■4*
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Naiočnln* za r-.vstro-ogrske kraj« za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Pasa u mm fttevltka 10 v«
Reklamacije so poitalai preit*. Nefrankiran* plsau n spre-jtmaje. Kokoplal n h mnji, laimM. beitepu petil-rr«tln (iiriaa 81 m) n •akni' M fl«., Ttčknk pe ietevenL
10. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 3. februarja 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo ^Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo .Bdečega Pj&pora*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
JRdečl Prapor11
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro -ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K SO vin., za četrt leta 1 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Keačljo za celo leto IS K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Aaerlko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Naš zbor.
V	nedeljo dopoldne se je zbral v salonu hotela pri Maliču v Ljubljani sedmi redni zbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Delegatje so prišli skoraj iz vseh jugoslovanskih krajev Avstrije in že na prvi pogled se izraža napredek stranke v tem, da je zastopana cela vrsta organizacij, katerih Se ni bilo ob času zadnjega zbora.
Izmed zunanjih gostov vidimo na zboru poslanca Muchitscha, ki zastopa klub socialuo-demokratičnih poslancev ter štajersko deželno organizacijo. Iz Zagreba je navzoč sodrug Evgen D e-metrovič, ki zastopa hrvatsko socialno - demokratično stranko. Češka stranka je določila delegata, ki pa vsled nujnega zadržka v zadnjem trenotku ni mogel odpotovati. Od italijanske stranke je delegiran poslanec sodrug Oliva, ki ob otvoritvi še ni navzoč.
Dvorana je enostavno, a ukusno dekorirana.
*
Zborovanje otvori v imenu izvrševalnega odbora sodrug
Etbin Kristan:
Cenjeni zborovalci! V imenu izvrševalnega odbora Vas pozdravljam na VII. zboru jugoslovanske socialno-demokratične stranke, kjer ste se zbrali na resno delo v korist jugoslovanskemu proletariatu v tej državi. Ce se ozremo po tej dvorani, opažamo že po zunanji sliki, da se je od našega zadnjega zbora marsikaj izpremenilo; stranka se je povečala in razširila, a poročila nas bodo poučila, da se je tudi poglobila. Za nami imamo dveletno dobo dela, ki je bila polna težkih, v časi strastnih bojev, a čeprav se ne moremo veseliti tistih vidnih uspehov, id so jih v bogati meri žele bratske stranke drugih narodov, vendar naši boji niso ostali neplodni, temveč so nam pomagali povečati naio organizacijo, ki mora biti podlaga novemu delu. Ne le mi, temveč tudi naši nasprotniki čutijo naš napredek in ?ato iščejo vedno novih sredstev, da bi paralizirali sadove našega dela. Novi uspehi nam porajajo nove boje in tako ne more biti miru, dokler ne zmaga zavedni proletariat. Ne zavajamo se za nikakšnimi utopijami in dobro vemo, da je naša pot še dolga; zamuditi pa ne smemo nobenega trenotka, ko nam je mogoče, napraviti nov korak. Vsi smo se zbrali z najresnejšimi nameni na tem zboru in zato smo prepričani, da nam porodi tudi to delo uspeh, ki si ga želimo, uspeh, ki nas dvigne in nas okrepča za nove boje. (Odobravanje.)
(Nemško) t V imenu izvrševalnega odbora in tega zbora mi je pozdraviti sodruga Muchitscha, ki nas je obiskal v imenu nemških sodrugov-po-slancev in štajerske deželne organizacije. Kot naj-mlajša proletarska stranka v tej državi, ki se bojuje
V	najtežavnejših razmerah, potrebujemo (testo
vzgledov in svetov, pa nas tembolj veseli izraz proletarsko solidarnosti, ki nam ga izkazujejo nemški sodrugi s to delegacijo. Sodrug Muchitsch se bo na našem zboru lahko prepričal, da tudi jugoslovansko zavedno delavstvo v dobri volji in vztrajnem boju ne zaostaja za svojimi sodrugi drugih jezikov, temveč da hiti za njimi z vso močjo. Varujoč svojo avtonomijo ne pozabi jugoslovanska stranka nikdar na dolžnosti proletarske vzajemnosti v skupnem boju in se veseli izražanja enake solidarnosti od drugonarodnih sodrugov. Zato nas tudi veseli prihod poslanca sodruga Muchitscha katerega najtoplejše, najprisrčnejše pozdravljam. (Živahno odobravanje.) .
(Hrvatsko): S posebnim zadoščenjem mi je pozdraviti zastopnika najbliže nam brvatske socialne demokracije, sodruga Evgena Demetro-vi6a. Ce nas družijo proletarski interesi z delavstvom vseh narodov, so vendar še posebno tesne vezi med nami in med hrvatskim proletariatom, zakaj politična meja, ki je med nami, vendar ne more razdejati dejstva, da imamo posebne skupne interese, ki ne poznajo nobene državnopravne razdelitve in se ne morejo zmeniti zanje. Mi vemo, da smo že danes v številnih vprašanjih vzajemno prizadeti, a da se njih število pomnoiuje od dne do dne. Neznan nam je šovinizem meščanskih strank; poznamo pa in čutimo resnične narodne interese in se kar nič ne motimo, da potrebujemo drug druzega za bodočnost. Trezno narodno prepričanje delavstva nam kaže, da moramo še izpopolnjevati vzajemne stike in prav zadnji veliki politični dogodki nam potrjujejo prepričanje z najmočnejšimi argumenti. Vsak napredek, ki ga želimo sodrugom na Hrvatskem, je tudi naš napredek. Navzočnost zastopnika hrvatskih sodrugov nas torej navdaja z največjo radostjo in z najiskrenejšimi občutki izrekamo sodrugu Demetrovidu ■voj prisrčni bratski pozdrav. (Živahno odobravanje.)
Ne kot gosta, temveč kot polnopravnega člana tega zbora pozdravljam sodruga Glumca iz Šibenika, ki zastopa tukaj vse politične organizacije t Dalmaciji. Prvikrat so s tem dalmatinski sodrugi oficielno zastopani na zboru svoje jugoslovanske socialno-demokratične stranke in vsi pričakujemo od te udeležbe okrepčanje zveze med stranko in njenim delom v Dalmaciji in pričakujemo od nje tudi za dalmatinske sodruge najboljši uspeh. (Pritrjevanje.)
Od izvrševalnega odbora češko-slovanske socialno-demokratične stranke smo dobili sledeči brzojav:
•Vykony rybor strany pfeje jednani ijezdu mnoho zdaru. Omluvte naši nepritomnost. Delegat naš pro nahlou duležitou udalost nemohl odjet
Za vykony vybor: Bruha.*
(Izvrševalcu odbor stranke želi zboru mnogo uspeha. Oprostite našo nenavzočnost. Naš delegat se zaradi nepričakovanega važnega dogodka ni mogel odpeljati.	Za izvrševalni odbor:
Bruha)
Pismene pozdrave smo dobili od socialno-demokratične stranke v Bosni in Hercegovini iz Sarajeva; od nemške socialne demokracije iz Berlina ter od skupne eksekutive z Dunaja. (Govornik prečita pozdrave. Ploskanje.)
Predložen je sledeči dnevni red:
1. Poročila, podaja tajnik sodrug Ivan Mlinar.
2. Politični položaj, poroča sodrug Etbin Kristan. 8. a) organizacija, poroča sodrug Ivan Kocmur,
b) Taktika, poroča sodrug dr. Toma.
.4. Tisk, poroča sodrug Anton Kristan.
5. Volitev izvrševalnega odbora.
6. Raznoterosti.
Ali se ugovarja dnevnemu redu? — Ker se ne, je sprejet.
Za predsedništvo predlaga izvrševala! odbor, odnosno sinočnja predkonferenca:
Za predsednike sodruge C obal a, To kana in Milosta;
za zapisnikarja sodruge Malovrha, Komar-lija in Stigla.
Ali kdo ugovarja P
Ker ni ugovora, prosim za glasovanje. — Predlog je soglasno sprejet in prosim izvoljene so-druge, da prevzamejo vodstvo zbora.
Sodrag Čobal:
V	imenu predsedništva se zahvaljujem za izvolitev in naznanjam, da je predložen opravilnik. (Prečita ga.) Ali želi kdo iipremembe P Ker ne želi nihče, prosim za glasovanje. —• Opravilnik je sprejet
Voli se
komisija za pregledanje mandatov: Dr. Tuma, Kocmur, Jernejčič;
komisija za pregledanje in redakcijo predlogov: Regent, dr. Tuma, Etbin Kristan, Anton Kristan, Sitar.
Po pozdravnih govorih sodrngov Muchitscha in DemetJroviča, katera objavimo v pri* hodnji številki, se preide k 1. točki:
Poročila.
Sodr. Mlinar
poda naslednje tajniško poročilo:
Cenjeni zbor!
Naloga mi je, cenjeni sodrugi, da vam poročam o najvažnejših dogodkih, ki so se pripetili v strankinem področju od šestega strankinega zbora v Trstu pa do danes.
Prejšnje dveletno obdobje strankino je bilo posvečeno boju za volilno reformo za državni zbor, ta poslednja doba pa realiziranjn tega boja, to je državnozborskim volitvam, nadalje pa delo za volilne reforme v deželnih zborih. V tej dobi smo dobili nove volilne pravice za deželne zbore skoro v vseh kronovinah, po katerih deluje jugoslovanska socialna demokracija. Malovreden je sicer sad teh bojev, zakaj deželni zbori so, med katerimi prednjači kranjski, si zadali znak reakcije in krivičnosti napratn industrialnemu delavstvu in delavstvu sploh.
Sesti strankimi zbor je sklepal o državnozborskih volitvah, sklenile so se nekatere organizacijske reforme ter samostalni predlogi, 0
Kaj in kako se je dalo izvršiti vse to, naj po« ročam v naslednjem, in sicer pravzaprav le o stvareh, Id spadajo naravnost v področje izvrševalnega odbora.
Za državni zbor je kandidirala stranka v 20 volilnih okrajih, in sicer na Kranjskem v 7, na Štajerskem v 7, na Goriškem v 2, v Trsta v 1, v Istri v i in v Dalmaciji v 1 okraju.
Zmage naša stranka sicer ni dosegla v nobenem okraju, vendar je pa odločevala pri ožjih volitvah v petih okrajih, in sicer v obeh okrajih na Goriškem; v'dveh okrajih na štajerskem in mestu Ljubljani. Stranka je priporočala, da naj pri teh ožjih volitvah podpirajo naši volilci napredne kandidate brez vsakršne dlruge obveze, le v Ljub* Ijani jpe je sklenila abstinenca, ker je pripadal kan* didat stranki, Id je bila dejanski nasprotna splo« šini in enaki volilni pravici. Žal, da se slednji •klep v Ljubljani id izvedel popolnoma«
Glasov so dobili naši kandidati na Kranjskem 5030, in sicer okraji: idrijski in litijsko-žužemberski okoli 1400 in 1300, ljubljanski okoliški domala 1000, ljubljanski 640.
Dalje je dobil kandidat v Trstu okolo 1500, goriški okoliški 622, nabrežinski 594 ter labinjski 556. Na Štajerskem je dobil nas kandidat v celjsko-laško-brežiškem okraju nad 1700 glasov. Drugi okraji so dobili nlanjSe število glasov. K tem podatkom izražam željo, da bi se izdelala glede Oddanih glasov natančna statistika ter se dodala poročilu o tem strankinem zboru, ker se ga namerava izdati posebe, ker mi ni bilo mogoče zbrati statistiških podatkov iz netočnih časniskih poročil. Taka statistika ima za javnost pač mnogo več pomena nego za to zborovanje.
Mimogrede Se omenjam, da je mnogo slovanskih glasov oddanih tudi v drugo narodnih volilnih okrajih, kakor v Trstu do 30%, v Istri do 25%, v Mariboru do 25®/*. dalje v Gorici, v celjsko-laSko - breškem mestnem volilnem okraju ter nekaj tudi na KoroSkem.
Enako važen dogodek so bile deželnožborske volitve na Kranjskem, Gorenjskem, v Idriji, posebno pa v Ljubljani, Iger je prišel prvikrat nas kandidat v ožjo volitev z liberalnim kandidatom ter dobil pri ožji volitvi okolo 1360 glasov.
O volitvah poročati kaj več, se mi ne zdi potrebno, ker so to same znane stvari. Omenim naj le Se, da je pri glavni volitvi v deželni zbor kranjski leta 1907 glasovala socialna demokracija pri oStjih volitvah za naprednega učitelja.
V	vsem volilnem boju in bojih je sodeloval tudi izvrSevalni odbor kakorkoli le mu je bilo mogoče, torej ne le kot tak, nego tudi kot agi-tačni odbor.
Na strankinem zboru se je tudi sklenilo, da mg izhaja «Rdeči Prapor* v državnozborski volil-ski dobi kot dnevnik. Ta sklep se je uresničil, zakaj »Rdeči Prapor* je res izhajal dva meseca, t. j., od 5. aprila do 4. junija 1907 kot dnevnik.
Ko je list prenehal izhajati kot dnevnik, je namerjal izvrSevalni odbor izdajati »Rdeči Prapor* trikrat na teden. Toda denarne težkoče, ker se ni oglasilo dovolj novih naročnikov, se ta namere ni uresničila; treba se je bilo zadovoljiti z dvakratno izdajo na teden, in sicer je pričel izhajati dvakrat na teden dne 16. oktobra 1907. Od takrat izhaja »Rdeči Prapor* redno dvakrat na teden.
»Rdeči Prapor* se je bil jako razširil. Ena tedenska števila se je tiskala okroglo v 4000 izvodih, druga tedenska številka pa ni dosegla te naklade, ker je malo odjemalcev med strokovnimi društvi, ki jemljejo- le takozvane obvezne številke.
Precej hud udarec je zadala naSemu glasilu ustanovitev strokovnega glasila za železničarsko stroko. Meseca nevembra je bila v Ljubljani konferenca železničarjev, ki je napravila ta sklep. Od takrat pa do meseca marca leta 1908 pa je izhajal »Železničar* kot priloga »Rdečemu Praporju*; meseca marca pa je pričel izhajati »Železničar* kot samostojno glasilo organizacije železničarjev. Priznavamo, da je bil list potreben, naglasimo pa tudi, da je vsaj prav tako potrebno za vsakega delavca tudi strankino politično kakor strokovno glasilo. »Železničar* izhaja gotovo v prid železničarski stroki, pa tudi stranki; toda omenjam to le zaraditega, ker je naie glasilo izgubilo s tem lepo število odjemalcev in je stranka ta pojav v materialnem oziru težko občutila. Natančneje denarstveno poročilo glede lista in tiska bo itak podal sodrug blagajnik.
Spričo razvoja stranke so uvideli primorski aodrugi, da nujno potrebujejo politični list. Sklicali so meseca avgusta 1907 konferenco v Trst ter sklenili izdajati za Primoije nov politilki tednik »Delavski list*. IzvrSevalni odbor ni nasprotoval temu, ker je uvidel resnično potrebo takega lista in ker se je s tam razbremenil »Rdeči Prapor*, ki pa tudi ni izgubil zaraditega, nego je kljub temu po Primorskem Se precej razširjen. »Delavski list* se naravnost lepo razvija. O njem nam poroča zastopnik iz Trsta.
Omenjati Moram Se ustanovitev »Delavske tiskovne družba*. Ustanovila se je »Delavska tiskovna družba, ki je imela svoj ustanovni občni zbor dne
7.	junija v Ljubljani. Tiskovna družba ima namen, da centralizira tisk« Prevzela je že »Naprej*, ki je bil do takrat glasilo okrajne organizacije idrijske. Prevzela je ti(di zalogo brošur, U jih je izdalo za-jožniitvo »Napreja* In založila le večje število
brošur, Id so nam itak znane. »Naprej* sam se je pa prelevil v poljuden list, ki naj razširja naše ideje v preprosti besedi med našim ljudstvom. Izhaja tudi odslej po dvakrat na mesec.
Prvi majnik se je slavil stopoma bolje nego prejšnja leta. Leta 1907 ni izdal izvrSevalni odbor majnikovega spisa, nego je izdal le majnikovo številko »Rdečega Praporja*; pač pa je izšel 1.1908 majski spis.
V	prošli poslovni dobi je poslal izvrSevalni odbor svojega zastopnika na hrvaški strankini zbor (aprila 1908) in na italijanski zbor (septembra 1908) v Trst; pozdravil je pa češki in nemški zbor in pa nekatere konference.
Šesti redni strankini zbor v Trstu je bil sklenil, da se odpošlje zastopnik naše stranke tudi na mednarodni kongres v Stuttgart. Sklep se ni izvršil, ker ni bilo dovolj denarnih pomočkov na razpolago.
Vseh delegacij na državne, deželne, oziroma okrajne konference je sklenil izvrSevalni odbor 13. (Dunaj 3, Logatec 1, Trst 3, Zagorje 1, Jesenice 1, Gorica 2, Zagreb 1). Omenjati mi je posebej, da je bila prva državna konferenca namenjena državnozborskim volitvam, tretja pa volilnemu boju na Ogrskem. Razen tega se je je udeleževal izvrševalci odbor vseh ljubljanskih konferenc.
Poleg volilne borbe v državni zbor in deželne zbore je prirejala stranka shode proti draginji živil, demonstrativne in protestne shode za volilno reformo na Ogrskem in slednjič shode zoper razmere na Hrvaškem, posebno spričo veleizdajske afere.
Svoje seje je imel izvrSevalni odbor po potrebi. Sklepe, oklice, pozive in poročila o strankinih prireditvah je podajal redno »Rdeči Prapor*.
To splošno poročilo bodi uvod poročilom, ki jih podado zastopniki deželnih organizacij. Splošno je to poročilo, ki ga je mogoče podati v teh kratkih orisih. Vendar je jasno razvidno iz njega, da smo napredovali. Tajništva, ki je nujno potrebno, še ni bilo mogoče osnovati, dasi je dela preveč. Naše delo se je takorekoč omejilo domala na agitacijo in administrativna dela. Priznati moramo, žal, da smo se mogli premalo pečati v splošnem s politično organizacijo, ker je tnlo ravno dela mnogo za vse tiste, ki so aktivno delovali v tej stranki. Pozdravljam pa že željo deželnih organizacij, da bi same poročale o svojem delovanju v prošli dobi, zakaj prav iz teh poročil bomo izpoznali, kje smo in kako jaki smo že. Iz poročil cenjenih organizacij bomo spoznali mnogo bolj dušo stranke nego iz kakega skupnega poročila. Jasni si moramo biti o našem stanju, jasna pot in vstrajno delo nas povede k osvoboditvi iz gospodarske in duševne sužnosti.
Blagovolite sprejeti to splošno poročilo blagohotno na znanje.	Dalje.
Prapor". Pridobite »ovili naročnikovi Ha delo aa centralno glasilo stranke.
Ruske reči.
Kaj skrbi ruskega oarja? Pred kratkim je umrl v Kronštatu neki pop, ki je igral med pravoslavnimi terciali veliko vlogo. Imeli so ga za čudodelca in že na zemlji za svetnika. Prekanjen je bil že tako, da si je znal med nevednim ljudstvom utrditi to svetniško slavo. Znan je bil daleč naokrog kot Joan Kronštatski in tudi car, ki je zelo praznoveren, ga je imel v visoki časti. Zdaj je pisal »svetemu sinodu* pismo, ki določa, da se ima dan Joanove smrti slaviti vsako leto. Joan bo torej razglašen za svetnika. Take so carjeve skrbi.
*
V	stanovanju glasovitsga pesnika Karaleaka v Peterburgu je napravila policija hišno preiskavo, a brez uspeha. Vlada preganja Karaleaka že več let, zlasti odkar je razkril bestialnosti, ki jih je počel gubernatorski svetovalec Filanov v poltavakem okraju. Karalenko je izdajatelj znanega mesečnika »Ruskoje Bagatstvo*.
Obsedno stnnje je razglasila ruska vlada v sibirskem okraju Turuhonsk, kjer žive večinoma izgnanci. Pred kratkim so se tam politični kaznjenci uprli zaradi brezprimernih surovosti policijskih organov.
Polioljske roke. Veliko senzacijo vzbuja nenavaden proces, ki se vrši v Parizu. Tam živi veliko število članov ruske socialno - revolucijske stranke, ki ima v Parizu tudi svoj izrševalni odbor. Več let je igral v stranki neki A zev jako važno vlogo. Mnogo atentatov je sam pripravil, pri drugih
pa je sodeloval. Zdaj je pa obtožen, da je bil — policijski vohun in agent provocateur, ki je dobival od ruske policije 37.000 frankov letne plače. Kot glavno dokazilno sredstvo služi izjava bivšega policijskega ravnatelja Lopukina, ki pravi, da je bil Azev dvakrat pri njem zahteval zvišanje plače, češ, da je bil njegov posel jako nevaren. Lopukin pravi dalje: »Tega nisem vedel, da pripada Azev organizaciji stranke. Mislil sem le, da ima z nekaterimi člani tesne zveze in da izve od njih, kaj se godi. Priporočil mi ga je prejšnji minister Dnrnovo.* Vrhutega je sodišče stranke dobilo pismo, ki ga je pisal Lopukin ministrskemu predsedniku Sto-ljipinu, kjer pripoveduje, da ga je Azev prosil, naj ga varuje socialno-revolucionarne stranke, ki ga zasleduje. Lopukinu se je zdelo, da je Azev tudi njemu nevaren. Iz Pariza je Azev pobegnil, poslal je pa svojo ženo k strankinemu sodišču s pismom, v katerem trdi, da je nedolžen.
♦
Triletna bilanca. Dne 30. oktobra 1905 se je v Peterburgu razglasil carjev manifest, s katerim se je vpeljala pozneje dvakrat poslabšana volilna pravica. Zdaj je učenjak Wentius po podatkih iz ruskih časopisov izračunal statistiko obsodb od tistega časa pa do 30. oktobra 1908, torej za triletno dobo. Redna in vojna sodišča so v tem času obsodila 28.281 oseb, torej povprečno 26 oseb na dan. Od teh je bilo obsojenih 5165 na smrt, 6517 na prisilno delo (katorga), 1009 na dosmrtni izgon v Sibirijo. Izvršilo se je 2835 smrtnih obsodb, to je 549 odstotkov vseh na smrt obsojenih. Usoda ostalih je neznana; mnogo jih je bilo »pomiloščenih* na katorgo. — Ge se primerja »ustavna* doba s prejšnjo, se vidi, da so se razmere grozno poslabšale. Leta 1904 je bilo po uradnih podatkih 2296 ljudi sodnijsko obsojenih, v »ustavni* dobi pa pride poprečno 5197 na leto, t. j. več kot dvakrat toliko kakor prej. Ta statistika pa še ne obsega tistih tisoč in tisoč žrtev, ki so bile »administrativno* obsojene na dolgotrajno ječo ali pa v Sibirijo in tudi ne tistih, ki so jih pomorile »kaznilne ekspedicije*. Politično življenje na Ruskem je torej res krasno!
*
Tolstoj živ v peklu. Ruska cerkev je čutila potrebo, da vrže Tolstoja še živega v peke).
V	samostanu Glizijski se nahaja slika, ki kaže razburkano morje, po morju plava ladija, simbol cerkve. Polna je samih svetih duš. Nedaleč na obali stoji Lev Tolstoj v svojem delavskem oblačilu, okoli njega pa Herodež, Nero in Julijan Apo-stata. V ozadju se odpira peklensko žrelo, v katero mečejo hudiči proklete ljudi, med katerimi je tudi Tolstoj. Da bi prav vsak vedel, da je Tolstoj proklet, je napisal »umetnik* nad njegovo glavo: Lev Tolstoj.
Proti socialistom v Nemčiji.
Nemški državni kancelar knez Bulow je bil kot pravi aristokrat in prijatelj kapitalistov velik nasprotnik socialne demokracije. Toda njegova zmožnost je bila vedno manjša nego njegovo sovraštvo in z vso svojo državniško umetnostjo še ni mogel uničiti delavsko stranke, ki se vkljub njegovemu žuganju razvija, rastoča od leta do leta. To bi se godilo tudi tedaj, če bi bil državni kan-ceiar bolj »fant od fare* nego je; zakaj razvoj socialne demokracije je vtemeljen v kapitalističnih razmerah in zaradi tega je vsako »uničevanje* socializma in socialne demokracije smešno. Knez Bdlow ne razume tega; ali pa si morda misli, da nič ne de, če se osmeši še enkrat, ko so je že dostikrat prej osmešil.
V	pruskem deželnem zboru je pravkar proračunska razprava in to priliko je porabil kancelar za govoranco, s katero je hotel napraviti poseben vtisk. Govoril je to in ono, v javnosti se pa največ komentirajo besede, ki jih je govoril o socialni demokraciji.
Knez Bulow je začel s tem, da se je treba vrniti k staropruskemu varčevanju. Tudi pri vojni upravi je prilika za varčnost. Potem je govoril o volilni pravici in je dejal:
»Danes mi ni mogoče, povedati kaj o vprašanju . pruske volilne reforme (za deželni zbor). Kar bi se moglo povedati sedaj, ja bilo izraženo v prestolnem govoru. Priprave za volilno reformo se razvijajo in se izvršujejo marljivo.*
Nadalje je govoril o znani zadevi cesarja Viljema z novoletnim člankom. O tem je rekel :
»Kar morem storiti, da obvarujem krono nerazumevanja, sem storil. Tudi ko je izšel intervievr v «Daily Telegraphu*, nisem zamudil trenotka ter sem popravil dejstvo in prevzel krivdo na se. Naglasil sem vse, kar je moglo ublažiti nesrečni učinek tistega intervjewa. Popravil sem izjave cesarjeve o vojnem načrtu proti Burom, o rusko-fran-coskem posredovanju, dalje napačno razumevane izjave o Japonski; skrbeti moram pa tudi za to, da ne nastane razpoka med nositeljem krone in med željami in čustvi dežele, ki bi bila lahko usodna za oba dela. Dežela ne sme dvomiti o uositelju krone, nositelj krone pa ne o deželi. Ustava ne sme ostati mrtva črka, temveč mora živeti tudi njen duh. V svoji lastnosti kot pruski ministrski predsednik moram pa skrbeti tudi za to, da se ne postavi zgodovinski položaj pruske krone, ki nam ga je zapustila slavna zgodovina in ki je pod-
Sodrnflll Podpirajte in širite »Rdeči
aja naši enoti in naši bodočnosti, na kocko in da se ne obrabi.*
Naposled se je Bulow zmenil o željah konservativcev glede na ostrejši nastop proti socialni demokraciji. Dejal je:
«Vlada bi se zopet poslužila zakonitih sredstev, ki so se doslej izkazala kot brezuspešna proti socialnimi demokratom, če bise prepričala, da vsa druga sredstva ne pomagajo. Doslej pa vlada nima tega prepričanja in zato za sedaj ne misli na izjemna zakonita sredstva. Glavni vzrok uspehov te stranke je nesloga meščanskih strank in ta se mora odpraviti.*
Bulow torej «za sedaj* ne misli na izjemne zakone proti socialni demokraciji. Čudno je torej, da govori o stvari. A če bi <pozneje> poskusil z izjemnimi policajnimi sredstvi, bi doživel tako blamažo, kakršno je doživel Caprivi. Nemška socialna demokracija že davno ni mala strančica, katero bi ugonobila policijska sablja.
Značilno je pa, da kaže državni koncelar tako javno in provokatorično svoje sovraštvo do naj* večje stranke na Nemškem in da se postavlja pred vsem svetom kot zastopnik kapitalističnih izkoriščevalcev in pruskih junkerjev. Nemčija, v kateri je mogoča taka politika, se ne sme čuditi, da se njen duševni in državni vpliv v Evropi od dne do dne zmanjšuje. Poleg Španije je Nemčija danes najbolj reakcionarna država.
Politični odsevi.
Zaradi brezposelnosti so socialni demokralje ▼ državnem zboru vložili sledeči nujni predlog:
•Avstrijska industrija je vstopila v znamenje krize, ki je že zdaj povzročila znatno omejitev obrata in odpust delavcev. V dobi, ko so dosegle cene živil in najemščine višino, da jih delavci ne Zmorejo več, se tem težje občuti brezposelnost. Družine delavcev trpe lakoto in bridko bedo. A tudi trgovina in obrt čutita že ta pojav kapitalističnega gospodarskega zistema. Z ozirom na žalostni položaj predlagajo podpisani:
Zbornica poslancev naj sklene:
1. Vlada se jeziva, da začne takoj in v najširšem obsegu z javnimi deli, ki so nameravana za prihodnjo dobo.
2. Med pogoje za oddajo teh naročil naj se sprejmejo take določbe o delavnih pogojih, da bo omogočeno nameščenje domačih delavcev z višijm načinom življenja.
3. Dela naj se na to, da dovolijo ces. kr. državne železnice za vožnje na bolj oddaljena delovna mesta znižane tarife.
4. Obrtnim oblastim naj se ukaže, da dovolijo nadurno delo samo v slučaju nujne potrebe.
5. Vpliva naj se na javne pravne korporacije, da oddajo svoja dela v dobi krize.
6. Državnemu zboru naj se z največjo naglico predloži material o vprašanju zavarovanja za brezposelnost in izposluje naj Re subvencioniranje delovnega posredovanja in podpiranje brezposelnih od strokovnih društev iz javnih sredstev.'
Vojna mornarica se poveča letos za 14 štabnih podčastnikov, 274 podčastnikov in 577 mož. Leta 1910 in 1911 se pomnoži vojna mornarica za 1650 mož, tako da bode imela leta 1911 svojih 14.000 podčastnikov in mornarjev. Stroški plača seveda ljudstvo, ki itak že ne ve, kam z denarjem. Ali pa — odkod ga dobiti.
Zaradi nemirov v Pragi se razširjajo glasovi, da se razglasi zopet izjemno stanje, če bi se v nedeljo ponovili kravali. Češki poslanci posredujejo pri vladi, da bi ne storila tega koraka.
0 senzacionalni politični obsodbi se poroča iz Sarajeva. Odgovorni urednik «Srpske Riječi* Jugovič in glavni urednik Šandor Omčikus sta bila pri okrožnem sodišču obsojena zaradi članka, ki je bil dobesedno prestavljen iz «Pe»ter Lloyda» in sicer Jugovič na sedem mesecev, Omčikus pa na 1 e t o težke ječe. Ce je že neverjetno, da se v Sarajevu obsojajo ljudje zaradi članka, ki je lahko izšel v tako pohlevnem listu, kakršen je «Pester Lloyd», je višina teh kazni nezaslišan škandal. Tudi ne bo nihče verjel, da se s tem utrjuje ljubezen za «novo domovino*. Povrh tega sta morala baje oba takoj nastopiti kazen. V avstrijskem parlamentu se bo pač kaj povedalo o tej justici, kadar, pride aneksijski zakon na dnevni red.
V ogrskem driavnem ibora je srbski poslanec dr. Polit interpeliral zaradi «veleizdajniškega» procesa v Zagrebu. Na interpelacijo je odgovarjal ministrski predsednik dr. Wekerle, ki je protestiral proti mnenju, da bi bil on kaj vplival na ta proces ip proti trditvi, da bi bila obtožba posledica bosenske aneksije. Potem je pripovedoval, da se je 2e davno pred aneksijo opažalo jugoslovansko gibanje in sicer v dvojni meri; eno je bila «vele-srbsko», drugo pa »velehrvatsko*. Oboje je bilo nevarno državni skupnosti. Prvo je pretilo celi Monarhiji, drugo pa ogrski državi. S prvim mora obračunati skupna monarhija, drugemu pa pride ogrska država v okom.» — O procesu je trdil, da se ne vodi proti Srbom, temveč proti krivcem* Ustavne razmere se povrnejo na Hrvatskem, kadar omogočijo to hrvatski poslanci. — Seveda je madžarska večina sprejela odgovor na znanje. Kdor pozna fevdalno kliko na Ogrskem, se mu ne bo čudil. Kakor Hrvatsko, smatra vladajoča madžarska družba
tudi Bosno za svojo kolonijo. Zoper to ne pomagajo nobene patriotične deklamacije, ampak edino demokratična moč narodov.
Budimpeštanska «Nepozaya», glavno glasilo ogrske socialne demokracije, objavlja jako oster članek o zagrebškem «veleizdajniškem> procesu in o obtožnici ter imenuje ves proces tragikomedijo, v kateri mora razpasti Rauch s svojimi pomagači.
Srbskemu prestolonaslednika fiita belgrajski »Zvono* levite s sledečimi besedami: «Kakor doslej bo srbski narod tudi sedaj sam odločeval svojo usodo in ne potrebuje nobenih voditeljev, temveč je vesel, če se reši vseh voditeljev. Prestolonaslednik bi storil bolje, če bi se pripravljal za poklice kon-stitucionalnega vladarja s pridnim in resnim učenjem, ne pa da se meša v državne posle, za kar ni upravičen po ustavi. S frazami ni srbskemu narodu nič pomagano.»
Hrvatsko-srbska koalicija je, če se sme verjeti madžarski korespondenci »Teleki Ertosito*, pripravljena na kompromis z ogrsko vlado. Po We-kerlejevem govoru, o katerem govorimo na drugem mestu, so hrvatski poslanci izjavili, da se hrvatsko-srbska koalicija rada približa ministrskemu predsedniku, če hoče res obnoviti ustavne razmere na Hrvatskem. Tudi koalicija ne želi nič drugega kakor da se izvršuje ogrsko-hrvatska nagodba. Železničarska pragmatika bi ne bila zapreka spravi, ker bi se jezikovno vprašanje lahko uredilo z na-redbami. Morda se je hrvatsko-srbska koalicija res že naveličala boja.
Bolgarska mobilizacija ostane, kakor kaže doslej, brez resnih posledic. Ker so med Bolgarsko in Turčijo še pregovori zaradi odškodnin, je najbolj verjetno, da je hotela bolgarska vlada le dobiti v roko sredstvo za nekoliko močnejši pritisk na Turčijo. Splošno se pa upa, da se kmalu doseže mirna sprava obeh držav.
Praski deželni Zbor se pripravlja, da izvrši veliko infamijo. Pri zadnjih volitvah je bilo izvoljenih sedem socialnih demokratov v deželni zbor, med njimi pet v Berlinu. Ker je sodrug dr. Lieb-knecht še v trdnjavi, jih je zdaj šest v zbornici; štirje so iz berlinskih okrajev. Mandate teh itirih hoče zdaj večinoma uničiti, češ, da so bili volilni imeniki napačno sestavljeni. Lopovščina tiči v tem, da so bili imeniki za vse berlinske okraje sestavljeni po enem zistemu in če bi se razveljavili socialistični mandati, bi se morali tudi meščanski. Tega pa večina noče, temveč samo socialne demokrate hoče oslepariti. Razburjenost ja zaradi tega velika med berlinskim delavstvom.
Domače vesti.
«Velik ljudski shod* so sklicavali ljubljanski zizibambule ves teden v Mestni Dom. In v nedeljo se je zbral velikanski shod, ki je štel — petdeset udeležencev. Socialni demokratje so namreč sklenili, da ostanejo doma. Kako bodo zdaj Ribnikarjevci konstruirali »socialistične brutalnosti* ?
«Nafe List* ponatiskuje lumparsko laž, da sta bilo dva zizibambule v Šiški z noži ranjena. Od »Našega Lista" sploh ne pričakujemo drugega, kakor — zizibambuliade.
Zopet nesreča v Trbovljah. Dne 26. prosinca 1909 je spravljal v Loki stanujoči Jakob Arh vozička s premogom (hunte) iz Rudnika. Pri tem ga je vsled neprevidnosti motor na tla podrl in težko poškodoval. Arh je 25 let star, v Trojano na Kranjskem pristojen in oženjen. Rudniška podjetja bi pač lahko skrbela za večjo varnost svojih delavcev, pa seveda to stane denar!
Jako animiran komers se je vršil v nedeljo večer v gostilni Dekleva na Sv. Petra cesti v čast delegatom in gostom na strankinem zboru. Priredila ga je ljubljanska organizacija. Igral je pomnoženi ljubljanski sekstet. Goste so pozdravljali v imenu stranke sodrug Etbin Kristan, za deželno organizacijo sodrug Anton Kristan, za okrajno sodrug Petrič. Odzdravljali so s krasnimi govori sodrugi Muchitsch.Demetrovič, Glumač, Regent. Zabava se je izvršila, na splošno zadovoljnost. Na komersu se je mladina vdala plesu, a kolikor je bilo videti, je vjela sem-tertja tudi kakšnega starejšega.
TrilfeU sodragl, pozor i Dne 20. februarja se vrii zabavni večer organiziranega delavstva, ki ga priredita organizaciji čevljarjev in predilničarjev. Bo pri gosp. Jožefu Kavčiču. Začetek ob 8. uri zvečer. Agitirajte, da bo udeležba obilna.
Konsnmno draiivo za Ljubljano in okoliee zove tem potom delavstvo Ljubljane in okolice, naj pristopi v društvo. Vstopnina znaša 1 krono, delež 20 kroni Vpiše se labko t pisarni na Dunajski cesti št. 20, potem v prodajalni na Glincah, pri sodrugu I. Kocmurju v tobačni tovarni, pri sodrugu Josipu Zupanu, Hranilniške hiše, pri sodr. Grilu v Vodmatu, pri sodr. Josipu Petriču na Resljevi cesti, pri sodr. Udovču in Kanoniju v Šiški kakor tudi pri vseh delavskih zaupnikih.
Iz tovornega vlaka, ki pelje iz Maribora zjutraj okolu pol 8. ure do Ruš, je dne 29. prosinca
Radal kurjač. Truplo je bilo na dvoje prerezano, lesreča se je zgodila nedaleč od vzhodne signalne šipe. Drugi tovorni vlak.lki je kmalu prišel od iate strani, je truplo pripelja na postajo Ruše,
odkoder so je takoj nesli v mrtvašnico. Ponesrečenec je kurjač Jožef Taurer ter je oženjen. Strojevodja pravi, da ne ve, kdaj je kurjač padel s stroja.
StaroBtno zavarovanje so klerikalci v nedeljo na ljubljanskem shodu odklonili. Shod je bil reto «živ». Ze ob otvoritvi je začel velik del zborovalcev razgrajati in razvil se je pravi boj med ajimi in med reditelji ter njih armado, ki je končno zmagala. Govori poročevalcev so bili tako demagogični, da je tudi med klerikalci tak jezuitizem nenavaden. Pokazalo se je, da ni imela stranka prav nobenega stališča v tako važnem vprašanju. «Ge nočete tega zavarovanja, pa ne bomo zanj* — to je bila vsa njih modrost. Končno so sklenili, da se zavrača vladni načrt. O shodu, ki je zelo zanimiv za politično psihologijo klerikalcev, bomo še poročali. In danes bodi le toliko povedano: Ce nameravajo klerikalci pod krinko kmečkega varstva ovirati delavsko zavarovanje, si bodo prste tako opekli, da se jim ne
zacelijo izlepa.	..... .
Liberalni zanpniikl shod, ki je bil včeraj v Ljubljani ob udeležbi približno 250 članov, je bil zanimiv v raznih smereh. Kar so govorili in sklepali o svoji organizaciji in agitaciji, nas ne zanima. Omenimo naj pa, da se je pokazal precej znaten odpor proti oficielni gosposki politiki in posebno krepka opozicija se je pokazala proti zvezi s klerikalci Sprejeta je tudi zadevna resolucija, ki zametuje slogo in daje deželnozborskim poslancem direktivo v tem zmislu. Kaj več povemo o shodu ki je bil ob VjL opoldne že končan, prihodnjič.
Nesreča. V goriško bolnišnico usmiljenih bratov je bil sprejet 56 letni mizar Konstatin Marega, ki se je ponesrečil o priliki, ko je stavil na mestni hiši v prvem nadstropju telarje. S telarjem vred je padel na dvorišče vsled zgubljenega ravnotežja. Poškodoval se je tako hudo, da je v bolnišnici umrl.
Društvene vesti.
Draitvo »Ljudski oder* v Trsta ima v nedeljo, dne 7. svečana 1909 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani (Delavskega Doma*, ulica Boichetto štev. 5, II. nadstropje V. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2, Poročila odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) pregledovalcev računov; 3. Predavanja, 4. Knjižnica in čitalnica; 5. Podružnice in prečitanje in odobritev notfih podružničnih pravil; 6. Odseki in prečitanje tozadevnih opravil-nikov; 7. Premena članarine; 8. Slučajnosti. Pristop na občni zbor imajo člani in vsi prijatelji delavske izobrazbe, katere vabimo, da se udeleže v velikem številu. Podružnice pošljejo za vsakih 10 članov po enega zastopnika.
Pekovski ples v Trstu se vrši v nedeljo dne 7. februarja v lepi in bogato dičeni dvorani Tartini, ulica Giosue Carducci (ex Torrente) štev. 28 I. nadstropje. Na plesu bode sviral odličen orker-ster. Dvorana se otvori ob 9. zvečer, ples se prične ob 9*30, in bo trajal do 3. zjutraj. Gospodične in gospe dobe na vratih eleganten plesni red.
Zahtevajte
E vseh gostilnah, varnah in v brivnicah MT M
Dopisi.
Iz Zagorja. (Denuncijant blamiran!) De-nunciral je nekdo naše sodrugfc, čel, da kolporti-rajo »Naprej*. Pri sodišču so bili vsi oproščeni. Da, da — denuncijantska kri se je blamirala. Zato: sedaj še vse bolj na delo, da ga ne bo delavca v Zagorju, ki bi ne imel «Napreja».
Zagorje. (Občno konsnmno druitvo v Zagorju) «e znamenito razvija. Na čelu mu je sodr. Miha Čobal, ki res v vsakem oziru vzorno vodi ta zavodi V prihodnji številki bomo obrazložili ter pokazali na podlagi številk znameniti pro-cvit zadruge 1 Le še na delo v čast in dobro delavstva 1
Telefon it. 177
S
t
I
š
ffTo ■
zaloga piva
y Spodnji Iki pri Piani.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebaško
deško
Milko Krapeš
urar in trgovee z zlatnina, zapriseženi sodnijaki cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoCa svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošč* s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi t« prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1	52—12
Velik« in moderna
: zaloga oblek:
s« za gospode, dečke in otroke ac
A. KUNC
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3
:: (na vogalu Zidovske ulice). ::
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki, po nizkih, stalnih, na vsakem predmetu označenih oenah.
24—6
Naročila po meri točno in priznano dobro.
Sodtttii, rnmm TOi‘,.1
latam is briVni«, Utr jt na razpolago VaU ,u«i,.ii=w	prapot«j
Nizke cere! Velika suknena zaloga!
Materi £*Kjo 4Subr&. po C0fu' (n vtvneotfivirpotcrvaU	ofitmob*
nSimonJ?d&m4*tetXx>
*>JQfubtfan£ ifCbfa&vorsk* uhtmJfA
Priprsrt Čljiva sl venska trgovina za moško in žen»k;> blago pri	5o_	12
sv. Cirilu in Metodu
Cjabljatti, OngarjeVe ulice 1.
* '*' **	» ||**|	1liJ'V*~ifV *“* I~LI* || "i
34. jax $ sin
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADLER1.
== Vozna kolesa. =
Ceniki zastonj in Iranko. 24-o
Z^^^p^r^n=^i=ar^r==Jr==irasii==irš3siiS!=ir^=iitMiMLL J jj
J Jf letni velik nspebl
^ ^	59-11
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano =====
želodčno tinkturo
lekarna Piooollja
Ljubljana, Danajska cesta.
| |	Steklenica 20 v. Naročila po povzetja. ^ ™
Ž m \	L1
tl
n
Največja zaloga,
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevl&ke, pristne, v posodicah po •/« */«. V« in 1 kg.	104—16
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
VoSČIla, Sledilnega, brezbarvnega in barvas'ega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za viakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
e»Jt»olJia In najoenejia	ca
arooevanje osr,lr. nakupovavje t
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr. Scfcčnfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajtm 'eno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturo ega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za miza je in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno I. IS32.
Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Ustan»ylJ»no 1.1832.
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
24-7
P
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
HjrH Sffi
Ljubljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—81
iMr.UPJtS IJfrSEiPrnrmJlEirilJi/il
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke sa gospode, obleke sa dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in     dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. ===
Z 2 Stanje hran. vlog: nad 33 Milijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, Prešernove ulice 3, poprej na Mestnem trgu sraven rotovša, ^
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure po- * -poldne, jih obrestuje po -»•/• ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta b kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.	26—6
Denarne vloge se sprejemajo tndi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnice.
Posoja ae na aemJJlifi* po 4 •/,•/*. na menioe in na vrednoatne
listine pa po o*/9' naleto.
Mh
a:
M-
Telefon itev. 108.
Telefon itev. 108*
Delniška družba združenih pivovaron Žalec in Laiki trg
priporofa tvoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl.
&u-a
l»dajataljUiad|fv#nl ttJtdoli ff ta lil tl«
tiika U, Pr, Lampret t Kranju,