ZA D N JI K R A J - . (Spominu Ivana Lcvarja) ¦" FerdoKozak Po strmi, z gozdovi porasli steni temnih Javornikov drsijo sence oblakov. Veter se je zaustavil zunaj, pred vhodom v zaliv, kakor bi ga bilo strah nasilne samotnosti tega kraja. Voda je svetla in modra od neba, ki se ogleduje v njej. Sedim med skalami, ki se zde, kakor da je bližina podzemlja popila svetlobo iz njih. Sedim in prisluškujem besedam iz minulih let, ko si mi govoril o svojem jezeru, o svojih gozdovih, o Zadnjem kraju. Tvoj obraz mi je v spominu zastrt, gledam ga skozi molčanje zemlje. Toda dobro slišim tvoj glas in vidim podobe, ki vstajajo iz njega. Podobe.,. V Zadnjem kraju se poraja jezero iz zemlje. Jame v bregu, nirt\e odprtine v goščavah, ne zevajo več. s praznijio napolnjene, v čas, ki mu sonce in zvezde razsvetljujejo enakomerni tek. Oživele so in so spregovorile s srditim šumenjem, grgranjem in bučanjem. Kakor da se je neznanost podzendja utelesila v nepočakan vihar, ki se je z divjo silo vrlgel proti izhodoan iz s^oje ječe. Slapovi kalne vode se vlivajo iz jam, debeli curki štrkajo iz globočin in nosijo s seboj blato in kamenje, ki votlo treska ob skale in se rožljaje kotali po razpenjeni struji. Bobaienje voda se stopnjuje, kakor da orgla v zadrti divjini sama večna tema, tema iz obokane prostranosti pod zemeljsko skorjo. To je jiesem davnih vekov. Neznanskost tega dogajanja je stisnila črne gozdove v svoji pesti, da so otrpnili po pobočjih. Po ozračju nad ja-juami se kadi in iz teh megla prši in rosi, da se razlivči jnrzla voda po zveriženih vejah grmičevja in stoletnega drevja. Jezero se poraja. Zamolkli trušč razbija kamnito brezglasje Zadnjega kraja, da sta ostrmela človek in žival po hostali, pozorno zamaknjena v prvobitno mogočnost surovih moči zemlje. Sredi pomladi te pa vidim v črnem čolnu, ki drsi po svetli gladini proti Zadnjemu kraju. Tam se v gostem trstičju oglašajo divje race. Skrivnostno vznemirljivi so njihovi klici in tleskanje njihovih nožic ob negibno vodnO' plan, ko se v nizkem letu spreletavajo in se umikajo pred nevarnostjo. V ta nemir čmokotaje posega vztrajen šum, kakor bi nekje v gošči trstičja copotala in se valjala debela žival po vodi. iN^ehote se napne sluh, da bi mogoče prestregel njeno sopenje. Toda to 65 Naša sodobnost 993 ni žival, to je voda, ki vre iz dno, iz blatne luknje, kakor iz vdrtega, sluzavega gobca. Pomlad! Skozi čisite sJoje vode se vidi, kako cvete jezersko dno. Sami čudni, v sonce zagledani cvetovi, in rahlo nihajo modre perunike v komaj pregibajoči se striiji. Človeku je, kakor da mu je pogled za-blodil v prikazni pravljice. Tedaj je nekje, menda tam, kjer priteka pod mokrimi stenami Obrh iz podzemlja in se razliva v molčeče, zelene tolmune, slabotnoi odjeknil strel. Neroda tisti, ki se je ravno zdaj namenil plašiti divje race. Bržkone stari lovec iz koče pod hribom, nevaren sovražnik kraguljev in ogromnih sov, ki zna po cele dneve zasledovati kuno in se ume skozi visoke žamete snega kljub njeni prebrisani zvijačnosti vzdržati na pravi sledi. On in drugi z njim — to so ljudje iz tvojih krajev, ki so zrasli v naročju gozdov. Možje, ki imajo prežanje noči v očeh, belino skal in uročljivi ogenj starinskih panjev, katerega užigajo vlažne polnočne temine. V teh možeh živi molčanje zelenih samot in bučanje svobodnih vetrov. In y njihovih obrazih je zapustil svojo sled človeškim mravljiščem tako zelo tuj zanos pustolovslke zagnanosti in strastnega tveganja. Od nekdaj so jim vznemirjali kri ostri zadah jelenjega znoja pa grozeča govorica volčjih sledov in lomastenje težkih merjascev skozi goščave. Morda je ;pra^' zaradi tega njihov smeh nekam hrapav kakor hrastovo IiJdjc in dbešenjaško objesten. Kadar je kateremu lizmed njih, ko si v mraku zdel z njimi na preži, razklenil čeljusti, si sei nehate spoamnil na jame v gozdu, obrasle s šdbjem in itrnjem in z razjedenimi skalami obdane. »Lovec in soldat! Ljudje, ki jim nagibi katerega koli teh dveh burijo duha, ne potrebujejo varnosti na svetu. Ta je vsakdanji kruh za tiste, ki čepe na zapečkih in prebirajo- roženkranc svojih dro'bnih računov. Varno življenje! Dolg čas!« Podobe ... Sredi noči stojiš na prostrani jasi in krog in krog tebe in v dolinah pod teboj spe gozdovi, obliti s sanjsko motnjavo luči, ki prši z neba. Morje gozdov, morje dišečega, v globočine noči potopljenega strmenja. Nad njimi pa se razpenja kovinski dbok neba, neizmerna večnost, od nekdaj nad nami pričujoča. Zvezde potujejo- skozi odprto polnoč, milijoni bleščečih se svetov v skrivnostni prosojnosti brezkončnega prostora. Na jasi si obstal in se prevzei in začuden oziraš v višave. Kakor bi se bil pravkar rodil in se zagledal v čudež nad seboj. Tako se je srečalo z njim prvo bitje na zemlji, ki je bilo človek. Z isto viharnostjo ti pretresa duha žarenje teh igostih riojev isker nad leboj in kakor da 994 ti je zlato rezilo presiinilo zavest, doživljaš z besedo neizrazljivo eno-vitost vsega, kar je. »Zvezde . . Brez zvezd ni človeka . ..« Potem si prisluhnil zemlji okrog sebe. To je čas jelenjega parjenja. Po gozdovih je živo, da se ti zdi, kakor da stojiš sredi divje džungle. Iz globeli vstaja srdito, zateglo rjovenje, kakor da se zveri odpravljajo na nočni lov. Težka kri in mrzle samote ne dado jelenom počitka, da se potikajo po mokrih goščavah in rjovejo v noč. Grozljivi glasovi, napoj eni s krvjo in poilni razdražene oblastnosti. Nekje v bližini se sliši pokanje suhljadi pod težkimi stopinjami in suho tleskanje vejevja, ko se mogočni život rine skozi grinovje. V koismati rebri onkraj doline se je zadri star samec. Odmev njegovega hropečega, sunkovitega izzivanja se vali skoizi temine kakor grožnja, ki oznanja smrt. Vendar ni prebudil strahu. Črne globine gozdov odgovarjajo, v komaj dojeto tišino se oglaša iz grap, iz odmaknjenih zatišij in s strmih lazov divja pripravljenost na boj, ki ji daje neznosna sla bridek prizvok. »Zemlja! Pradavni, .s tragičnim veličasitjem zazinamovani krik njene krvi.« • V Medi prostranostii jutra že ugašajo zvezde. JeleiJii rjovejo. Tedaj se odpraviš za njimi, ki jih jutranje sape zanašajo soncu nasproti. Neslišno utoneš v gozdu, ko se je ravno dvignil iz somračja rdeči vrh Snežnika kakor v ognju razžarjena ost kopja. Podobe ... Z vrha Javornikov si se spustil proti Zadnjemu kraju. Sneg je visok in noga se vdira do kolen, ko se ponekod kar po celem pehaš po divji strmini navzdoil. Včasih postojiš pod globoko sklonjenimi vejami katere stoletnih smrek, ki se kakor tih, zelen šotor razpenjajo nad teboj. Tam se v rahlo pomrzleon blaitu in mahu poznajo debeli sledovi volčjih šap. In v snegu se vidi, da je bržčas ponoči drvela tam mimo tolpa teh mrkih roparjev. Kakor sence, sivim, zavrženim duhovom podobni, so se krvavih gobcev in užganih oči gnali skozi noč in hoste in glad jim je jezil z mrazom naphane kožuhe. Toda nikjer v bližini ini videti krvi, ki bi pričala, da so tod kje njihovi ostri čekani parali preplašeno žrtev. Počasi se spuščaš od debla do debla in srkaš vase čiste, hladne vonjave snega, začiinjene s trpkim duhom po brinju, po smoli in smrečju. Na odprtih jasah se po sesedlem se snegu preliva odsev nebesne modrine. Dolgo ne bo več ležal ta sneg. Kajti v zraku je čutiti vetrove z juga. Izza tvojega hrbta se zaganjajo čez grebene Javornikov valovi naravnost čutne gorkote, da šumi in buči po goščavah. Toplina, ki spominja na lice ljubljene ženske. Vznemirjen in kakor že zamak- 63> . 995 njen v pomlad se bližaš dolini im čutiš, kako je s teboj vred nemiren ves gozd. Živali so bile začutile južne sape in soi se napotile proti vrhovom. V trujmah prihajajo iz nižje ležečih predelov in po vseh prostranih gozdnih samotah se na stotine teles prebija navzgor. Videti jih ni, samo tu in tam smuknejo skozi grmovje blizu tebe trije, štirje umazano rjavi hrbti košut ali pa šine kakor rdečkasta vzmet srnjak skozi zelenje. Toda pokanje suhih vejic, hrustajoči šumi udirajočega se snega, vzleta vanje ptic in neopredeljivi pregibi naznanjajo, da se je pričelo veliko potovanje razburljivi obljubi nasproti. Nevidni živi val se nese više in više, tja, kjer bodo bržkone že jutri napajali mahovje potoki snežnice in bo zadišalo po prsti. V nižavi pa čakata nate mir in tišina Zadnjega kraja. In v tebi se, ne da bi se zavedal, odpira misel kakor cvet na jezerskem dnu. »Ljubezen je poseben dar. Kdo ^ e ... Mogoče je le redkokomu dan.« O vsem tem si mi — davno je že tega — pripovedoval iai govoril. Takrat sem tudi prvič videl Zadnji kraj. Bil sem s teboj, vendar me ni sprejel vase in ni se mi ves razodel. Preveč sem prinesel s seboj šumne vsakdanjosti, preveč sem bil zapreden v paijčevine samoljubja in sebičnosti, ki se, da sam no veš kdaj, oprimejo duha na semnju sveta. Ti si bil pa tam kakor doma. Ves prostor je bil nekam zrasel s teboj in ti z njim in odprl se je pred teboj kakor ljubeče naročje. Življenje je mogoče srečati samo s čistim, nagim srcem. Danes sem sam dn kakor daljni odmevi zvenijo v meni tvoje besede iz minulih let. Sedim med skalami in okrog mene je pomlad. V rebrih krog in krog stojijo smreke, sestre samote in molčanja. Njihovo naježeno igličje je zdaj na pomlad že postalo svetlejše in veselejše. Toda to je samo kakor bežen nasmešek, ki bo v jjrvi pripeki zamrl. Rjavo trstioje od lainslkega leta, ki ga je bil polegel sneg, je ob bregu še vklenjeno v led. Toda sonce je že toplo in počasi se tali zamrzla gladina. Tih je Zadnji kraj, tako tih, da slišim sleherni trst in sleherno bilko, ki sta se osv^obodila ledu, se počasi zravnala in sta zanihala v dihu zračne struje. Tišina je tako napetoi strnjena iii zbita, da se zdim sam sebi kakor zaprt v prostranem, otrplem prostoru. Prisluškujem vanj in se nenadoma začuden vprašujem: Tišina? To, kar prestreza moj sluh, pravzaprav ni tišina, pač pa bujno, nemirno življenje. Veter slišim in zgibe drevja. Glaisovi milijonov drobnih nevidnih bitij polnijo že toplo ozračje z zamolklim šumom. V gozdu se nekaj previdno pregiba skozi podrast. Ptič je zavpil, deblo starega bora se je pritisnilo k jrfki in je zaječalo. Gledam ^ daljavi gore, s predivasto modrino 996 ovešene, in mir njihovih golih hrbtišč je grenak in trpek. Skozi luč so šinile peruti velike ujede. Potem se je dvignil z drugega konca zaliva pretresljiv krik. Neki drobni živalci gre za življenje, to se dobro čuti. Strah in bolečino oznanja njeno vpitje, ki polagoma po-nehuje, kakor da se utaplja. Mogočna tišina ga je pravkar zalila. Zadnji kraj! Potopljenemu v njegov mir se mi v oboutkih pre-obraža v nenavadno, sproščujočo. me prispodobo. Saj se mi zdi, kakor da se oblikvije v domišljiji v most do človeka in sveta, v most razumevanja in neizrazljivega odkritja. To ni več Zadnji kraj. To je najbolj skrit kotiček človeškega srca, tolikokrat prezrt in za marsikoga nikoli najden, tolikokrat pozabljen in mnogim nepotrebon. Vanj se lovijo odme^u najtišjih stOipinj življenja, v njem se razodeva podoba neba in zemlje. Domačija ljubezni brez strasti in brez zlih misli. Domačija otroško odprte ljubezni, vse objemajoče in vse oživljajoče, neprestano začudene in proslavljajoče, ki povezuje hič in temo, radost in bolečino, kri in sanje v trdno sklenjen krog sllovesnega, pretresljivo lepega prelivanja življenja iz rojstva \ smrt. 997