Lelo XXVII. Naročnina za Ljubljen/Uto Pokrajino: letno 100 lir (is Oozemstvo 110 lir), s« '/» 50 lir, at ‘/4 let* 28 Ur, meoečao • Ur. Te TRGOVSKI LIST Številka 27. CJrednlAtvo: Ljubljan* Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprara: Ore«or člčeva ul. 27. Tei. 47-41 Rokopisov ne POa&Un to« ae v Ljubljani Časopis za trgovino, Industrlio, obrt In denarništvo Scfv1 vlhs liha a vsak tor«h In oetet. Liubhana, petek 31. marca 1944 Preis - Cena L 0*80 Tri naredbe Vrhovnega komisarja Vrhovni komisar v operacijski coni Jadransko Primorje (Janiči ter Rainer je izdal naslednje tri naredbe, ki jih je objavil tudi »Službeni list« šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne ‘29. III. Naredba proti navijanju cen Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva preovsem z blagom, potrebnim za življenje in prepreči navijanje cen, odrejam na podstavi danih mi pooblastil sledeče: Člen 1. — Življenjskim potrebščinam določajo cene komisarji za cene, ki jih imenujem jaz. Vsako neposredno ali posredno zvišanje teh cen je prepovedano. Clen 2. — (Jene drugemu blagu in za storitve morajo ustrezati načelom vojnega gospodarstva. Načela vojnega gospodarstva krši n. pr. 1- oderuh; 2. kdor posega, ne da bi bil iz narodnogospodarskih ali vojnogo spodarskih razlogov upravičen, v prehajanje blaga od proizvajalca na potrošnika in blago s tem po dražuje; 3. kdor blago neupravičeno zadržuje ali odklanja prodajo. Clen 3. — Določbe o cenah, ki jih je izdala italijanska vlada pred l>. decembrom 1943, ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo pred pisom, ki sem jih izdal. Clen 4. — Prepovedano je vsako goje in če bi tu veljali dejansko že zastareli zakoni, potem gre v vsakem primeru zdravemu človeškemu razumu prednost. GLede prehrane bo treba gledati na to, da se vzpodbudi kmetijstvo Primorja k najvišjim možnim storitvam. Kjer sedanje cene ne krijejo proizvajalnih stroškov, se mora uvesti državna pomožna akcija, da dobi tako kmetovalec pravično ceno in da se potrošniku živila ne podraže. Z doplačilnim sistemom za živinske cene se je v tem pogledu že napravil začetek. Glede mlečnega gospodarstva se proučuje podoben načrt in morda se bo uvedel premijski sistem. Večja gojitev oljk in murv se že z denarnimi in materialnimi podporami pospešuje. Na drugi strani se namerava kmetovalcem ko tudi drugemu prebivalstvu dobavljati potrebščine za gospodinjstvo in za gospodarstvo po ugodnih cenah. V kolikor se ti predmeti proizvajajo industrijsko, se nudi komisarju za cene skoraj še neobdelano delavno polje, ki pa bo ravno zaradi tega posebno hvaležno. Pri analizi tovarniških cen se more dostikrat ugotoviti, da vsebujejo cene tudi stroške, ki se v nobenem primeru ne. bi smeli vračunati. Tudi nakopičenje rezerv se ne more odobravati. Podjetja bi narobe morala vse rezerve porabiti za pocenitev fabrikatov in če to ne bi zadostovalo, načeti tudi substanco. Popolnoma neupravičeno jitf, da hočejo nekatera podjetja iziti iz vojne z rezervami, da bi takoj po sklenitvi miru imeli sredstva za potlačitev konkurence. Tudi delavec nima nikakih rezerv, temveč večinom^ samo eno obleko in par čevljev, ki pa so dostikrat tudi potrebni popravila. Mirovne načrte treba odgoditi za mirno dobo. Sedaj pa morajo industrijska podjetja zastaviti vsa svoja sredstva za vojno in njih vojno-gospodarski donesek za zboljšanje položaja širokih ljudskih množic se mora na vsak način povečali. K temu spada tudi oddaja blaga njihovim delavcem po nižjih cenah in oskrba konsumnih prodajaln z blagom po znižanih cenah. V kolikor Jadransko Primorje za oskrbo njegov.eiga prebivalstva ne bi zadostovalo, naj se uvozijo živila in potrebni predmeti iz ostalega italijanskega prostora. Tudi pri tem bodo nastale za komisarja za cene važne naloge. Paziti mora na to, da se zaradi uvoženega blaga struktura cen v Primorju ne razmaje. Zato bo moral biti v ozki zvezi z uradi za cene izven Jadranskega Primorja, zavedajoč se, da je operacijska cona z ostalo Italijo prav tako gospodarsko povezana ko prej. Ce pa prizadevanja za vskladenje z italijanskimi cenami ne bi imela nikakega uspeha, potem bi se morali odrediti posebni ukrepi, brez ozira na to, če bi bile potrebne dotacije ali drugi ukrepi. Ohranitev strukture cen v operacijski ooni bi takšno suvereno postopanje na vsak način opravičilo, S takšnim postopanjem komisar za cene pri mnogih ljudeh ne bo popularen. Toda to bi mu moralo biti popolnoma vseeno. Od komisarja za cene se more zahtevati le, da je priljubljen pri delovnem ljudstvu. Ce se bo v nekaj mesecih pokazalo, da gre temu prebivalstvu brez zvišanja cen bolje, tedaj je komisar za cene vsekakor na pravi poti. Na podlagi teh obveznih smernic je prevzel dr. Isler svoje mesto ter je navedel zastopnikom tiska kako misli pričeti svoje d;e'lo. Prvi načrti Dr. Isler je poudaril, da bo njegova delavnost v prvi vrsti v določanju cen, ne pa v njih nadziranju. Za nadziranje so pristojni predvsem prefekti in uradi za kontrolo cen v posameznih pokrajinah, Seveda pa se bo tudi on zanimal, kako učinkujejo od njega določene cene v praksi, da dobi tako podlago za kasnejše ukrepe. Dosedaj s kontrolo cen poverjeni uradi bodo poslovali še nadalje. Njih predlogi kakor tudi pred- logi gospodarskih samoupravnih teles se bodo pri določanju cen uporabili. Komisar za cene ne bo stremel za temi, da bi bile cene v vseli petih okrajih pokrajine njegovega območja enake, temveč bo upošteval posebne pogoje vsake pokrajine, lako n. pr. ne bo zahteval, da je mlečna cena na Reki ista ko v Vidmu. To bi privedlo do nepravičnosti, ker je Videmska pokrajina produkcijska, Reška pa konsumna. Mleko, ki pride iz Vidma na Reko, mora biti nujno zaradi transportnih stroškov dražje ko v Vidmu. Pač pa bo treba paziti na to, da se v posredovalni trgovini ne zaračunajo k transportnim stroškom še posebni dodatki, kar bi pomenilo neupravičen dobiček. Komisar za cene mora gledati na lo, da je višina dobička v vseh petih pokrajinah enaka, kakor pri mleku, tako pri moki in iz nje izdelanega blaga. Ugotovitev elementov stroškov pri posameznih cenah bo dala prebivalstvu možnost, da samo izračuna, če je od njega plačana cena upravičena. Zato se nameravajo cene in njih sestava objaviti v listih. Z imenovanjem komisarja za cene ne sme nastati zmotno mnenje, da se bodo sedaj cene povsod znižale. Iz analize cen in njih sestavnih elementov se' bo gotovo v nekaterih primerih ugotovilo, da je cena neupravičena in se zato znižala. More pa nastopiti tudi obratni primer, da so nekatere cene prenizke, kakor n. pr. cene za živino, ki jo oddaja kmetovalec. V tem primeru bi se morala cena zvišati, vedno pa se IkkIo našla pota, da to ne 1k> občutil potrošnik. Poleg proučitve elementov cen, se bo včasih tudi proučila cena sama. To velja zlasti za predmete, ki se uvozijo v trgovini v pokrajino. Da ae' bo pravično tudi proti trgovcem, ki potrebno blago uvozijo od zunaj, se naj z zavarovalnimi premijami posebne blagajne za ri-ziko nevarnostni elementi transporta tako razdele, da ne bo samo trgovina obremenjena in da tudi delavcu ne bo treba plačati pretirane cene. Kjer so bile cene že določene, kakor za živila, bo mogel komisar za cene te takoj pregledati. Kjer )w e ni nikakih veljavnih cen, kakor pri potrebnih predmetih za gospodinjstvo in gospodarske obrate — od kuhinjskega lonca do mla-tilnega stroja — bo treba najprej opraviti veliko dela, da se doseže tudi tu red. To polje delavnosti bo delalo komisarju za cene bistveno večje skrbi, posebno če se ■ napravijo tudi analize cen, ki jih je za-hteval vrhovni komisar v sektorju industrijske kalkulacije. Kako se bodo ti načrti izkazali v praktičnem življenju, se bo videlo v bližnjih mesecih. Upamo, da bomo tedaj mogli dati svojim bralcem nov pregled v njih orientacijo. Nezadostni pogozdo-vafnf načrt v Romuniii Nedavno je predaval direktor romunskega dnevnika Universuk Stelian Popescu v Kmetijski akademiji v Bukarešti o gozdnem gospodarstvu Romunije. Med drugim jie poudarjal, da se dosedaj v romunskem gozdnem gospodarstvu ni izvedel zadovoljiv pogozdovalni načrt. V drugih deželah, kjer sta gozdna znanost in gojitev gozda že bolj starega datuma ko v Romuniji, so že davno spoznali veliki pomen ohranitve gozda za klimo in za preprečenje naravnih katastrof. Zato so preveliko sečnjo ustavili. Tudi Romunija je dobila tozadevni zakon, toda zelo |K>zno, poleg tega pa se ta zakon tudi ne uveljavlja s potrebnim pritiskom. V Romuniji je bilo leta 1920. 6,542.000 ha gozda, od česar je odpadlo 55 odstotkov na staro Romunijo, ostanek pa na nove province. V letih 1919. do 1931. je Romunija skupno izvozila 21 milijonov ton raznega lesa v vrednosti 55 milijard lejev, kar pomeni 16 odstotkov vrednosti celotnega romunskega izvoza. Od tega je bilo 10 milijonov ton lesa za kurivo, 9.3 milijona ton mehkega rezanega lesa in ostanek rezanega materiala od bukve, hrasta in drugega lesa. Do leta 1989. se je nadaljevalo s prevelikim izkoriščanjem gozda in ena sedmina gozdov se je iztrebila zaradi občinskih pašnikov. OKVIRI * UMETNINE GOSPOSVETSKA 3 GALERIJA »OBERSN EL“ V 1. 1942. je izvozila Romunija 120.000 m3 iglastega lesa in. 60.000 kubičnih metrov lesa listovcev. Poleg tega se je v deželi sami porabilo 12.6 milijona m3 lesa. Ta količina je bila za več ko 50 odstotkov previsoka. Direktor Popescu je zato mnenja, da bi se morale cene lesa zvišati, da bi se tako preprečile prevelike sečnje. K temu pa je treba pripomniti — dostavlja »Interna-tionaler Holzmarkt« — da uče izkušnje, da visoke cene še nikdar niso lesne proizvodnje zmanjšale, temveč ravno nasprotno, jo še povečale. Samo prenizke cene so zaradi nerentabilnosti potisnile navzdol lesno proizvodnjo, visoke cene pa imajo za posledico, da je sečnja celo v bolj oddaljenih gozdovih rentabilna. Tako visokih cen, da jih nihče ne bi mogel plačati, pa najbrže tudi predavatelj sam ne more zagovarjati. Poziv trgovcem z modnim blagom Sindikat trgovcev z modnim iu galanterijskim blagom poziva vse trgovce, da mu čimprej javijo število neizrabljenih bonov-nabivnic (z navedbo števila točk) za naslednje predmete: pletenine, nogavice, konfekcionirano perilo. Oni trgovci, ki v lastni režiji izdelujejo perilo ali ga dajo izdelovati izven svojih obratov, naj sporeče to sindikatu z navedbo količin (v kg) zaradi eiventuelne dodelitve potrebnega blaga. Prijave je treba vložiti najkasneje do 3. aprila t. 1. Poznejše prijave ne bodo upoštevane. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 31. marca 1944. Štev. 27. ieaaniištva m zavarovtbtvs Terjatve iz klirinških računov pri bivši Narodni banki v Beogradu iz ncizvrgenih dobav iz iuo zeinstva. Pokrajinska uprava je pozvala Združenje industrijcev in obrtnikov, da ji nujno predloži podatke o terjatvah naših podjetij iz klirinških računov pri bivši Narodni banki v Beogradu. Zlasti se obla.sl zanima za terjatve iz plačil za ne-izvršene dobav,e: iz inozemstva. Z ozirom na navedeno vabiinc vsa prizadeta podjetja, da Združenju nujno s po roče sledeče: 1. naslov tukajšnje tvrdke, ki želi imeti povračilo vplačanega de. narnega zneska; 2. znesek terjatve; 55. datum vplačila pri Narodu banki; 4. označba klirinškega računa; 5. v korist katere tvrdke se je vplačilo izvršilo; 6. če in kdaj je bila terjatev od-kazana ISTACAMBT, Roma. « Zavarovalnica »Duiiav« v Zagrebu namerava zvišati svojo delniško 'glavnico od 2.5 na 6 milijonov kun. V Dalmaciji je bila odrejena likvidacija vseli podružnic italijanskih bank. Upniki teh zavodov morajo prijaviti svoje terjatve v enem mesecu Imenovani so tudi že bili likvidatorji ki naj izvedejo likvidacijo podružnic. Podružnica Praštedione je že začela poslovati in enako tudi podružnice drugih hrvatskili bank. V francoskih hranilnicah je bilo v letu 1943. za 14 milijard frankov več hranilnih vlog vloženih ko dvignjenih Španska vlada je izdala naredbo da morajo imeti zavarovalnice naj manj 5 milijonov pezet kapitala, le zavarovalnice proti toči in nezgodam smejo imeti samo 3 milijone pezet. Angleška banka, ki je dobila žc večkrat dovoljenje, da sme zvišati ob; tok bankovcev za 50 milijonov funtov (na leto je povprečno zvišala obtok za 150 milijonov funtov), namerava sedaj zaprositi za dovoljenje, da sme obtok zvišati za 300 milijonov funtov Ribištvo v Turčiji Turšiča vlada pripravlja nove odredbe in predpise za ribolov, ki imajo predvsem ta namen, da se zaščitijo nekatere vrste rib. Eksplozije min' blizu turške obale so uničile mnogo ribjega zaroda in potrebno je, da se ribolov ponekod začasno opusti, drugod pa rajo-nira. Zaradi minskih eksplozij v Črnem morju je za&lo primanjko vati jesetrovine in nekdaj velika turška proizvodnja kaviaia je zdaj zelo pičla. V mirni dobi ,je bi! letni plen turških ribičev približ. no 30 milijonov kg rib, izvozili pa so od tega najmanj polovico. Po večini so izvažali posušene in nasoljene ribe. Velika odjemalca rib iz Turčije sta bila tudi Grčija in Italija. Pri izvozu so imele visoko1 ceno nekatere redke vrste rib iz Črnega morja. V Turčiji je mnogo tovarn za konserviranje rib. Te tovarne so med vojno svoje obrate povečale, ker je izvoz rib zaradi vojnih ovir močno skrčen. Zelo povečana gojitev bombaža v Španiji Šef-inženir španskega Zavoda za pospeševanje proizvodnje tkanin je izjavil, da je Španija od 1. 1924. neprestano stopnjevala svojo proizvodnjo bombaža. Od 1200 bal v 1. 1924. je narasla proizvodnja na 20.000 bal v lanskem letu. Z bombažem zasajena površina je znašala 0000 ha, v kratkem času pa se bo povečala na 100.000 ha. Uspešno izvedena akcija za zboljšanje kakovosti bombaža, je dala v mnogih provincah že izredno ugodne rezultate, da se more tako pridobljeni bombaž meriti z najboljšim bombažem na svetu. Španija bi mogla proizvesti šestkrat toliko bombaža ko dosedaj, kar bi z istočasno naraslo proizvodnjo umetnih tkanin moglo popolnoma pokriti domačo potrebo po tekstilnem blagu. Mezdni sporazum za nameščence Mezdni sporazum o izvršitvi na redbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o začasni ureditvi mezd in plač v zasebnem gospodarstvu z dne 4. decembra 194S5 za trgovske pomočnike in komercialne ter tehnične nameščence. Dne 11. marca 1944 sta sklenili v Ljubljani Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine in Pokrajinska delavska zveza Ljubljanske pokrajine v izvršitev naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko jrimorje« o začasni ureditvi mezd n plač v zasebnem gospodarstvu c dne 4. decembra 1943, da pred-' ožita Vrhovnemu komisarju v smislu čl. 1. gornje naredbe v po-rditev naslednji mezdni sporazum. Člen 1. — 1. Čiste mesečne pla-;e, ki so jih v septembru 1943 dejansko- prejemali trgovski pomočniki ter komercialni ler tehnični nameščenci, se zvišajo z veljavnostjo od 1. februarja 1944 dalje za 30%, maksimalno pa za L. 500. 2. V podlago za zvišanje plač se vračunajo le družinske doklade, ki jih plačujejo zavodi, ne pa tudi družinske doklade, ki jih prejemajo nameščenci od Blagajne za izplačevanje družinskih doklad. Člen 2. — Delojemalcem, ki so že bili v poklicu zaposleni več kakor eno leto in so stari najmanj 20 let, so zajamčene sledeče minimalne čiste mesečne plače: lir a) trg. pomočnikom . 900.— b) komercialnim in tehničnim uradnikom . 1000,— Člen 3. — V povišek čistih plač smejo podjetja vračunati vsa redna zvišanja, priznana nameščencem od 1. avgusta 1943 dalje. Ne vračunajo se pa redna napredovanja po pragmatiki. Člen 4. — 1. Delodajalci, ki hočejo po lastnem preudarku zvišati plače nameščencem tudi čez v sporazumu določenega maksimalnega zneska, to lahko store, vendar pa to zvišanje ne sine presegati 30%. 2. O nameravanih poviških po tem členu pa morajo predhodne obvestiti Pokrajinsko zvezo delo dajalcev, da zavzame stališče po zaslišanju Pokrajinske delavske zveze. Člen 5. — Ta mezdni sporazum velja: 1. Samo za one nameščence, ki opravljajo službo, ne pa za priprte in internirane; 2. za podjetja v likvidaciji; 3. za slovensko osebje v italijanskih zavodih, če tudi niso člani združenja in ne glede na to, ali se prejšnje pogodbe nanašajo nanje ali ne; 4. samo za notranje nameščene« zavarovalnih zavodov. Člen 6. — 1. Ta mezdni sporazum ne velja: 1. za podjetja, ki so radi vojnih razmer bila tako prizadeta, da bi jim izpolnitev pogodbenih dotočil oovzročala nepremagljive težave. V spornih primerih odloča dokončno predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev po zaslišanju prizadetih delodajalskih in delo-jemalskih sindikatov. 2. Za nameščence, ki so vstopili v službo po 30. septembru 1943. 3. Za nameščence, ki izstopijo ali so odpuščeni jz službe pred dnevom podpisa sporazuma. 4. Za nameščence, za katere teče odpovedni rok v času uveljavitve mezdnega sporazuma. 5. Za praktikante z manj kakor 6 mesecev službe in za volonterje 6. Za kurjače, vratarje, nočne čuvaje, snažilke in slično osebje. Člen 7. — Ta povišek je smatrati kot »začasno vojno doklado« ki ni upoštevna za odmero pokojnine pri onih zavodih, ki imajo svoj lastni pokojninski sklad. Ljubljana, dne 11. marca 1944 Pokrajinska zveza delodajalcev L j ubl janske pok raj in e Potočnik 1. r. Dr. Slokar 1. r. Pokrajinska delavska zveza Dr. Alujevič 1. r. Filip Uratnik I. r. Irpfissi register Razprave o @ridelovaniu pšenice na Madžarskem V madžarskem gospodarskem tisku se v zadnjem času precej razpravlja o pridelovanju pšenice v bodočnosti in pojavljajo se predlogi za in proti omejitvi proizvodnje pšenice, čeprav Madžarska zdaj nima nobenih težav pri uporabi iu vnovčevanju svojega žitnega pridelka. Take težave pa so bile v mirni dobi in nekateri menijo, da bi utegnile nastati tudi po sedanji vojni. Po žetvi 1. 1939. je znašal presežek pšenice 8 milijonov stotov, z ostankom presežka iz prejšnjega leta pa 10 milijonov stotov in doplačila države pri izvozu teh količin so dosegla približno 100 milijonov pengo. Proizvodnje pšenice ipa niso smeli omejiti, ker brez izvoza pšenice Madžarska ne bi mogla dobiti važnih surovin in industrijskih izdelkov. Dve tretjini Madžarske proizvodnje pšenice prideta na malo posest z manjšim hektarskim pridelkom. Razlika pri pridelku na velikih in malih kmetijah je povprečno 2 stota pri oralu in zato so nekateri predlagali rešitev problema pšietnice na ta način, naj bi se pšenica pridelovala samo na kmetijah, ki obsegajo nad 100 oralov, dočim naj bi se male kmetije preuredile za pridelovanje sadja in sočivja. Po drugem predlogu naj bi se kulture pšenice v vsej deželi reducirale za tri osmine in sledili so različni predlogi o upo'-rabi te redukcije za druge vrste kmetijske proizvodnje. Eni so predlagali krmo za živino, drugi povečano pridelovanje graha itd., razpravljali pa so tudi o tem, ali naj se izvaža predvsem žito ali pa moka. Te debate, ki jih je prekinila vojna, se zdaj v mislih na povojno dobo nadaljujejo in obnavljajo, - Siidost-Echo« pa meni, da so razprave in pobude predvsem teoretične, dočim gre praktično življenje svojo pot ter kaže tudi intenzivnejše izkoriščanje žitnih kultur. Do tega je prišlo že takrat, ko je industrija prevzela od kmetijstva precej-de ovnih moči in so morali priti stroji v kmetijstvu do večjega pomena. Mehanizacija vsega madžarskega kmetijstva je v najboljšem razvoju, ki ga samo začasno ovira pomanjkanje strojev in orodja, dobro pa se razvija tudi sadjarstvo in vrtnarstvo. Mehanizacija in sadjarstvo kažeta največji napredek na velikih kmetijah, mala posest pa se vedno bolj zavzema za živinorejo, iz česar se da sklepati, da se bo tudi po vojni vsa kmetijska proizvodnja skladno razvijala in izpopolnjevala. in ni barva, plesira H /J mil kemična maži (•o I ut ||fl| obleke, klobuke itd. Skrobi in avetlolika arajre. ovratnike in maniete. Pere, auii. manga in lika domafte perilo tovarna JOS. REICH Paljanski nasip 4-6. Šelenburgava 3 Telefon it. 22-72. Spremembe iu dodatki; Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Vpiše se novi podpredsednik dr. Eiletz Leopold, bivši okrajni podnačelnik in uradnik Prevoda v Ljubljani. »Intra« družba z o. z. za proizvajanje in razpečevanje gradbenih potrebščin v Ljubljani. Izbriše se dosedanji poslovodja Jerebič Franc, vpiše pa novi poslovodja Jenko Karl v Ljubljani. Iz zadružnega registra Pri Zadružni čebelici r. z. z o. j. v Ljubljani s«! izbriše član upravnega odbora Soklič Tone, vpiše pa e novi član upravnega odbora Jare Vladimir, stavec v Ljubljani. Na skupščini Zadružne kleti v Ljubljani so se spremenila zadružna pravila in znaša odslej poslovni delež 3000 lir. Občni zbori Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, zadruge z n. j ima LX. redno skupščino 12. aprila ob 9.30 v posvetovalnici v Ljub Ijani, Dalmatinova ulica 1/1. če skupščina ob napovedani uri iir bi bila sklepčna, bo čez pol ure druga na istem mestu in z isti ir dnevnim redom ter bo sklepal? veljavno ne glede na število na-vzočnih zadružnikov. Letni sklepni računi so v posvetovalnici zadruge članom razgrnjeni na vpogled. Bencin in petrolej za obrtnike Obrtniki, ki prejemajo pri Gospodarskem pokrajinskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne oismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca aprila dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih Črkah v naslednjih dneh: mizarji: A—0 1. aprila. P—Ž 3. aprila, likarji in pleskarji: 4. aprila, urarji, torbarji in knjigovezi: 5. aprila, mehaniki: 6. aprila, kle-narji in ključavničarji: 7. aprila, elektrotehniki in steklarji: S. aprila. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudnik'-se ne bodo mogli upoštevati. Švedski industrialci v Nemčiji Zastopniki švedskega steklarstva so odpotovali v Nemčijo, da prouči; nemške metode za ■proizvajanje stekla. Zakadi pomanjkanja surovin so morale švedske steklarne za eno četrtino ome-iiti obratovanje. V Nemčiji bi želeli «t>oznati. kako je Nemčija podobne težave premagala. Življenjski standard na Slovaškem Slovaški gospodarski statistični urad j\e. objavil, da je slovaško narodne premoženje 1. 1939. znašalo okrog 10.9 milijarde slovaških kron, 1. 1941. že 12 milijard, naslednje leto pa 16 milijard. V letih 1939. do 1941. se je narodno premoženje povečalo za 58%. Slovaška ima 2.7 milijona prebivalcev in je prišlo 1. 1939. na vsakega prebivalca 4047, naslednje leto 4778, 1. 1941. pa G046 slovaških kron. SftMferske vesti Trgovinski promet med Hrvatsko in Protektoratom se stalno veča ter jel dosegel v letu 1941./42. hrvatski uvoz ix Protektorata vrednost 174.7, hrvat-sKi izvoz v Protektorat pa 2 milijona mark. V Jetu 1942. se je promet podvojil, enako v letu 1943. Hrvat-sim izvaža v Protektorat zlasti • tobak, * rude iu sadje, iz Protek-I živila1 Pa UVaža s^dkor in razna 111 hrvutsko-uemškili trgovinskih pogajanjih *e Je doseglo popolno soglasje. navzlic vojnim razmeram se 1 •jo oliraiul trgovuisKi promet med j uoema državama na doseuami visim. JN euisko-s vicarsKa minusu« uogod-ua z dne 9. ti. 1U40 je bita na dosedanji podlagi podaljšana do 80. junija i Sklenjen je Oii tudi dogovor o ! uemsko-svicarskem blagovnem prome- 3 iu in velja novi dogovor do dne 20 junija 1944. Srbski ministrski svet je odobrit j ,Ja|V del v skupnem znesku 1-00 milijonov din. Od tega zneska je namenjeno za državne ceste 020, za druge ceste 300 in za vodna dela 75 milijonov din. Manjši zneski so določeni za elektrilikacijo, za zboljšanje ptouietnik zvez in za druge namene. Blagovna izmenjava med Italijo in Švico se je od lanske jeseni popolnoma ustavila. Zaradi tega se niso mogli pokriti italijanski klirinški zaostanki. Že lani začeta oblačilna akcija za Kmetijske iu industrijske delavce na •ladžarskem se letos živahno nada-nadzorstvom Deželnega društva tekstilnili industrialcev razdeljujejo trgovci delavcem delavske obleke in perilo. Za izvedbo vse akcije I je določenih 160 milijonov pengo. Slovaška je lani proizvedla 262 milijonov kVVh električnega toka, za 99 milijonov freč ko pred petimi leti. Ministrski svet Bolgarske je odredil, da se pobira v donavskih iii morskih pristaniščih od vseh transportnih pristojbin še ‘20odstotni dodatek, ki se porabi za socialno pomoč pristaniškim delavcem in njih rodbinam. Komunsko finančno ministrstvo je dobilo pooblastilo, da najame kredit •i milijard lejev za investicije v pe- J trolejski industriji. Romunska »arod-na banka pa je dovolila nekaterim petrolejskim podjetjem kredit 100 milijonov mark za nabavo potrebnih strojev v Nemčiji. V Bukarešti se je ustanovila z delniško Klavnico 7 milijonov lejev družba He,\an«, ki bo proizvajala komične in farmacevtske izdelke. Za poskusno pridobivanje kavčuka iz soje in za pospeševanje večje gojitve soje je dovolilo turško gospodarsko ministrstvo 250 milijonov turških funtov. Irski minister za preskrbo je izjavil, da je nujno potrebna štednja s premogom, ker zadostujejo premogovne zaloge Irske samo za železnice in plinarne za nekaj dni. Potrošnja električnega toka je bila omejena v južni Norveški, in sicer na ta način, da je po noči električni lok dve url odklopljen. Poslanec USA kongresa Uugels je I objavil senzacionalna odkritja o neizmernih dobičkih ameriških oborožitvenih podjetij. Po njegovih podatkih je doseglo 46 vodilnih ameriških oboroževalnih podjetij 7740% čistega dobička. Podjetja so torej mogla izvleči iz vojnih naročil 77kratni z ne- | sel; njih delniških glavnic. Sovjetsko poslaništvo v Kairi je ! naročilo borznim mešetarjem, da kupijo za njegov račun delnice Sueške- j ga prekopa. Že v februarju so sovjeti kupili 3 odstotke prvenstvenih delnic i Sueške družbe. Zaradi sovjetskih nakupov se je tečaj delnic močno okrepit. Sovjeti hočejo z nakupom delnic doseči, da dobe svojega zastopnika v upravi družbe. Izvoz romunskega žita v Belgijo Po zadnjem dogovoru o izmenjavi blaga med Romunijo in Belgija bo Romunija izvozila v Belgijo 100.000 ton krušnega žita in 30 tisoč posušenega sočivja. V zamenjavo bo dobila iz Belgije kmetijske stroje ter razne izdelke ke-mičmei industrije. OKVIRJE izdeluje specialist Wollova 4 KLEIN Ivan Pezdir špecerija — delikatesa — vinarna Ljubljana - Gradišče Filr d»g Kouaorfcium »Trgovski list< alg Verlag — Za konzorcij »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Ptess — Schriftleiter - Z« tisifrarHO >M«rkur< 4. d.: Otmar Mifaelek. — Alte — vrni Urednik: Aleksander Železnikar v Ljubtjui. Filr die Draokarea >M*rkur< A. G