Inserati se sprejemajo in volji tristopna vrsta: ii kr., d« s« tiska lkrat. 1 u .» II II II II " M i, u ,, ^ Pri večkratnem tisitanji se sena primerno »manjša. Rokopisi se ne vračajo, neirankovana pisma se ne sprejemalo Naročnino nrejema opravuištvo administracija i in ekspedicija na Starem trgu u. »t. 16 Političen list za ilonukl trni Po pošti pre|emsn velia: Za oeio ieto . . 10 jri. kr. r.h pol leta . , 5 ,. — ., ia četrt ieta . . 'J ,, .Vi „ V administraciii velia Za cein leto . . 8 gi. 40 kr. za pol leta . 4 ,, -0 ,, ta četrt leta . . ii ,, 10 ,, V l.jnbiiani na dom pošiijan velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je na Bresti iiifna itev. 190. Izhaja po trikrat ua teden in »ioer v torei<. četrtek u\ soboto, Nova davkarska postava v državnem zboru. Naši kmetje se navadno silno boje dav-karskih prememb, ker jih skušnja uči, da jim vsaka taka prememba naklada še veča bremena. Tudi od nove davkarske postave se ne nadejajo nobenega polajšanja, in po tem soditi, kar je dozdaj o tej novi postavi prišlo na dan, imajo naši ljudje prav. Na prvi pogled kaže se sicer, kakor da bi davkarska bremena bolj pravilno in bolj primerno razdeljevala, a že iz ustavovernih ust smo slišali, da ta postava pomenja le povišanje davka. Glavni del te nove postave, ki jo je vlada predložila državnemu zboru v pretres, je tako imenovan osebni dohodninski davek. Predlog vlade je blizo tak-le: Vsak, kdor ima najuienj 000 gld. letnih dohodkov, dolžan je plačati dohodninski davek, in sicer plačuje po enotah za vsakih sto goldinarjev dohodka; če se postavi enota na 3 gl., plačal bi za dohodek od G00 do 700 gld. 3, od 700 do 800 pa G gld. Od 1200 dohodkov plačal bi na ta način 18 gld. na leto. Odsek državnega zbora, ki je bil nalašč zato postavo izvoljen, segel je pa globljeje med revno ljudstvo, ter pred aga, da mora na deželi vsak davek plačati, ki ima vsaj 400 gld. dohodka, v mestih ga plača že od 500 gld., na Dunaji pa še le od GOO gld. Takoj se vidi, da bodo morali sedaj mnogi davek plačevati, ki ga do sedaj niso. Kajti 400 gld. je najmenj, s čemur se zamore kaka družina preživeti, in najslabši bajtar, ki ima ženo in otroke, prisilil se bo lahko k dohodninskemu davku; in če prav 100gld. dohodka nima, ne bodo mu tega verjeli, češ, saj živite, z manjim dohodkom pa živeti ne morete. Čudno je, da je Dunaj izuzet, in da bodo tam še le od GOO gld. dohodka davke plačevali; saj je vendar znano, da je več mest v Avstriji, kjer je življenje dražje, nego na Dunaji. Sicer pa iz te postave še druga taca moli: Država, to je vlada, zadobi z njo strašno moč, ona bo lahko komu davek naložila, in še lože komu odpustila ga, kakor se bo njej zameril ali pa prikupil. Vcenitev dohodkov je stvar državnih uradov, in celo nemški poslanec dr. Perger je na to opozoril, da se zna lahko zgoditi, da se bo zdaj pri vcenitvi davka gledalo na narodnost, na vero in na politično mišljenje. Kdor ima 1000 gld. dohodkov in je vladi priljubljena oseba, pustila mu bo vtajiti polovico dehodkov, tako da bo davka oproščen; pri politično neljubem človeku pa bodo računili vsako zeljnato glavo, ki jo je od prijatelja dobil, kot reden dohodek, ter zasledovali ga povsod in zmirom z davkarskimi ogleduhi, da bi se prepričali, ali je pač vse dohodke po pravici povedal. (J la postava je narejena, da bi se davek od bogatinov na reveže zvalil Vlada in odsek predlagata, da kdor ima več dohodkov, ko 70.000 na leto, ta potem od tega, kar je več, ne plača nič davka! Opozicija proti tej postavi je velika, celo med ustavovernimi poslanci. Schonerer jim je rekel: ., V i 11 i se, tla v davkovskem odseku niso sedeli ljudje, ki morajo s 400 gld. celo družino preživiti". Isti govornik je dokazal, da nikjer na svetu niso davki tako visoki, kakor v Avstriji 1 Dr. Perger, kterega smo že omenili, je protestiral proti postavi; po- sestnikom državnih obligacij se je namreč leta 18G8 obljubilo, da se vrednost kuponov ne bo zmanjševala, kar se zdaj s tem dohodninskim davkom vendar zgoditi ima. S to postavo se začne prava inkvizicija, ker bodo davkarski ogleduhi po vseh hišah in kotih po dohodkih različnih oseb stikali in vohali. Ustavoverna stranka se pa tudi sama glede na to postavo ne more zediuiti. Govorniki, ki so imeli postavo zagovarjati, začeli so jo na enkrat grajati; prav povšeči pa nikomur ni. V davkovskem odseku samem so se naredile štiri stranke, za ktere so govorili Beer, Ivrzeczunovicz, Neuvvirth in Schaup. Prvi je poročevalec večine. Krzečunovič, čigar ime je v poljskem pravopisu težko na papir spraviti, je v imenu Poljakov odločno proti postavi , češ, da je sestavljena brez vsake pravične podlage, po samovoljnih sklepih odsekove veČine. Neinvirth predlaga, naj se postava ne sklene, dokler se vcenitev ni dovršila, in naj se za toliko časa odloži. Schaup pa hoče, da bi se že prvo leto !). milijonov tega davka pobralo. Osladiti se nam hoče ta postava s tem, da se reče: vsled te postave se bodo davki od hiš in posestev znižali; pa pri tem znižanji imajo le bogatini korist, ker reveži nimajo hiš in posestev. Mnenja o tej postavi so pa še tako zmedena, da nič gotovega ne moremo povedati, kaj se bo nazadnje sklenilo. Kedar bo postava sama sklenjena, jo hočemo svojim bralcem razjasniti, do sedaj pa še državni zbor sam ne ve prav, kaj bi storil. Bog je pravičen. (Iz nomškega po K. Holanden u.) Nebo jo moj prestol in zemlja podnožje mojih noj?. Izaija 60, 1. Vjeti papež Pij VII. V eni sobi cesarske palače v Fontainebleau (izgovori Fontenblo) stal je nekega dne 1. 1813 bogato opravljen plemič. Ta petnajstletni zali mladenič bil je sin bogatega grofa Retelj-na. Imel je prednost mogočnemu Napoleonu I. osebno streči. Srčna žalost se mu bere ta dan na sicer zalem obrazu in mile solzice mu vedno hitreje kapljajo na obleko z zlatom obšito. Vendar tiho in mirno stoji na svojem mestu, kakor se spodobi vojakom čvrste! cesarsko garde. Vzrok te njegove žalosti je tužna osoda častitIjevega starčeka v drugi sobi na stolu sedečega, kterega plemič Jožef Re-telj skozi odprta vrata pogleduje. Starček je oblečen v bel do tal segajoči talar, ki je brez vsega kinča in znamenj star-čkove prevzvišene časti. Zelo prosta, celo revna je ta obleka in v velikem nasprotji z bliščem cesarskih dvoran. Hudo trpljenje v srcu se mu bere iz blazega pa bledega in vpadlega obličja, Vendar sveti mir obseva tužui obraz njegov. Iu ravno ta mir in vdanost visocega trpinca do solz gine našega mladeniča Jožefa. Iz vse prikazni starčka v belem talarju posnema deček, da je to nedolžna žrtev v rokah silovitega preganjalca. In ko ga ravno vidi kvišku sklonjenega s sklenjenimi rokami iu nagnjeno glavo tiho moliti, zdi se mu, da čeznatoren svit obdaja vso starčkovo postavo, in meni, da je v nadzemeljskih prostorih v sredi nevidnih moči. Prevzame ga spoštljivo strmenje, solze v očeh zginejo, in s sveto boječnostjo premišljuje poglavarja katoliške cerkve, namestnika Jezusovega ua zemlji, kajti oni starček je klavni papež Pij Vil., kteri je že četrto leto vjetnik Napoleona 1. Bližnjo rožljanje predrami mla deniča iz premišljevanja, tla posluhno pričakuje, kdo da pride. Rožljanje se sliši vedno bolj skozi odprte duri na desni, in hitrih stopinj pride po mehkih pogrinjalih na tleh v sobo neki gospod v maršalski z zlatom obšiti uniformi. Na sredi sobe obstane, 111 kakor zvezan stoji, ko vidi papeža moliti, to je bil krasen nazor! Prišedši gospod je bolj nizke postave, črne lase ima bolj kratko, vojaško pristrižene. Obraza je temnorumenega in lepo vrezanega, le obrita brada mu malo bolj naprej stoji, znamenje jeklene volje. Neko posebno moč ima njegov pogled, zapovedljiv, goreč in presunljiv — pogled zmagovalca Evrope, Napoleona I. Po kratkem pogledu stopi Napoleon z mečem rožljaje pred prevzvišenega vjet-nika. Pij VII. vzdigne počasi svojo častitljivo glavo, stopi malo naprej in sprejme svojega tlačitelja mjlo se smehljaje. Plemič primakne stol cesarju da bi sedel. »Odpustite, sveti Oče, če Vas v Vašem pobjžnem premišljevanji motim, začne Bona-parte ter se lahno z glavo priklone. Reč jo nujna. Mir naj bo med cesarjem in papežem. Ste li po mirnem prevdarku našli, da je moja včerajšna ponudba Vašim zadevam primerna?" „Moji osebni zadevi že, ne pa dolžnosti papeževi", odgovori papež Pij VII. Vi ste voljni mojemu trdemu štiriletnemu vjetništvu konec storiti; Vi daste papežu vsako leto dva milijona za vžitek — dobro! A posestva Petrovega, tega ne daste. Vi si obdržite Rim in vse rimsko kraljestvo. V ta rop dedšine sv. Petra jaz ne smem dovoliti. Ko je Božja previdnost mene nevrednega za namestnika Kristusovega na zemlji poklicala, sem prisegel, kakor mora vsak papež priseči, da nikdar ne bom dovolil v oropanje posestva sv. Petra. Z bojišča. Nova poročila iz Sistova ponovljajo novico, da so zedinjeni Rusi in Rumunci osvojili Plevno ter pristavljajo, da so vjeli tudi Osmana. Iz Carigrada pa se o tej reči že več dni nič ne poroča. Vojna Osmanova je od druge vojne turške odstrižena , in gotovo pretrgana tudi telegrafična zveza s Carigradom. Rusi pa najbrže nočejo o svojih daljnih načrtih nič izdati. Vradnega poročila o padcu Plevne pa še ni, kar je turškim listom v posebno tolažilo. Toda ta tolažba je jako slaba in če tudi Plevua sama še ni pala, se vendar vojna Osmanova ne bo mogla dolgo braniti, ker je združena ruska in rumunska vojska vzela z naskokom Grivico, najmočnejšo pozicijo Osman paše, o kteri je dopisnik „Daily News" že pred nekimi dnevi rekel, daje ključ k Plevui. Na rusko-rumunski strani se bojuje 80.000 mož s 356 topovi, Osman paša pa ima okoli 60.000 mož s 220 topovi. Boj 11. t. m. je moral biti silno hud, ker je bilo Rusov 5000 ranjenih, med njimi tudi general Rodjonov. Generala Schliter in Dobrovolski pa sta mrtva. Črnogorci so pod Pejovičem iu Sočico 11. t. m. v Jezerih sijajno premagali vojsko Ilafiz-paše, ki je hotela Nikšičem iti na pomoč. En del turške vojske s tremi topovi bil je zajet Turkov je bilo GOO ubitih in 100 vjetih. Tako se je poročalo jiretekli teden. Zadnje novice od Plevne pa so za Ruse ža-lostue, če so resnične, Skobelev je bil 13. in 14. t. m. naskočil Plevno in, čeravno je zgubil veliko ljudi, je vendar vzel več trdnih šauc. Potem so ga pa Turki napadli in mu neki šance nazaj vzeli — zato, ker je imel premalo ljudi in mu je zavoljo svojeglavnosti vodnega štaba pomoč došla prepozno in v premajhnem številu. Vendar so Rusi in Rumunci obdržali še Grivico. „Turški'* telegrami: to reč še huje popisujejo , po njih je Skobelev zgubil polovico svoje armade in 9 kanon. Tudi trdijo, da so Rusi popustili Trnovo in se umikujo nazaj proti Bjeli, turške čete pa da jih gonijo iu povsod naprej rinejo. Vse to ne more resnica biti, ker je znano, kako Turki in njihovi prijatelji lažejo; ali dobro se Rusom vendar ne more goditi, ker so imeli v zadnjem tednu grozne zgube. Pe-trogradski telegrami sami poročajo, da so Rusi od 7. t. m. sem zgubili 300 častnikov in imeli 12.500 mož ranjenih in mrtvih ; prav tako je padlo do 14 t. m. 60 rumunskih častnikov, mrtvih in ranjenih pa je bilo 3000 mož. Čeravno to v primeri z velikimi armadama in ljutim bojem ni tako strašno, je vendar veliko, in svetu se zdi, kakor da bi bilo pri ruskem vojnem vodstvu nekaj gujilega, ker se ljudje v premajhnem številu tako rekoč v mesnico gonijo. — Samo po sebi se razume, da je treba čakati še potrjenja teh neugodnih novic. Črnogorci so 16. t. m.vzeli Presjeko v Dugi in Biliče z bombardiranjem. Posadke ste se vdalo brezpogojno. Politični pregled. V Ljubljani, 17. septembra. Cesarjeva napitnica v Košicah je naše Turke in Madjare silno zbodla. Da bi zadušili nepovoljni vtis, ki so ga napravile besede cesarjeve , vradni madjarski list trdi, da so cesar samo napili na zdravje svojega prijatelja, cara ruskega , da pa besede zaveznika" niso izgovorili. Vradna „Wien. Ztg." je to pojasnilo ponatisnila, toda ne v uradnem oddelku. Pa če bi tudi res tako bilo, kakor poročajo madjarski listi, bi ta napitnica ne zgubila svoje veljave, ker ima že sama be-goda „prijatelj" velik pomen. Najboljše je, kakor piše ,,Politik," da si človek svoje misli. Sicer so pa gotovo tudi v merodajnih krogih zapazili demonštracije, ki so jih delali Madjari, in nesramne članke, ki so jih pisali dunajski in madjarski listi. Poroča se namreč, da so Madjari cesarja, ko so se vozili k vojaškim vajam, večkrat pozdravili s klicem: ,,Živili Turki," in da so v Čegledu hoteli napraviti bakljado turškemu pooblaščencu, ktero so pa opustili, ko se je raznesla novica o košiški napitnici. Ihžuviii zbor dunajski nadaljuje obravnavo o novih davkarskih postavah, v mad-jarskem pa so te dni zopet stavili toliko interpelacij glede izhodnega vprašanja, da jim ministri kmalo ne bi bili mogli odgovarjati. iz HDalniiieije se poroča, da je 5 avstrijskih tovornih ladij zavilo proti N a r e u t i, in da se tudi vojaki zbirajo v tamošnjih krajih, kar se ljudem dozdeva gotovo znamenje, da bode kmalo Avstrija zasedla Hercegovino. Hrvatslii sabor je po splošnem raz- govoru s 84 glasovi proti 11 sprejel oderuško postavo, ktero je začel sedaj pretresati v po-samezuih določilih. Vnanje države. $i'f»«lii knez Milan je 11. t. m. ogledoval vojaški tabor pri Topčideru in trdnjavo v Belemgradu. V Aleksinec in Deligrad se dan za dnem pošiljajo topovi in strelivo. 13. t. m. imel je pooblaščenec pri vladi turški Hristič zapustiti Carigrad, še pred 24. t. m. pa izide knežev manifest, ki bode naznanil zo-petno vojsko s Turki. se maje ministerstvo, ki bode pa najbrže poslovalo tako dolgo, da se zbornica snide, ki se bode nemudoma sklicala. Admiral Kanaris je za mrtudom umrl. Kralj in kraljica se bosta neki pogreba vdeležila. Izvirni dopisi. I5/u!»l;;mo, 15. septembra. (Pomagajmo si sami.) Ena največih domišljij, v katerih živimo, je misel, da nam bodo drugi i pomagali, če si sami ne bomo , da bodo le okolnosti vse dobro za nas nanesle, in da nam samim ni treba mazinca ganiti. Ta ju-trovi ali orientalni fatalizem, ki ga je mnogo v naši krvi, škoduje nam mnogo, ter zavira naš napredek. Da naša domorodua reč ne napreduje, kakor bi bilo treba, krivi smo mnogo tudi mi, ne pa samo vsa dovoljena in nedovoljena sredstva naših nasprotnikov. Naši nasprotniki so vsikdar marni in se za vsak važen čin pripravljajo leta in leta, mi pa skoraj pri vsaki reči roke križem držimo in čakamo zadnjega trenutka; naši nasprotniki nič od sreče ne pričakujejo, ampak zanašajo se samo na svoje delovanje, vedoč, da kar storili ne bodo, ne bo storjeno; mi pa se mnogo zanašamo na srečo, na pravičnost svoje stv ari in v tem smo podobni tistim otrokom v srednjem veku, ki so se bili vzdignili na križarsko vojsko, češ, Bog mora otrokom pomagati, ker so nedolžni, in ker se borijo za pravično reč. Samo po sebi se razume, da so ubogi otroci poginili, kar jih ni Turek vjel in v sužnost prodal. Tako tudi naša pravična reč nikdar ne bo zmagala, če bodemo zanjo premalo delali. Če hočemo tedaj, da se nam kaj tacega Raji umrjem v vjetništvu, kakor da bi pa dano prisego prelomil iu svojo vest s to pregreho obtežil". ,,In jaz pa nikdar ne bom dal iz rok, kar sem z orožjem v roki si pridobil, pristavi zmagovalec ošabno. Ne bodite nehvaležni, govori očitaje dalje. Prekucija uničila je na Francoskem vso vero. Duhovni so bili pregnani ali pa pomorjeni, škofovski sedeži so bili razdrobljeni in cerkve opustošene. Jaz pa sem zopet vse vredil. Škofije imajo svoje pastirje, in soseske svoje dušne oskrbnike. Meni samemu se ima cerkev na Francoskem za svoje prerojenje zahvaliti. In meni rešitelju in bra-nitelju cerkve papež ne zaupa. To ni modro, je nehvaležno in sklene mogočnež ošabno, tudi nevarno". Milo in mirno gleda poglavar cerkve na železnega zmagovalca in svitli žar povzdigne njegovo obličje. „Pred Bogom velja le namen, Svetlost", resno odgovori papež. „Ako ste iz ljubezni do resnice in pokorščine do Boga Najvišjega vero na Francoski vtrdili, potem Vam bo Gospod plačal. Ako pa tega niste storili prostovoljno in z namenom, da bi služili kot orodje Božje volje, potem Vam večnost ni nič dolžna". ,,Besede Vaše Svetosti, somi temuel Prosim, bi mi ne hotli to bolj razločno povedati?" reče Napoleon. „Moja odkritosrčnost Vas bo zbodla, Svetlost!" odgovori Pij VII. „Vendar, Vi imate pravico od papeža resnico tirjati. Tudi v verigah in vkljub smrtnega žuganja mora namestnik Kristusov svoj visoki poklic spolno-vati, ki zadeva zveličanje duš in oznanovanje resnice". Potem malo obmolkne, izkaje izrazov, s kterimi bi zamogel bolj prizanesljivo hitro razdražljivemu cesarju resnico povedati. Napoleon sedi željno pričakovaje in rahlo trkta s prsti po stolovem slonilu, trdo vpiraje svoje ognjene oči v odlašajočega starčka. Plemič stoji v predsobi in tanjko posluša in si zapomni vsako besedo tega imenitnega razgovora. „Zdi se mi, da je Vašej Svetosti malo težko cesarju zlato resnico povedati", sili Napoleon nepotrpežljivo. „Tukaj je, Svetlost, prav v kratkem!' — začne papež. „Vi poznate začetek prekucije, ki je Francosko tako grozovito opustošila. Vse se je naravno izcimilo. Že od petdeset let sim je neverna filozofija, veri sovražna učenost in nagnusnja pisarija iu tisk na razdjanje družinskega reda spodkopovaje delala. Bog in njegove zapovedi so bile zasramovaue v časopisih, knjižurah in učenih knjigah. Vera je bila zasramovana in zasmehovana. In kar je brezverna učenost sejala med ljudstvo r je kmalo kalilo in rastlo. Nrav Francozov je bil pokvarjen, in nevera zločinstvo in pregreha razširjale so se od naj višjih do najnižjih izmed ljudstva. Ko se je pa Francoska od Gospoda življenja, od vira vse časne in večne sreče odrvnila in brezbožna postala, vnela se je naj huja prekucija. Druhal peklenskih najemnikov poteptala je Francosko zmes krvave moritve in razdejanje. Ves red je razpadel. Pri svitlem dnevu počenjali so ti krvoloki nar huji hudodelstva, in na tisuče nedolžnih so poklali: Ne življenje, ne imetje, nc poštenje in ne čast, nič ni bilo več spoštovano. Vse, vse, prisvojila si je ta nečloveška druhal. Na to pride Vaša Svetlost z razumom iu močjo. Vrgli ste prekucijo ob tla in jo vkovali v verige. Vaša Svetlost je ponovila zopet pravi red. In ker ste, Gospod, spoznali, da je le vera prava podlaga reda in miru, in da je brez spoštovanja božje volje vsak obstanek države nemogoč, zato ste poklicali pregnane vdrugič ne pripeti, moramo precej začeti delati in to delo vztrajno nadaljevati skozi več let. Začetek modrosti je spoznati samega sebe, svoje lastne napake. Če se sami grajamo, se bodo znabiti naši nasprotniki rogali , nam pa bo služilo v korist, tedaj se lastne graje ne smemo vstrašiti, ne sramovati. Pred vsem tedaj potrebujemo dobrega berila. Naše gospodične, ki nemške , dostikrat spolz-Ijive romane bero, čitale bi morda z večim veseljem slovenske povesti in sploh lepoznan-ske spise, samo da bi se jim dali. S politično literaturo smo za silo preskrbljeni; znanstvene in lepoznanske literature pa nam še primanjkuje. Mnogo smo tega krivi sami, ker si ne znamo pridobiti čitateljev, in ker tako pisateljem ma-terijalui vir pojema, zgubivajo tudi veselje nad pisanjem. Vsacega rodoljuba mora srce boleti, če vidi, kako se med našim ženskim spolom nemškutarenje vdomačuje, tako da že skoraj nobena neče slovenski govoriti. Od kodi to pride? V šoli se je »frajlica" izobraževala le nemški, in ko šolo zapusti, vzame v roko nemški roman, katerih nam iz Nemčije vvažujejo na cente, veči del ničvredno robo. Ali bi ne bila naša dolžnost, da skušamo to berilo izpodriniti , in nadomestiti ga z domačim, dobrim in nravnim? Na ta način bi se dala tudi ženskemu spolu vcepiti ljubezen in spoštovanje do domače literature, do slovenskega jezika. Pogrešamo pač mož, kakor je bil ranjki Ja-nežič, kateri je samo iz ljubezni do stvari toliko storil na slovstvenem polji; kdor pa za stvar nima ljubezni, ta ne bo nikoli nič prida na dan spravil. Kar še muogim našim ljudem primanjkuje, to je ljubezen do svojega jezika, do svoje domoviue, in zaupanja v lastno moč. Ljubezen do kacega jezika se da le po lepo-znanski literaturi vcepiti; ljubezen do domoviue po knjigah, ki opisujejo njene krasote in odličnosti pred drugimi kraji; zaupanja v lastno moč manjka pa vsem tlačenim narodom. Najbolje to nezaupnost pri občinstvu odpravimo, ako mu z dobrimi znanstvenimi deli do-kažemo, da so tudi v našem narodu tiste duševne moči, kakor v drugih, in ako mu iz domače zgodovine pokažemo, da je tudi naš rod rodil slavne može, vojskovodje, junake, državnike, dušne pastirje, itd. Zakaj se no beden naših zgodovinarjev ne loti dela, da bi nam napisal zgodovino Slovencev ? Kajti da Trdinova ne zadostuje, tega mi ni treba dokazovati. Dve uri slovenščine imajo naši dijaki ua teden, in vendar so narodni, ker so se seznanili z lepimi plodovi slovanske muze; dokaz, da bi mi narodni stvari muogo prijateljev pridobiti mogli , če bi se potrudili razširjevati naše slovstvo. Kako se je razširjevalo dozdaj, to ve vsak, kdor je še kako knjigo izdal; komaj da stroške z dohodki poravna, delo in trud mora dati zastonj, ker pri nas se od pisateljev le žrtve zahtevajo, vsak drug pa ima pravico, norčevati se iz njega; vsak hoče dandanes že kritizirati, celo taki, ki spadajo še ua šolsko klop, ne pa na stol mogočnega kritika. Eden prvih pogojev za napredek vsacega naroda je čvrsta, bogata in med ljudstvom razširjena literatura, in narod , ki jo zanemarja, podoben je divjaku Turku, ki zanemarja svoje lepe kraje, da so postali puščave; tak narod osiromaši v duševnem iziru, in steni, da mora k drugim narodom na posodo hoditi, postane od njih odvisen. I'#.l»o(l Y;»iios». 4. septembra: (Letina. Vinska in živinska kupčija. Ne uslišana prošnja.) Poslal nam je Bog pohleven dež, kojega smo že dolgo pričakovali, kajti neznana vročina nas je trla že delj časa tako, da ni bilo skoro dano človeku dihati. Zelje, korenje in repa si bode opomoglo, enako tudi grozdje, koje je že veneti začelo; za koruzo (turšico) pa ni nobene pomoči več, kajti dozorela je že brez klasja in zrna. Le njive zraven vode obetajo posestnikom nekoliko zrn, ali njive po hribih le suho slamo, koja bode za živiusko krmo služila. Dasiravno bode vinska letina le srednja (kajti tako imenovane plante uam le slabo, vinogradi pa po nekterih krajih še precej dobro obetajo), smo vendar pripravljeni svojim starim vinskim kupcem z dobrim vipavskim vinom postreči. Znauo je, da se ptujci le radi v taiste kraje zatekajo, kder zdravo in okusno kapljico dobe; to pa zamorejo le vinogradi dati, zraven druzih tudi naši vipavski, koji so vedno svoje stare znance k sebi vabili. Po-prodali smo tedaj ne le samo druga, ampak tudi letošnje leto prav lahko našo vinogradsko kapljico. Prispeli so, kakor se sliši, ptuji živinski kupci tudi v bližnje Razdrto, koji živino prav drago kupujejo. Bog jih prinesi tudi v našo dolino, sprejeli jih bodemo prav radi, kajti vedite, da mi imamo pri teh slabih letinah tudi malo novcev; enako drugim prodamo tudi mi radi ptujcem živino drago, med tem ko jo moramo domačinom prav dober kup dajati. Naši Planinci so prosili c. k. deželno vlado, da bi smeli »Kmetijsko čitalnico" osnovati, kojih prošnja pa ni bila uslišana. Ali to jih ni prav nič prestrašilo, marveč prositi hočejo še, dokler ne bodo uslišani. Tako je prav. Oil Št. ICiiperln. na Dolenjskem 15. septembra. (Potres. Letina. Ogenj.) Zopet so se jeli ponavljati potresi, ki so spomladi obiskovali doleujsko stran, posebno v trebanskem in mokronoškem okraji proti Savi. V pondeljek 10. t. m. kmalo po 12. uri o poldne čutilo se je dvakrat bolj rahlo gibanje. A v sredo 12. t. m. krog '/., na 9. uro je bil močen, več kot eno sekundo trajajoč potres, da je precej pokalo po poslopjih in se pod nogami tako rekoč naprej umikovaje zibalo. Kakor poprej je tudi sedaj poteza ravno tista, namreč od severozahoda proti jugovzhodu. Ker navadno za prvim močnejim sunljejem sledi še drug, pričakovali smo ga , akoravno v postelji, in res krog dveh po polnoči predrami nas dosti močno stresanje. Nekteri hočejo pred potresi sosebno na prostem večkrat slišati votlo bobnenje, kar se mi verjetno zdi, ker sem sam včeraj popoldne krog 5. ure čul neko nenavadno šumenje. Pravijo včasih, da so potem rodovitna leta, ko se zemlja pretrese, a žalibog se to letos ne bo vresničilo, ker se nam vsi pridelki na menj spravijo, kakor smo pričakovali. Vinska letina ne bo obilna, v enih goricah še celo slaba , ker česar ni vzel mraz, pobrala je toča na več krajih, posebno hudo v št. janžki fari proti Boštanju. Kapljica pak utegne biti dobra, ako bodemo imeli tako lepo in ugodno vreme do trgatve, kakor sedaj. — Sadja pa letos daleč na okrog ni nobenega, še za žejo ne. duhovne zopet nazaj v deželo, in ste ukazali, da se Francozom zopet sv. evangelij, veselo oznanilo zveličanja oznauuje. Brezbožno mo-droznanstvo in veri sovražna učenost so vse družinske vezi raztrgale in prekucijo (priklicale, zato je Vaša Svetlost dosledno in politično previdno ravnala, ko je mater vsega državnega reda, sveto cerkev v Francosko zopet »vpeljala". »Tako, zdaj razumem Vašo Svetosti-' vsklikne smejaje se Napoleon. »Moje 'dejanje izviralo je le iz »državniške previdnosti", ne iz pobožnega namena. Jaz nimam od Boga nobenega plačila zato pričakovati, ker nisem delal za Boga ampak za cesarja, kaj ne!" »Da", začne Napoleon dalje »vera mora biti! Ljudstvo brez vere vladati je čisto nemogoče. Nikdar ne bom dopustil, da bi se (krščanski nrav zasramoval in zaničeval. Tega ne bo nobeden previden državnik dovolil. Kdor dovoli, da se krščansko prepričanje ljudstvu spod-kopuje, temu bo enkrat razrušena država na glavo padla in ga zasula. Vendar, zakaj odlašate, Vaša Svetost z varuhom vere prijateljsko se zvezati?" »Vi tirjate od papeža v tem trenutku pregreho zoper vero, ko trdite, da ste varuh vere, odgovori Pij VIP'. ,,Po moji misli go- tovo ne"! oporeka Napoleon. ,,Saj svetno kraljestvo papežovo ni kak člen vere. Nasproti mislim, da je posvetno kraljestvo papežu v zadržek iu opoviro pri izvrševanji njegovih dušnih dolžnosti. Odpovejte se tedaj posvetnemu kraljevanji. Živite raji prosti vladnih skrbi pod varovalnimi peruti Francoskega orla". »Prosto, — pod oblastjo orla, Gospod?" reče z žalostnim posmehom visoki vjetnik. »Vsaj ravno moja osoda zadosti živo priča, da le prosti cerkveni vladar zamore svoje dolžnosti popolno izpolnovati. Papež ne sme biti podložnik kakega vladarja, ker bi vladar papeža v zlo rabiti znal. Zato ravno je božja previdnost tako naklonila, da imajo papeži na Rimskem zavetje svoje prostosti". ,,Zares čudno!" reče Bonaparte zamišljeno. »Vsi kralji v Evropi so mojim migljejem posluhni, — vsa ljudstva se vklanjajo mojemu orožju), in zapo-poveditn: le en starček, ki je zraven moj vjetnik, zaničuje moje prijateljstvo!" »Odpustite Gospod! Za mene starega, vjetega moža je prijaznost cesarjeva prikup-Ijiva. A papež mora cesarju reči: Kar Vi zahtevate, je krivično, — dvakrat krivično, ker Vi tirjate od višjega čuvaja kerščanske cerkve iu nravskih resnic potrjenje ropa od svoje strani!" „Krasuo, prav krasno! zaupije razžaljeni prevzetnik. Le Kristusovemu namestniku se dozdeva dovoljeno, da sme cesarju eno debelo povedati". »Veličanstvo, meni je žal, ako Vi resuico za zelo vzamete I" »No še bolje! vskiikne ošabno gospod vse Evrope , iu šine kviško s stola. Pustimo to reč, gospod papež ! Vi zametujete mojo prijaznost, pa čutite moje sovraštvo!" ,,Veličanstvo! odgovori papež, jaz položim vse Vaše žuganje k nogam Križanega, iu prepuščam Bogu za mojo reč se maščevati; vsaj je moja reč tudi njegova". ,,To je prenapetost!" odvrne cesar zanič-ljivo. „Vaš Bog, za kterega se Vi poganjate, je le plod prazne vere in domišljije. »Cesar", seže, mu papež s povzdignjeno roko v besedo, nehajte! Stari Bog še živi!" »Kaj hočete s tem reči?" „Ta ki je rekel: Nebesa so moj sedež in zemlja moje podnožje, je tukaj pričujoč in posluša Vaše bogoskrunske besede." »Nobene pridige gospod papež', vsklikne Napoleon nevoljno. „Kaj hočejo Vaše besede pomeniti, ko ste rekli da stari Bog živi? Pa ne da bi mi s tem žugali?" (Dalje sledi.) Tekoče leto bi lahko imenovali leto požarov, skoro v vsakem listu naznanjate od tega ali onega kraja naše domovine ali sosednjih dežel velike nesreče. Ni še dolgo, kar ste od tukaj poročali, da je vas Rakovnik pogorela. Kmalo potem je 17. avgusta na Dobu ogenj pokončal pristavo rodoljubnega grofa Barbo-ta; In zopet naznanite slovenskemu svetu dve nesreči. V četrtek popoldne je enemu zmed pogorelcev ne daleč od vasi Rakovnika, ki še sedaj po večjem kaže žalostne razvaline, dasiravno sta velika posestnika grof Barbo in 1110-kronoški baron Berg blagodušno pogorelcem naklonila v lesu zdatno pomoč, zopet pogorel kozolec, v kterem je bilo dokaj pšenice shranjene. Zažgali so boje otroci, ki so preblizo kurili. — Pa komaj je tukaj pogašeno, vname se silno hud požar po noči v Volčjih njivah , vasi miruske fare, in kmalo je vpe-pelil šestim gospodarjem hiše z vsemi poslopji. Polovica pridelkov in mrva je že pospravljena in v enih trenutkih je uničen ves trud že tako ubožanega kmetiča. Pravijo, da je po neprevidnosti neke ženske ogenj nastal. Tedaj tukaj v okrogu komaj ene ure, pa v tako kratkem Času štirje požari! Po letošnjih tolikošnjih nesrečah bo dosti pomoči potrebnih siromakov, ker jih je med pogorelimi povsod le malo zavarovanih. A vsakemu ni zameriti, ker pri tolikem bremenu raznih davkov še zavarovalnega zoeska ne zmore, Če pomislimo, kako težko kmetič pri slabih letinah k denarju pride. Gotovo ne bi bilo napačno, ako bi kteri naših narodnih poslancev sprožil misel in predlog, da bi se mesto previsokih (šolskih, občinskih itd.) priklati davkarskih, raji vpeljalo za iste svote ju priklade občno zavarovanje vseh poslopij morda pod naravnostuim vodstvom davkarskih vradov samih, saj bi s tem država naj večjo korist imela, ker bi si potem pogorelci ložej pomagali in druge davke ložej plačevali, kakor zdaj, ko se kak tak revež po požaru zadolži in potem težko kedaj iz dolgov izleze. — Nahajajo se sicer posestniki, ki bi se za-mogli zavarovati, a to iz prevelike lahkomišlje-nosti in zanikernosti opustč. A menim, da je takih vendar le malo. Vsakako pa bodo milosrčni, dobrotljivi ljudje letos imeli dosti prilike skazovati v dejanji bratinsko ljubezen. Bz Šent Vjorcncit, ob Temenici, 12. septembra. (Kelih ukraden — nasledek vznemirjene vesti.) Pretekli petek, 7. t. m. postavili so bili preč. g. župnik najlepši zlati kelih v neko predalice v žagradu. Ko ga pa v praznik male gospojnice hočejo rabiti, ga ni bilo več. Reč se je kmalo razglasila in pri drugem duhovnem opravilu ob 10, uri g. kaplan omeni, da se je prikradila brezbožna roka v svetišče ter storila veliko zločinstvo, in poživlja navzoče ljudstvo, da naj se z njim vred priporoče Materi božji, da bi ona dotič-nemu brezbožncžu, ali brezbožnici zbudila vest in ga pripravila kelih zopet nazaj prinesti. V ta namen molili so skupno očenaš in češeno Marijo. Iu glejte, prišedši z g. organistom v kaplanijo, našel je kelih za vratmi v začudenje ljudstva, ki se je bilo zunaj zbralo in enoglasno klicalo, da tat ali tatica no more biti da-leko. — Dozdaj se pa še ni posrečilo zločinca zvohati, dolže sicer neko zblaznelo osebo, je Ji pa res, sam Bog ve. Pred nekolikimi tedni dobili smo lepo naslikano podobo Marije pomagaj v veliki obliki, kojo je izvršila spretna roka slikarja J. Tavčarja v Ljubljani v splošno zadovoljnost domačega ljudstva. Zato ga priporočamo cerkvenim predstojništvom, da naj mu izročajo enaka dela, s kterimi jim bo gotovo postregel kakor nam. Iz iiiarll»oi*#kc okolice. (Seid-lov šolski račun). Že tretje leto je bila kamška šola na prodaj. Mariborska hranilnica že od 1. novembra 1875 ni dobila obresti od 5000 gld., koje so si kamške srenje pri stavljenji nove šole pod vodstvom mogočnega Seidla izposodile. Radovedni srenjski predstojniki in šolski odborniki se vendar enkrat potrudijo in gredo v hranilnico prašat, kako je veleumni g. Seidl obresti plačeval, ktere so mu trije srenjski predstojniki iz Rosbaha, Bre-stenice in Jelovca vsako leto ob pravem času izročili in tudi morali izročiti kot načelniku in nadzorniku kamške šole. Nikdar ni pozabil tirjati deležnine, a pozabil je vendar le skoro vsako leto ob določenem času doplačati. Mariborska hranilnica jim pismeno izroči. Kamničani so dolžni od 1. novembra 1875 že do 1877. leta 875 gld. obresti in zakasnjenih obresti (Verzugszinsen) 52 gld. 50 kr. , tedaj skupaj 927 gld. 50 kr. 4346 gld. še je kapitala, toraj se je 654 gld. odplačalo, pa Kamčani so 273 gld. 50 kr. več dolžni v hranilnico , kakor so bili iz nje pred desetimi leti kapitala ali dolga dobili. Plačali so pa v teh letih blizo 8000 gld. Zakasnjene obresti ali (Verzugszinsen) pa tudi veliko znašajo, ktere bi moral po človeški pameti gotovo tisti plačevati , kteri jih zakrivi in ti so: leta 1S67 — 6 gld. — kr. 1808 — 40 ,, 30 „ 1869 — 19 „ 4 „ 1870 — 31 „ — „ 1871 — 5 „ 58 „ II. polovice 1871 — 3 ,, 50 „ 1872 - 5 „ 25 „ II. „ 1872 — 1 „ 30 1873 — 28 „ 4 „ 1874 — 15 „ 55 „ II. „ 1874 — 10 „ 30 „ I. ,, 1875 — 5 .. 5 skupaj 176 gld. 91 kr. Srenje Rosbah , Brestenica in Jelovee so večidel v redu plačevale, le Kamca, v kteri je bil Seidl srenjski predstojnik, je še od leta 1876 dolžna 173 gld. 7 kr. po njegovem računu. Za kamško šolo se potrebuje zdaj vsako leto G35 gld., in sicer plačuje Kamca 173 gl. 7 kr., Rosbah 205 gld. 83 kr., Brestenica 167 gld. 16 kr., Jolovec 56 gl. G kr., Šober 32 gl. 88 kr., skupaj 635 gld. V računu pa najdemo od srenje Šober le od 17 številk ali posestnikov (ker druge spadajo v faro sv. Križa), ki 350 gld. direktnega davka plačujejo, zaostanke (Riickstiinde) od leta ls65 do 1876. Omenimo le samo slednji dve leti. V preliminarni tirja od Šobra 32 gld., v računu pa od leta 1875 zaostanek 103 gl. 32 kr., leta 1876 zaostanek 136 gl. 36 kr. Vsi ti zaostanki se nam ne zdijo pravilni od 17 številk proti onim srenjam, ki imajo po 70 in 100 številk. Zakaj da se tudi od Šobrijanov ni tirjala vsako leto deležnina, nam je nerazumljivo. Nekaj Ilosbačanov spada v faro sv. Križa, od teh je pa le vzel 218 gld., kakor potrdila kažejo, kot načelnik šole sv. Križa. Po tirjatvi srenjskih predstojnikov iu šolskih odbornikov za šolske račune je rekel g. Seidl: Ich werde zuerst eine Bezirksschul-rathssuzung halten, und dann eine Ortsschul-rathssitzung in Gams. (Imeli bomo najprej okrajni šolski svet in potem krajni šolski svet v Ivamci.) Predložil je tudi resnično vse račune okrajnemu šolskemu svetu, kteri je račune potrdil, kakor sledi : An den O r t s s c h u 1 r a t h in Gams. Die Rechnuugen des Ortsscbulrathes Gams fiir die Jahre 1869 bis inclusive 1876 wurden mit den Empfiingeu und Ausgaben gepriift, in diesen so\vohl als in den Beilagen fiir rieh-tig befunden, nur bat der Rechnungsleger die Quittungeu iiber die pro 1876 fiir das Wies-thaler'sche Capital und jene des Armenfondes in Gams nachzutragen. Fiir den Rechnungsleger resultirt ein Gut-haben von 45 gl. 94 kr. Die Rechnung wird genehmigt und sind hievon die concurirenden Gemeinden Rossbach, Tresternitz, Jellovetz und Schober zu ver-stiindigen. Bezirksschulrath Marburg 9. Aug. 1877. Der Vorsitzende Seeder m. p. S tem določilom je prinesel Seidl račune v Kamco ter jih predložil rekoč: „Einen Plutzer liabe ich \vohl begangen." Trije šolski odborniki so račune v preiskavanje prevzeli, in so se pritožili pri okrajnem glavarju po preiskavi, kako je moglo ta račun potrditi in so javno izrekli, da g. Seidl ne dobi krajcarja več v pest. Računi so zdaj pri okrajnem glavarstvu s hranilničnimi bukvami. Kakšno odločilo bo prišlo nazaj, smo resnično radovedni. Ko bi Brencelj take šaljive račune napravil, bi se mu smejali, a Seidlu nikdar ne ! — Donifiče novice- V Ljubljani IS. septembra. (Zadnja 103. Številka „Slovenca") bila je od slavne policije zarad vvodnega članka »poguben mir VII." zapečatena. Govorilo se je v njem o hudih davkih, ki kmeta tarejo. Ker so ravno prešnji dan dunajski listi objavljali obravnavo državnega zbora, kjer so se govorniki britko pritoževali o velikih davkih, in je aden izmed njih celo rekel, da je Avstrija z davki najbolj obložena, se človeku nikdar ne bi bilo moglo sanjati, da bo omenjeni članek konfisciran. Toda vrednik obrača, državni pravilnik pa obrne! (Srednje Šole) pričele so šolsko leto včeraj s slovesno sv. mašo v stolnici, ktero je imel č. g, korar Pauker. — Na gimnazijo ljubljansko ni prišel že imenovani profesor J. Proško, ampak g. Anton A d a m e k za učitelja. (Občnega zbora banke Slovenije) 12. t. m. vdeležilo se je 308 delnic. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo likvidacijskega odbora o stanji banke Slovenije. Po nasvetu dr. Bleiweisa se je sklenilo, da se ima to poročilo natisniti in vsem delničarjem poslati, da bodo vedeli pri čem da so. Naši bralci ga najdejo na zadnji strani. Druga točka bilo je potrdilo sklepa občnega zbora od 17. avg. 1874. Takrat je namreč stalo na programu, da se doplača 10"',, na delnico, zbor pa je bil sklenil doplačati 15",,,. Vsled tega so nekteri delničarji trdili, da ta sklep ni veljaven in so le doplačali 10 ne pa 15"/,,. Da bi se zamoglo od teh delničarjev zahtevati še ostalih 5%, kar znaša nekaj čez 1000 gld,, stavilo se je na dnevni red zadnjega zbora vprašanje, je li omenjeni sklep od 17 avg. 1874 glede doplačevanja 15% veljaven ali ne V Večina je sklenila, da je veljaven; o Laib. Ztg. je pa čisto napačno poročala, da gre za novo vplačevanje. Po nasvetu dr. lUeiweisa se je likvidacijskemu odboru tudi priporočilo banki ni hiši, cenjeni na IKg" Dalje v prilogi. OCft" Priloga 47.000 gld., po javni dražbi prodati s pridržkom, če bi se mu dovolj ugodna ne zdela. Kolikor se po sedanjim premoženji da soditi, bo dosedanje doplačilo zadostilo in ne do treba še enkrat doplačevati, marveč bodo delničarji še nekaj povrnjenega dobili, če kaka posebna nesreča banke ne zadene. (Cesarjeviču Rudolfu), ki se je v petek z nagličem peljal skoz Ljubljano , so se na kolodvoru poklonili deželni predsednik NVidmann, vojaški poveljnik gm. Littrov pa mestni župan Lašan. (Nadvojvoda Rainer) ogledoval je 11. t. m. deželne brambovce v Novem mestu ter obiskal tudi strelišče v Ločni. (Iz seje dež. odbora 7. septembra.) Na vprašanje deželne vlade zarad potrebe in koristnosti enake postave za Kranjsko zoper pijančevanje, kakor je v Galiciji že vpeljana, je deželni odbor sklenil priporočiti vpeljanje take postave s posebnim ozirom na žgaujarje. Sklenilo se je, da se vloži na skupno ministerstvo prošnja zarad naprave železnice iz Ljubljane preko Dolenskega na Hrvaško. (Orgij arska šola), katero napravi „Ce čilsko društvo" vsled §. 3. svojih pravil, se začne v ponedeljek, 1. oktobra v Alojznici. Učilo sc bode: cerkveno petje, igranje na glasovir, harmouium in orgije, glasbiua teorija, liturgika, in zgodovina cerkvene glasbe. Učenci ki so se že oglasili, naj se prej pridejo zapisat k društvenemu tajniku gospodu Gnjezdu v Alojznico. („BrenceIj" št. .?) je še boljši od prvih dveh številk. Težavno je zdaj slovenskim časnikom med oskim mejami sukati se tako, da se nikamor ne zadene, ker cenzura nič ne praša. je li list resnoben «
  • j Ijani mestu boru __gl. 1 lir. gl." i kr. gl. i kr. gl. I kr. gl. j kr. gl. I kr. gl. kr. gl. , kr. gl. j kr. | I pv . (hektoliter 9 76 9 76 9 75 9 60 9 j — 8 80 — - 9 48 9 — rsenice (mernik 3 3 _ 3 __ 2 95 2 77 2 70 _ _ 2 91 2 77 „ v. (hektoliter 6 4 7 16 7 16 5 5 6 - 6 80 — — 6 10 8 — 1 • (mernik 1 90 2 20 2 20 1 46 1 83 2 9 - - 1 85 2 45 , v (hektoliter 6 20 5 i 68 5 53 6 20 4 ! 60 5 40 - — 5 14 3 80 J0(!raena (mernik 1 60 1 J 70 1 70 I 60 1 37 1 66 - - 1 68 1 16 ... (hektoliter 6 80 7 fiO 7 48 6 80 6 88 4 60 — — 8 70 6 50 J 0 ' ' (mernik 2 10 2 22 2 29 2 9 2 12 1 40 — - 2 67 2 — p (hektoliter 5 90 6 16 6 16 6 70 6 60 7 80 - — 4 46 6 20 rr0SH • (mernik 1 80 1 88 1 88 1 75 2 - 2 40 - - i 86 2 91 rp (hektoliter 6 60 7 82 6 82 6 60 6 — 5 — - -- 5 70 6 10 tursice mornifc 2 _ 2 t0 2 10 2 - 1 85 1 90 — - t 75 1 88 ft (hektoliter 3 26 3 90 3 57 3 10 3 — 3 66 — — 2 84 A — Bil 1 (mernik 1 | — 1 19 1 ! 6 - 95 — 93 1 6 — — - - 1 22 I i !