LJUBLJANA I. Šolski okraj II.' Št. Jakobski okra) III. Dvorski okraj Kolodvorski okraj Predkraji Udmat. IV. V. VI. ooo Javna poslopja: 1. CIDM (center za in-teresne dejavnosti mladih) Tribuna, ŠK.UC, KRT, FORUM, UKZSMS. KO-MISP, Ana Monro. Aka-kemik itd., Kersnikova 4 2. Univerza tdvarda kardelja, Trg osvoboditve 11 3. Študentsko naselje— V\i in Bežigrad Fakultete: 4. Filozofska, Aškerče-va 12 5. Pravna, Trg osvobo-ditve 11 6. Ekonomska, Kar-deljeva ploščad 6 7. FNT (naravoslovje in tehnologija) — matematika, Jadran-ska 19 — kemija. kemijska teh-nologija, tekstilna tehni-ka, Murnikova 6 — larmacija. Aškerče-va9 — rudarstvo in meta-lurgija, Aškerčeva 20, 8. Strojna, Murnikova 9. Gradbemštvo, geo-dezija, Jamova 2 10. Arhitektura, Cojzo-va5 11. Medicinska, Vrazov trg2 12. FSPN, Kardeljeva ploščad 5 in Višja upravna šola 13. Biotehnična, Jam-nikova 10! 14. Elektro, Tržaška 25 15. Akademija za li-kovno umetnost, Erjavče-va 23 16. AGRFT, Nazorjeva 17. Pedagoška akade-mija, Kardeljeva ploščad 16 18. Višja šola za zd-ravstvene delavce, Poljan-ska 26 19. Višja šola za social-ne delavce« Šaranovičeva 5 20. Fakulteta za telesno kulturo 21. Narodna in unive-rzitetna knjižnfca, Turja-ška 1 22. Matematična knjiž-nica, Jadranska 19 23. Centralna bioloSka knjižnica', Aškerčeva 12 24. Ccntralna medicin-ska knjižnica, Vrazov trg4 25. Biblioteka SAZU, Novi trg 3 26. Radio študent, Štu-dentsko naselje blok 8 (klet) Scstavil Vaški šludent A. M. Kocjan ZGODOVINA UNIVERZE EDVARDA KARDELJA kratki kurz 01) PROTESTANTIZMA IH) U.IRSklll PROVINC Hoj za slovensko univcrzojc bilhkratibojza rcšitcv slovcnskcgana-cionalncga vprašanja. l' času razsvctljenstva smo na slovcnskih ilch dobili prvc šo/c, podobnc giriinaziji — proicsumtskc stanovskc šolc. 1563"v IJubljaui. Prourcformacija jc fc šo/c zapiia. Na začetku 17. sioletja pa so sc na Slovenskem pričclc ustanavljati jczuitskc gini-nazijc. (Ljubljana 1597. Cclovcc 1604. (iorica 1604 in Trst 1620). Do ukinitve jezuitskega rcda (1773) so bilc to skoraj cdinc gininazijc na shncnskih l/ch. Pri svojcm šolskcm dclu so sc jezuiii omcjcva/i na sreifnji' in višje šofstvo. kcrsosc imeli za prepomembne. da bi scukva-rjali s poučvvonjcm branja in pisanja. Glavni cilj vscga študija jc bil pouk latinščinc. vcs sistem pa jc bil prcžct z verskim poukom. vzgojo. verskimi vajami itd. Prcdmci višjili študij v jczuitskih kolcgijih jc bila kazuistika. razpravljanjc o iczjih vprašanjih vesti. V Ljubljani so obs-tajalc višjc študije, ni pa bilo privi/egija. ki bi Ijubljanski jezuitski kole-gij povzdignil v univerzo. Od 1582sojczuili vodilipredavatcljekozuis-tikc kot profesorje višjih šo/. ločeno od profesorjev na gimnazijah. V drugi pohvici 17. stoletja so sc v Gradcu in v Celovcu oblikovale fil-ozofskc študijc. z zakasninijopa vLjubljani. Vzačetku 18. stoletjajc bil v Ljubljani ustanovljen konviki zo plcmiške sinovc. ki so se urili v sabljanju. plesu. jalumju ird. poleg »zeleznega repenoarja«. V tcm času jc že bil izdclon konccpi popolnc univcrze: študij prdva, mcdicinc. fil-ozofijc ali drugih unieriiosti. vcndarse iz različnih razlogov ni urcsničil. I' 18. stoletju so postajali jczuiiski šo/ski sisiemi čedalje bo/j anahronisiični. Svet sc jc dokopal do novih maiemaiičuo-Jizikalnih spoznanj in do novih poglcduv na svet, do novili spoznanj o naravi in človcku. povcča/o se jc zanimonje zo živc jezike, za kaipa jezuitske šole niso imclc prostora. 1752 jc država rcformirala filozofske študije: postalc so dvclctnc z matemaiiko. filozofljo. fiziko. ctiko in na-ravoslovjem. Rcforma gimnazijc /cta 1764 je poleg laiinščine izposta-vila mdi grščino in postopoma uvcdla zgodovino, gcografijo. aritme-riko in ncmščino. 1773 je država ukinila jezuitske šolc. Monopol jezuitskega reda jc nasledila država: vsc važnejšc šolc je prevzela v svojo upravo. Režimje. kakor že prej v navodilih jezuiiskim šolnikom. omejeval dotok dijokov iznizjih siojevprebivalstva. Filozofski študijse je tudiformalno konstituiral kot posebna enotapoleg teologije. Tvorijo ga tri profesure: za filozofijo. maiematiko in fiziko. 1782 seje v Lju-bl/ufii oblikoval medikokirurški študij. Ukinirvi filozofskega študija v Ljubljani sta sledili peticiji dežc/nili sianov. v katerih so zahtevali ponovno vzpostavitev ukinjenega študija. V reh peticijah so izrazito poudarili ..deželni jezik. ki se ne govori /e na Kranjskem in v Istri, am-pak tudina Goriškem in Tržaškem ter v dobršnem delu Koroške in Sta-jerske«. Leta 1788. dve leri po ukinitvi. je bil filozofski študij obnovljen. OD ILIRSKIH PROVINC DO KONCA 1. SVETOVNE VOJNE V času llirskih provinc je zlasti pomembna pridobitev šolanje v dežeinem jeziku — slovenščini. vendar sanio v osnovnih šolah in na gimnazijah. Licej v Ljubljanije bil organiziran kot cenualna šola s sed-mimi študijskimi smenni: zdravniki, kirurgi, farmacevti, inženirji-arhitekti, geometri, pravniki in geologi. V prvem letniku so predavali fiziko, metafiziko in retoriko. v višjih letnikihpa različnepredmete. ki so usnezali posamezni smeri. m Motiv za ustanovitev le šoleje bil \ icm. da hočejo imeti Ilirskepro-vince v Ljubljani lastno univerzo, da ne bi študenti odhajali na avst-rijske univerze. Po avstrijski okupMciji je bil uveden ponovno stari avstrijski sistem šolstva. V tem časuje bilo srednje in višje-visoko šo/stvo ostro nadzoro-vano in izpostavljeno močnim političnim pritiskom. 1818 se je šolanje na gimnazijah podaljšalo na šest let. hkratipa so oblasti ukinilepouče-vanje naravoslovja in okrnile matematiko. Okleščen Študij na višji stopnji so liceji sami poskušali razširiti z uvajanjem neobveznih predmetov. Na Ijubljanskem liceju so tako v dvajsetih letih 19. stoletja poueevali po/jedelstvo, boianiko, italijanski jezik in književnost. ara-bščitio itd. 1817 je bila na Ijubljanskem liceju postavljena stolica za slovenščino, ki jo je zasedel Metelko. V mnogonacionalni avstrijski državi pomeni revolucija 1848 začetek odprte politične krize države zaradi nacionalnih vprašanj. Univerzite-tna vprašanja in vprašanja univerze so povezana z vprašanji državne ureditve. vprašanjem uradnega jezika in s tem sestavni delnacionalnih problemov. Povezanost slovenskega nacionalnega vprašanja z vprašanjem višjih šol, ki jo je prvi zaslutil Linhart kot avtor spomenic (peticij) 1786 in 1787. postane v letu marčne revolucije vsakemujasna. Zahtevi po uvedbi slovenščine v vse šole in uradeje kmalu sledila zahte-va po slovenski univerzi v Ljubljani. Glavni nosilci te ideje so bi/i študentje in profesorji na Ijubljanskem liceju. Prizadevanja za univerzo v Ljubljani je avstrijska oblasi na najrazličnejše načine minirala. La.snejepa tudipolitikaslovenskih sirank o tem vprašanjunibila cno- na in dosledna. Perspekiiva slovenske univerze je spodbujala k delu slovenske znanstvenike vseh s/rok, slovenske slrokovne in kuhurne casopi.se ter strokovna društva. Na univerzah smo imeliSlovenci vso to uobo zastopnike v slovanski fdo/ogiji od Miklošiča preko Kreka do Murka, Oblaka. Štreklja in Nahtigala. Kljub vsem oviram smo bili zastopani ludi drugod: ./. Krajnc, VI Levec. Stefan, Klemenčič in Šubic. Prav takojepomembno. da odkonca devetdesetih let 19. stolet-ja nastopa generacija mladih znanstvenikov. od katerih so se nekateri habiliiirali že pred vojno. Brez tulikšnega predhodnega dela nova univerza v Ljubljani leta 1919 nebi mogla uspešno pričeti s predavanji in znanstvenim delom. OD 1918 DO OSVOBODITVE 1945 Po prvi svelovni vojnipa so se začelepospešenepripraveza vzposta-vitev univerze v Ljubljani. Novembra 1918 je bila v Ljubljani us-'anovljena vseučiliška komisija. kije v letu 1918/19 doseglaprovizorij (jubljanske univerze v Zagrebu s slovenskimi katedrami in slovenskimi 'locenti. .lanuarja 1919je bila usianovliena teološkafakulteta, majapa o se začeli tehnični tečaji, kijih lahko štejemo zazačetek prvih unive- zitetnih predavanj v Ljub/jani. saj so že predavuli znunstveniki in casnejši stebri Ijubljanske univerze. Po. nekaj razpravah na začasnem larodnem predstavništvu v Heogradu so 16. julija poslanci sprejcli zukon o ustunovitvi univerze v Ljubljani. Zmalimi intrigamiso biliizb--ani in imenovani profesorji. tako daje bil univcrzitetni svet oblikovan že v septembru (predscdnik je postal dr. Josip Plemelj). Prvo leto 1919/20 sejc na univerzo (teološko, juridično, fUozofsko, tehnično in medicinsko fakuheto) vpisalo 848 študenlov. V dvajsetih letihje mlada univerza bila boj za avtonomijo nasproti leželni vladi in boj za inlegritelo univerzc. Nekalcri polilični krogi v ieogrudu so se kar naprej trudili, da bi to ali ono fakulteto ukinili. doklcr ni napobudo rektorja univcrzaprcvzcla imcpo kra/ju: Univerza kralja Alcksandra 1. Tridescia leta so minila v znamenju povečane ak^ tivnosti šiudcntov. Junuaija lcia 1933 so študentje demonstriralipred univcrzo. lako dajc rcktor univerzo za nckajmesccevzaprl. Napredno študcnlsko diuštvo so leia 1936 razpusiili, kcr seje ukvarjalo s komu-nistično Ihcraturo. Nckateri profcsorji so zahtevali, naj se s študenti postopa akademsko in nc kriminalistično in predlagali samo ukor. V drugi polovici iridcsctih lcl so klerikalci na vsak način skušali v profcsorskc kroge spraviti svoje Ijudi in zahtevali. najuniverza deluje v znamenju križa. . Ob prihodu so italijanske oblosti svelovale študentom naj »rojši pridno študirajo in nc kr.šijo miru in reda«. Novembra 1941 so na tehni-kiaretirali29slušateljcvinnaiozapilifakuhetu. Štujentjcsosev veli-ki mcri vključili v narodnoosvobodi/no gibanje. Rektorat si jeprizade-vol za vrnitev intemirancev, vendar brez uspeha. S prihodom Nemcev je lcta 1943 novo ustoličeni šef pokrajinske uprave ustavilna univerzi vsa predavanja in vojc. To je trajalo do konca vojne. Večina Ijubljan-skih univerzitetnih učiteljcv je po vojni zopet dobila mesto na univerzi, karje dovolj zgovoren dokaz. daje glavnina univerzitetnih sildelovala za osvoboditev in predrugaeenje družbenih razmerij. OD OSVOBODITVE DO ŠTUDENTSKIH GIBANJ 1968—72 Po novem konceptu iz lcta 1947 so posamezne fakultete prišle pod nadzor posameznih ministrstev. 1952. letaje leološka fakulieia posta-la interna stvar verske skupnosti. Sredi leta 1954 je bil sprejet nov zakon o univerzah, kijeponovno vzpostavilceloviiost univerze, organe družbenega upravljanja idr. Jeseni istega leta je v svetih poleg profesorjev sedel tudi po en študeni. Oblikova/e so se novefakultete in akademije, visoke in višje šole. Slednje so prinesle vrsto spornih vprašanj. npr. nadaljevanje študija na fakuhetah, njihovo mesto na univerzi. Na teh šolah so lahko uči/i učitelji »s so/idno strokovno izob-razbo in zmožnostjo za pedagoško delo« (ničuniverzitetnega duhal). V začctku šestdeseiih Ict naj bi se na vsehfakultetah zočel izvajati študij v dveh stopnjah: višji in visoki. Vse fakultete se niso reformirale. Fa-kultete so bilc proglašene za samosiojne zavode. katerih troje ali več se je lahko združilo v univerzo. Fakuhete so mogli ustanavljati okraji. občine, univerze ter druge organizacije. Dovoljen je bil vpis na fa-ku/teto tudi listim, ki niso imeli ustrezne predhodne izobrazbe. so pa imeli izkušnjc in ustrezno delovno prakso, kar so morali dokazati z iz-pitom. Izredni študijje bil uve/javljen na vseh fakultetah. V reformnih časih je zaradi cepljenja smeri, hitrega razvoja visokega šolstvapadla kvaliteia univerzitetnega kadra. Uvedena je bila reelekcija tudi za redne profesorje. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let so se razžive/i Iju-bljanski študentje. Zahtcvali so reformo univerze in hkrati nadalje-vanje revolucioniranja družbe. (Več o tem glej v Študentsko gibanje 1896—72. skupina avtorjev. KrT 1982) SEDEMDESETA 1N OSEMDESETA LETA Kmolu po uvedbi nove ustanoveje bil sprejet Zakon o visokem šols-rvu (1976). ki je prinese/ večje možnosti za družbcni vpliv in vpliv študentov na delovanje univerze in njenih članic. Odledajnaprejso sve-ti fakultet in svet univerze sestavljeni iripartitno. Delegacije delavcev, družbene skupnosti in študentov se morajo o posameznih zadevah spo-razumeti, sicer o zadevi odloča republiška skupščina. .leseni 1976. leia je bila ustanovljena Univerza v Mariboru. 18. aprila 1979 je dobila univerza v Ljubljani imepo Edvardu Kardelju. 18. april je zoto don Univerze. Po precejšnji meri improvizacije in nestrokovnostije bilnazadnjMk sprejer Zakon o usmerjenem izobraževanju (1981), ki najbi reformilM celotno poosnovnošolsko izobraževanje. Upravne republiške struktaM so reformo nekako preveč vzele v svoje roke. tako daje šele periaM velikega števila slovenskega izobražensiva slovenskojavnost opozori na nekatere travmatične točke reformiranja. Univerzaje že na začetk svoje najsodobnejše reforme dala vedeti, da bodo upravne struktu pač morale preiti v ozdaje in daje reforma univerze v prvi vrsti stvi univerze same v povezavi z družbenim delom. Reformaje na univerl vncsla nov duh možnosti spreminjanja, vendar vse kaže, da se bomoi vcčje rezultate morali boriti še nekaj let. Brez dejavnosti študentovl refonna le polovična. Tudi v najbolj konservativne kroge čedalje H prodira prepričanje, da sodobna univerza lahko obstaja le, če \ nenchnv sprcminja. nc le posodablja, v kolikorje sestavni del družf 'iih\ . sprememb. I Povzeio po zborniku »Petdeset let slovenske univerze vLjublj, zborniku »Univerza v Ljubljani ob tridesetleinici osvoboctl,,^m 1945—1975. M Ta resolucija je bila pred/ožena narodnemu predstavništvu na iH dne 5. julija 1919. M »Resolucija: V SL O VENSKO VSEUČILlŠČEje siara kulturna zahteva. za katM smo se Slovenci borili že od I. 1848. Dasi je bila upravičenost naš& zahteve opetovano priznana od avsirijske vlade. vendar lastnega <¦ eučilišča od avstrijskega parlamenta nismo mogli doseči. Ko seje /fl rši/o ujedinjenje jugoslovanskega naroda. smo Slovenci takoj zopen zahtevali vseučilišče v Ljubljani. v globokemprepričanju. dajenjegoval ustanovitev v interesu celokupne naše države, pa tudi vitalnegapomenn za slovenski del troimenega našega nerada.a ki živi v najbolj ekspoim ranem delu države. ¦ MINISTRSKI SVETje v svoji seji dne 30. junija 1919 skleniim tanovitev Ijubljanske univerze. Da se to izvrši. bi bilpotreben posebm zakon. Kerpa tak zakon vsedanjem zasedanju Narodnega PredstavM štva ne bi mogel biti večsprejet, inje nujno potrebno, da se odpre uni^k rza v Ljubljani že letošnjo jesen. predlagamo NarodneR Predstavništvu: ¦ /. U Ljubljani osniva se Univerzitet Kraljevstva Srba, HrvatM Slovenaca. koji ima pet fakuheta: bogoslovski, filozofski, pravnii^ tehnički i medicinski (dvogodišnji). Univerzitet ima da se ofvo/vH početku školske godine 1919. 20. Dok se ne iznese na predm profesorskoga kolegija toga Univerziteia poseban zakon o Univerit^k u Ljubljani, vredi za njegovo uredjenje zakon o Univerzitetu Lefl radskom (Zakon od 27. februara 1905. izmene i dopune odjula 19wk 2. Ov/ašcuje se Gospodin Ministar Prosvete da ovu odluku Mh rodnog Predstavništva odmah u delo privede. A Predlagatelji: fl Anton Sušnik. s. r., Anton Kristan, s. r.. dr. Milko Brezigar. s. r.fl Ta zakon je bil sprejet 16. junija 1919 narodnem predstavništnM Beogradu. I »Predlog zakona Wk o Vniverzitetu Kratjevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u LjubljanM . Član 1. I U Ljubljani se osniva Univerzitet Kraljevstva Srba. Hrvaia i S/djM naca. koji ima pet fakulteta: teobški. pravnički, filozofski, tehnii^k medicinski. Medicinski fakultet imače samo dve prve pripraB godine. fl Član 2. ¦ Svi če se fakulteti otvoriti u početku školske 1919. 20. godine. fl teološki. filozofski i pravnički u potpunom obimu, tehnički sa prveM drugom godinom, medicinski sa prvom godinom. T Član 3. M Dok se bude izradjen specijalni Zakon i Uredbe. Univerzitet u fl bljani če se upravtjati u svemu po Zakonu i LJredbama o t/mverz/jH Kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu. W Član 4. I Ovaj Zakon stupa u život. kad ga Kralj potpiše. a obaveznu snai dobiva. kad se obnaroduje.«70 V \JKZK univerzitetna konferenca komunistov SC pTCUStttVt zveze \a vsvh visokošo/.skih tcmcljnih in dclovnih organizacijah mi Iju-mski univerzi dclujcjo komunisti. povczani v 64 osnovnih organiza-7.KS. I' njihjc vključcno nckaj vcč kot 2900 članov ali 12.2' i v.sch linrcv in šiudcniov. Odtcgajc 1950 štiuieniov ali 10.2'i vsclt rcilno umih šiiuicniov. Poscbnosi delovanju konnmisiov na univcrzi jc v n, ila snio organizacijsko vczani v Ohčinskc konfcrcncc ZKS na wčju v katcrcm \t nahaja OOZKS visoko.wl.ske tcmcljnc ali wne organizacije ler akcijsko v L K ZKS. I okvirn 1!K ZKS ilc-'jo konnmisti z l niverze na razre.ševanju različnih specifičnih v.se-skih univirzitemih vprašanj kol so prcobrazha visokega šolsiva, tbcnockonomska problematika visokega šolsiva. vprašanja vnstvcno-raziskovulnega dela, šmdentski srandardidr. I ' okviru ()f\ ISpajc glavna vsebina dcla OO ZKS z L 'nivcrzc: sprejenumje v ZK. 'tjno-po/itično izobraževanje. problcmarika gospodarjenja I TO in D, zaposlovanje. flclo L'k ZKSusmerjdpreds.estvo. ki gasedajvodiprof. dr. Hožidar foijak s Eilozofskefukitltcte. Za izvajanje dogovorjenih nalogskrbi \reiar prcdscdstva L K ZKS. sedajdocent dr. Mihm Pogačnik z l TO hina. \smehtve za razrcšcvanjc najpomembnejših idejnih vprašanj obli-\wniverzitema konferenca na svojih scjali. 77 dogovori in usmeritve f.a 00 ZKS obvczni rakrat, kojih lc-tc sprejniejo oz. jih za njihovo vjanje zadolžijo organi ZKS kot s<> OK ZKS. MK ZKS in C A ZKS. \)rgimizacijska shema delovanjo ZK na univcrzi zajema še komisije brcdscd.stvu L K ZKS(za idejna vprašanja: vzgoje in izobraževanja. frmiranja. znanstvenoraziskovalnega dcla. študentskega stamlar-\dclovanja ZK. družbcncga in ekdnomskegapoložaja I S). l tch ko-tijah potekajo poglobljene razprave. Rczultati te aktivnosti so pod-\a za odhčanjc in dogovarjanje tako v predscdsivu kot v VK sami. $cformalne oblikc dcla l K ZKS so tudi posvcti sckrctarjcv OO \S. kier sc dogovorijo o izvajonju posamcznih sprcjciih nalog. infor- floga n naloge comunistov \o univerzi dvarda :ardelja ioopredeljujemo aktualne naloge konnmistov na Univerzi danes. vamo seveda izhajati iz trojnega pomisleka: najprej. kaj je splošna bga komunistov v družbi. nato. kaj je naloga imiverze v družbi in )\raj sebe, naposled, kaj so imperativi pričujočega tremnka. ki ga mmuje težavni gospodarski položaj. a je prav zato treba naredifi (v usrreznejše gospodarjenje in v usklajeno modemizacijo. Na oza- tega premisleka se nam potem kažejo specifične naloge komu- n: ki so v raznih vlogah udeleženci vdelovanju univerzeštudentov. tljev in asisteniov. nepedagoških in pa upravnih delavcev. tjprej nam je potreben premislek o splošnih nalogah komunistov. a komunistov ima v družbisocialističnega samoupravljanja trojno p: komunisii so listi. ki imajo najgloblji vpogled v celotno gibanje njem prednjačijo s teoretsko vednostjo. komunisti se za družbene socialistične revolucije bojujejo najbolj vztrajno, najbolj energično stalno mislijo na perspektivo, na prihodnosi gibanja. in tretjič. ko- \isti so najbolj energični branilci samoupravljanja in enotnosti ma. Te tri temeljne naloge imajo na univerzi specifično obliko, ki \ja iz tega, daje univerza samapo sebi združenje vvhunskih inte/ek- 'nih potencialov, mesto. kjer se dogaja nenelmo odkrivanje novih manj in istočasno njihovo posredovanje v učnem procesu. Naloga unistov ki naj v tem procesu dela teoretsko predujačijo, je seveda p težja in zahtevnejša. In vendar je komunistom nihče ne more Ktiti in nihče ne mpre verjeti. Univerza je namrečslejkoprej mesto se v najtesnejši povezavi dogajata znanstveno raziskovanje in pr- lanje znanosti, odkrivanje novega in usposabljanje za rokavanje s m in novim. Ohenem pa je univerza mesio, kjer se srečujejo in kbojno oplajajo številne znanosti, kjer se uspostavlja univerzum t in v tem realna podlaga za sklenjeno usklajeno prakso celotne k. Kadar univerza ne deluje enotno, temveč se razide v snop hležnih visokih strokovnih šol. je tudi družba izgubila bisivcno dročje Marksističnega centra Univerze Edvarda Kardelja v Ljublja- skrb za razvijanje in uveljavljanje marksistične misli kot enega •stvenih pngnjev ustrezne vzgojno-izobraževalne. znanstveno- tzi.skova/ne in družbenopo/itične prak.se v visokem šol.stvu. Za opravljanje teh nalog Mark.sisučni center usmerja svoja prizade-anja predvsem na naslednja področja: 1. temeljno marksističnn iznbraževanje na vseh vi.soko.sol.skih in •i.šjcšol.skih delovnih organizacijah Univerze in njegovo vrednotenje predmeina sklopa Temelji marksizma in Temclji naravoslovja in ¦> ehnologij), 2. uveljavljanjeinkrepitcvmarksi.stičneusmcrjenostivrazličnihve-¦lah ^— znan.stveno-razi.skovalniproblemaliki inpedagoškem dclu — in k' posebej v razvoju marksislične flozofske misli. 3. marksisti.na usmerzcnostuniverzitetnih delavcev—učiteljev in nulentov. Svojo dejavnosi izvaja Marksistični cenier univecze v sodelovanju z irksističnimicentrina VI)(). Marksističnimcentrom Univerzc vMa- riboru. Marksi.siičnima centroma CK ZKS in MK ZKS Ljubljana in DPO na Univerzi. Oblike de/a Marksističnega centra so različne — od raziskovalnih nalog in analiz, organizacije predavanj. posvetov in diskusij do na-tečajev za plakate. V tej kratki predstavitvi Marksističnega cenna kaže posebej opozo-riti na Razpravo o položaju študenta v stabilizacijskih pr.ocesih orga-nizirano v .sodelovanju z UK ZKS, ki je bila tudi izdana v posebni publikaciji. Novo.sl v delu Marksističnega centra v letošnjem letu pa je razpis Speransovih nagrad za študente dodiplomskega in podiplomskega štu-dija Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Njiho vo poimeno vanje po psevdonimu velikana marksisiične mi.sli in velikcga revolucionarja zavezuje k poudarjeni marksistični narav-nanosti predloženih oziroma nagrajenih del. Dela naj bi ustelešala teoretično znanjc in praktične izkušnje vseh ti.siih. ki si prizadevajo za ustvarjalno uporaho marksističnih spoznanj vposameznih znanstvenih di.sciplinah in strokah. Pomcnila naj biprispevek k uveljavljanju in kre-pitvi marksistične usmerjenosti v različnih, še posebej naravoslovno-telmičnih in medicinskih znanostih. DUŠKO KOS informacija O mednaroani izmenjavi študentskih praks Izmenjava študemov za opravljanja strokovneprakse v mjinipoteka na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze nepferrgano že več kot trideset let. Ocenjujemo. daje v tem času opravljahprakso v tujini več kot 5000 naših študentov. nekaj manj tujih študentovpaje bilo naprak-si pri nas. To število se vsako leto poveča za približno 130 študentov, kolikor je letni obseg izmenjave sedaj že nekaj let. Kot se morda zdi to število majhno glede na število vseh študentov na univerzi. pa je potrebno upoštevati, da je ta izmenjava možna šele potem, ko tujim študentov ponudimo ekvivalent. tj. jim omogočimo v enakme obsegu prakse v naših OZD. To dvoje, namreč organiziranjepraktikantskih mest za tuje študente v naših OZD in pa izmenjava praks za naše študente v tujini. je tudi glavni predmet dejavnosti komisij za mednarodno izmanjavo, kiso or-ganizirane bodisi kot komisija na svoji 00 ZSMS ali pa kot delovne skupine na UK ZSMS. Ce se še malo pomudimo pri organiziranosti: Izmenjava poieka na naslednjih fakultetah: medicimki, strojni, elektrotehnični. ekonomski, FNT, FAGG ternekaterih vtozdBioteh-nične fakultete. Sama organiziranost komisij pa sledi predvsem na-činu, po katerem se vrši izmenjava. Tako pri realizaciji izmenjave up-orabljamo predvsem našlednje kanale: mednarodne specializirane or-ganizacije. direktne stike, medmesmo in meduniverzitetnosodelovanje ipd. Osnovna organizacijska oblika so bili pododbori mednarodnih or-ganizacij, ki so do leta 1972 delovali samosiojno. tega leta pa so us-tanovili svoje združenje. Kot oblika povezave obstaja danes Koordina-cijski odbor, ki deluje pri Univerziietni konferenci ZSMS. Že tradicio-nalno sode/ovanje poteka z mednarodnim sodelovanjem študentov ekoriomije AIESEC. medicincev IFMSA, tehničnih in naravoslovnih ved IAESTE. oživljajo pa se stiki z organizacijama veierinarjev IVSA in farmacevtov IPSF. Da ne bi ostali samo prisuhopamem naštevanju, ki v glavnem dolg-očasi, bi želeli vse, ki vas zanimajo podrobnosii, povabiti v naš »štab« na Kersnikovo 4. Ni važno. da si študent(-ka) ene od našietih VDO— VTOZD, sajje dela dosti tudi za drtfge. Na UK ZSMS delujeta tudi dva Kluba, in sicer Klub zamejskih študemov in pa Klub med-narodnega prijateljstva, ki pričakujeta sodelovanje vseh, ki siezagreti za mednarodne stike. Pri nas se pravkar zaključuje sezona, v kateh smo imeli v gosteh... tujih študentov. Sedajjihje v Ljubljani le šepeščica, s polnoparopase že pripravljamo na naslednje leto. Poleg priprav — kontakti z OZD — sodi v naš delokrog ludi organizacija (in udeležba) raznih mednarodnih srečanj ter še veliko raznih drugih drobnih opravil. Ne nazadnje lahko računaš tudi na dobro družbo, ki bo s tvojim prihodom lahko še boljša. MILAN KORITNIK §kuc? \ersnikova 4 Pratf/ ničii bralci. knc vcstc in ker če morotc vsc vcdcti. veditc tudi to, dascglasbena kkcija Škuco trudi z »drugačno glasbo« vsoko lcto bolj. Letos bo lišiart ponovljcn v podrcdakciji »permanentnife.stival« s predstavi- pnktualne ncwyorškc sccnc — prihaja SCELETON CREIV— Prvi 'tlbo počil ob 18. uri. drugi pa ob 21h v KRIŽANKAI1. laradi manjšc kapacitctc dvoranc vam svetujemo rczcrvacijo vsto- iccpo tci jt29-850 ali 216-540. hogram Škucovc kinotckc. ki potcka vsako ncdcljo ob 20. in 22. i vstopnina jc 60 din: l ia — francoski film DIAROLIK, režiscr Mario B. H l(l —jugo.slovan.ski fibn OKSIGEN. režiser Matjaž Klopčič ;/. 10. — i talijan.sk i filin PADRE PADRONE, režiscrja Paolo in norio Taviani ho«ram video kino klubo Škuc, potcka vsak ponedeljck ob 19. tmovitvc) in 22. uri (prcmicrc). vstopnina je 70 din. Članske izkaz- :esc dobi vsak poncdeljek prcd začctkom filnia a/i ob uradnih urah \icq od l J do 131'. l io, _ GHOST DA\CEt rcžija Ken McMullen )IKSTO IZGLRUEMH DLŠ. rcžija Rosa von Praunheim (fihn nc prcvajan) 110. — MESTO IZGIBUENIH DUŠ. rcžija Rosa von Praunheim h bo simultano prcvajan) THE HL XGER, reiija Tonv Scott ALI TE Z/HIMA AlffERNATIVHA PRODUKCIOA ? tgaseto skupine mET,skupine< LAIBACH, plakate,fanzine,avtorske razglednd oe iz produkoide "GALEEIJA ŠKUC IZDAJA-.ŠKUC^duhldana^.lahko kupite vsak dan v tajniStvu ŠKUC/ na xfexx Kersnikovi 4 od 11 do 14r ure in v klubu IW od 2o, do 2^. ure,Sad±"na Kersnikovi 4. NOVOST NOVOOT NOVOST NOVOST Od zdaj lahko kupujete kasete,fanzine iz produkoije "GALERIJA ČKUC imAJA" : NIHT kaseta .... 25o,- din LAIBAOH kaseta + fanzin 25o.- din Vik« šfc.2yHomosekaualnost in kultura"š....... 12o.-din (Elesilo PKUO-Forvuna) fcudi po poBti.Mavedene vsote plus poStnino 35,- din nakažite na i žiro raSim 5olol -678 -52oll S ŠKUC.ldubljana.Keasrsnikova 4-Ue poaabite n;>pi,qati vte točaa naslovj in tistokar želitei Prosim,da To informacijo twxxkx yrBxini ist 5e obrobite ali kako druga5no oblitcii.jet ,rta i2El6da kot posebna informaci^a aamožnost nakut>a,ki ,jo objavljajo tudi drugi mladinski oasopisi. Zraven Se reprodjflii-adte ovitek kaeete Niet ,k6 #a ga pnhlagam.zz: 1 nn drugem mestu v ribuni -' Posebej pnj pnblioirajte ge tole. Čntudi GALERIJA ŠKUO ;ia Starem trgu 2l"miruoe" zaradi hude finantofi ' sitiiaoije,prodUkoida"GALERIJA ČKUC IZDAJA" 3e še kako živa. V soboto,^ .oktobra^bo v 6ankarjeven domu v L;j\abl;5ani promoclja kaoete skupine Bmesluus±ax BORGHEolA z naslovom"CLONES -^lBsbo za RADIO ŠTUDENT K.1E IN KDAJ LAHKO POSLUŠAŠ RADIO ŠTUDENT? Vsak dan od 11.00 do 15.00 nafrekvencah 1242 KHz ali 242 svm ter 89,3 in 104.3 MHz UKV STEREO; Ob četrtkih. petkih, sobotah in nedeljah zvečer od 20.00 do 24.00 na frekvencah 89,3 in 104,3 MHz UKV STEREO; KAKO DELUJE RADIO ŠTUDENT? Za ustrezno sestavoprograma RŠjezadolženo uredništvo, kigases-tavljajo: glasbena redakcija, kulturna redakcija, aktualno-politična redakcija, družbena redakcija za teorijo, redaktor za univerzo, špiker-ska s/užba, tehničnaslužba, ekonomsko propagandna služba, sofhvare redakcija ter odgovorni in glavni urednik. GLASBENA REDAKCIJA —spremljaaktualnadogajanjanapolju sodobne glasbe vseh zvrsti od rocka oz. novega vala inpopa dojazza in vseh mogočih alternativnih glasbenih štosov pri nas in seveda tudi na umazanerngnilemzahodu. Topočnevrednihtedenskihoddajah. VTol-pi bumovpredstavlja nove kvalitetne vinilne izdaje, v reggaeju spremlja dogajanje na področju reggaejaške godbe, vjazzu za torek posreduje informacije o jazzovski godbi, osiala dogajanja pa spremlja v Rok informacijah. Seveda pa namen omenjenih in tudi osialih oddaj glasbene redakcije ni zgolj informativen, arnpak premore tudi kritične osvetlitve in premotritve tega dogajanja. KULTURNA REDAKCIJA — se trudi s kritičnim očesom in na speei-fičen način spremljati vso širino, blišč in bedo domačega kulturnega snovanja, s posebnim ozirom na t. im. alternativno kulturo. torej risto »podzemno« dogajanje, ki je v drugih medijih večinoma prezrto. AKTUALNOPOLITIČNA REDAKCIJA — se ve, kaj da počne, čeprav je včasih s to družbenopolitično realnostjo težko sploh kaj početi. DRUŽBENA REDKACIJA — ali tudi redakcijaza teohjo skrbi za to, da tako pestremu programu ne umanjka teorija, kot tista prava podlaga za vsakršno drugo rezoniranje. REDAKTOR ZA UNIVERZO — se ubada z vsemikriži in težavami našega visokega šolstva vključno in s posebnim poudarkom na. predsroječi nam reformi. Tu smo posegli še malo nazaj na reformo srednjega šolstva in se okrepili s sodelavci, kiprihajajo neposredno iz nje, lo so seveda naši usmerjenci. SPIKERSKA IN TEHNIČNA SLUŽBA — sta zadolženi predvsem za neposredno izvedbo programa, čeprav njeni člani sodelujejo tudipvi pripravi le-tega, pač kot sodelavci celotnega uredništva. EKONOMSKOPROPAGANDNA SLUŽBA —ustvarjanekonven-cionalen način propagiranja in obveščanja inje znana predvsem po sv-ojih priljubljenih hit reklamalu seveda pa počne še marsikaj drugega. SOFTWARE REDAKCIJA —je najmlajša redakcija RŠ. Seznani vas z vsem, kar je v zvezi z računalniki, pripravlja računalniške prog-rame, kijih potem seveda posreduje v eter, za tiste kipremorejo osebne računalnike. KAKO POSTANEŠ SODELA VEC RADIA ŠTUDENT? Ce te zanima katero koli odpodročij, kijih RŠpokriva, če tezanima radijski medij kot tak in si pripravljen v njem delovati, se oglasi na naslov: RADIO ŠTUDENT ŠTUDENTSKO NASELJE BLOK 8 /KLET SPREJELI TE BOMO VSAK DAN OD 11.00 do 15.00. NADA VODUŠEK SORGHESIA Klub k4 obratuje vsak dan razen torka od 20. do 24. ure po na-injem »voznem redu«: - ponedeljek : film na videu + glasbena poslušolnica - torek...... - sreda : video klub + glasbena poslušalnica otvoritev ražstav - četrtek : jazz scena —jam session + jazz glasbena poslušalniea - petek : plesna rokenrol garaža - sobota : magnus klub - nedelja .; odprti termin glasbene poslušalnice WGRAM OD 4. 10. do 10. 10. 1984 - čei :jam session + predstavitev skupine — SKELETON CREW, navlja Zoran P. - pet. ; rokenrol garaža z gostom Deanom K., predstavitev plošče Tom Robinson Band - sob.m: magnus klub — predstavitev SHACK RECORDS 2. del \ENERGY) - ned. : odpni termin — večer reggaeja, pripravlja Zlobec - pon. :film POLTERGEIST + glasbena oprema Primoža - sre. : promocija avdio in video kaseto RORGHESIA teste ali boste postali redni obiskovalec kluba K4, poslanite član nabavite si člansko izkaznico — imeli boste prednost pri vstopu v \b (števib obi.skova/cev bo zaradi omejenih prostor.skih kapacitet vjeno). popust pri nakupu vstopnic in še nckatere ugodnosti. Va-w vas tudi. da sodelujete pri ohlikovanju programa—glashenega vbcna poslušalnica. tematski veeeri...) in vizualnega (raz.stave ^rafij, slripa...) Izkaznice in vsepotrebne informacijelahko dobite k večr v klubu in vsak delavnik vpisarni Škuc—Eoruma od 11. —14. naKersnikovi 4 (4. nadstropje). Telefon: 319-662. rientski časopis RHRGHESIA ne ta ali oni %, ne 35 ali 50 din, temveč perspektiva družbe se določa Uradniki, ki imajo izkušnje s študenti. vedo, dajihje trebapozvatik razpravi v maju injuniju, ko so še nafakuhetah in nimajo časa za teme-Ijite deiskusije niti o svpjih eksisienčnih vprašanjih za naslednje leto. Tako so bila tudi merila za izračun stanarin v razpravi maja letos in sprejeta na junijski seji Izobraževalne skupnosti Slovenije. Pri tem sprejemanju je aktivno sodeloval z/asti B. Cepič, predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje pr RK ZSMS. Ta meri/a so bila na vcselje vseh uradnikov v študentskem centru, zlasti vodilnestrukture, invizobraže-valni skupnosti sprejeta. Po teh merilih naj bi študent plačal na mesec 3100,25 din za bivanje v študentskem domu (ŠD). Poleg tega pa naj bi se cene odsedaj naprej določale mimo sveta študentskega cenira, kije sestavljen tripartitno iz de/egatovde/avcev, študentov in širšedruzbene skupnosti avtomatično v skladu s temi merili. Tako so se uradniki v študentskem centru (ŠC) ognili vsakoletnemu neiganju in nasprotova-nju študentov prethanemu poviševanju stanarin. S tem aktom so študemom izmaknili eno bistvenih področij upravljanja/soupravljanja študentskega cenira. O povišanju stanarin bi morali razpravljati vsi študenti v ŠC, ne le svet ŠC. Svet bi moral skupaj z ZSMS in ZK pripraviti in voditi raz-pravo podrobnimi obraz/ožitvami pred/ogov in altemativnimi rešitva-mi in nato samo uskladiti zaključke razprave, nepa da odloča v imenu in mimo volilcev. Edino skozi široko razpravo, z izražanjem in upošte-vanjem mnenj študeniov bo svet ŠC mogel sprejeti cene, ki jih bodo študemje, ne hoteli, temveč zmogli plačati. Tako bo forumom pri- Ivanjcno pragmatistično trgovanje s cenami in s tem posredno odl-očanje o tem, kdo bo lahko stanoval v ŠD in kdo ne. Nevzdržnoje, da SC upravljajo preko sveta študentje, delavci in širša družbena skupnost, cene in druga ključna vprašanja ŠC pa določajo upravni in izvrši/ni organi, ki s svojim pokroviteljskim in »čudnim« ravnanjem v občutljive študentske glave vlivajo nezaupanje v celoten sisiem samou-pravnega socializma s tem, ko se tako površno in mimogrede, s kre-pkim poudarkom, daje študent nezaže/en porabnik in ne družbeno pro-duktivna naložba (če že ne morejo videti Ijudi v njih). lotevajo eksisten-čnih vprašanj šmdentov. Merilaje treba še prediskutirati v študentskih vrstah in sedogovori-ti, kolikšen del mora družba preko svojih mehanizmov (mimo družine) prispevati k temu, da bodo možnosti za bivanje v ŠD udejanljive tudi za študente, katerih starši niso direktorji ali funkcionarji ali obrtniki. V družbi obstajajo številni mehanizmi, ki težijo k reproduciranju obstoječe družbene strukture, socialna politika pa eden redkih, s kate-rimije možno prebijati kapitalsko logiko in Čeprav prepozno in mini-malno popvavljati krivično družbo. Jasno, da gre za delavsko-razredno socialno politiko, ne pa za takšno, ki krepi in množi (uslužbenstvo in) etablirane strukture in blokira napredne druzbene spremembe. Na-mesto da bi nadaljevali z udejanjanjem statusa študenia v smeri staiusa delavca. pri lem celo nazadujemo. Boni za subvencioniranje študeniske prehrane so bi/i uvedeni najprej zato, kerje bilo dovolj denarja zaradi nepodeljenih štipendij iz združe- &>e> Pel* W< Ziveti Ni! Naj vam bo že v začetkujasno — KDOR NE DELA, NAJ TUDl NE JE! Če sodimo po povprečni štipendiji, študijni delo, je kvečjemu hono-rarna zaposlitev, zato vam razen če niste sinovi ali hčereprav nemamo bogatih staršev. rentniki. zvodniki ali pa nimate v Ejubljani števi/nega sorodstva, ki vam bo kdaj pa kdaj dalo kaj za pod zob, ne ostane nič drugega, kot da svinjsko zakolnete, zavihate rokave. pljunetč v roke in delate. Ustanova, ki vam nudi to prijetno rekreacijo. ki, pravijo, študentomjako koristi, sajvaspotnetanje, razkladanje kamionov, delo za tekočim trakom po vsej nervozi izpiinih mrzlic notranje očisii in vam pomaga da psihično vzdržite. leži na Boršmikovem trgu, po do-mače povedano zraven znamenite gostilne Pod lipo in se Študentski servis imenuje. Trenutno je še v okviru družinske skupnosti Študentski center, toda vse kaže. da bodo družinske razprtije, ki jim botrujejo neurejeni odnosi v pretakanju finane, pripeljale do ločitve. In pravje tako, saj pri nas že dolgo velja načelo: Vsakomur po njegovem delu. In za pridnega in nadebudnega študenta se res ni bati, da dela ne bo dobil, čeprav števi/o iskaleev teh začasnih zaposlitev stalno narašča. Kdor hoče seveda kaj boljšega, ta mora tudi prej vstati in se že v ranihjutra-njih urah postaviti pred vrata v vrsto čakajočih in pravijo, da so žurke. ki nastanejo ob tem čakanju prava Ijubljanska studemska specialiste-ta. Da bi vam ta boiza dela lahkoposredovala zaposlitev, potrebujete seveda njeno izkaznico, ki vam jo izročijo, če prinesete: 1NDEKS (potrjen. jasno) OSEBNO IZKAZNICO, POTRDILO O ZAČASNEM BIVANJU. DVESLIKIin 10DINARJEV. Čepaizkaznicoimatežeod prej, jo je potrebno samo podaljšati. za kar zadostujejo INDEKS. OSEBNA IZKAZNICA IN POTRDILO O ZAČASNEM BIVANJU. Po enem tednu od vpisa dvignete hranilno knjižico na LJUBLJANSKI BANKI, TRG REVOLUCUE 2. ŠALTER 8 — 9! Velikokrat se da do-biti tudi strokovno delo z vašega študijskcga področja. tarife pa se gibljejo (za vse vrste dcl) zafante od 150 do 250 din na uro, za dek/eta pa od 120 do 170 din na uro. Razlike so seveda zaradi tega, ker težja in zaradi tega bolje plačana dc/a v glavnem poberejo študentje. čepravjih lahko dobi tudi kakšna mišična študentka. Tako so nam povedali na upravi Študentskega servisa, vi pa boste preizkusili. kako te trditve držijo v poiu svojega obraza, kajti danes velja, da se ne študira zato, da bi se lahko delalo, ampak se dela zato, da lahko sploh študiraie. Toda kljub vsej vnemi se ne vdajajte preveč de/u, kajti Ijubezen do delaje ko-nčala študij že marsikateremu študentu. DELU ČAST IN SLAVA! JOHAN SMREKA nih sreduev. Letos naj bi bilo tega denarja absolunio sicer več, f« tivno pa bistveno manj. Tako najbi letos delili bonepo 35 din na delo^k dan (lani po 25 din). kosilo v ŠCpa stane 160 din (lani 85 din). Ta sit^k olična pomoč spominja na pogajanja Reagan—Gromiko, ki sia <*?ifl lala zgolj zato, da pokažeta, kdo je v svetu gluvni. ne pa zato, dmevnost. udeležba obiskovalcev v času od 15. 2. do 15. 6. 1984: — bilo je 264 različnih prireditev z vseh področij — pri organizaciji je sodelovah 35 različnih soorganizatorjev — cca. 10.000 obiskovalcev Ce se poigramo še malo s štvilkami pomeni 264 prireditev v lem 4obju 66 prireditev na mesec in 2 prireditvi dnevno. ije in kako? vas oZdravljajo ^oleZni in drugih teZav Študent, ki gaje izdalo telo in je potreboval zdravstveno pomoč, je svoje čase petkrat premislil, preden je šel v Študentsko ambulanto. Prostori na I/irski 2, namenjeni temu, da se izčrpane in obnemogle študente spei za silo spravi skupaj, so bili tako tesni, da so se v njih komaj stiskali zdravstveni delavci, čakalnice pa so bile tako majhne, daje večina študentov čakala na temnem in neprezračenem stopnišču, kjer seje večkrat zgodilo, daje kakšen od bolezni zdelan študent skup padel. Prihajajoči generaciji brucov bo to trpljenje verjetno pri-hranjeno in ve/iko laže bodo izpolnjevali eno od svojih temeljnih dolžnosti — biti zdrav. Slabšipogoji za zdravstveno varstvo študentov že niso mogli več biti. zato seje našel denar za razširitev te dejavnosti ludi v teh časih, ko velja načelo, da moramo zmanjšati porabo na vseh področjih za 10 in več odstotkov. Kdor se bo ves nejevoljen napotil na Hirsko iskat svojo cankarjansko pravico (do zdravja), bo tam našel samo še zobno ambulanio, kajti celotno zdravstveno varstvo študentov je zdaj prostorsko popolnoma drugače ruzporejeno. Sedež tozda ZD-RAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV je sedaj na AŠKERČEVI 14, kjer smo od tov. dr. BOŽENEKUHELJ — SKALICKY, vodje or-ganizacije, ki bdi nad zdravstvenim stanjem študentov, dobi/i vse potrebne informacije. V tej na novo opremljeni in prostorni ambulanti poleg Filozofske fakultete bodo od sedaj naprej vsi redni sistematski pregledi (za šiudente prvih in zadnjih letnikov vsehfakultet), preg/edi obolelih, permanentna zdravstvena služba za obolele od 7' — 19h, am-bulanta za kronično obolele, pregledi za vozniški izpit, pregledi EKG. diagnostične preiskave, poleg splošne ambulante pa sta tu še DISPA-NŽER ZA ZENE in PSIHOHIGIENSKI DISPANZER. Zobozd-ravstvena služba, ki je predvidena na Aškerčevi 14, je v tem šolskem lelu prehodno (lako vsaj upajo) še na ILIRSKl 2, kjerje še vedno ludi zobotehnični laboratorij. mediem koje zobni RTG ženaAškerčevi 14. Čepravje oprema za zobozdravstveno službo že kupljena, pajezmanj-kalo denarja za ureditev prostorov, kar seveda pomeni, da bo zobozd-ravstveni del sistematskega pregleda še na Ilirski. V obeh dislociranih enotah — na Kardeljevi ploščadi za Bežigvadom in v študentskem nase-Iju v Rožni dolinipa delujeta dve zdravstvenipostaji splošne medicine s priročnim laboratorijem in celodnevno zobozdravstveno službo. Tov. Kuhljeva nam je tudipovedala, da se načelno študentje sami odločajo, v katero od navedenih ambulant bodo hodili, priporočljivo je, da se razporedijo na najbližjo zdravstveno enoto, močno paje zaželjeno, da se študetje dalj časa poslužujejo enega mesta, ker bodo v nasprotnem primeru samo zmešali svoje kartoieke in s tem samo še zakomplicirali že itak preobsežno delo zdravstvene administracije, kar bo imelo za končno posledieo daljše vrste v čakalnicah in bolj nervozne zdravnike in medicinske sestre. POSEBNO OPOZORILO: UREDITE SI ZDRAVSTVENE KNJIŽICEZA TEKOČE ŠOLSKO LETO, EVIDENCESO ENAKE, KOTSO VSREDNJIHŠOLAH. KAR POMENI — ŠTUDENTMO-RA IMETI VZDRA VSTVENIKNJIŽICIPOTRJEN VPIS ŠOLSKE-GA LETA (to uredite na svojih fakultetah) IN POTRDITEV ZA-VAROVANJA PO NOSILCU ZAVAROVANJA KOT DRUŽINSKI ČLAN. Če študent tega nima, se zna zgoditi, da bo na dom dobil masteri račun (kot vsi vemo, so zdravslvene. še posebej pa zobozd-ravstvene uslugepostale hudičevo drage). Na koncu namje tov. Kuhlje-va položila na srce, da seje za zdravstveno varstvo študentov treba še naprejboriti, sajje vse večpritiskov, najse zaradi varčevanja zdravstvu tako zategne pipa, da bi zdravstvu prikapljalo samo toliko sredstev, kot jih potrebuje za najbolj nujne kurativne posege. Časopisštudentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. Izdaja UK ZSMS, Ljubljana. Uredništvo: Andrej Klemenc, Igor Lukšič, Mojmir Ocvirk, Samo Škrbec, Dejan Verčič (glavni urednik) Hasan Iztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje in tehnična ureditev: Andrej Kocjan. Lektoriranje: Samo Koler .Tajnikovanje: Nela Malečkar. Naslov uredništva: Kersnikova 4,Ljubljana, telefon: 319-496. Izdajateljski svet; Ludvik Horvat (predsednik) Andrej Lukšič, Zoran Kariž, Aleš Kardelj, Bojan Klenovšek, Robert Škrlj, Primož Halnz, Matjaž Jevnišek, Igor Lukšič, Andrej Klemenc, Mojmir Ocvirk. Tjsk: Tiskarna Ljudska pravica. Priprava: IBM Dnevnik. Naklada: 5000 izvodov, cena posamezne številke je 25 din. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421 — 1—70, z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki uredništva so ob ponedeljkih ob 20. uri. Uradne ure: vsak delavnik od 10. do 12. ure. identski časopis VII LJUBLJflNfl. i. Šolski okraj II. Št. Jakobski okraj III. Dvorski okraj IV. Kolodvorski okraj V. Predkraji VI. Udmat. Javna poslopja: 1. Mestni magistrat. 2. Stolna cerkev. 3. Semenišče. 4. Mestni dom. 5. C. kr. finančna direkcija. 6. Ljudski oclcr. 7. C. kr. II. drž. gimnazija. 8. Eliznbctna otroška bolnica. 9. Župna ecrkcv sv. Petra. 10 Št. Peterska vojašnica. 29. Uršulinske dekliške šole. 30. Nemfcko gledališče. 31. Nemški vitcžki rcd. 32. C. kr. obrtna šola. 33. C. kr. višja rcalka. 34. Dežehii dvorcc. 35. II. mestna deška Ijudska šola. 36. Osemrazredna mestna dekliška Ijudska šola. 37. Žnpna cerkev sv. Jakoba. Cerkev Srca Jczusovega 38. IV. mestna deška Ijudska (Misijonarji). 12. lnfanterijska vojašnica. 13. Mestna elektrarna. 14. Mestna plinarna. 15. I. mcstna dcška Ijudska šola. 16. C. kr. učiteljišče. 17. Mestna Ijudska kopel. 18. lustična palača. 19. rrančiškanska župna cerkev. šola. 39. Vojaško kopališče. 40. Konjušnica. 41. Trnovska župna cerkev. 42. C. in kr. vojaško strelišče. 43. Doiiiobraiiski vojašnici. 44. Mestna klavnica. 45. Vojaško oskrbovališče. 46. Dežclna prisilna de- lavnica. 47. Deželua bolnica. 20. C. kr. glavni poštni urad. I 48. C. in kr. garnizijska 21. Deželni muzej. 22. Deželno gledališče. 23. Narodni dom. 24. C. kr. I. drž. gimnazija. 25. Evangeljska cerkev. 26. Mestni dekliški licej. bolnica. 49. Leonišče. 50. Gluhonemnica. 51. Franca Jožefa azil. 52. Mestna ubožuica. 53 Arlilerijska vojasnica. 27. III. meslna dežka Ijddska ' 54. C. kr. tobačna tovarna. šola. 28. C. kr. deželna vlada. 55. Sv. Florijana cerkev. 56. Kopališče v Koleziji. Sestavil mcstni arhitckt C. M. Kocli. n >*(- tiskovne pnvice prilininjen« V komisijski zaiog« Katoliško bakvarn.-. 1 isok in založba .T. Blasnika nasl. v Ljubljaui