽE PLEVČAK iz Ločice ob Savinji Hvala vsem, ki mu poklonite trenutek časa, prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Žena Inka z družino Ljubila si svojo družino, ljubila si delo in dom. Ostala je grenka bolečina, ko odšla si v večni dom... ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA RAZDEVŠEK s Ponikve pri Žalcu (23. 2.1927-22.10. 2007) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in sveče ter gospodu župniku za opravljen obred. Še posebej hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata MARJANA OBLAKA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisno ali ustno izrečeno sočutje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala Majdi Čadej za vso pomoč. Hvala Godbi Liboje, Savinjskim rogistom, trobentaču, govornikoma gospodu Mlinariču in predsednici Kulturnega društva Tabor, gospe Jazbinšek. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in Marjana pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. kan Ropotat, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Otti 768 906 StaroOaška ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure Le kdo pozabil bi gomilo v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice, prababice in praprababice ŠTEFANIJE CIZEJ iz Migojnic 42 (23.12.1912-28.11.2007) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Žalec - dr. Vladkoviču in patronažnemu osebju ter zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Celje - GIN 2. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospej Ropotarjevi za izrečene tople besede slovesa in godbeniku za odigrano melodijo, godbi na pihala Zabukovica za odigrano njeno najljubšo pesem »Počiva jezero v tihoti...«. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Lenko z ženo Tilko, hči Cirila, sestri Julčka in Silva, vnuki, pravnuki in prapravnukinja ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame in prababice MARIJE PIKELJ iz Šešč 75 (8. 8.1922-13.10. 2007) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Sinova Franci in Silvo z družinama ZAHVALA V 88. letu je končal svojo življenjsko pot ata, stari ata in praded FRANC SERDONER, st. iz Preserij 21, Braslovče (13.10.1919-12.10. 2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki te ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter se z besedo, pesmijo in odigrano Tišino poslovili od njega. V SPOMIN 15. novembra 2007 je minilo 40 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi IVAN JELEN Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Alojzija in otroci Ivan, Branko, Milica ter Majda Praznine, kije nastala v naših srcih in povsod, kamor se ozremo, ne bomo mogli več z ničemer zapolniti. Nikoli več ne bo, kot je bilo. Nikoli več ne bomo zrli v tvoj obraz, vendar nikdar ne bomo pozabili nate. Ostali bodo dragoceni spomini, ti ne ovenejo kot cvet, ne ugasnejo kot luč... Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. Usoda se kruto s teboj je igrala, saj polno ti čašo grenčice je dala. A vendar pogumno si čašo sprejela, grenkobo, gorje - vse za dobro si vzela. S trpljenjem razvijala srčno dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto. Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. V globoki žalosti smo se 12. oktobra 2007 poslovili od MARIJE GOLOB -GOLOBOVE MARE z Vranskega 143/b (1927-2007) Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ali se v mislih poslovili od nje, iskrena hvala. Hvala za darovano cvetje, sveče ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala pevcem, trobentaču, govorniku za besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve ter osebju Doma oskrbovancev na Polzeli, ki so nam jo kljub brezupnosti uspeli ohraniti vsaj za kratek čas. Pogrešamo te in žalujemo: hči Tatjana in sin Stojan z družinama ter ostalo sorodstvo. Šempeter, 13.11. 2007 Za vedno ste odšli, a spomin na vas bo vedno z nami. V SPOMIN PLEVČAKOVIM očetu JOŽETU, 10 let mami ANICI, 10 let bratu JOŽETU, 5 let Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njihovih grobovih in počastite spomin nanje. Aco z družino Čas neusmiljeno beži, a bolečina je še vedno tu. Ni več tvoje tople dlani, vendar srce še po tebi hrepeni. V SPOMIN FRANCU ZUPANCU iz Liboj (18. 8.1943-23.11.1997) V tem letu mineva deset let, odkar je za vedno zapustil dom in družino, sorodnike in prijatelje, dragi mož in ati. Po težki in neozdravljivi bolezni je odšel k večnemu počitku. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete lučko in se kdaj v mislih spomnite nanj. Zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. SPOMIN TONE M AROVT iz Topovelj 17, Braslovče (15.11.2006-15.11.2007) Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali prižgete svečko v njegov spomin. Žena Milena ter hčeri Manca in Polona Tam, kjer si, draga mami, ti, tam ni ne bolečine, ne skrbi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. v SPOMIN 15. novembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila v žalosti, bolečini in trpljenju draga mamica, orna in hči LJUDMILA VOZLIČ (29. 8.1942-15.11.2006) Hvala vsem, ki ji naklonite trenutek časa z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Žalujoči: vsi njeni »Ljubezen in dobroto si sejal, za nas živel in se razdal. Težko nam je, ker te več ni, mirno počivaj, sladko spi...« ZAHVALA Za vedno je zaspal in nas zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi, brat in stric STANE KRULEČ iz Petrovč 151 (29. 10.1939-17. 10. 2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Strouhalu, patronažni sestri Idi, osebju kardiološkega oddelka SB Celje, patru Vančiju za opravljen cerkveni obred, gasilskemu društvu Dobriša vas Petrovče, pevcem Savinjskega okteta, trobentaču za odigrano Tišino, JKP Žalec ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (dr. Anton Martin Slomšek) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega MARTINA KUDRA iz Levca (31. 10.1934-1. 11.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala sosedi Fančiki za pomoč, patronažni sestri Milici iz ZD Žalec, župniku Janezu Zupancu za opravljen obred, govornikoma Antonu Javorniku in Franciju Gajšku za lepe poslovilne besede, vsem gasilcem, še posebej PGD Levec, ter pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 »Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ji ne zmotimo miru...« ZAHVALA Usodni trenutek je za vedno in mnogo prezgodaj pretrgal niti mladega življenja. V 31. letu starosti se je morala posloviti naša ljubljena MARUŠKA COKAN izGotovelj 117 Čeprav strtih src še vedno ne moremo verjeti, da je več ni, pa se zavedamo, da ob slovesu nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za prelepo cvetje, številne sveče, svete maše in izraze sožalja ter vso pomoč, ki nas je kot svetel žarek vodila skozi najtežje trenutke. Hvala GD Gotovlje in ostalim gasilcem, pevcem, župniku gospodu Branku za opravljen obred, gospodoma Kamenicki in Kugler za poslovilne besede, kolektivu Gorenje, sodelavcem HZD, Karitas Gotovlje, Podeželski mladini ter mnogim drugim, ki ste ji s svojo prisotnostjo pokazali, da ste jo imeli radi in jo tako številno pospremili na poti do groba. Posebno hvaležni smo sosedi Alenki za nesebično in dragoceno pomoč in podporo. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: mami, ati, brat Davorin, stara mama, ostalo sorodstvo in njen fant Dani »Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite... « OSMRTNICA Zapustil nas je naš ljubljeni mož in oče PETER GOLAVŠEK iz Latkove vasi 221/a Od njega smo se poslovili z raztrosom pepela na pokopališču v Preboldu v najožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi Čeprav te ni, si v mislih z nami. V SPOMIN 5. oktobra 2007 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek KAREL ZAGORIČNIK iz Podloga (27. 8.1928-5.10. 2006) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se spominjate nanj in prižigate svečke. Vsi njegovi Ni več trpljenja, niti bolečin, iz mirnih sanj se več ne prebudiš. A podoba tvoja vsepovsod nas spremlja, v naših srcih še živiš... ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 61. letu starosti mnogo prezgodaj za vedno zapustil ljubljeni mož, ate, dedi in brat IVAN VERDEV iz Šempetra Iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom - posebno bratu Milanu in njegovi družini, sosedom, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za izraze sožalja. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Iskrena hvala kolektivom JKP Žalec, Domu Nine Pokorn, Jungheinrich ter Avtošoli Čadej za vso pomoč in pozornost. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba, srčna hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. »Prižgala seje lučka spomina. V srcu pa ostaja skrita tiha bolečina... « ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta JURIJA LJUBIČA iz Tabora 2 (3. 3.1929-28.9. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za neizmerno pomoč in izrečene besede tolažbe. Zahvala Občini Tabor, podjetju KIV Vransko, sodelavkam vrtcev Občine Žalec, gospodu župniku ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Frančiška, sin Jure in hči Nada z družinama Odkar te ni, povsod te slutim, v drobnih listih belih brez, v tihem šelestenju drevja, v meglicah, razpetih prek nebes. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA KRAMERJA iz Zaloške Gorice (17. 1.1924-26. 10. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraženo sožalje. Hvala tudi osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu patru Viktorju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar. Vem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Močno pogrešamo te vsi, ki skupaj s tabo smo bili. V SPOMIN 18. novembra je minilo šest let žalosti, odkar nas je zapustil dragi LEOPOLD ŠTEFANČIČ iz Kasaz Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi Po rabljeno opremo Čas smučarskih sejmov se je že začel. V telovadnici UPI - Ljudske univerze Žalec je bil prejšnji vikend sejem rabljene smučarske opreme, ki ga je pripravil Smučarski klub Gozdnik. Sejem je bil dobro obiskan, opremo, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko lastnikov. Organizator je z obiskom in sklenjenimi kupčijami zadovoljen. Najbolje gre v promet otroška oprema, to so smuči, čevlji in oblačila. Podobne sejme bodo pripravili v naslednjih dneh v Preboldu in na Polzeli. T. Tavčar Pri stojnici s smučarskimi čevlji Buča iz Andraža Tudi letošnja jesen je postregla z vrsto rekorderjev med pridelki, ki se ta čas pobirajo. Ne samo v svoji vrsti, ampak nasploh dosegajo največjo velikost in težo buče. Ena takih velikank je zrasla tudi Ferdu Verdevu v Andražu. Buča, ki je zrasla na kompostu, je tehtala kar 80 kilogramov. T. T. Ferdo Verdevzbučo velikanko, kije bila prevelika tudi za našo fotografijo. Duhci in pravljice za noč čarovnic Najmlajši v knjižnici V Medobčinski matični knjižnici Žalec so dan pred nočjo čarovnic pripravili pravljično uro, ki jo je vodila Irena Verbič. Tokrat je približno tridesetim najmlajšim obiskovalcem, ki so prišli v spremstvu staršev, pokazala, kako izdelati duhca, muce, čarovnice na metli in druga bitja, ki nastopajo v noči čarovnic. Svoje izdelke so lahko odnesli domov. Ko je nastopila noč čarovnic, pa so svoje umetnine lahko postavili med buče, jih osvetlili s svečkami in tako oživeli prastari ljudski običaj. T. T. PE Manufaktura Celje ________ Mariborska 88 (Trgovski center EK) trgovina Manufaktura SU2%“nie PE Manufaktura Žalec Savinjska cesta 4 (pri Cilki) V naših prodajnih enotah vam nudimo po ugodnih cenah: - moške, ženske srajce JaGGERMoDA • ženski kostimi, plašči, bluze BEAS • moške obleke, plašči BEAS - moške, ženske pletenine RAZLIČNIH BLAGOVNIH ZNAMK - jeans hlače • kompleti ^rongccr* delovni čas: • moško, žensko, otroško spodnje perilo pon • pet • moške, ženske, otroške bunde 0(j g, (j0 Izkoristite UCJOdflS popilStč na določene sobota izdelke v decembru 2007 od 8. do 12. Žalec spreminja podobo O tem, da na vpadnici v Žalec trgovska družba En-grotuš gradi nov trgovski center, smo v Utripu Savinjske doline že pisali. Glede na pospešene aktivnosti na gradbišču se bo najbrž uresničila napoved, da bodo tr- govski center odprli po petih mesecih gradnje, v začetku decembra. Del Žalca na lokaciji, kjer raste trgovski center, je od našega zapisa septembra precej spremenil podobo, saj obiskovalec mesta ob vhodu v mesto s t. i. obvoznice najprej zagleda novi objekt. Domnevamo pa, da so se njegovi snovalci za »spremembo« pogleda najbrž želeli nekoliko odkupiti Žalcu, zato so na obrobo strehe dodali fotografsko povečavo hmelja. Tisto, kar je na fasadi, bi lahko bile hmeljevke, vendar pa počakajmo na trenutek odprtja, ki ga napovedujejo 5. decembra. L. K. Spremenjen pogled na Žalec Okras na obvoznici Tiste, ki se dnevno vozijo po žalski obvoznici, je najbrž zbodel napol podrt stroj za obiranje hmelja, ki so ga po vsej verjetnosti postavili v času obiranja hmelja, da so se izognili stroškom in izgubi časa za transport. Že takrat smo se spraševali, kako so tisti, ki so (če so) izdali dovoljenje, obračunali porabo električne energije temu priložnostnemu porabniku. A smo domnevali, da so najbrž že nekako rešili. Zdaj so od obiranja hmelja minili že približno trije meseci, priložnostni stroj pa nam je spet zbudil pozornost, saj propada pred našimi očmi. Tega pa gotovo ni predvidevalo tisto uradno dovoljenje, ali kaj podobnega je moral dobiti izvajalec, da je stvar postavil. Vsekakor stroj ni v ponos ne lastniku ne Žalcu, saj »krasi« vpadnico v mesto. L. K. Podrtija Žalčanom ni v ponos. OPERETA JANKA GREGORCA Premiera i. decembra ob 20. uri Ponovitve: 2., 8./ 9., 15. in 16. decembet 2007 Dom ll. slovenskega tabora Žalec ZKST Zavod 2a kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva ga, zkst-zalcc si Vstopnice TIC Žalec, Šlandrov trg 15, tel.710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Pri izvedbi projekta so pomagali: Banka Celje, Cvetličarna MB, Cvetličarna Nani, Eurograf, Inštalacije Šarlah, Juteks, Kana, Kočevar&Thermotron, Montana, Petre, Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana, Sipro, Strojne instalacije Ivanc, STV, Tiskarna Golc, Zavarovalnica Triglav