PRIMORSKI dnevnik začel izhajati v Trstu nrQ./"naia 1945, njegov 5SSfl?dnik PARTIZANSKI PIVNIK pa 26. novem-C®.1943 v vasi Zakriž nad Knin, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. se-v 1944 se ie tiskal 'skarni »Doberdob« v §j ^Cu P1"' Gorenji Trebu-dn i 18'. sePtembra 1944 „q, ■ maja 1945 v tiskarni nr genija« pod Vojskim ldr'ji. do 8. maja 1945 Uj v. osvobojenem Trstu, J. J® 'zšla zadnja števil-• BM je edini tiskani par-',®nski DNEVNIK v za-sužnJeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 233 (13.464) Trst, torek, 10. oktobra 1989 V Vzhodni Nemčiji že začeli s sodnimi procesi proti zaprtim demonstrantom Protestni val v NDR se nadaljuje Policija s silo nad manifestante Prepoved opvavljanja poklica za zahodne novinarje - V Leipzigu demonstriralo deset tisoč ljudi Beg iz države se nadaljuje - Novi begunci v veleposlaništvu ZRN v Varšavi VZHODNI BERLIN V Nemški demokratični republiki so se že začeli procesi po hitrem postopku proti udeležencem protestnih manifestacij v Vzhodnem Berlinu, Dresdnu, Leipzigu in še nekaterih drugih vzhodnonemških mestih. Obtožencem grozi do šest mesecev zapora, dolžijo pa jih kršenja javnega reda in upiranja policiji. V NDR pa so v nedeljo opolnoči novinarjem iz zahodnih držav »svetovali«, naj raje ne poročajo več iz Vzhodne Nemčije. Vse to pa ni niti v najmanjši meri vplivalo na pomiritev položaja v NDR. V vzhodnonemški prestolnici je včeraj dopoldne prišlo do novih manifestacij in policija je s silo (na sliki AP) razgnala približno tisoč mladih, ki so demonstrirali v bližini evangeličanske cerkve Getsemani in zahtevali takojšnjo izpustitev vseh, ki so jih aretirali v preteklih dneh. Nekaj deset oseb so aretirali, mladi pa policiji niso nudili odpora. Do protestnih manifestacij pa je včeraj prišlo tudi v Dresdnu in Leipzigu. Tudi tam je policija odločno posegla in razgnala demonstrante, samo v Leipzigu pa naj bi aretirali več kot dvesto oseb. Po trditvah predstavnikov evangeličanske cerkve naj bi v Leipzigu včeraj demonstriralo več kot deset tisoč ljudi. Vzhodnonemška policija je, kot kaže, dobro pripravljena na spopade z manifestanti. Poleg pendrekov in vodnih topov so včeraj v Vzhodnem Berlinu uporabili tudi povsem novo vozilo. Gre za poseben tovorni avtomobil, na katerem je na sprednjem delu montirana naprava, podobna snežnemu plugu. S takimi vozili so policisti počasi množico demonstrantov »razdelili«, nato pa so jo s pomočjo »tradicionalnih« pendrekov razgnali. Ob protestnih manifestacijah, ki so dobesedno preplavile NDR, pa se še naprej nadaljuje beg iz države. Tako je na zahodnonemškem veleposlaništvu v Varšavi že več kot petsto novih beguncev, ki želijo na Zahod. Stalno tudi narašča število vzhodnonemških državljanov, ki bežijo v ZRN iz Madžarske preko Avstrije. Eksodus še kar traja, v mesecu dni, od kar je Madžarska odprla svojo mejo z Avstrijo, pa je v Zvezno republiko Nemčijo prišlo preko trideset tisoč vzhodnonemških beguncev. Uspešen konec zasedanja skupščine pakta NATO RIM — Z odobritvijo bilance in resolucij vseh petih komisij se je včeraj zvečer v Rimu končalo zasedanje skupščine pakta NATO, v katerem so zbrani predstavniki 16 držav. Senator Mariano Rumor je bil potrjen na mestu podpredsednika skupščine, ki jo še naprej vodi britanski laburist Duffy. Na zasedanju so tudi potrdili, da ima atlantsko zavezništvo pred seboj dve prioritetni nalogi. Podrobno naj bi nadzorovalo zmanjševanje oborožitve in pa predvidelo, kakšne bodo obrambne potrebe v optiki Velikih sprememb, do katerih danes v svetu prihaja. Včeraj sta pred skupščino atlantskega zavezništva govorila italijanski ministrski predsednik Andreotti in generalni sekretar pakta NATO Woerner. Andreotti je v svojem posegu govoril o velikem upanju, ki ga vzbujajo spremembe na Vzhodu, poudaril pa je tudi pomen podpisa sporazuma glede jedrskih raket srednjega dometa, kot pomembnega prispevka v boju za mir. Manj optimizma v zvezi s prihodnostjo pa je pokazal generalni sekretar Wo-erner, ki je izrazil zaskrbljenost nad težnjami po enostranskem krčenju oborožitve v posameznih državah atlantskega zavezništva. »Marsovci« prestrašili prebivalce Voroneža v SZ ^MOSKVA — Vse kaže, da so rsovci osvojili še zadnjo neos-v trdnjavo. Potem ko so se v Poteklih letih »pojavili« že na lel b koncih sveta, so s svojimi Sof- krožniki pristali še v i^Mski zvezi, ki je bila doslej ni„na za tovrstna bližnja sreča-vtretje vrste. „Q.esf o pojavu marsovcev pri-TQ 0 sovjetska tiskovna agencija poroča, da je v Voronežu pr®i ^udi videlo neznani leteči prj »ki je najmanj trikrat t0 ,Q^ v mestnem parku.« Toda oos/e.n' vse. Tass tudi trdi, da v^^lajo priče, ki so videle člo-trj ~. Podobna tuja bitja, »visoka mQjL°. štiri metre in z izredno ČQnj Pitni glavami.« Do teh sre-dngL nai bi prihajalo v zadnjih Po ' .Pri prebivalcih Voroneža bitjj 01 bi ta stik z nezemeljskimi £.Povzr0čji precej strahu. solja 0l] Podobnih obiskih iz ve-tojnj,naivečkrat ni bilo verodos-resn0 Pnč' Pa nal bi tokrat za SovCjs( trditev o srečanju z mar-geof Poskrbel šef znanstvenega Z1šttega laboratorija v Vorada na-h nrik Silanov. Tass trdi, odkril fa sovjetski znanstvenik ga jet mesto pristanka neznane-s?U/cp,eCe9Q predmeta in sledove kaijz s pomočjo »biološke lo-mestllc,ie«/ Silanov trdi, da je na skriVn KPristanka« odkril tudi dva bi p0°s.,na kamna, za katera naj dgotov jboratorijski raziskavi Pq Zemr da takih kamnin doslej znan~. o' še niso našli. Sovjetski metodik nai bi po posebni Ze,Peiioj • ' “sledil« gibanju ne-^'čevV, • bitij in tako potrdil P0 j ni° ostalih prič. °i iyTpSlei znanih podatkih naj ' Srbije Radmila Andjelkovič. Na Topčideru bo torej uvodn" slovesnost, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki 36 srbski'' občin gostiteljic. (B. S.) Slovenska mladinska organizacija bo objavila knjigo Nadire Vllasi o dogodkih na Kosovu LJUBLJANA — Nadira Avdič-Vllasi, soproga v srbskih zaporih osamljenega albanskega politika s Kosova Azema Vllasija, je včeraj na republiški konferenci ZSMS s predsednikom Jožetom Školjčem podpisala pogodbo o izdaji knjige, ki bo opisovala dogodke na Kosovu v zadnjih letih. Izšla bo v 15 tisoč izvodih v srbohrvaškem in albanskem jeziku še pred slovenskim republiškim mladinskim kongresom. Predgovor bo napisal Franc Šetinc. Nadira Vllasi ni želela povedati podrobnosti o svojem možu, dejala je samo, da se slabo počuti, da je še vedno osamljen, da pa ima sedaj več stikov z odvetniki. Beograjska "Borba" pa je včeraj objavila vest, da je okrožno sodišče v Titovi Mitroviči zavrnilo pritožbo odvetnika obtoženega Vllasija, češ da so "dokazi, ki so jih zbrali v preiskavi, zadostni za vložitev obtožnice, da so različni in jih lahko presodi samo sodišče na razpravi". Okrožno sodišče ni upoštevalo, da gre v vseh primerih za politična, ne pa za kriminalna dejanja kršitve člena kazenskega zakonika. Politična dejanja pa ne sodijo v kazenski pregon. V dokumentu je datum 22. september in je sodišče torej že takrat zavrnilo pritožbe branilcev. Pred nekaj dnevi pa je isto sodišče izredno ostro zavrnilo pisanje tiska in preko uradnega sporočila agencije Tanjug trdilo, da še niso ocenili pritožb branilcev. Beograjska "Borba" ugotavlja, da je sodišče zdaj demantiralo samo sebe in da »najbrž samo že najbolje ve, zakaj kaj takega počne«. List končuje, da ni več nobene formalne ovire, da se sojenje prične. Po vesteh iz istih virov preurejajo sodno dvorano, v kateri naj bi bilo po novem prostora za kakšnih trideset časnikarjev, drugi pa naj bi še vedno sledili procesu prek monitorjev. Vendar so vseeno prisluhnili ostrim pritožbam domačega in tujega tiska in niso do konca vztrajali pri svoji prvi trditvi, da je to manj pomemben kriminalni proces in da za zagotovitev javnosti zadostujejo trije prostori, namenjeni časnikarjem. Še vedno ni povsem znano, kdaj bo in ali bo, sodni proces. Obstaja namreč možnost "abolicije", ki za primer prisluškovali njemu in drugim najvišjim jugoslovanskim državnim voditeljem. V takem primeru razprave sploh ne bi bilo in bi bili vsi obtoženci oproščeni še pred sodnim postopkom. Abolicija je v pristojnosti predsedstva SFRJ, v katerem pa se ji Srbija odločno upira; treba je doseči večino glasov. V predsedstvu so predstavniki šestih republik in obeh avtonomnih pokrajin, skupno torej osem glasov. Nadira Vllasi je v izredno težavnem materialnem položaju. Skrbeti mora za tri mladoletne sinove, ki študirajo, pa za odvetniško zaščito, ki seveda ni zastonj. Zaposlena je kot urednica zagrebškega "Vjes-nika". Prav zato ji je priskočila na pomoč slovenska mladinska organizacija, ki je na konferenci v Bohinju sklenila objaviti posebno knjigo njenih člankov in ji s prodajo zagotoviti gmotno pomoč. Gre torej za izredno pomembno človekoljubno akcijo. B. S. se je je poslužil predsednik Tito, ko je šlo Rankoviča in njegovih sodelavcev, ki so Na Otočcu srečanje predstavnikov alternativnih političnih organizacij OTOČEC — Na pobudo slovenske alternative so se na Otočcu zbrali predstavniki alternativnih političnih organizacij in gibanj ter se pogovarjali o možnih oblikah sodelovanja. Ob koncu so sprejeli izjavo, ki bo zagotovo odmevala v nadaljnjem političnem življenju Jugoslavije. Na Otočcu se je zbralo 30 predstavnikov različnih organizacij in gibanj, najštevilčnejši pa so bili predstavniki Hrvaške. Slovenska alternativa se tega sestanka ni udeležila množično: bili so le trije, dr. Hubert Požarnik, ki je zastopal Slovensko demokratsko zvezo, France Tomšič Socialdemokratsko zvezo Slovenije in Tone Remc, ki ni imel pooblastila, da bi zastopal svoj odbor. Edini predstavnik iz Srbije je bil Dušan Bogavac, predsednik Fonda solidarnosti iz Beograda. Zaključni dokument je nastal težko, v dolgih razpravah, a vendar s popolnim konzenzom, ki so mu znali prisluhniti tako Panellovi radikalci, kot tudi mladi katoliki, Zeleni, pa tudi druge, še močnejše skupnosti. V sedmih točkah se je alternativa povsem poenotila in njeni pogledi bodo zagotovo odmevali. V zaključnem dokumentu se alternativa zavzema za preobrazbo Jugoslavije, kajti to je pogoj, da premaga krizo. Samoodločba je pravica slehernega naroda, je zapisano v zaključnem dokumentu, oziroma vsake republike, kar v skupni državi pomeni tudi pravico do odcepitve, kot tudi pravico do samostojnega definiranja pravnega, političnega in gospodarskega sistema. V skladu s temi načeli so predstavniki alternative izrekli polno podporo Slo- veniji v njenih ustavnih reformah. Sodijo, da imajo enako pravico tudi druge republike, hkrati pa so obsodili poskus pritiskov, da se zmanjšajo pravice Slovenije, kar naj bi pomenilo tudi zmanjšanje pravic ostalih narodov. Zahtevajo tudi ukinitev verbalnih deliktov in možnosti, da se ti preformulirajo v terorizem in kontrarevolucijo. Zahtevajo amnestijo vseh povojnih političnih zapornikov, izpustitev vseh sedanjih političnih zapornikov in vseh, ki čakajo na sojenje za tako imenovane politične delikte. Hkrati so zahtevali, da se najhitreje stori vse, da Jugoslavija vstopi v ES in da alternativa enakopravno sodeluje na prihodnjih volitvah, (dd) Markovič v ZDA VVASHINGTON — Ameriška vlada je prepričana, da bo obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markoviča (na šestdnevno srečanje je odpotoval včeraj) potrdil dobre odnose med ZDA in Jugoslavijo. Obisk se jim zdi še toliko pomembnejši, ker že dolgo ni bilo v VVashingtonu nobenega predsednika jugoslovanske vlade. Visoki predstavnik v zunanjem ministrstvu je Tanjugovemu dopisniku dejal, da takšni obiski obe strani spodbujajo k temu, da posvetijo več pozornosti medsebojnim odnosom, (dd) Slovenska ustavna dopolnila ne zavezujejo JLA BEOGRAD — Nikomur v tej državi se ni treba bati armade, kajti nikoli ne bo uporabljena v nedemokratične namene, je v pogovoru z uredniki in novinarji Večernih Novosti poudaril donedavni načelnik generalnega štaba oboroženih sil SFRJ generalpolkovnik Stevan Mirkovič. Ko je pojasnjeval slovenska ustavna dopolnila, ki se nanašajo na obrambne zadeve, je Mirkovič poudaril, da si pristojni v oboroženih silah žele, da bi republike in pokrajini nenehno krepile svoje vloge in mesto v obrambi, da bi v obrambi dobile vse več pravic in pristojnosti, hkrati pa se zavzemajo tudi za to, da bi federacija na tem področju prav tako okrepila nekatere svoje funkcije. V zvezi z razvojem obrambe imajo o pristojnostih federacije, republik in pokrajin zasnovo, ki se je doslej izkazala za zelo dobro in predsedstvo SFRJ je sprejelo, če smemo tako reči, projekcijo nadaljnjega razvoja obrambe do leta 2000. V zvezi s tem ni nobenih problemov in nobenih nejasnosti. Naj bom konkreten, je nadaljeval general Mirkovič, sporna slovenska dopolnila na obrambnem področju v ničemer ne zavezujejo zveznih organov, torej tudi ne JLA kot njihovega dela. Mi priznavamo samo zvezno ustavo in v skladu z njo bomo opravljali svoje naloge, če nam bo predsedstvo SFRJ tako ukazalo. Stevan Mirkovič se je pred nedavnim upokojil, čeprav, kot je v svojem komentarju namignil beograjski novinar Aleksander Tijanič, še ni dosegel zgornje starostne meje. Beograjski opazovalci njegov umik povezujejo z domnevnim sporom med nekdanjim načelnikom generalštaba in sekretarjem za ljudsko obrambo Veljkom Kadijevičem, ki je bojda Mirkoviču zameril preveč ekstremna "promiloševičevska" stališča. tržno obvestilo ■ Znanost jim pomaga Za milijon plešastih Zadnje novosti prihajajo iz Švice BASEL — Plešavost je problem, ki tare prave pravcate množice oseb. Samo v Švici ji*1 je milijon, v Italiji pa kar sedem milijonov. Pred približn0 dvema letoma se je na tržišču pojavilo zdravilo za simptom- sko zdravljenje androgenetske alopecie (plešavosti). Slo je za zdravilo, ki je bilo izvirno pr1' pravljeno za širjenje ožilja 10 uporabljano v primerih povišanega krvnega pritiska in ki J® po naključju in nepričakovan0 pokazalo tudi učinek pri rast1 Preparat je torej učinkoval, ® je imel to negativno točko, 0 je vendarle šlo za zdravilo m da je kot tako potencialno p0^ vzročalo nezaželene stransk^ učinke, pred katerimi so Združenih državah Amerike kw kmalu začeli svariti: na nihati krvnega pritiska in srčnega u ripa in na motnje v delovati jeter. * V Baslu, kjer imajo sede svetovni kemijski velikani, . laboratoriji družbe Labo, sodi v okvir neke znane rrun nacionalne družbe, izdelali n ^ kozmetični proizvod proti iZP. danju las. Vsebuje 0,11-odst^ no raztopino benzil nikotin9^ katerega lokalna uporaba V* vzroča samo začasno poroti , lasišča, ki izgine že po kak1 ^ V nasprotju z omenjeti 0 preparatom za farmacevt®^ uporabo, ta novi kozine11 proizvod ne povzroča strans*^a učinkov in torej ne o g r v, zdravja prave vojske pl®5 ki si želijo bogate »grive«. p Novi švicarski proizvod^, nosi komercialni naziv h . začenja prihajati tudi v ittib ej ske lekarne. Potem, kg je, pa svoj naravni krst v Sviti s, kaže, da ga bodo začeli ist°£iji, no prodajati v Španiji, Ne p. Franciji, Nizozemski in r1 Po včerajšnjem srečanju med Biasuttijem in parlamentarci Preverili bodo podatke r o finančnem manevru VIDEM — Včeraj dopoldne so se v idmu sestali predstavniki deželne “Prave in parlamentarci iz Furlani-le-Julijske krajine in podrobno pro-ut>li številna vprašanja, ki so pove-zana s finančnim manevrom osred-U)e rimske vlade za sanacijo javnih lzdatkov. Gre za finančni manever "le dejal predsednik deželnega od-°ora Adriano Biasutti - ki načenja Same principe, zaradi katerih ima naša dežela posebni statut. Sestanka so se udeležili parlamente! Agrusti, Bertoli, Beorchia, Co-®ni, Beorchia, Rebulla in Santuz (vsi Battello, Pascolat, Schiavi in Spetič (KPI), Breda, De Carli in Ren-uWi (PSI) ter podpredsednik deželici3 odbora Francescutto ter odbor-*ki Barnaba, Cisilino in Rinaldi. Ob ^ključku dolgega in poglobljenega estanka je sam predsednik strnil •stvene točke razprave, ki jih je ogoče konkretno izpeljati v na-slednjih dneh. Predvsem bo potrebno točno prekriti finančne postavke in ne samo s s/e' ki zadevata najbolj prizadeta ektorja zdravstva in prevozov. Pot-ebno bo podrobno pregledati višino ohodkov, ki jih država prejema od ^Urlanije-Julijske krajine, pri čemer 0 Potrebno preveriti problem dose-anjega (4-odstotnega) denarnega šali 8' * ki naj bi se dogovorili o mož-°sti skupnega in enotnega posega, h P°leg teh osnovnih vprašanj, je Dr Poudarjeno, pa ostali specifični ok ■ 6m* ne ^0<^° zanemarieni- V ta r Xlr sodi zakon za obmejna pod-cia, za čimprejšnjo odobritev kate-ki^f -° Parlamentarci in predstavni-(latle^elne uprave odločno nastopili; rei Se?tanku so se nadalje zavzeli za Ovito dograditev železniške pro- Adriano Biasutti ge Červinjan — Trbiž (červinjanska postaja, ukrepi za videmsko postajo in za progo Videm — Červinjan) s ciljem, da bi tudi na severnovzhod-nem predelu države ustvarili enake operativne pogoje, kot že obstajajo na Brennerju. Sestavni del paketa, o katerem se bodo deželni predstavniki pogovarjali z osrednjo vlado (in o katerih bo tekla beseda med parlamentarno razpravo v poslanski zbornici in senatu) bodo tudi številni problemi, ki zadevajo zaščito okolja, zakona za zaščito tal in za vojaške služnosti ter ukrepi v korist manjšin. Sogovorniki so se na včerajšnjem videmskem sestanku tudi dogovorili, da se bodo ponovno srečali konec prihodnjega tedna: pogovorili se bodo o storjenem delu in sklepali o ukrepih, z izvajanjem katerih bo potrebno nadaljevati. Predsednik deželne vlade Biasutti je na sestanku tudi najavil, da se bodo jutri v Rimu sestali predstavniki deželnih odborov vseh Dežel s posebnim statutom in se dogovorili o možnih skupnih pobudah. Slovenski novinarji bodo obiskali našo deželo TRST — Katere so možnosti izmenjave med sredstvi množičnega obveščanja Furlanije-Julijske krajine in Slovenije? Ali je mogoče okrepiti sodelovanje med novinarji samimi in postaviti temelje takim načrtom, ki bi omogočili večji in rednejši pretok informacij? O teh vprašanjih bo govor od četrtka do sobote na srečanju med novinarji Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Srečanje, ki ga prirejajo tiskovni urad dežele Furlanije-Julijske krajine in novinarske organizacije naše dežele, je drugo srečanje med novinarji F-JK in SRS. Lani so bili časnikarji iz Furlanije-Julijske krajine na obisku v Sloveniji, letos slovenski novinarji vračajo obisk. Srečanje med novinarji Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije prevzema in nadaljuje dolgoletno tradicijo stikov med časnikarji sosednjih dežel, obenem pa želi biti bolj konkretno od razgovorov prejšnjih let. K temu novinarje sili tudi dejstvo, da se stiki med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino krepijo na vseh področjih in je obveščenost obeh sredin eden od pogojev za krepitev sodelovanja, to pa lahko odpira tudi sredstvom množičnega obveščanja nove tržne možnosti. Delegacija slovenskih novinarjev, ki jo bo vodil predsednik komiteja za informiranje Šiftar, bo prispela v Trst v četrtek dopoldne. Med svojim obiskom bo imela priložnost, da se pobliže seznani tudi s stvarnostjo slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Pogovor s predstavniki manjšine bo v četrtek popoldne v Kulturnem domu v Trst. Obravnavi preverjanja konkretnih možnosti sodelovanja je namenjen petek, medtem ko si bodo v soboto slovenski gostje ogledali Gorico. V namenu prirediteljev bi moralo to srečanje preseči okvir načelnega dogovarjanja in postaviti temelje za bolj pogosto izmenjavo izkušenj. Zbrali so se v soboto v Kopru Srečanje prekomorcev KOPER — Okrog 500 bivših borcev 1., 2. in 3. Prekomorske brigade NOVJ se je v soboto zbralo v hotelu Triglav v Kopru, kjer je bilo tovariško srečanje, ki ga je organiziral Domicilni odbor skupnosti borcev Pekomorskih brigad. Tokratno srečanje je bilo še posebej posvečeno 45-letnici osvoboditve Beograda in 45-letnici kninske bitke, v kateri je padlo okrog 300 borcev Prekomorskih brigad, med temi tudi tržaška napredna mladinka Vojka Šmuc. Slavnostni govornik na srečanju je bil Dušan Semolič, sekretar republiške konference SZDL, ki se je dotaknil razmer v Jugoslaviji in med drugim dejal: »Spoštujmo suverenost narodov, toda ne le kot priznanje kulturne avtonomije. Ne zmerjajmo naroda z izdajalcem domovine, če želi uveljaviti, ali bolje rečeno varovati, svoje pravice. Ne očitajmo mu, da razbije Jugoslavijo, če želi v bistvu samo prevzemati odgovornost, da bo ta Jugoslavija krojena tudi po meri tega, našega naroda.« Kratke govore so imeli na srečanju še Roman Florjančič v imenu Domicilnega odbora, Ravel Šiškovič v imenu občinske uprave Koper, Milan Može-tič za bivše borce iz Istre in Oskar Kjuder v imenu Tržaškega partizanskega pevskega zbora in borcev iz zamejstva. Sledil je lep program, v katerem so nastopili: igralec Stane Raztresen kot recitator, Oskar Kjuder na violino, Andrej Pegan na klavir, kot pevka pa al-tistka Marta Valetič. Bil je to izredno lep, lepo podan program, ki je navdušil udeležence. Na srečanju sta Oskar Kjuder in Stanko Saksida (predstavnik odbora skupnosti borcev 1. Prekomorske brigade) iz Nove Gorice prejela sliki, delo slikarja Rafaela Nemca; 40 spominskih knjig pa je bilo razdeljenih bivšim borcem za zasluge, kot tudi za posvetovalno delo v počastitev okroglih jubilejev. Poleg bivših borcev iz raznih krajev Primorske in zamejstva, so se srečanja udeležili tudi bivši borci iz Ljubljane, Zagreba, Pulja ter predsednik Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje Srečko Colja. N. L. Iz Krasmetala so po začetku stečaja odpustili 69 delavcev SEŽANA — Po 16. oktobru, ko je Temeljno sodišče v Kopru sprejelo sklep o stečaju sežanskega Krasmetala, je v tej delovni organizaciji dobilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja 69 delavcev, nekaj članov pa je kolektiv zapustilo na lastno željo. V Sežani menijo, da sedaj nova večja odpuščanja ne bodo več potrebna, čeprav je hkrati očitno, da je v podjetju nujnih še nekaj manjših kadrovskih sprememb, s katerimi bi popravili strokovno strukturo zaposlenih in s tem izboljšali izhodišča za ustanovitev novega podjetja, ki naj bi nasledilo Krasmetal. Z odhodom približno tretjine zaposlenih so po mnenju stečajnega upravitelja Borisa Maslena, ki je prišel iz tozda Montal (Aluminij Komen), ustvarjeni pogoji za nemoten potek ekonomsko upravičene proizvodnje, saj so bile doslej delovne zmogljivosti tovarne izkoriščene le približno 50-odstotno. Kljub pretresom, ki jih je povzročil začetek stečaj- nega postopka, na katerega kolektiv zaradi neinformiranosti očitno ni bil pripravljen, po zagotovilih upravitelja Maslena sicer omejena proizvodnja poteka brez zastojev, lotili pa so se tudi nekaterih novih del v sodelovanju s Cimosovim kmetijskim programom. Postopno urejajo tudi odnose z nekdanjo matično delovno organizacijo SIP iz Špetra, ki Krasmetalu lahko v marsičem pomaga pri razreševanju že dolgo znanih, pa tudi šele v zadnjem času odkritih nepravilnosti. Na izvršnem svetu in odgovorni v Krasmetalu upajo, da bodo vse sporne in glavne stečajne zadeve uredili v dveh ali treh mesecih. Šele takrat pa bo možno podrobneje govoriti o novem podjetju, ki naj bi zraslo iz zdravih temeljev Krasmetala. Novo firmo bo pomagala postaviti na noge petčlanska skupina, ki so jo posebej za to nalogo konec septembra ustanovili pri občinskem izvršnem svetu. JANEZ ODAR V Istri letos manj grozdja KOPER — Mlini koprske teti Vinakoper se bodo vrteli 6 še nekaj dni. Glavnina tr-9atve v slovenski Istri je ■htrno; če ne bi bilo dežja v ihulem vikendu, bi verjetno d° tudi vse grozje že v sodih. . °t nam je povedal Boris Bran iz Vinakopra, je ostal ne-j^trgan le osemhektarski vi-k°9rad kaberneta v Laborju, s ar bodo v teh dneh opravili nti delavci kleti, torej brez m oči sezonskih trgačev, ki ves september in prvi te-®n oktobra pomagali pri letošnjega »vinskega Klet Vinakoper je v lastnih ‘asadih pridelala okoli 2800 70n 9roz i° iavno izrekel o povolilnih per-vr.v, *Vah, ker očitno čaka na mnenje °hlcev. Volilno pravico ima 11.519 občank in občanov. Na glasovnici bo enajst simbolov strank in političnih gibanj, ki se bodo potegovala za trideset mandatov v občinski skupščini. Lista Frausin je imela v prejšnjem občinskem svetu 15 svetovalcev, Krščanska demokracija osem, dva sta bila predstavnika PSI, po enega svetovalca pa so imeli fašisti, melonarji, socialdemokrati in republikanci, medtem ko je svetovalec Marchio po izstopu iz Liste za Milje ustanovil neodvisno svetovalsko skupino. Za izvolitev enega občinskega svetovalca bo treba zbrati nekaj manj kot tristo glasov. Manifestacija delavcev ACT Med današnjim zasedanjem skupščine konzorcijskega podjetja za prevoze ACT, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega upravnega sveta in njegovega novega predsednika, bo pred sedežem ACT v Ul. Macelli 2 protestna manifestacija. Prirejajo jo delavci podjetja, ki so vpisani v sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, in to v znak protesta proti popolni negibnosti dosedanje uprave. V sporočilu, ki so ga včeraj objavile sindikalne organizacije, med drugim piše, da je slabo upravljanje podjetja povzročilo številne neprijetnosti tako uporabnikom mestne javne prevozne službe kot tudi samim delavcem podjetja ACT. Nekoliko okrnjen koncert v Boljuncu Pobudo odprte meje popestrilo gostovanje pevcev iz ZR Nemčije V soboto in nedeljo je bila na pobudo pobratenih občin Dolina, Sežana in Koper odprta meja na krožni poti Bo-ljunec, Botač, Beka, Socerb, Prebeneg in Dolina s prostim prehodom v Dolini Glinščice in v Prebenegu. Po sobotnem neugodnem vremenu je odprta meja doživela večji uspeh v nedeljo, ko je kljub močni burji bilo vreme prijetno sončno. V nedeljo je bil na vrsti tudi 3. avtomobilski slalom od Doline do Socerbskega gradu, ki ga je Trieste Racing Club priredil pod pokroviteljstvom občin Dolina, Koper in Trst ter Pokrajine Trst in Dežele F-JK. Pobudo odprte meje je letos popestrilo še gostovanje pevcev zahodnonem-škega zbora Isarlust iz Strasslacha, ki so te dni bili v gosteh KD Vodnik, Občine Dolina in družbe za upravljanje čezalpskega naftovoda SIOT. Sobotni koncert v občinskem gledališču v Boljuncu je predvideval tudi nastop gostujočega MPZ Valentin Vodnik, ki pa je pod vodstvom Bogdana Kralja uspel zapeti le pesem v dobrodošlico. Enega izmed pevcev, Ladi-ja Kocjančiča, je namreč takoj zatem obšla slabost. Njegovo zdravstveno stanje je bilo že na začetku zaskrbljujoče, tako da so se dolinski pevci upravičeno odpovedali nastopu. Koncertni spored je zato nadaljeval z ljudsko pesmijo Ženske pevske skupine Stu ledi. Pevke so občinstvo navdušile z ljudskimi motivi iz Benečije, Kanalske doline, Rezije, slovenske in hrvaške Istre. Gostje iz Strasslacha, 30 kilometrov od Miinchna oddaljene občine, so se sobotnega pevskega srečanja udeležili z dvema zboroma, ženskim in moškim. Slednji je pravzaprav začetnik zborovskega petja v tistih krajih, saj se je leta 1935 najprej izoblikoval ansambel v moški zasedbi. Sestavljali so ga predvsem tamkajšnji ljubitelji petja, ki so na začetku gojili le domače viže in planinsko pesem. Pozneje so se jim pridružile še ženske, razširil se je tudi repertoar, ki obsega danes veliko zahtevnejše zborovske skladbe in zaobjema - poleg ljudskih napevov - tudi področje klasične glasbe. Delovanje obeh zborov, ki nastopata s skupnim imenom Isarlust, je predvsem družab- Včeraj pred Pokrajino Protestirali so spremljevalci Prizadete mladine Ve- Pred pokrajinsko palačo na Trgu tna eto je bila včeraj dopoldne protesti ^Mfestacija kakih sto spremlje-opraeJ/ handikapirane mladine, ki dv ,jajo to službo na osnovi pred tpp ,n?istimi leti podpisane konvencije Občino in Pokrajino Trst. sCr a®.en protesta, pri katerem so ?.4t,'Mjevalce podprli tudi starši pri-tj : tla mladih in otrok, je bil opozorila nVn°?t ‘n pristojna politična telesa v0st erešena vprašanja in pomanjklji-vyJ te pomembne službe. Spremlje-Onaij zahtevajo v prvi vrsti njeno raci-orci zacijo in vključitev zaposlenih v c'ariai Občine Trst, ki je tudi institu-deti-r, 0 Pristojna za asistenco priza-rto j osebam. Konvencija med Obči-deCp Pokrajino bo namreč zapadla 31. pa mbra letos, neurejenost te službe rast 0 e„m strani povzroča nenehno vPli,, °škov, po drugi pa negativno $Da na kvaliteto dela. Pe 50eiI1ljevalci handikapirane mladi-Peke z včerajšnjim dnem začeli tudi *'iraniVrste Permanentno stavko z faloti^ m službe, ki bo trajalo vse do-^'ične ^er se vprašanje njihovega po-9a Položaja dokončno ne reši. Unija Istranov proslavila 35-letnico z obujanjem nezgodovinskega revanšizma Kdor je pričakoval, da bo Unija Istranov, se pravi največja izmed organizacij italijanskih istrskih beguncev, izkoristila proslavljanje 35-letnice svoje ustanovitve za gesto politične modrosti, je doživel razočaranje. Sobotni in še bolj nedeljski spored njenih jubilejnih prireditev v Trstu je namreč poleg številnih točk, ki tako rekoč sodijo v folkloro nostalgije, napovedoval tudi nekatere premike na poti treznejšega soočanja z zgodovinsko stvarnostjo. Toda drobne novosti, ki so vzbudile upe tudi v nekaterih slovenskih vrstah, je naposled žal prekril plaz starega kratkovidnega nacionalizma in celo nezgodovinskega revanšizma. »Begunske in podjarmljene skupnosti zahtevajo samo pravico,« je nanašajoč se na istrske Italijane v begunstvu in doma med drugim dejal predsednik Unije Istranov Silvio Delbello v osrednjem nedeljskem govoru na Pomorski postaji. »Zahtevajo, da se lahko vrnejo v svoje kraje, iz katerih so bile pregnane ali so zbežale, da ne bi padle pod tujo nadvlado; zahtevajo, da se njihova zemlja vrne matični naciji; zahtevajo od vladarjev velesil, naj revidirajo mirovne pogodbe, ki so začrtale meje (v prid) zmagovalcev, naj revidirajo svoje akte v duhu sprave in z voljo po uveljavitvi takšne pravice, ki edina lahko predstavlja trdno osnovo za resnični mir med narodi, za sožitje svobodnih ljudi.« Kot je razvidno iz zadnjega stavka, si je Delbello v svojem govoru tu pa tam privoščil tudi sklicevanje na mir, sožitje in druge podobne vrednote, ki so danes posebno občutene, toda to je bil v bistvu le novi ovoj, v katerem je serviral stara nacionalistična in šovinistična gledanja na zgodovino naših krajev. Žal pa Delbello ni bil edini, ki je nastopal na tak način. V šovinistični drznosti so z njim kar tekmovali zlasti predsednik združenja Associazione nazio-nale Venezia Giulia e Dalmazia Paolo Barbi, župan »Svobodne Občine Pulj v begunstvu« Lino Vivoda in podpredsednik Unije Istranov, nekdanji oficir Salojske republike in obtoženec p vojne zločine Luigi Papo. Celo znani in običajno dokaj razsodni tržaški zgodovinar Diego de Castro se je na nek način pridružil takšnim izvajanjem s pozivom, da je glede Istre treba izkoristiti sedanjo šibkost Jugoslavije. Takšen nostalgičen razplet so očitno predvidele državne in druge oblasti, ki so na proslavljanju 35-letnice Unije Istranov bile večinoma zastopane z drugorazrednimi predstavniki. Med udeleženci prvega dela nedeljskega proslavljanja je bil tudi poslanec Willer Bordon, ki pa se je potem od njih ogradil s tiskovnim sporočilom. V njem se najprej obvezuje, da se bo kot parlamentarec zavzemal za ohranitev italijanske istrske kulture, in to s podpiranjem bodisi italijanske manjšine v Jugoslaviji bodisi begunskih skupnosti po svetu. Toda po drugi strani Bordon obsoja vidno pristnost ljudi, kot je že omenjeni Papo, ki je v navzkrižju z vsakršnim prizadevanjem za mirno sožitje. Omeniti velja, da je v nedeljo pred Pomorsko postajo manifestiral Odbor za mir in za kulturo sožitja, ki med svojimi voditelji šteje prof. Sama Pahorja in Paola Parovela. Razobesil je transparent, na katerem je pisalo: »A Trieste come in Istria - BILINGUISMO« (»V Trstu kot v Istri -DVOJEZIČNOST«), (mb) nega značaja. Prvi se je predstavil ženski pevski zbor Isarlust, ki ga vodi Michael Richter, nato moški pod vodstvom Martina Zbbeleya, ob koncu pa sta zbora zapela v mešani zasedbi. V imenu KD Valentin Vodnik je pevce iz Strasslacha pozdravil Vojteh Lavriha, Marino Kermac pa je predsedniku Gertu Pansegrauu izročil spominsko darilo. Na odru občinskega gledališča je nato pozdravil župan Edvin Švab, ki je gostom sicer že priredil popoldanski sprejem na županstvu. Ob vestnem prevajanju Suzane Štrajn je bil uradni trenutek z izmenjavo daril in pozdravi na vrsti še v kulturnem centru pri Domju, kjer je bila za za-hodnonemške goste pripravljena družabnost z godci Glasa harmonike in Veselimi godci, (dam) Na sliki (foto Magajna) pozdrav dolinskega župana Švaba zahodno-nemškim gostom. ■ Vzhodnokraški rajonski svet se bo sestal v četrtek ob 20. uri na svojem sedežu na Opčinah. Na dnevnem redu ima sporočila predsednika, proučitev mnenja o načrtu za hitro cesto in oceno občinskega pravilnika podjetja ACEGA, razpravo o novem občinskem pravilniku o zaščiti pred akustičnim onesnaževanjem in o kočljivem vprašanju nameščanja zbiralnikov za smeti, papir in steklo. t Zapustil nas je naš dragi mož in oče Mario Pettirosso (Petaros) Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boršt. Žalostno vest sporočajo žena Milena, hči Thea, sin Roberto, vnuka An-drea in Roberta ter drugo sorodstvo. Z Rihardom HI. začetek nove sezone v Rossettiju vi,7; f{jino gledališče Furlanije-Julijske krajine začenja drevi s Shakespearo-%stj ni- svojo 36. gledališko sezono. Za tržaške ljubitelje odrske amet- *io» pr° . gotovo poslastica, saj je tekst velikega angleškega dramatika režij-o$ilnovf^ znani italijanski gledališki umetnik Gabriele Lavia, ki tudi igra Qfda ie Stalno gledališče F-JK predstavilo že poleti na festivalu v so p, 'ni, (pri predstavi je sodelovala tudi ustanova Taormina Arte), zatem pa "u jjj - preastavi je soaeiovaia luai usiunovu i uuiuuiiu j-uiej, zuiem fju Vo r> * Predstave prekiniti, ker se je protagonist prav med eno od ponovitev Poškodoval. ^^akes St' 9a bodo drevi uprizorili v gledališču Rossetti, spada med tista se gQ . Poarova dela, ki jih je zelo težko interpretirati. Verjetno prav zaradi tega ®epe q v Italiji lotilo kaj malo igralcev (na primer Vittorio Gasmann, Carmelo [h MqckQUco Mauri). Gabriele Lavia se je po uspešnih interpretacijah Hamleta IUnakorr( tt,a odločil, da se bo preizkusil še s tem Shakespearovim odrskim co qu ' Pt> njem bo nastopila njegova umetniška in življenjska družica Moni-ftralpca^r (Lady Ann), ostale vloge pa bodo tolmačili Dorotea Aslandis lia y0ril~IizH6t6kiiV1u sto Preučevalcev in zbiralcev igralnih kart iz desetih držav se je 1 Konec ■ ■ ....... J' V' ki so*31?8*0 tradicijo v izdelavi kart, ne manjka pa niti strastnih kvartopir- 0 dtženip °Pec tedna udeležilo dvodnevnega simpozija, ki ga je tJoj^sta Zb‘ralcev ioralnih kart iz Londona letos priredilo v Trste cev igralnih kart iz Londona letos priredilo v Trstu. Izbira naše-enega od rednih letnih srečanj o kartah pa ni naključna, saj ima Trst (jr Jrža^avn° tako stara in še vedno živa krajevna tradicija, o^ba M0L .tcongres je spremljalo tudi odprtje razstave, za 1 t. _ Qlano in ki nazorno orikazuie ne samo ioralsko. D< katero je poskrbela mano in ki nazorno prikazuje ne samo igralsko, pač pa tudi kulturno godovinsko vrednost kart. Italijanske, francoske, španske in nemške jNt^,, ^ -3. sarte' škratu9 br‘dž, za tarok, za trešet, tipične florentinske, treviške in tržaške ka 11 Cor j. nešteto vrst jih je razstavljenih pod naslovom »Non ti fidar di me stava ,l. nianca« v dvorani Franco Nadzorništva za ambientalne dobrine, stol 8rja' k. h 0 na ogled vse do 30. novembra, je razdeljena v dva dela: prvi litri 6tla nar> • n‘ vidik in zajema tržaško zgodovino kart ‘tja naD tUrni vidik in zajema tržaško zgodovino kart od druge polovice 17. stfij0 jNel \ drugi del pa je bolj gospodarske narave in postavlja v ospredje °diano, ki s to iniciativo proslavlja 120 let svojega življenja. Nesreči verjetno botrovala utrujenost Obalna cesta v nedeljo terjala mlado življenje V nedeljo ob zori se je na tržaških cestah ponovno pretrgalo mlado življenje: v srhljivi prometni nesreči v Miramarskem drevoredu blizu restavracije Marinella je nekaj pred 6. uro izgubil življenje 24-letni Luigi Maclodi, ki se je rodil v Gorici, a je že več let živel v Ronkah. Tudi zanj, tako kot prejšnjo nedeljo za 21-let-nega Tržačana Micheleja Marcolina, je bila verjetno usodna utrujenost. Maclodi se je z 20-letno prijateljico Arianno Šanson iz Tržiča namreč vračal z nekega praznovanja, ko je iz še nepojasnjenih razlogov povzročil nesrečo, v kateri so se ranile še tri osebe. Maclodi je nekaj po 5.30 peljal z renaultom 5 v smeri proti Tržiču, ko je pri restavraciji Marinella nenadoma izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na drugo stran cestišča. Prav v tistem trenutku pa je v nasprotni smeri pripeljal lancia pri-sma, ki ga je upravljal 50-letni Ales-sandro Parrotta iz Ronk, ob katerem se je peljal še njegov 16-letni sin Roberto. Da se Maclodi ni zavedel, kaj se je dogajalo, priča dejstvo, da sploh ni poskusil pritisniti na zavore: na cestnem tlaku namreč niso našli sledov zaviranja. Parrotta pa je nasprotno poskusil zaustaviti svoje vozilo, vendar nesreče žal ni mogel preprečiti. V silovitem trčenju, ki je skoraj raztreščilo avtomobila, je bil mladi Maclodi pri priči mrtev. Njegova sopotnica se je na srečo samo lažje ranila in udarila v čelo ter v prsni koš, Luigi Maclodi tako da bo okrevala že v 20 dneh. Da bi jo izvlekli iz skrotovičenega avtomobila in jo izročili reševalcem Rdečega križa, so gasilci morali uporabiti hidravlične škarje. Na zdravljenje so jo sprejeli na oddelek za kirurško patologijo katinarske bolnišnice. Hujših posledic ni bilo niti za potnika lancie prisme. Voznik Alessan-dro Parrotta se je udaril v prsni koš in se ranil po rokah, medtem ko se je njegov sin Roberto le lažje udaril. Prvega so sprejeli na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice in mu napovedali dva tedna zdravljenja, drugemu pa so nudili le prvo pomoč in ga odslovili. Po mnenju zdravnikov bo zdrav že v desetih dneh. Boršt, 10. oktobra 1989 t Zapustil nas je naš dragi in plemeniti Aleksander Martelanc Pokopali ga bomo jutri, 11. t. m., ob 16. uri na ljubljanskih Žalah, kjer bo pred pogrebom ležal v 16. mrliški vežici. Prijateljem in znancem iz njegove ljubljene primorske dežele sporočajo žalostno vest žena Viktorija, sinova Saša in Ivan z družinama, sestra Marta Puhalj s sinom dr. Mitom in hčerko Evo ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trst, Gorica, 10. oktobra 1989 Kolegice in kolegi deželnega sedeža radiotelevizijske ustanove RAI izrekajo globoko sožalje Saši Martelancu, družini in svojcem ob izgubi očeta Aleksandra. Ob izgubi dragega očeta Andreja Pečarja izrekajo Savici in svojcem iskreno sožalje učiteljice Sonja, Marina, Silvijo, Marina, Rosana, Mirjam, Marija Slavisti obiskali Rižarno Epi T- ■"II 1 J 4- Alt >- Uri | .Al Ob koncu večdnevnega seminarja, ki je bil v Portorožu in v Piranu, je skupina slavistov iz Slovenije v soboto obiskala tržaško Rižarno in si nato ogledala še nekatere druge znamenitosti našega mesta, ki so tesno povezane s prisotnostjo Slovencev v teh krajih. Žal je deževno vreme ponagajalo obiskovalcem in tudi prireditelju izleta, tukajšnjemu Slavističnemu društvu, ki si je zelo prizadevalo, da bi gostje iz Slovenije dobili dovolj izčrpno sliko tukajšnje stvarnosti. (Foto Magajna) _________gledališča______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Nocoj ob 20.30 bo tržaški Teatro Slabile uprizoril delo W. Shakespeara RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zaradi nerazpoloženosti prof. GIO-VANNE MOCCHI bo predstavitev Shakespearovega dela RIHARD III. v petek, 13. t. m., v gledališču Rossetti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 — Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - V četrtek, 12., in v petek, 13., ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 14. t. m., ob 18.00 (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Ar-girisa. P. Bordoni (klavir), F. Selvaggio (violina) in S. Palm (violončelo) bodo izvajali Bussottijeve in Beethovnove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE • Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. Gledališče Scuola dei Fabbri Zadruga LA COLLINA bo do 15. t. m. uprizarjala Kroetzovo delo ROBE DE OMINI (Mannersache). Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Clau-dio Misculin. Scenografija Marjan Kravos, glasba Giampaolo Coral. kino ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchhausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Dead Bang (A colpo sicuro). NAZIONALE III - 15.20 22.10 Gocce e orgasmi di una minorenne, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Great Balls Of Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.30, 22.00 Asterix e la po-zione magica, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 La zia in calore, □ □ CAPITOL - 17.15, 22.00 007 - Vendetta privata, pust.,.r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 Turista per caso, i. William Hurt. ALCIONE - 17.00, 22.15 Amori in corso, r. G. Bertolucci. RADIO - 15.30, 21.30 Erotic Dream, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj-danes Danes, TOREK, 10. oktobra 1989 DANJEL Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.29 - Dolžina dneva 11.14 - Luna vzide ob 15.21 in zatone ob 0.20. Jutri, SREDA, 11. oktobra 1989 NIGOSLAVA PLIMOVANJE DANES: ob 0.06 najnižje -34 cm, ob 7.03 najvišje 35 cm, ob 13.14 najnižje -18 cm, ob 18.39 najvišje 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb raste, veter 22 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, burja s sunki do 64 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gianluca Donato, An-drea Micali, Talisa Cera. UMRLI SO: 3 mesece star Daniele Boa, 70-letni Mario Dussi, 81-letna Maria Muller vd. Moggioli, 99-letna Maria Pipan vd. Kossutta, 58-letna Teresa Basile por. Gaspari, 67-letni Mario Pettirosso, 54-letni Ottavio Bogar, 75-letna Libera Roveri,77-letni Andrea Pečar, 79-letna Alma Biekar por. Bruseschi, 76-letna Anna Battigelli por. Canciani, 72-letni Primo Biasizzo, 51-letni Giovanni Smani-otto, 70-letna Iolanda Vuk por. Cleva. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, L argo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Potovalni urad AURORA vabi na naslednja potovanja: od 25. do 29. oktobra - v LIZBONO In FATIMO. Cena 725.000 Ur, od 1. do 3. In od 3. do 5. novembra - na otok RAB. Cena 109.000 lir; od 13. do 24. novembra - v EGIPT z obiskom KAIRA, SUEŠKEGA PREKOPA, TENORJA, ASSUANA in RDEČEGA MORJA Cena 1.098.000 Ur. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. MALA02/8 OPTIKA MALALAN velika izbira modnih okviijev kontaktnih leč in - r T tekočin za nego leč OPČINE — Proseška ul. 6 Tel. 040/213957 SLOVENSKO 'STALNO > GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER PREMIERA v petek, 13. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - abonma RED A. PONOVITVI: v soboto, 14. oktobra, ob 20.30 - abonma RED B, v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri -abonma RED C. Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WČ>R-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V galeriji Cartesius je do 12. t. m. odprta razstava umetnice ELETTRE ME-TALLINČ. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V občinski galeriji je do 12. t. m. po-stumna razstava del ALFREDA PERUS-KA. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece S ta tale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 16. t. m. odprta razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slikar STEFANO COMELLI. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR bo imel v prostorih Partizanskega doma v Bazovici v nedeljo, 15. t. m. OBČNI ZBOR ki bo v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 9.30. Dnevni red: poročila odbornikov, diskusija, pregled in popravek statuta, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno. čestitke Danes praznuje na Božjem polju svoj 16. rojstni dan ERIK. Še mnogo srečnih in zdravih let mu želi sestra Elena. izleti SPDT in Društvo naravoslovcev »T. Penko« prirejata izlet v favnistično oazo Marano Lagunare. Gre za obisk v edinstvenem okolju lagun, prebivališču številnih ptic selivk. Zaradi izrednega zanimanja bo izlet v dveh ločenih datumih: v petek, 27. oktobra, in v nedeljo, 29. oktobra. Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet, ki znaša 40.000 lir. V ceni je vključen prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo, strokovno vodstvo in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 izpred sodne palače v Trstu in sicer za oba izleta. KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah. Slovenski kulturni klub priredi ob priliki Primorskih dnevov na Koroškem v soboto, 14., in nedeljo, 15. t. m., dvodnevni izlet z avtobusom na Koroško. Za podrobne informacije in vpis se obrnite na poverjenike na višjih šolah. razne prireditve SPDT začenja s predavateljsko sezono in vabi člane in somišljenike na prvo predavanje opremljeno z diapozitivi. FRANC VOGELNIK bo predstavil koroško gorsko pokrajino OD KARAVANK DO GROSSGLOCKNERJA . Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v četrtek, 12. t. m., ob 20.30. Priporočamo točnost! KD Ivan Grbec - Skedenj (Ul. di Ser-vola 124) prireja v soboto, 14. t. m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi prof. Marinke Pertot PO NARODNIH PARKIH POLJSKE. Vabljeni! razna obvestila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. PD Slovenec Boršt-Zabrežec obvešča, da bo pevska vaja danes, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Vabljeni tudi novi pevci! 50-letniki z Opčin sklicujejo sestanek v četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 10., in v četrtek, 12. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino. ŠZ Bor sporoča, da se je pričela ženska rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi danes, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na prvi torkov večer SREČANJE V ISTRI: novo poglavje v odnosih med Italijo in Jugoslavijo? Razgovor bosta vpeljala dopisnika Primorskega dnevnika BOGO SAMSA in Corriere della Sera EROS BIČIČ Darujte v sklad Mitje Čuka koncerti Katedrala sv. Justa Zadnji koncert skupine GRUPPO CA' MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden za 15. t. m., odpade. V torek, 17. t. m„ ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giuli8 Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi' ca v sodelovanju z združenjem Promusi- Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m« od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezon® lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11-m. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert klavirskega dua Mattiotto - Scano. Na sporedu Brahms in Ghershwin. Vabljeni! mali oglasi PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje C)1 tel. 761884 - zjutraj. PRODAM lancio fulvio coupe 1300 b' letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tet 327425 v večernih urah. PRODAM vespo 125, letnik 1964, bre* evidenčne tablice, cena po dogovoril' Tel. 229246. PRODAM suzuki SJ 410, letnik '87, bele barve, opremljen, vedno v garaži, cen8 12.500.000 lir. Tel. 226710. PRODAM golf VW 1100, letnik 1979, > dobrem stanju. Tel. 412233 vsak dan °d 13.30 do 14.30. PRODAM ford escort GL 1100, letn*1 1980, za 600.000 lir, tel. 65474. PRODAM mladiče fox terrier z rodovnikom, stari šest tednov. Klicati na tel-št. (003861) 574096. PRODAM motor kavvasaki 450 LTD C®5' ton, letnik 1988, tel. 327023. ,k PRODAM campagnolo benzina, letni): 1981, odlično ohranjena. Tel. 2115® (urnik trgovin). PODJETJE nujno išče tehnike mehansk industrije orodjarje in rezkalce (sta1* pisti - fresatori) z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 821225. LJUBITELJU starega pohištva prodal* zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sob0. Tel. 229470 ob uri obedov. OPREMLJENO stanovanje iščeta najem dva inženirja. Tel. 228390. ZIDARJA ali manjše podjetje za uredi tev odtočnih cevi in tlakovanje dvori’ ča z betonom nujno iščem. Tel. 2206b v večernih urah. TALBOT HORIZON, v dobrem stanj* prodam. Tel. ob uri kosila na št. (0* 53874. FRIZERSKI SALON LORI obvešča c= njene stranke, da posluje odslej od I do 19. ure in da ima dodatno pomoč* co. Kromberška cesta 8, Nova Goric tel. (003865) 23043. . MEDICINSKA sestra išče temu primer* ali drugačno delo v Italiji. Tel. na (003867) 78220. prispevki V spomin na Viljema Sirka darujejo Jole in Mario Turel 100.000 lir, Sergio in Silvana Sedmak 100.000 lir, Srečko Vido-ni 100.000 lir, Zofi in Odon 50.000 lir, brat Boris 100.000 lir ter Benjamin Sedmak 50.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Križu. V spomin na Savota Spacala in Karla Rudeža darujejo Dragica, Milja in Vida Kavčič 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Alojza Sedmaka darujeta Milka in Peter Grom 100.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob strica Alojza Sedmaka darujejo Marta, Ančko in Danilo 75.000 lir za MPZ Vesna in 75.000 lir za Ljudski dom v Križu. V isti namen darujeta Albin in Olga 20.000 lir za kriški Ljudski dom. Namesto cvetja na grob Angela Roliča darujeta Drejc in Mila 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob dr. Sava Spacala daruje Sonja Stubel - Prinčič s Pavlom in Tanjo 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Rudeža daruje Štefanija Urdih 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Alojza Sedmaka daruje Dora Kralj (Gabrovec) 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Danico Starc daruje Dora Kralj 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Danico darujeta Olga in Vida 20.000 lir za ženski zbor Prosek -Kontovel. V spomin na Danico darujeta Andrej in Jolanda 20.000 lir za vzdrževanje kon-tovelske cerkve. V spomin na Danico darujeta Ida in Pepi Regent 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na strica Karlota Rudeža darujeta Gleb in Jurij Verč 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Danico Starc daruje Saj/ ca Cibic (Čada) 15.000 lir za MPZ Vas*" Mirk. .y Namesto cvetja na grob Angela Ro11., darujeta Škabar (Repen 4) 10.000 lir Škabar (Repen 106) 15.000 lir za repe* brsko cerkev. _ Namesto cvetja na grob Emila Škab ja daruje Škabar (Repen 18) 20.000 lif repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti Milana Guština da- rujejo žena Ivanka in otroci 30.000 li*-g repentabrsko cerkev in 30.000 lir za N Zvonček. $ Ob obletnici smrti moža Silvestra tašče Alojzije daruje žena Julka 30.00° za ansambel Burja. yi Ob obletnici smrti očeta Silvestra.^ none Alojzije daruje Majda z dn>- 20.000 lir za ansambel Burja. v- Ob obletnici smrti žene Alojzije “ bar daruje mož Emilio 50.000 lir za pentabrsko cerkev. ,jj. Namesto cvetja na grob Ladota D* ^ na darujeta Milič (Col 15) 10.000 M 0 Drago ( Col 40) 10.000 lir za repentabr cerkev. ..jo Ob krstu male Darme Milič daru) ^ starši in botri 150.000 lir za repenta°r cerkev. -ej o Ob krstu Daniela Attanasija da*aKo starši in botri 100.000 lir za repenta* cerkev. Namesto cvetja na grob Karla Ru*jjc darujeta učno in neučno osebje P01$P nega zavoda J. Stefan 500.000 lir z® Gaja - teniški odsek. ,:«j1 dar*). V spomin na Alojza Sedmaka Vejno, Lička in Ladi 30.000 lir za P$|i( vilo Ljudskega doma v Križu in 30.° t' za vzdrževanje spomenika pad° NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Alojza S® (jflO ka daruje Mario Guštin z družino lir za MPZ Vesna. menjalnica 9. 10. 1989 ,vc> TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1381,300 1370.— Nemška marka........ 731,950 729.— Francoski frank..... 215,850 213.— Holandski florint ... 648,240 644. Belgijski frank..... 34,819 34,300 Funt šterling....... 2177,800 2160.— Irski šterling...... 1950,500 1930,— Danska krona........ 187,900 184,500 Grška drahma........ 8,303 7,800 Kanadski dolar...... 1174,750 1120,— TUJE VALUTE FIXING MILAN BA$Sf Japonski jen ......... 9,684 Švicarski frank..... 839,680 Avstrijski šiling... 104,075 Norveška krona...... 197,920 Švedska krona ...... 213,480 Portugalski eskudo . 8,613 Španska pese ta ..... 11,560 Avstralski dolar.... 1084,000 Jugoslov. dinar .... — ECU................ 1505,900 g/ 195' BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA „ . o40/«7% Telef.: Sedež 31-V, Agencija Domj° Agencija Bojan Ob napovedi letošnjih filmskih dnevov v Pordenonu Nemi filmi iz dobe carske Rusije V Pordenonu so včeraj predstavili Program letošnjih Dnevov nemega fil-®a, ki bodo skoraj v celoti posvečeni, kar je za pordenonsko tradicijo sicer Prava redkost, kinematografiji, ki je nastala pod okriljem carske Rusije. Zanimanje za največjo državo vzhodne Evrope je v zadnjem poldru-9em letu preraslo že v maniakalno °boževanje vsega, kar se dogaja v SZ, Pordenonska srečanja pa nimajo nikakršne zveze z modo perestrojke. Načrti o retrospektivi ruskega nemega fil-nra so bili temeljito izdelani, še Preden je bilo znano, da je na čelo sovjetskih filmskih ustanov prišlo novo osebje. Šele takrat so načrti zarobili konkretnejšo obliko, saj so eki-Pb ki skrbi za pordenonske Dneve, sporočili, da bo Sovjetska zveza pristala na odprtje arhivov Gosfilmfonda. Ogromno bogastvo, ki je ležalo v skladiščih, je bilo tako na voljo selektor-iem. ki so se podali v Moskvo. Tržaški kolega Lorenzo Codelli, ki je skupaj z britanskim kritikom Davidom Robinsonom, s Carlom Montana-rom in Paolom Cherchijem Usaiem skrbel za dokončno selekcijo filmov, nam je povedal, da se je skupina podala v Moskvo januarja letos. Njeno delo je bistveno olajšal znani sovjetski kritik in filmski zgodovinar Jurij Civ-jan, ki je poskrbel za predselekcijo in izbral približno sto filmov iz moskovskega sklada, ki jih vsebuje skupno 286. Kot nam je priznal Codelli, je bilo delo izredno težavno, saj je Gosfilm-fond dejansko hranil sama remek dela, selekcija pa je bila skorajda nemogoča. Kljub temu so se morali izvedenci odločiti za približno polovico filmov, Celovečernih, kratkih in srednjemet-ražnih, ki bodo na ogledu v Pordenonu od 14. do 21. oktobra. V izboru bodo torej filmi, ki so nastali od leta 1907 do leta 1920, ko je prekinila svojo produkcijo tudi zaseb- na filmska industrija, ki se je začasno izognila revoluciji z begom v Jalto. Organizatorji so nam zagotovili, da so kopije izredno dobro ohranjene, med temi pa se je mnogo filmov pravkar prerodilo v restavriranih verzijah. Tako bodo v pordenonski kinodvorani, ki je postala občinska last, predvajali prvi dolgometražni film Stenka Razin (1908), arhivske redkosti Vladislava Stareviča, dokumentarce Ivana Protazanova. Na ekranu bo zaživela igralska figura Ivana Možučina, ki je zaslovel v svetu z imenom Masjouki-ne. Poleg njega si bosta delili pozornost občinstva karakterna igralka Natalija Lisenko in ruska »divina« Vera Čolodnaja. Pravi junak letošnjih dnevov pa bo režiser Evgenij Bauer, ki velja za enega najzanimivejših avtorjev iz protirevolucionarne dobe. Osmi dnevi nemega filma pa ne bodo posvečeni izključno ruski kinematografiji ter delom, ki so nastala potem, ko je večina tedanjih avtorjev zapustila bodočo Sovjetsko zvezo in izbrala elegantno izgnanstvo v ZDA, Franciji ali Nemčiji. Posebne pozornosti bo deležen tudi italijanski režiserji Augusto Genina. O njegovem delu in ustvarjalnosti bomo lahko brali v eni od knjig, ki bo izšla v času Dnevov. Dve bosta posvečeni ruskim umetnikom, s posebno izdajo pa se bodo tudi v Pordenonu spomnili stoletnice rojstva Charlija Chaplina. Njemu na čast so priredili tudi poseben »poklon« s 100 fotografijami in 100 izvirnimi dokumenti. Za konec še vest, da bo letos v Pordenonu svetovna premiera naj novejše oddaje na temo nemih filmov, ki sta jo uresničila za londonsko Thames Television Kevin Brownlow in David Gill. Sicer nasvidenje v soboto, ko bodo ob slavnostnem odprtju letošnjih Dnevov predvajali film družbe Vitagraph Živeče truplo, v katerem je igral Pu-dovkin, prav tisti Vsevolod, ki je nekaj let kasneje postal ena najuglednejših osebnosti... sovjetske kinematografije. EVA FORNAZARIČ Oddaja o moči in nemoči slovenskega liberalizma Ko je TV Ljubljana še pred časom zaprosila centralni komite Zveze komunistov Slovenije, da odpre vrata svojega arhiva in tako dovoli javno pobrskati po dokumentih iz vročih sedemdesetih let, so uredniki poleg dovoljenja dobili še »vodiča«, mladega zgodovinarja Boža Repeta. Izkazal se je ne le kot dober poznavalec arhivskih koridorjev, temveč tudi tistih listov zgodovine, popisanih prav v sedemdesetih letih - v času, ki ga je z dokumentarno oddajo Moč in nemoč slovenskega liberalizma želela prečesati novinarka Ljerka Bizilj. In tako so ga na TV Ljubljana povabili kot soavtorja omenjene oddaje, ki bo - po nekajmesečnem delu - na sporedu nocoj, 10. oktobra, na prvem programu ljubljanske televizije, predvidoma ob 20.55. Tabu tema, ki to več ni, posega v čas, ko je v povojni jugoslovanski zgodovini prišlo do rahle politične sprostitve: liberalizacija, decentralizacija, prerazporeditev moči, večja vloga gospodarstva; vse odločitve niso bile več v rokah partije, krepil se je vpliv drugih družbenopolitičnih organizacij, leto 1968 je iz slovenske partije odplavilo stare in prineslo nove, mlade in neizkušene politike. Izvršni svet s Stanetom Kavčičem na čelu je postajal vse močnejši. »Partija je začela pridobivati izgubljeno moč nazaj s cestno afero, pa akcijo 25 poslancev..,« pravi Ljerka Bizilj. »Prvič po vojni se je znotraj partije ustvarila opozicija. Toda z začetkom liberalizma se je začel njegov konec. Odstavili so Kavčiča, opravili z opozicijo.« Prvotno zamisel, da bi po skoraj dveh desetletjih v oddaji spregovorile še žive priče z obeh bregov, so morali uredniki zaradi časovne omejitve (oddaja traja 70 minut) in obilice dokumentarnega gradiva (poiskali so ga tudi v bogatem arhivu TV Ljubljana) opustiti. Pa vendar se gledalcem ponuja izjemen dokument časa, ki med drugim razgrinja doslej še neobjavljene besede izza zaprtih vrat sedemdesetih let. Prav tem vročim časom bodo v Dokumentarnem programu prihodnje leto posvetili posebno pozornost. Ljerka Bizilj bo s sodelavci pripravila serijo oddaj (zaenkrat so predvidene štiri), ki bodo prevetrile dogajanje na Slovenskem v ustavnem obdobju 1963-1974. 0 onesnaževanju v F-JK na RAI3 V okviru deželnega dnevnika ob 14. uri na tretji državni mreži bo od danes do petka na sporedu tudi četrturni niz o vprašanju okolja in onesnaževanja v Furlaniji-Julijski krajini. Oddaja, ki jo je pripravil časnikar Piero Villotta, bo v vsakem od štirih delov obravnavala stanje gozdnih površin in pogozdovanja v deželi, vpliv kemičnih procesov na okolje in reakcije, stopnjo onesnaževanja reških voda in odplake, vprašanje odpadkov in primernih odlagališč. V vsaki oddaji se bodo oglasili tudi ugledni gostje, izvedenci, ki se ukvarjajo z vprašanjem onesnaževanja, znanstveniki, predstavniki industrije in političnih sil. 11 današnji televizijski in radijski sporedi mm mm RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 0.40 Nan.: Santa Barbara 0.30 Jutranji dnevnik 0.40 Dok.: Laurel & Hardy 19 n 'v'reme ’n dnevnik ^•05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in , giallo , •3° Dnevnik- tri minute 00 Rubrika: Fantastico Bis , '10 Dok.: Kvarkov svet j 00 Italijanske kronike Ir n Dok- o umetnosti 00 Nanizanki: Pika Nogavička, 17.00 Anna dai capelli rossi, vmes ri-- sanka '30 Kolesarstvo, nato Iz pariš,, lamenta lg'00 Dnevnik 19 in ^an- Santa Barbara ' 0 Nanizanka: E' proibito lg4 ballare 20 3n ^manah in dnevnik 0 TV film: Appuntamento a Trieste (krim., r. B. 22.10 mfttei' 2' del) mlm: La donna del te-nente francese (dram., ZDA 1981, r. Karel Re- 22.5o nS' 1 Meryi Streep) Dnevnik, nato Rubrika O.45 pPoln°či ^strarcove poezije kratke vesti "—CAN, 7 nn T7~— ^0~N^ 9'°0 Aktu zia j ssSs l5'00 Ak zia RAI 2________ 7.00 Risanke 8.00 Film: E' piu facile che un cammello (fant., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Jean Gabin) 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lessie 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: II mistero del V3 (dram., ZDA 1950, r. Henry Levin, i. Glenn Ford, Henry 0'Neil) 18.00 Risanka, nato šport 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, dnevnik 20.30 Film: Lo sgualo 2 (dram., ZDA 1978, r. Je-annot Szwarc, i. Lorrai-ne Gary, Roy Scheider) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Aktualno: Od gverile do droge 23.35 Dnevnik in vreme 23.55 Film: Rocco e i suoi fra- telli (dram., It. 1960, r. Luchino Visconti, i. Alain Delon, 1. del) RETE 4________________ 8.05 Nanizanka: La grande vallata - L'evaso di Ta-marack 9.10 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.10 Aspettando domani, 11.10 C osi gira il mondo 11.55 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.30 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Lo šport preferito dalVuomo (kom., ZDA 1964, r. Hovvard Howks, i. Rock Hudson, Paula Prentiss) 22.45 Film: Zardoz (fant., VB 1974, r. John Boorman, i. Sean Connery) 0.45 Nanizanke: Ironside, 1.45 Agente speciale, 2.45 Adam 12 ^ RAI 3 | 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Block Notes - What’s Jazz (2. del) 15.00 Dok.: Ambientevivo 15.30 Šport: it. prvenstvo v rokometu, hokej, jadranje, karting 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci - risanke 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Variete: Uno su cento (vodi Pippo Baudo) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 0.05 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dokumentarna oddaja.: Pred 20 leti ITALIA 1_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannoh, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanka: Caro John 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison ODEON________________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale HfeP RTV Ljubljana 1 10.10 Mozaik. Šolska TV: Kras - Človek na Krasu, 10.40 Pamet je boljša kot žamet - Luknje za drage denarje, 10.45 Zgodovina šaha (1. del) 11.10 Tečaj angleščine 15.50 Video strani 16.00 Mozaik. Šolska TV: Tečaj angleščine (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Kras - Človek na Krasu, 17.20 Zgodovina ~ šaha (1. del) 17.40 Video strani 17.45 Spored za otroke in mlade: Vodomec, 17.50 Pogledi - Pohištvo 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, 4. del) 20.55 Aktualno: Moč in nemoč slovenskega liberalizma 22.05 Dnevnik in vreme 22.20 Za goste iz tujine 22.25 Ropot 22.10 Video strani 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Dagobert (kom., It. 1984, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi) 22.45 Film: Anna Karenina (dram., ZDA 1935, r. Cla-rence Brown, i. Greta Garbo) TMC____________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII -Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Un taxi per San Diego (dam., ZDA 1970, r. Jack Starret) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja [HUP) TV Koper_____________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - nemško prvenstvo (pon.) 15.30 Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Pillole 16.30 Rugby - mednarodna tekma 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke Box 20.30 Nočni boks 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo 23.55 Eurogolf - evropski turnirji RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 19.00 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska (FS Kres iz Novega mesta) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče, nato loto 20.35 Umetniški večer: dok. filma Abel Gance -Šarm in diamanti (VB), 21.20 Austerlitz (Fr,-ZDA) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: L'ultima fron-tiera (pust., ZDA 1987, r. Simon VVincer, 3. del) 21.30 V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Nanny la gover-nante (dram., VB 1965, r. Seth Holt, i. Bette Davis) TELEFRIUU___________ 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 Rubrika: 11 salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Vesti in Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Firehouse -Sguadra 23 20.30 TV film: L accusato (dram., ČSSR 1964, r. Vlado Muller) 21.30 Nanizanka: Baciami strega 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, dražba, News TELE 4__________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. Pettisočglava množica na osrednji svečanosti ob 450-letnici Svete gore Okrog pet tisoč romarjev iz raznih krajev Primorske, Slovenije, Hrvaške, Koroške in zamejstva se je v nedeljo zbralo na Sveti gori na osrednji cerkveni slovesnosti ob 450-letnici postavitve Marijinega svetišča. V teku dneva pa se je na gori zbralo še nekaj tisoč romarjev. Jubilej so že v soboto zvečer obeležili s koncertom Marijinih pesmi, ki ga je v baziliki izvajal zbor Sončna pesem pod vodstvom Jožeta Trošta. Koncertu izbranih pesmi v glavnem primorskih skladateljev, posvečenih Svetogorski Mariji, je prisluhnilo kakih tisoč petsto poslušalcev in vernikov. Osrednja slovesnost je bila, kakor rečeno, v nedeljo dopoldne. Prvi maši je sledilo vračanje podob Matere Božje, to je vračanje kopij originalne podobe svetogorskega svetišča. Ob 11. uri -je bila v baziliki, ki je bila v prvi svetovni vojni do tal porušena, obnovljena pa po načrtih znanega goriškega arhitekta Fabianija, slovesna maša. Slovesno bogoslužje je vodil papežev pronuncij v Beogradu msgr. Gabriele Montalvo ob sodelovanju škofov koprske, ljubljanske, mariborske, celovške in reške škofije. Slovesnosti so se poleg slovenskega metropolita dr. Šuštarja in koprskega škofa Metoda Piriha udeležili še ljubljanski pomožni škof Kvas, mariborski škof in nekdanji koprski škof Janez Jenko, reški koadjutor Antun Tamarut ter provinciala slovenske frančiškanske pokrajine Volk in tridentinske frančiškanske pokrajine Italo Cresse-vich. Goriškega nadškofa je na osrednji cerkveni slovesnosti ob 450-letnici Svete gore zastopal namestnik, medtem ko je tržaški škof Bellomi poslal pozdravno pismo. Papežev pronuncij v Beogradu msgr. Montalvo je nagovoril množico v slovenščini in med drugim prebral papeževo poslanico. V pismu papež Janez Pavel II. pozdravlja udeležence slovesnosti in spominja na vlogo, ki jo je in jo še vedno ima romarsko središče na stičišču raznih narodov, svetišče, ki je lahko simbol vrednot miru in bratstva med različnimi narodi. To poslanstvo, usmerjeno v utrjevanje vezi prijateljstva in bratstva med narodi, naj bi se nadaljevalo tudi v bodoče. Poslanica se zaključuje z željo, da bi tudi nedeljski shod pomagal utrjevati v ljudeh vero in uresničevati evangelij. Tisočglavo množico sta nagovorila tudi slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar ter koprski škof Pirih. Celovški škof dr. Egon Kapellar je v slovenščini povedal, da prinaša pozdrave in občutke petstotih koroških romarjev. V vseh mislih je bila prisotna želja, da bi Sveta gora — Skalnica v bodoče postala še bolj kraj miru, molitve, sprave in sodelovanja med narodi. Cerkvene slovesnosti na Sveti gori so se odvijale tudi popoldne, zadnji romarji pa so se vrnili na Preval, ko je bilo že temno. Mnogi so se odločili za peš pot, veliko pa jih je raje izbralo lažjo varianto, to je prevoz z avtobusom. Cesto na Sveto goro — Skalnico so v nedeljo namreč zaprli za promet z osebnimi vozili. Omeniti velja, da so ob 450-letnici Svete gore poskrbeli tudi za odprtje nekaterih novih gostinskih in kulturnih objektov, celotno območje pa so osvetlili. Na sliki (foto Čubej) na novo osvetljena Sveta gora. Vprašanje glede izdajanja potrdil Predstavnik gradeške zelene liste v medobčinski skupščini KZE Giovanni Mattiussi je s pisnim vprašanjem predsedniku Robustelliju opozoril na problem spoštovanja fiskalnih obveznosti pri zasebnih pregledih, ki jih zdravniki opravljajo znotraj javnih zdravstvenih struktur. V njem ugotavlja, da morajo zdravniki izstaviti davčno potrdilo za vsote, ki jih uporabniki izplačajo za zasebni pregled. Svetovalec želi vedeti, ali se je kdo pritožil pri vodstvu KZE glede nespoštovanja te obveznosti. Poleg tega vabi vodstvo Zdravstvene enote, naj prepreči zlorabo nadrejenega položaja, ki ga ima navadno zdravnik v odnosu do bolnika tudi glede fiskalne obveznosti, tako, da se v vseh ambulantah izpostavijo obvestila. JAVNA DRAŽBA NA SEDEŽU GORIŠKE HRANILNICE Na sedežu oddelka zastavljalnice pri Goriški hranilnici (Cassa di Risparmio di Gorizia) v Ul. Carducci bo v četrtek, 12. oktobra, ob 10. uri javna dražba. Na Občini polemika med KD in PRI Ponovno v ospredju tudi problem upepeljevalnika Vprašanje odstopa enega od občinskih odbornikov krščanske demokracije, da se omogoči ponoven vstop predstavnika republikanske stranke v občinski odbor je bilo na sinočnji seji občinskega sveta predmet le bežne obravnave, obenem pa tudi povod za polemično potezo predstavnikov PRI, ki sta kmalu zatem zapustila sejno dvorano. Na problem je opozoril republikanec Drufuca, ki je prebral izjavo svoje stranke. V njej ugotavlja, da KD ni spoštovala sprejetih obvez. »Resnici na ljubo, cenimo zadržanje mestnega vodstva stranke relativne večine«, je dejal Drufuca, »ki je povedalo to, kar je imelo povedati. Toda tem besedam niso sledila dosledna dejanja občinskih odbornikov te stranke«. Kot smo pisali v prejšnjih dneh, je mestno vodstvo KD predlagalo naj odbornik Baresi, ki odgovarja za osebje, prepusti mesto predstavniku PRI, toda na seji svetovalske skupine KD na Občini, ki ji glede odstopa odbornika pripada zadnja beseda, ta sklep ni prejel zadostne večine. Zaradi tega bodo republikanci morali še počakati, da krščanska demokracija odloči, katero odborništvo jim prepusti. To bo naredila šele po mestnem kongresu, ki bo v soboto in nedeljo. To zavlačevanje pa nikakor ne prija republikancem, kot tudi ne izigravanje glede odborništva. Kot je ponovno povedal sinoči Drufuca, je namreč po političnem sporazumu ob začetku sedanje mandatne dobe leta 1985 republikanski stranki pripadlo odborništvo za kulturo. PRI meni, da takratni sporazum še velja in hoče zato ponovno to mesto, na katerem je sedaj demokristjan Agati. Tako Agati kot Baresi, je še dejal Drufuca, sta v odbor prišla začasno z obvezo da odstopita, brž ko bi dozoreli pogoji za povratek PRI v večino. To se je sedaj zgodilo, toda oba se upirata odstopu. PRI bo zato preučila nastali položaj in sprejela ustrezne odločitve, je zaključil Drufuca. Kazalo je, da bo na to izjavo takoj odgovoril načelnik svetovalske skupine KD Tuzzi, toda po krajšem posvetovanju z obema omenjenima odbornikoma in županom se Tuzzi ni oglasil. Republikanca sta zaradi tega polemično zapustila dvorano. To je bil edini politični pretres, če ga sploh lahko tako označimo, seje, ki je bila pretežno ppsvečena obravnavi upravnih sklepov. V začetnem delu so posamezni svetovalci opozorili na kar nekaj odprtih vprašanj. O problemu upepeljevalnika je govoril socialdemokrat Gentile, ki je ugotovil, da 31. oktobra poteče rok, v katerem je objekt lahko še deloval brez prilagoditvenih del. Želel je vedeti, kako je s temi deli oz. ali uprava ne meni, da bi bilo bolj umestno zapreti upepeljevalnik in odvažati odpadke na primerno odlagališče. Stro- šek, je pojasnil Gentile, bi bil polovico manjši kot obratovanje upepeljevalnika, tako da bi odlagališče bilo najboljša rešitev, dokler se sporazumno s pokrajino ne izoblikuje dokončni načrt za uničevanje odpadkov. Župan Scarano je dejal, da iz tedna v teden pričakujejo posojilo, ki ga je državni zavod namenil za izboljšanje sistema za izgorevanje odpadkov. Poleg tega tudi pričakujejo ponovno podaljšanje roka za obratovanje upepeljevalnika tudi brez prilagoditve: po županovih besedah zadevni odlok čaka le še na podpis pristojnega deželnega odbornika. Če pa ne bo druge možnosti, je zaključil, lahko odnesemo odpadke na odlagališče v Corno di Rosazzo. Mladenič iz Ronk umrl v prometni nesreči v Trstu V Ronkah je že v nedeljo žalostno odjeknila vest o tragični smrti 24-letnega Luigija Maclodija. Umrl je v prometni nesreči v nedeljo dopoldne, na obalni cesti v Barkovljah pri Trstu. V isti nesreči je bila ranjena 20-letna sopotnica Arianna Šanson iz Tržiča. O nesreči podrobno poročamo na tržaški strani. Požar v garaži v Ulici Orzoni Škode je za okrog 40 milijonov Dva avtomobila povsem uničena, dva močno poškodovana, dva motorja uničena. Skupna škoda je ocenjena na okrog štirideset milijonov lir. Tak je za zdaj obračun silovitega požara, ki je v nedeljo v prvih jutranjih urah, izbruhnil v nekdanjem seniku, preurejenem v garažo, v Ulici Orzoni 54. Povsem uničen je bil fiat uno last Livia Oraziettija in fiat 500, last Fabrizia Mia. Zgorela sta motorja honda 600 last Massima Zorzuttija iz Gradišča in Fulvia Mia iz Gorice. Precejšnjo škodo so ugotovili na fordu, last Luciana Dornika in fiat ritmu, last Pietra Oraziettija. Dornik je avtomobil rešil iz goreče garaže. Glede vzrokov požara še ni točnih ugotovitev. Najbolj verjetno se zdi, da je ogenj nastal v enem od vozil, morda zaradi kratkega stika na električni napeljavi in se nato razširil na lesene stene nekdanjega senika in na druga vozila. Senik je last Giovannija Podbersiga in njegove žene, ki stanujeta v bližnji Ulici Brolo 29. Tudi v septembru živahen promet na mejnih prehodih na Goriškem Na vseh mejnih prehodih na Goriškem je v mesecu septembru šlo v obe smeri čez mejo skoraj milijon 200 tisoč potnikov. Iz statističnih podatkov obmejne policije izhaja, da so v zadnjem mesecu našteli točno milijon 194 tisoč 601 potnika, kar je skoraj enako število kot julija in avgusta. September je bil torej glede prometa na meji še vedno poletni mesec z izrazitim turističnim prometom, ki se vsako leto v času dopustov kaže v povečanem številu prehodov s potnimi listi. Teh potnikov (s potnimi listi) je bilo septembra skoraj pol milijona. Približ- TEČAJI SRBOHRVAŠČINE no 323 tisoč je bilo italijanskih državljanov, 158 tisoč pa tujih. Presenetljiv je morda podatek, da je pri italijanskih državljanih s potnim listom bilo skoraj 6 tisoč odhodov z državnega ozemlja več kot povratkov. Precej utegne seveda biti ljudi, ki so se vrnili skozi kak mejni prehod v videmski ali tržaški pokrajini, razlika pa je kljub vsemu velika in najbrž pomeni, da se marsikdo še ni vrnil z letovanja ali vsaj večdnevne ekskurzije. Maloobmejni promet se je septembra nekoliko povečal, saj je bilo število prehodov prvič v tem letu (in najbrž v zadnjih letih nasploh) večje od 700 tisoč. Medtem ko je bilo prehodov italijanskih upravičencev 425 tisoč, torej približno enako kot v prejšnjih mesecih, se je občutno povečal promet z jugoslovanske strani, ki je dosegel 288 tisoč prehodov s prepustnico. Manj gostov in nočitev v Gradežu Podatki o turistični dejavnosti v Gradežu v prvih devetih mesecih letos ne dajejo spodbudne slike. V primerjavi z istim obdobjem lani so zabeležili za 11,8 odstotkov manj gostov, število nočitev pa se je znižalo celo za 17,7 odstotkov. Tako po podatkih avtonomne letoviščarske ustanove. Osip so zabeležili zlasti pri gostih iz tujine, Nemcih in Avstrijcih, medtem ko je bilo domačih gostov celo nekaj več kakor lani, kar pa ni bistveno vplivalo na bilanco, ker se je skrčil čas bivanja. Število tujih gostov se je zmanjšalo za več kakor eno četrtino (25,9 odstotka), število nočitev pa za 27,6 odstotka. Ob navajanju točnih podatkov pri letoviščarski ustanovi opozarjajo še na dve ugotovitvi: manj gostov so zabeležili predvsem v apartmajih in v kampingih. V apartmajih je bilo za 40 odstotkov manj gostov, za 26 odstotkov manj gostov pa so zabeležili v kampingih. Podatki za september so (zmeraj v primerjavi z istim mesecem lani) nekoliko ugodnejši, saj so v Gradežu v tem mesecu našteli za dobrih enajst odstotkov več gostov, zlasti domačih. Spričo takega obračuna se seveda postavlja vprašanje, če je osip pripisati predvsem poletni aferi glede onesnaženosti morja, ali pa je treba vzroke iskati tudi drugje. Predvsem pa bi veljalo to ugotoviti čimprej in primerno ukrepati v pripravah na novo sezono. razna obvestila ŠKD Vipava obvešča vse, ki bi radi sodelovali pri kotalkarski dejavnosti, da vadijo trikrat tedensko v telovadnici v Sovodnjah in sicer ob torkih in petkih med 18. in 20. uro ter ob sobotah med 15. in 17. uro. V tem času sprejemajo tudi prijave novih članov. KD Oton Župančič vabi pevce in vse, ki bi radi sodelovali v mešanem pevskem zboru na prvo vajo, ki bo DANES, 10. t. m., ob 20.30 v Domu A. Budal. Otroški pevski zbor bo začel z dejavnostjo v novi sezoni v ponedeljek, 16. t. m., ob 15. uri. Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Abonmaje vpisujejo tudi poverjeniki na višjih srednjih šolah in v kulturnih društvih. kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita — Ul. Don Bosco 175 — tel' 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold 790338. Ul. I. Maggio 94 tel pogrebi WAllSTREET INSTITUTE OF1ANGUAGES 50 SEDEŽEV V EVROPI GORICA : Ul. De Gasperi 40 Tel. 0481/ 33620 PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Gorica CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - l'ul-tima crociata«. M. Ford in S. Connery- VERDI 17.30-22.00 »Indiana Jones - l ulti-ma crociata«. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutto animal«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »Caldi peccati«-Prepovedan mladini pod 18. letom. TEATRO COMUNALE 20.30 Gledališka predstava »II moroso della nonna«. Iz" vaja Gruppo teatrale monfalconese. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Kakršen oče tak sin«, ob 20.15 - Pula po P11'1 »Hudičev raj«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Drži se«. DESKLE Ni predstave. Danes v Gorici ob. 8. uri Rosa Spet°^ ni vdova Carugati iz bolnišnice J3r,e. za od Boga na glavno pokopališče, 0 9.30 Bruno Vale iz splošne bolnišnic na glavno pokopališče, ob 11. uri D g rio Frigeri iz splošne bolnišnice n glavno pokopališče, ob 12.30 Errn ^ Oleotto iz splošne bolnišnice v cer v Ločniku in na tamkajšnje pokop3*1 če. V nedeljo je rekordna ” Barcolana" presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja k 7 f\edeljo je regata za Jesenski poro- ■ 9a že 21. leto zaporedoma pri-la jadralno društvo Societa velica arcola Grignano in ki jo že širom po Evropi poznajo le kot "Barcolano", vsa najbolj optimistična pričakovanja. Bila je namreč rekordna v seh smislih, saj se je nanjo vpisalo ar 883 posadk, startalo jih je preko P“emst°. poleg tega pa je letošnji magovalec Moro di Venezia II slavil rekordnem času 1.39', kar je vseka-°r izreden tehnični rezultat. Poleg e9a je bilo morje tako, da bi bolj spa-aio v Hemingwajeve romane in po-esti^ kot pa k taki priljubljeni in množični regati, kot je "Barcolana". Morje je namreč bilo naravnost "div-!e 1 saj je pihaja burja s sunki do 40 ozioy na uro, zato pa so se tokrat iz-azali najbolj izkušeni, a tudi najbolj f^umni, ko pa je tokrat šlo "za ob- . Celotno regatno polje, dolgo 15 milj, n fnamreč prejadralo le 382 jadrnic. škiiL6 80 odstopile tako zaradi polo t 'n °^var kot tudi zaradi res si-vite burje, ki se je razbesnela pred-ern potem ko je zmagovalec že za-inčil svojo regato. Veter je namreč nogim barkam raztrgal jadra, dru-= jim je polomil jambore, ena jadr-‘n:Ca se je celo potopila, tako da so posadko z res hitrim posegom p?!11, lastnik Albatrosa VII pa je celo jp Q®1 v morje, tako da so ga pomoto-n:. dalj časa pogrešali, čeprav je sled-J dokaj hitro dobil pomoč, vendar organizatorji niso vedeli in so ga dnu° trditvah predsednika SVBG Ro-col a P.e Mattie je bila nedeljska "Barje h?a nasP!°h najlepša doslej. In res je Podobna epični epopeji, kjer se b c.l0vek s svojo krhko lupino zaman r, 11 proti razbesnelim elementom na-2me ln je bilo le od te odvisno, če bo aagal ali klavrno propadel. Na levi vidimo običajno sceno z letošnjega "razburkanega" Jesenskega pokala: boj proti naravnim elementom. Na desni pa je Queen Marika Romea Ferioglie, kateremu je okvara preprečila zaključitev regate in so ji morali pomagati čolni odlične organizacije. (Foto Davorin Križmančič) To je bila verjetno najbolj množična regata na svetu, ki vsaj po svoji koreografiji nima enake, saj ji je sledilo več deset tisoč gledalcev, ki so bilo razporejeni na obronkih kraške planote od Milj do Devina in ki so uživali ob enkratnem pogledu na temno sinje morje, ki se je penilo pod udarci burje in se je naenkrat prekrilo z belimi jadri. Bili so res nepozabni prizori, ki bodo tistim, ki so jih videli, ostali še dolgo vtisnjeni v spomin. Kaj pa tehnična plat? Na prva mesta absolutne lestvice so se uvrstili pravi "morski profesionalci", nekaj možnosti pa so imeli tudi navadni amaterji, le da so imeli dovolj poguma in morskih izkušenj. "Barcolana" je namreč prej velik morski praznik, kot pa merjenje tehničnih moči, saj lahko množičnost večkrat ovira čisto tehnično znanje. Vsekakor so favoriti upravičili zaupanje in zasedli celotno začelje skupne razpredelnice, saj se imena kot Moro di Venezia, Rimini Rimini, Rainbow, Uragan, Nonsisamai in druga že več let vrstijo na vrhu Jesenskega pokala. Kako pa je pravzaprav potekala regata? Start so dali natančno ob 9.30 s topovskim strelom, jadrnice pa so se zaradi močnega vetra hitro pognale proti prvi boji, ki je bila pred Milj-skim zalivom. Na prvi boji je povedel odlični Rimini Rimini, vendar je bilo že takrat jasno, da bosta veliki jadrnici Ferruzzija iz Ravenne na koncu najboljši, saj sta se kmalu nato znašli na začelju ter suvereno zasedli prvo in drugo mesto z res veliko prednostjo. Obe posadki sta zelo izkušeni, saj je prvi Moro že osvojil to regato, lani pa je bil najboljši "le" v kategoriji maxi, saj je skoraj brezvetrje privilegiralo predvsem manjša plovila, kot je bil lanski absolutni zmagovalec Uragan, ki je letos zasedel osmo mesto. Med protagonisti letoške regate je še veliki Rainbovv, nova jadrnica Fiera ter pre-senetlijivi Elan Dušana Puha: čeprav gre za razmeroma majhno plovilo, je zasedel odlično sedmo mesto. Poglavje zase so jadralci Čupe, ki so vsako leto bolj množični in bolj pripravljeni. Najvišje mesto je zasedel Boris Guštin na Salebu, ki je bil na skupni končni razvrstitvi kar 56., v 3. kategoriji pa peti. Odlično tretje mesto v sedmi kategoriji je osvojil Dario Bensi s Telohom. Nekaj jih je odstopilo zaradi res nemogočih vremenskih razmer v tretji uri regate, nekaj pa zaradi okvar. KONČNA LESTVICA: 1. Moro di Venezia II (Arturo Ferruzzi), 2. Moro di Venezia II (A. Ferruzzi), 3. Rimini Rimini (Paolo Gori), 4. Rainbow (Bruno Bigot), 5. Fiera (Paul Zizala), 6. Elitano (Denis Sambo), 7. Dušan Puh (Elan), 8. Franc Bucher (Uragan), 9. Satanasso (Luciano Gaburri), 10. VVindless (Cra-vedi Sergio), 11. Nonsisamai (Ermanno Becchetti), 12. Citation (Stefano Span-garo), 13. Nubian (Feliciano Zaccolo), 14. Morgana (Duilio Gambardella), 15. Cimbra (Vittorio Levade) itd. LESTVICA PO KATEGORIJAH -MAKI: 1. Moro I, 2. Moro II, 3. Rain-bow. KATEGORIJA 0: 1. Rimini Rimini, 2. Fiera, 3. Elitano. PRVA KATEGORIJA: 1. Elan, 2. Uragan, 3. Cimbra. DRUGA KATEGORIJA: 1. Satanasso, 2. Linnhifi, 3. Settima Strega. 3. KATEGORIJA: 1. Gen Mar, 2. Perla, 3. Lola. 4. KATEGORIJA: 1. Nubian, 2. Le Bolero, 3. Amaranta-Amuchina. 5. KATEGORIJA: 1. Mariin, 2. Sails, 3. Volpaca. 6. KATEGORIJA: 1. Marka, 2. Bucani-ere, 3. Ligabue. 7. KATEGORIJA: 1. Luana, 2. 3mendo, 3. Teloh, OSMA KATEGORIJA: 1. Va Lentino, 2. Koala, 3. Cocal. DEVETA KATEGORIJA: 1. Ronaway, 2. Anita, 3. Life. ŽENSKE POSADKE: 1. Orchidea (Giovanna Caprini). Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo v nedeljo opravili regato Alpe-Adria Kermesse, kar še dodaja čar tej itak že mitični regati za Jesenski pokal. To bo še najprimernejši način, da se bo pomorsko slavje nadaljevalo. Disciplinska komisija regate je imela ob koncu polne roke dela, saj je bilo prizivov mnogo, predvsem zaradi številnih trčenj. Nekatere posadke so celo vložile priziv proti zmagovalcu, češ da je startal izven regularnega prostora in da je oviral druga plovila. Disciplinska komisija se je v najkrajšem času sestala, čeprav bo po vsej verjetnosti lestvica ostala naspreme- njerm. DUŠAN JELINČIČ Brez bistvenih novosti v nogometni A ligi Kaj se dogaja milanskim ekipam? Kaj se dogaja milanskim ekipam? 1 an le namreč izgubil v Gremoni s a imi domačini z 1:0, Inter pa je aina izenačil z Barijem, ki je dokazal, 2 m bil nič slabši nasprotnik od dr-n Tne9a prvaka, ki pa se sedaj vseeno y»_i . ^ r1 ’«nu, ivi pa ac acuaj vaccnu Ce rb,a na drugem mestu razpredelnici. J°krat je popolnoma odpovedal ek lneSe’ ki le doma gladko izgubil z Drv*30' ki naj bi spadala med slabše v Srn6 v$tVU: čenoo.'Dva zadetka je za dem v°Ve varovance dosegel bivši vi-biij _ igralec Fontolan, sicer Sa 90stje vseskozi boljši nasprotnik. ejC Pdoria se izkazuje za vse boljšo ti J30' saj se je z nedeljsko zmago pro-Verlcer prvemu kandidatu za izpad, tvic0t11, Povzpela na drugo mesto lesti^ f skuPno z Interjem. Tudi Juven-bi[ 6 razočaral, saj je celo doma izgubi^2 Atalanto, najbolj "divje" pa je prej v Rimu, kjer sta Roma in Napoli rpej! *9rala boks in rugby kot pa nogo- Triestina se je izkazala izit- llgr se je Triestina tudi tokrat ti Vq ? a Izenačila je nič manj kot pro-bila t m! ^i' dodati pa moramo, da je itjiei Rcka popolnoma zaslužena, saj je Post kemano celo stoodstotno prilož-a zadetek, pa jo je nerodno za- pravil. Junak tekme je prav gotovo bil tržaški rezervni vratar Blato, ki je branil prav vse. Tržačani bodo sedaj v Mestrah ali v Vicenzi igrali domačo tekmo proti Messini, saj imajo zaradi nedavnih izgredov v Reggio Emilii za eno kolo diskvalificirano igrišče. V meddeželni ligi se Trevisanovi varovanci Pro Gorizie vračajo iz San Donaja s polnim izkupičkom. Goričani so pričeli srečanje s polno paro. Že v 1. minuti je Frigo za las zgrešil gol, v 6. minuti pa je domači vratar s težavo poslal v kot strel Goričanov. Igralci Pro Gorizie so učinkovito izvedli kot, saj je razpoloženi Cotterle z neubranljivim udarcem z glavo premagal vratarja Ceccona. V nadaljevanju so domačini igrali agresivneje, toda niso imeli dovolj sreče, da bi izenačili. Igralci predsednika Pozza so imeli v drugem polčasu tudi nekaj zrelih priložnosti, da bi v protinapadih povišali končni izid. Stefanel nezadržen V košarkarski A-2 ligi se nadaljuje zmagovita pot tržaškega Stefanela, saj je v nedeljo doma naravnost "zmlel" sicer letos ne preveč solidno Brago iz Cremone. Vsi tržaški košarkarji so se zelo izkazali in kaže, da so se letos tako "ujeli", da jim ne bo noben cilj nedosegljiv. Slabše gre goriškemu San Benedet-tu, saj so tudi tokrat Bosinijevi varovanci potegnili krajši konec. Domačini so sicer igrali slabo, a še slabši so bili Goričani, ki bi le z malenkost boljšo igro lahko pospravili prvi par prvenstvenih točk. Marr je pričel z velikim elanom, toda San Benedetto je odločno reagiral in z dobrim Johnsonom zaključil prvi polčas celo v vodstvu. V nadaljevanju sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, Goričanom pa je bil nedvomno usoden presledek sedmih minut, v katerih niso zadeli koša. Tri minute pred koncem so Bosinijevi varovanci ponovno po zaslugi Johnsona prešli v vodstvo, ki pa ga niso znali ubraniti. Osem sekund pred iztekom srečanja je Ardessi zaman poskušal srečo z metom za tri točke. Maratonski tek v Benetkah Skoraj neznani italijanski atlet Mar-co Milani je presenetljivo osvojil četrto izvedbo maratonskega teka v Benetkah. Glavni favorit Orlando Pizzo-lato je odstopil, kenijski atlet Kipko-ech pa je bil le šesti. Žensko maratono pa je osvojila Scaunichova. Dinamovi navijači podivjali v Banjaluki °sebej za Primorski dnevnik "—--___Franci božič______ Zentanrn°y'anska nogometna repre-®ara/evu 1^ra v sredo z Norvežani v kola od,;JT.so Prvoligaši tekme 10. Vernjaki z,e v s°b°to. Tekma s se-Rtodrp m ^kor ne bo »usodna« za ‘Miji tnrtn ze uvrstili na SP v končati bo nov imperativ: tok o dvinn-p kQC,7e brez poraza in si turniriPnT,. udted pred zaključnim j. 7 v Italiji. ^0čihnSy lčansktm zdomcem bi po od-Zrnoniknt: a^‘ nad Škotsko utegnilo Strašil t,,Jr0tlYov' Te9a se ie očitno Se /e odinfio selektor Ivica Osim, zato °d koHp °ČI 'da ho ^kma v Sarajevu, to v /r,/.e borna večina reprezentan-Jozič sJ'be?Č' daljic, Baždarevič, r.en naju flcv, Jakovljevič). Domač teki igr: j ttb spodbudil k še eni veli- n rrw^'Qai. Tiri č o m o r : u: bi nev- lQri in n se e m vt °st. r,VČn^PravzaPrciv 1e formal-Hp°dbu/nm lahko Pač ‘gra samo na bruce iyh-e emocij svojih igralcev, jonski namreč nima. Jugoslo- ''Orriraf. 9ra'c' za dosedanje uspehe ynji fplSOd°b,7i še niti dinarja, po i ebrovf il s Škotsko pa je eden 9ra n-fk/Pe Faruk Hadžibegič, ki 'Iptošal n.ncoskem Sochauxu le t°Pe v S1Jna‘, kie so premije za na-zadnph dveh letih. To ga je zanimalo zaradi tega, ker je hotel denar nakazati stari mami v Sarajevo. Osim je napovedal sestavo, ki je igrala s Škotsko v Zagrebu, seveda pa z Jezičem, ki tedaj zaradi dveh rumenih kartonov ni igral. Torej je v sredo z Norvežanis pričakovati enajsterico: Ivkovič, Spasič, Baljič, Brnevič, Hadžibegič, Jezič, Stojkovič, Katanec, Susič, Baždarevič, Z1. Vujovič. Nekaj možnosti za nastop je imel tudi daleč najboljši prvoligaški golgeter Pančev, ki pa se je v soboto poškodoval na Reki, potem ko je spet dosegel gol. Na Osi-movem seznamu ni Savičeviča, ki je v Zagrebu s pobegom iz hotela (potem ko je spoznal, da bo sedel na klopi) povzročil kar hud škandal. Zadnji trenutek se je Osim odpovedal tudi Zoranu Vujoviču, ki kar uspešno igra za Crveno zvezdo, ta igralec pa bo že danes - kot eden izmed dvojice starejših - igral za mlado reprezentanco z Norvežani v Zenici. Med upi tudi tokrat ni Olimpijinega mladega branilca Džonija Novaka, za katerega pravijo, da je ta čas sploh najboljši jugoslovanski ožji branilec (vključno z igralci, ki igrajo v tujini). Mladi Ljubljančan je zaradi nedavne bolezni in poškodbe očitno že veliko zamudil, toda če bo Osim v Italijo popeljal zares najboljše, potem Novak prav gotovo ne bo manjkal v jugoslovanski reprezentanci. Nasploh pa se reprezentanti v 10. kolu niso ravno izkazali. Izjema je spet le Zvezdin dirigent Stojkovič, ki je bil režiser velike zmage Crvene zvezde na Reki, na kateri so Beograjčani dva izmed štirih golov dosegli celo z igralcem manj. Na Reki ob izrednih varnostnih ukrepih tokrat ni bilo pričakovanih incidentov, zato pa so podivjali Dinamovi navijači v Banjaluki. Nerede so povzročali pred, med in po tekmi, sodnik je zaradi njih celo prekinil tekmo in dal izprazniti del tribun, od koder so na igrišče letele rakete. V spopadih s policijo je bilo poškodovanih devet policistov, priprli pa so več navijačev, ki so napravili precej škode, ves čas pa so vzklikali nacionalistične parole. Toda Dinamu tudi to ni pomagalo, izgubil je z 0:1, vse do konca pa je zaman jurišal, da bi izenačil. Ljubljanska Olimpija se je zelo bala »politične« igre v črnogorski prestolnici Titogradu, kjer je igrala z Bu-dučnostjo. Toda brez razloga, kajti Budučnost je bila odličen gostitelj, navijači pa so celo navijali za Olimpijo. Ljubljančani bi lahko zmagali že v regularnem času, odlična igra pa jim je dala »zalet« za enajstmetrovke, ki so se zanje srečno končale, pa čeprav je v vratih Budučnosti stal reprezentančni vratar Lekovič. nedeljski izidi _________nogomet_______________ Italijanska A liga IZIDI 8. KOLA Ascoli - Bologna 1:1, Cesena - Lazio 0:0, Cremonese - Milan 1:0, Inter - Bari 1:1, Juventus - Atalanta 0:1, Lecce -Fiorentina 1:0, Roma - Napoli 1:1, Sampdoria - Verona 1:0, Udinese - Ge-noa 2:4. LESTVICA Napoli 13, Sampdoria in Inter 12, Roma 11, Juventus in Bologna 10, Lecce 9, Milan, Lazio, Genoa in Atalanta 8, Bari in Ascoli 6, Fiorentina, Udinese, Cremonese in Cesena 5, Verona 3. PRIHODNJE KOLO (22. 10.) Atalanta - Ascoli, Cesena - Udinese, Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Juventus, Lazio - Bologna, Lecce - Bari, Milan - Roma, Napoli - Inter, Verona -Cremonese. Italijanska B liga Avellino - Ancona 0:0, Barletta -Reggina 1:1, Brescia - Cagliari 1:2, Co-senza - Torino 1:1 Foggia - Catanzaro 1:0, Messina - Pescara 1:1, Monza -Parma 1:1, Padova - Como 0:0, Piša -Triestina 0:0, Reggiana - Licata 0:0. LESTVICA: Torino in Piša 10, Cagliari 9, Parma, Reggina in Messina 8, Foggia, Ancona, Reggiana, Brescia, Como, Avellino in Padova 7, Licata, Barletta, Triestina in Pescara 6, Monza 5, Catanzaro 4. PRIHODNJE KOLO (15. 10.) Ancona - Cosenza, Cagliari - Reggiana, Catanzaro - Avellino, Como -Monza, Licata - Piša, Parma - Barletta, Pescara - Foggia, Reggina - Brescia, Torino - Padova, Triestina - Messina (na nevtralnem igrišču). Meddeželna liga IZIDI 5. KOLA Brugneta - Venezia 0:1, Conegliano - Pordenone 0:0, Fontanafredda - Saci-lese 2:1, Mira - Pievigina Eur 0:1, Monfalcone - Giorgione 1:1, Monte-belluna - P. Piave 0:1, Opitergina - Ca-erano 0:1, San Dona - Pro Gorizia 1:1, Sedico - Fulgor Salzano 0:1. LESTVICA: Pievigina 9, Salzano 8, Monfalcone, Venezia, S. Dona, Caera-no 7, Mira, Giorgione, Pro Gorizia 6, Conegliano 5, Sedico, Fontanafredda, Sacilese, Brugneta, Montebelluna, Ponte Piave 4, Pordenone 3, Opitergina 2. PRIHODNJE KOLO Caerano - Monfalcone, Pro Gorizia -Mira. košarka Italijanska A-1 liga IZIDI 3. KOLA Benetton - Scavolini 79:81, Igre -Enimont 91:96, Knorr - II Messaggero 98:89, Panapasca - Viola 65:78, Philips -Riunite 85:83, Phonola - Arimo 102:116, Ranger - Neutroroberts 91:83, Vismara - Paini 85:71. LESTVICA Ranger, Enimont, Philips, Scavolini, Knorr 6, Arimo in Viola 4, Vismara, Messaggero, Neutroroberts, Phonola, Benetton 2, Riunite, Paini, Irge in Pa-napesca 0. PRIHODNJE KOLO (11. 10.) Enimont - Benetton, Scavolini -Irge, Phonola - Panapesca, Arimo - Paini, Viola - Philips, Riunite - Knorr, Neutroroberts - Vismara, II Messaggero - Ranger. Italijanska A-2 liga Alno - Popolare 72:73, Annabella -Teorema 95:77, Fantoni - Filodoro 92:85, Garessio 2000 - Jollycolombani 96:67, Glaxo - Kleenex 82:84, Ipifim -Hitachi 97:87, Marr - S. Benedetto 66:64, Stefanel - Braga 100:72. LESTVICA Garessio in Stefanel 6, Filodoro, Kleenex, Ipifim, Annabella, Glaxo, Fantoni, Marr 4, Hitachi, Popolare, Jollycolombani, Alno 2, Teorema, S. Benedetto in Braga 0. PRIHODNJE KOLO (11. 10.) Hitachi - Stefanel, Kleenex - Jolly-colombani, Marr - Annabella, Filodoro - Ipifim, Braga - Alno, S. Benedetto -Glaxo, Teorema - Garessio 2000, Popolare - Fantoni. totocalcio totip Ascoli - Bologna Cesena - Lazio X 1. — 1. Hollyhurst 1 X 2. Keystone G. 1 Cremonese - Milan 1 2. — 1. Finsony 2 Inter - Bari X 2. Griče Gil 1 Juventus - Atalanta 2 3. — 1. Dismal X Lecce - Fiorentina 1 2. Edipo Re X Roma - Napoli X 4. — 1. Enio Montececo 2 Sampdoria - Verona 1 2. Giorgino Sca X Udinese - Genoa 2 5. — 1. Crubling Epi 1 Brescia - Cagliari 2 2. Bisliante 1 Cosenza - Torino X 6. — 1. Gipuffo X Derthona - Casale 1 2. God Speed 2 Modena - Alessandria KVOTE 1 KVOTE 12 (12 dobitnikov) 50.975.000 lir 13 (7 dobitnikov) 1.923.923.000 lir 11 (388 dobitnikov) 1.550.000 lir 12 (381 dobitnikov) 35.347.000 lir 10 (4.031 dobitnikov) 146.000 lir V četrtek v Gorici Posvet TO ZSŠDI o gibalni dejavnosti Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško prireja posvet o vzgojnih, demografskih, tehničnih in organizacijskih vprašanjih, ki zadevajo otroke od 3. do 11. leta starosti v zvezi z njihovo gibalno dejavnostjo. Posvet bo v četrtek, 12. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vabljeni so predstavniki športnih društev, vaditelji, šolniki in športni strokovnjaki. Izhodišča za razpravo bodo podali Karlo Devetak, Marko Lutman, Stefan Cotič in Aldo Rupel. Na DP naraščajnic v Caorlah M. Machiuttovi državni naslov CAORLE — Slovenska atletinja Margaret Machiutt, ki sicer brani barve tržaške Edere, je v nedeljo v Caorlah osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji naraščajnic (letnika 1973-74) v teku na 100 m ovire. Premočno je osvojila finalni tek s časom 14"54, čeprav je pihal nasprotni veter 3 m/sek. V kvalifikacijah je dosegla čas 14"55, v polfinalu pa 14"41. Machiuttova je bila že lani prvakinja pri kadetinjah. (Anči) Drevi v priredbi ŠD Polet Družabno srečanje ob uspehu S. Kokorovca Ob velikem uspehu, ki ga je Samo Ko-korovec dosegel na letošnjem svetovnem kotalkarskem prvenstvu v Roccarasu, prireja ŠD Polet nocoj družabno srečanje, ki naj dostojno obeleži osvojitev srebrne medalje v kombinaciji. Srečanje bo ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, nanj pa so poleg predstavnikov domačih organizacij vabljeni tudi vsi člani Poleta, domačini in ljubitelji mladine sploh. Srečanju, ki ga bo popestril mešani pevski zbor Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka, bo sledila skromna zakuska. V 4. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E) Primorje in Vesna se veselita, polom Zaije PRIMORJE - PAVIE SE 2:0 (0:0) STRELCA: Antoni v 75', Pipan v 82'. PRIMORJE: C. Savarin, Milani, Ver-rillo, Livan, Štoka, M. Savarin (v 10' Pipan), Antoni, Comino (v 46' Demar-co), Crevatin, Meton, Mosetti. Primorje je sicer po pričakovanju, a ne brez težav, premagalo Paviese. Tekmo je stalno motil močan veter, ki je onemogočil ekipama normalno izvajanje akcij. Tako so v prvem polčasu napadali pretežno gostje, v drugem pa je veter pomagal domačinom, ki so šele 15 minut pred koncem zasluženo povedli in nato še podvojili. V uvodnih minutah je bila igra zelo neorganizirana na obeh straneh, saj so bili napadi gostov neučinkoviti, Prosečani pa niso uspeli umiriti igre ali pa izvajati protinapadov (medtem je zaradi poškodbe moral z igrišča Savarin). Okoli polovice polčasa je kapetan Pavieseja De Bernardo po osebni akciji zadel vratnico, nato pa je Savarin s težavo ubranil sicer nenevaren prosti strel. Po tej priložnosti je Primorje postalo učinkovitejše. Pipan je prevzel vajeti igre v svoje roke in razdeljeval soigralcem natančne in uporabne žoge. Poleg njega je Crevatin na desnem krilu stalno bil trn v peti nasprotnikove obrambe. Vratar gostov je le s težavo odbil prosti strel Livana, Metod pa je spretno preusmeril proti vratom strel s kota, vendar je žogo odbil branilec. Pred koncem polčasa je še sodnik zaradi grobe reakcije po prekršku Comina izključil branilca gostov Vidussija. V drugem polčasu je igra potekala skoraj izključno na polovici Pavieseja. Rdeče-rumeni pa so s težavo prodirali v kazenski prostor. Igra je potekala skoraj izključno na sredini, medtem ko so bila krila neizkoriščena. Gostje so zato stisnili pred svoja vrata in z lahkoto zaustavili domačine. Najbolj nevaren je bil v tem delu tekme Antoni, ki je večkrat preigral nasprotnika in streljal, a ni imel sreče. Ta se mu je nasmehnila v 30. minuti, ko je z izredno močnim udarcem s 25 metrov realiziral. Že nekaj minut zatem je branilec v kazenskem prostoru napravil prekršek nad Metonom in sodnik je brez pomišljanja dosodil 11-metrovko, ki jo je Pipan brezhibno' izvedel in podvojil. Oba strelca in pa Crevatin, posebej v prvem polčasu, so bili tokrat res odlični. Že v nedeljo pa čaka proseško enajsterico zelo težka tekma s prvou-vrščenim Staranzanom. (Š. M.) ZARJA - STARANZANO 0:4 (0:3) ZARJA: Racman, Antonič, Grgič, Gregorič, Damjan Fonda, Samec (v 46' Egon Fonda), Tognetti, Kalc, Zeugna, Jerman, Franza (v 71' Castellano). STRELCI: Favero v 8', 26' in 87', Ba-racani v 10' Ekipa, ki upa v obstanek v 2. amaterski ligi, ne sme prejeti štirih golov na lastnem igrišču. To pa se je v nedeljo dogodilo Zarji. Bazovci so tokrat skozi vso tekmo igrali podrejeno vlogo in le nesrečnim zaključevanjem nasprotnika se lahko zahvalijo, da niso prejeli vsaj dvakrat toliko zadetkov. Navijačem Zarje se je prej zdelo, da sledijo ponovitvi znanega filma »L'ar-mata Brancaleone« kot pa nogometni tekmi, saj so njihovi ljubljenci naredili vse mogoče vragolije, da bi se osmešili. Da bo slika popolna, lahko navedemo še podatek, da je bila tekma končana že po desetih minutah igre, ko je gostom uspelo kar dvakrat zatresti domačo mrežo. Glede vzrokov takega neuspeha pa lahko pristavimo le to, da je zaslediti pomanjkanje discipline v igri, predvsem pa moškosti, saj ni mogoče, da igralci hodijo po igrišču tudi v ključnih trenutkih tekme. (Big) RUDA - VESNA 1:1 (0:0) STRELCA: Zanolla v 60', Niko Sedmak v 88'. VESNA: Negrini, N. Sedmak, Ridol-fo, Podgornik (v 70' D. Sedmak), Rados (Soavi v 55'), F. Candotti, Ravalico, Leonardi, Barilla, Naldi, Pichierri. V prvih dvajsetih minutah je bila premoč domače ekipe očitna, tudi lepih priložnosti ji ni manjkalo, vendar do zadetka le ni prišla. Zatem je bila vrsta na Vesni, ki je z udarcem Ravali-ca z glavo resno ogrozila nasprotnika. Priložnost je zatem zapravil Naldi, ki je samo z nekaj metrov streljal mimo vrat. Križani so 2. polčas začeli z nevarnim strelom Naldija (nad prečko), žal pa so v vodstvo prvi prišli domačini, ki se jim je res nasmehnila sreča: po prostem strelu z roba kazenskega prostora se je žoga odbila od živega zidu, do usnja so spet prišli nogometaši Rude, njihov strel pa je zadel prav enega od njih in se odbil naravnost v mrežo. To pa še ni bilo vse. Naldi je začel ugovarjati in sodnik mu je pokazal slačilnice. Kazalo je, da je tekme res konec, vendar se Vesna ni vdala. Trener je spremenil nekaj položajev in Križani so se podali v napad ter tudi izenačili. Tedaj pa so se začele grobosti. Pri vodstvu z 1:0 in z možem več na igrišču je Ruda verjetno mislila, da ima zmago v žepu, uspavala se je, a ko je prišlo do izenačenja, je prišla na dan nervoza in dva domača igralca sta predčasno morala pod tuš. Vesna je tako osvojila dragoceno točko, vendar je takoj morala začeti misliti na naslednji nastop in na rešitev vprašanja, kako nadomestiti kar tri svoje igralce: R. Candotti ima namreč nogo v mavcu, Naldi bo gotovo eno kolo izključen, Kostnapfel pa nekaj časa zaradi obveznosti ne bo mogel igrati. V 2. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupini I in L) Sovodnje in Gaja uspešni, Kras osvojil derbi v Trebčah položaja. Skoraj edinstveno priložnost je v 31. minuti zamudil Forte po lepi podaji Leporeja. Kras je tako veliko sejal, a malo žel. Primorec se je spet nevarno prikazal pred Kraševimi vrati šele proti koncu polčasa, ko je strel Pitacca vratar Ca-puto odbil nad prečko. Pitacco je svoje sposobnosti spet pokazal prav v zadnji minuti, ko je z natančno izvedenim prostim strelom znova zaposlil Pitacca, ki je prisebno posredoval. Kras je z napadi nadaljeval tudi v drugem polčasu, vendar so bile njegove akcije neurejene. Na drugi strani pa je Primorec bil dosti bolj konkreten, urejen v obrambi in napadu in je že v 62. minuti s Kelemenichem zadel prečko, malo zatem pa je Edvin Kralj po nekaterih lepih kombinacijah v neposredni bližini vrat streljal Caputu naravnost v roke. Trud Krasa pa je le obrodil sadove in po zmedi v Primorčevem kazenskem prostoru je Lepore izid izenačil. Ekipi pa se s točko očitno nista sprijaznili, saj je bila tekma še naprej živa in domači bi lahko povedli s Privileg-gijem, ki je iz neposredne bližine neverjetno zgrešil vrata. Čeprav je do kraja manjkalo le nekaj minut, je gol takorekoč visel v zraku, saj so tako eni kot drugi dali od sebe še zadnje moči in obdržali visok ritem. Primorca je prav na koncu pokopala napaka v obrambi in Kras priložnosti ni zamudil. Domači pa za izenačenje niso imeli več časa. SKUPINA I SOVODNJE - BRAZZANESE 5:0 (2:0) _ STRELCI: Vecchiet v 1', 19' in 83', Čevdek v 54', Černigoj v 89'. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak (Devetek), Gulin (Tomšič), Černigoj, Marson, Ulian, Acconcia, M. Fajt, Vecchiet, Bicciato, Čevdek. Sovodenjci so v nedeljo proti skromnemu Brazžaneseju prepričljivo dosegli novi par prvenstvenih točk. Srečanje je bilo na dopadljivi tehnični ravni, saj so domačini prikazali v primerjavi s prejšnjim nastopom nekoliko zrelejšo igro. Spangherjevi varovanci so dosegli gol že v prvi minuti srečanja, ko je Vecchiet izkoristil nepazljivost nasprotnikove obrambe in poslal žogo v mrežo. Sovodenjci so tokrat lepo igrali v napadu, predvsem na desni in levi strani, od koder sta Gulin in Marko Fajt znala lepo podajati pošiljati v kazenski prostor, razpoloženi Vecchiet pa je dve pdaji kar dvakrat primerno izkoristil. Prvi polčas se je zaključil z dvojnim vodstvom domačinov, v drugem polčasu so Sovodenjci dosegli še tri gole. kratke vesti Gullita ne bodo operirali BRUSELJ — Milanovega nogometaša Ruuda Gullita ne bodo operirali. Včeraj ga je namreč pregledal prof. Maertens, ki je izključil nujnost operacije kolena, katerega je poškodoval na finalni tekmi pokala prvakov proti Steaui. Gullit bo spet začel treninge čez mesec dni. Vatanen odličen HURGADA — Včeraj je Finec Vatanen izkoristil, da je njegov klubski tovariš Ickx preluknjal zračnico, da je osvojil etapo in ga prehitel na skupni lestvici. V kategoriji motorjev pa je De Petri spet zmagal in seveda povečal prednost na skupni lestvici. Velike spremembe na sanremskem rallyju SANREMO — Na sanremskem ral-liju je presentljivo povedel Alessandro Fiorio na lanciu delti totip, saj je vodeči Auriol zletel s ceste in popolnoma uničil svoj avto, vendar je čudežno ostal nepoškodovan, Biasion pa je izgubil nekaj minut, ker je preluknjal zračnico, tako da ga je Fiorio prehitel. Timman - Speelman remi LONDON — že večkrat prekinjena četrta partija polfinalnega dvoboja za določitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Kasparova med Nizozemcem Timmanom in Angležem Spe-elmanom se je zaključila z remijem v 116. potezi. Timman sedaj vodi z 2,5:1,5, do konca dvoboja pa manjkajo še štiri partije. Poleg visoke zmage je nedvomno najbolj razveseljivo dejstvo, da so Spangherjevi varovanci prikazali zadovoljivo uigranost. Pohvala gre tokrat celotni ekipi. MLADOST - S. LORENZO 0:2 (0:0) MLADOST: Baldan, Ferfolja, Černič (v 50' H. Kobal), L. Frandolič, Faccic-chia, Devetak, A. Kobal, M. Argentin, Devetta, M. Frandolič, D. Argentin. Kljub porazu je tudi tokrat Mladost pokazala zrelo in dopadljivo igro. Bar-banovi varovanci so skozi vso tekmo gospodarili po igrišču in večkrat so imeli res lepe priložnost, da bi povedli. Prve priložnosti niso znali primerno izkoristiti. Sodnik je namreč že v 5. minuti dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad A. Kobalom, vendar je Devetakov strel nasprotnikov vratar lepo ubranil. Nekaj priložnosti je v nadaljevanju zapravil tudi A. Kobal. Odlično je svojo dolžnost opravil vratar Baldan, ki je z imenitnimi potezami prestregel strele gostov. V 50. minuti je H. Kobal zamenjal Černiča, vsi napori domačinov pa niso obrodili zaželenih sadov. Nasprotniki so tako v 70. minuti izkoristili nepazljivost domače obrambe, enajst minut kasneje pa so zapečatili končni izid, ki ne odraža igre, ki sta jo moštvi prikazali. Zgrešena enajstmetrovka je namreč prekrižala račune Doberdobcem, ki bi lahko z nekoliko več sreče osvojili prvi par prvenstvenih točk. (I. L.) SKUPINA L GAJA - STOCK 3:2 (1:1) GAJA: Zemanek, Ballarin (v 46' Šuc), Dalla Giacoma, Pangoni, Neppi, Gabr.elli, Vengust, Starc, Girardi, Kalc, Ghiotto (v 82' Pečar). STRELCI ZA GAJO: Gabrielli v 35', Neppi v 55', Ghiotto v 60' Po uvodni prvenstveni tekmi so bili zeleno-rumeni Gajini igralci postavljeni pred strogi izpit: zmaga je bila obvezna. In to so izbojevali s tesnim rezultatom, kar je brez dvoma nadvse, oziroma edino pozitivno: točka. O igri sami je treba priznati, da ni odražala trenerjevih zamisli. Res je sicer, da je bila burja glavni protagonist tekme, vendar so se igralci nerodno premikali po terenu. Če je tokrat napad zadovoljil, je pod obtožbo vezna vrsta in nekoliko obramba. Vendar, konec dober, vse dobro. Gaja je imela v prvem polčasu zaveznika več v burji. Ustvarila si je več ugodnih priložnosti, a nespretnost napadalcev in vratarjevi posegi so rešili goste pred kapitulacijo. Kar ni uspelo Gaji, je uspelo Stocku: povedel je iz edinega protinapada in strela na Ze-manekova vrata. Gaja je silovito reagirala in kmalu zatem izenačila s prostega strela, ki ga je libero Gabrielli mojstrsko izvedel. Čeprav je v nadaljevanju Gaja igrala proti burji, je imela vajeti igre v svojih rokah. Z nizkimi podajami je ukanila obrambo in dvakrat zatresla mrežo gostov. Zatem je nekoliko popustila, dovolila, da so gostje znižali rezultat, vendar jih je suvereno nadzirala do konca tekme. (A. R.) BREG - HERMADA 0:1 (0:0) BREG: Suraci, Pečar, Cinguepalmi (Zupin), M. Tul, Diminich, Redivo, Corbatti, Udovicich, Celin (Tamaro), La Calamita, Švara, Petronio, Giuressi, Sancin. Po uspešnem gostovanju v prvem kolu so morali Brežani kloniti na domačih tleh. Tekma ni bila lepa, saj jo je oviral močan veter. V prvem polčasu so Brežani skušali izkoristiti veter, a streli Celina, La Calamite in Švare so bili netočni, medtem ko nasprotnik ni nikoli resneje ogrozil vratarja Sura-cija. Tudi v drugem polčasu se podoba na terenu ni spremenila, čeprav je pihal veter v korist gostov. Brežani so imeli stalno igro v rokah, a niso uspeli premagati gostujočega vratarja. Tekma se je odločila v dvajseti minuti, ko je igralec Hermade direktno s prostega strela realiziral. To je bil v vsej tekmi tudi edini nasprotnikov strel v Bregova vrata. Domačini so reagirali, dvakrat so zadeli prečko s Tulom in Udovicichem, medtem ko je lep strel Corbattija ubranil nasprotnikov vratar. Omenimo še, da je krstni nastop v prvi ekipi opravil Zupin, ki je še kar dobro opravil svojo nalogo. (E. B.) PRIMOREC - KRAS 1:2 (1:0) STRELCI: Leghissa v 4', Lepore v 67', Forte v 90' PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Castro, Ferluga, Coppola, Santi, Edvin Kralj, Kelemenich, Mule, Pitacco, Leghissa (v 72' Privileggi). KRAS: Caputo, Tul, Alan Škabar, Spazapan, Marcosini, Purič, Albertini, Žagar, Forte, Fabris, Lepore (v 77' Cu-carich). SODNIK: Botti iz Trsta. Glede na dogajanje na igrišču in na to, kar sta ekipi pokazali in na priložnosti, ki sta jih imeli, bi neodločen izid verjetno bil bolj pravičen. Vendar je nogometna igra pač taka, da se na koncu zamujene priložnosti in netočnost pri strelih drago plačujejo. To se je tokrat primerilo Primorcu. Domača ekipa je povedla že po nekaj minutah, ko je Pitacco lepo podal v kazenski prostor, kjer je Leghissa neovirano poslal žogo v mrežo. Igra je bila zatem dokaj izenačena, ritem je bil precej visok, požrtvovalnosti ni manjkalo na obeh straneh in če bi bilo še nekaj več tehnike zlasti pri obvladovanju žoge, bi bila tekma še bolj dopadljiva. Pozitivno je bilo zlasti to, da so oboji pametno držali žogo precej na tleh, kar je ob sunkih burje edini način, da se prepreči brezglavo tekanje po igrišču. Po 15 minutah pa je Kras začel odločneje napadati, vendar sta bila najprej Spazapan in zatem še Albertini netočna pri zaključevanju z ugodnega rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 4. KOLA S. Maria - Aguileia 0:2 S. Vito - Muggesana 2:0 Gonars - Porpetto 0:0 ZARJA - Staranzano 0:4 PRIMORJE - Paviese 2:0 Ruda - VESNA 1:1 CGS - Pieris 1:2 Castionese - Terzo 3:0 LESTVICA Staranzano 4 3 1 0 10:2 7 S. Vito 4 3 0 1 9:3 6 Aguileia Pieris 4 4 3 2 0 2 1 0 7:3 6:3 6 6 VESNA 4 2 2 0 6:4 6 PRIMORJE 4 1 3 0 4:2 5 Muggesana 4 2 1 1 5:4 5 Ruda 4 1 3 0 4:3 5 Castionese 4 1 2 1 6:4 6 CGS 4 1 2 1 5:5 4 Porpetto 4 1 1 2 3:5 3 ZARJA 4 1 0 3 6:11 2 Paviese 4 1 0 3 3:10 2 Gonars 4 0 1 3 2:6 1 S. Maria 4 0 1 3 2:7 1 Terzo 4 0 1 3 4:10 1 PRIHODNJE KOLO Pieris - Castionese, VESNA - CGS, Paviese - Ruda, Staranzano - PRI- MORJE, Porpetto - ZARJA, Mugge-sana - Gonars, Aguileia - S. Vito, Terzo - S. Maria. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 2. KOLA MLADOST - S. Lorenzo Turriaco - Sagrado Medea - Audax Azzurra - S. Pier Poggio - Begliano Fossalon - Vermegliano SOVODNJE - Brazzanese LESTVICA SOVODNJE 2 2 0 Poggio San Pier Sagrado S. Lorenzo Medea Turriaco Vermegliano Audax Azzurra Fossalon Begliano MLADOST Brazzanese 1 1 2 1 1 1 1 1 0:2 1:1 1:0 0:2 3:0 1:1 5:0 7:0 5:1 3:0 2:1 2:0 1:1 1:1 2:3 0:1 1:3 1:3 1:4 0:3 0:5 PRIHODNJE KOLO Vermegliano - SOVODNJE, Begli3' no - Fossalon, San Pier - Poggio, AU' dax - Azzurra, Sagrado - Medea, > Lorenzo - Turriaco, Brazzanese MLADOST. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 2. KOLA Aurisina - ■ S. Andrea 1:1 J. Aurisina - Opicina 1:2 PRIMOREC - KRAS 1:2 Romana - Fincantieri 1:0 BREG - Hermada 0:1 GAJA - Stock 3:2 LESTVICA Aurisina 2 1 1 0 2:1 Hermada 2 1 1 0 2:1 Romana 2 1 1 0 2:1 BREG 2 1 0 1 2:1 J. Aurisina 2 1 1 0 3:3 KRAS 2 1 0 1 3:3 Opicina 2 1 0 1 2:2 S. Andrea 2 0 2 0 2:2 PRIMOREC 2 1 0 1 2:2 GAJA 2 1 0 1 3:4 Stock 2 0 1 1 3:4 Fincantieri 2 0 0 2 0:2 PRIHODNJE KOLO Hermada - GAJA, Fincantieri BREG, KRAS - Romana, Opicin8 PRIMOREC, S. Andrea - J. AurisU1 ' Stock - Aurisina. obvestila - obvestila KOTALKARSKI ODSEK ŠD POLET vabi vse kotalkarje in njihove starše danes, 10. t. m., ob 20. uri na družabno srečanje s Samom Kokorovcem, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so treningi za fante začetnike (letnik 1978 in mlajši) ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 in ob četrtkih od 15.30 do 17.00 v telovadnici liceja F. Prešeren. Hkrati sporoča, da so treningi za žensko miniodbojko (letnik 1979 in mlajše) ob ponedeljkih od 14.00 do 15.30 in ob sredah od 17.45 do 19.15 na stadionu 1. maj ter ob petkih od 15.30 do 17.00 na liceju F. Prešeren. PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da se plavalni tečaj za otroke v hotelu Maestoso v Lipici prične danes, 10. t. m., v treh izmenah: od 15. do 16. ure; od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure. Zaradi popravil v bazenu bo tečaj odpadel v torek, 17. t.m. Vpisovanje v tečaj še sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure. TPK SIRENA 0t> obvešča, da ima na svojem terenu morju še nekaj prostih mest za zim0 nje čolnov. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAN obvešča, da bo rekreacijska telova0^ za odrasle v torkih in petkih od v do 22.30 v Športno-kulturnem centf Zgoniku. Vpisovanje in ostale info^jti cije v tajništvu Centra ob ponedeU od 19. do 20. ure, tel. 229477. ŠPORTNA ŠOLA TRST ,g $6 obvešča, da je v teku (vpisovanje J.Be možno) redna vadba splošne tel°v j, za otroški vrtec, in sicer na stadio maj v Trstu (Vrdelska cesta J' g )5 51377). Urniki: ob ponedeljkih od ^e, do 17.15, ob četrtkih od 16. do H-j V Prav tako je na stadionu 1-teku (vpisovanje je še možno) r -sta-skupna vadba roditeljev in otrok Ljji rost 2-3 leta). Urniki: ob ponede J od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih 0 do 18. ure. JK ČUPA deIe' pripravlja ob zadostnem številu yjsl> žencev obisk NAVTIČNEGA SA„r#' V GENOVI (20. t. m.). Prijave sp . jfl majo v trgovini Bavcon v Gor ( ji»-optiki Malalan na Opčinah do j 'jjjiU1 ter na društvenem sedežu v S° je). jutri, 11. t. m., od 18. do 21- u 299858. Po 3. kolu v košarkarskem prvenstvu B-2 lige jadranovci še brez točke Sedaj zmaga s Pordenonom je že nujna »Še sam si ne morem razlagati, kaj se 1® zgodilo v tistih minutah drugega Polčasa, ko smo dobili delno razliko u'l2, domačini pa so takoj povedli s Petnajstimi točkami. Nadoknaditi potem tolikšno razliko je bilo seveda skoraj nemogoče,« tako nam je uvodo-F?a povedal Jadranov trener Valter Vatovec po sobotnem porazu v Mon-tichiariju. »V prvem polčasu smo, po mojem, odlično igrali, predvsem v obrambi. S consko obrambo smo dobro zapirali Prostor pod svojim košem, tudi njiho-vim strelcem smo preprečevali, da bi dretali z ugodnih položajev. Škoda, da smo si vse zapravili v začetnih minutah drugega polčasa. Glede napada daj povem, da v tej postavi smo trenutno sposobni dati največ 70-75 točk. ^asa naloga je seveda, da skušamo, da °do nasprotniki dosegli manj točk Kot mi. To pa bo zelo težko,« je nada-i®val Vatovec. Kaj sedaj? Po dveh nesrečnih pora-(doma in v Ceseni) so v soboto jadranovci prepričljivo izgubili proti Montichiariju, ki uvršča več izkušenih Košarkarjev (Giommi, Goti, Michelon, ^°1°. Negri, Scramoncin), s katerimi moštvo ne skriva ambicij, da bi se P^govalo za višja mesta. Naši so spet igrali izredno požrtvo-ain° (kot je dejal Vatovec »s srcem«), h .so vse od sebe. »Ni jim kaj očita-G6 je še dodal Jadranov trener, »toda v ez Roberta Daneua pod košem tako rombi kot v napadu bo izredno te&o igrati.« opet najboljši posameznik sobotne-" srečanja je bil Mauro Čuk, ki je v Sandi Rauber med metom na koš (Foto Križmančič) tem začetnem delu prvenstva res pravi in nenadomestljivi steber ekipe. Statistični podatki sobotne tekme v Montichiariju jasno pričajo o veliki predstavi Jadranovega krila (10:10 v prostih metih; 8:14 v metih; 5 skokov v obrambi, 1 v napadu ter 1 blokada). Mauro seveda ni obupal tudi po tretjem zaporednem porazu. Nasprotno! Spodbuja soigralce: »Tudi v Montichiariju bi morali izgubiti z znatno manj- šo razliko v točkah. Tri četrt tekme igramo zelo dobro, v nekaj minutah pa si zapravimo vse, kar smo dobrega prej napravili. Če bomo igrali konstantno vseh 40 minut, brez naivnih napak, brez popuščanj, sem prepričan, da bomo lahko dobili marsikatero tekmo. Sedaj nas čaka srečanje s Pordenonom. Na turnirju Alpe-Adria pred prvenstvom smo to ekipo premagali. Dokazali smo, da smo Pordenončanom enakovredni. Ura je, da osvojimo prvi točki.« O nujnosti zmage proti Pordenonu se seveda strinja tudi trener Vatovec. In to zakaj? »Iz enostavnega razloga, ker si četrti poraz, in to doma, ne smemo privoščiti. Pordenončani so zelo močni, še posebno nevarna sta Turel in Delle Vedove. Zaustaviti ta dva igralca bo zelo težko. Moramo pa nujno zmagati. Rekel bi skoraj, da se v soboto odloča dobršni del našega nadaljnjega prvenstva. Če tudi v soboto izgubimo, potem nas čaka naporno gostovanje v Castel San Pietru in potovati brez točke na to gostovanje ne bo lahko...« Po treh kolih je ostala še edina nepremagana ekipa Vicenza, brez točk pa je ob Jadranu še San Dona. Že to jasno kaže, da bo to prvenstvo še kako izenačeno, naporno. Vsak par točk bo torej zlata vreden. Naj omenimo še, da bodo jutri igrali zaostalo tekmo v Montichiariju med domačo ekipo in Ceseno. Jadranovci pa bodo v soboto ^bržkone že pred odločilno izkušnjo. Čaka jih namreč domače srečanje s Pordenonom. (jan) JADRAN V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Čuk 8:14; Pregare 2:7; Sosič 3:3; Battini 6:15; Rauber 2:3; Pertot 1:2. TRI TOČKE: Oberdan 0:3; Pregare 0:2; Battini 2:3; Rauber 1:6. SKOKI: Čuk 5 v obrambi, 1 v napadu; Sosič 1, 1; Battini 2, 3; Rauber 6, 0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 2, 3; Pregare 1, 4; Sosič 3, 2; Battini 4, 0; Rauber 2, 1. ASISTENCE: Pregare 1; Sosič 2. BLOKADE: Čuk 1. Po 2. kolu ženske namiznoteniške A lige Krasovke ostale brez točk toda z igro zadovoljile Gostovanje Krasove članske žen-ske namiznoteniške ekipe v Ragusi v 2. kolu prvenstva je bilo vse pol-n° presenečenj. Čeprav je Krasova Pomlajena ekipa zgubila z Vittorio, Pa se v domačem taboru veselijo tesnega poraza (4:5), še zlasti pa so veseli prodornega uspeha »najmlaj-se« članice ekipe Tanje Ravbar. Celotna ekipa je pokazala borbenost in entuziazem ter kot taka vliva večje upanje za obstanek v letošnjem težkem prvenstvu. Prvo presenečenje je bila zamenjava v ekipi Vittorie: namesto napovedane evropske prvakinje Vrie-!®C00P°ve je nastopila Kitajka Chen. Tekma se je odvijala istočasno na dveh mizah, kar je novost etošnjega prvenstva. Največje presenečenje pa je bila zmaga Tanje Ravbar proti Chenovi v dveh setih. Celo izkušeni Branki Batinič, ki je osvojila za Kras tri točke, je Kitajka Povzročila več preglavic, tako da je JUno srečanje terjalo tri sete. Ne-t •Presivna Zampinijeva, večkrat-va državna prvakinja, je v otvorit-L?ni. tekmi z Ravbarjevo in v za-Jtični z Obadovo brezkompromis-0 strla njun odpor, a n be naši tretjekategornici Oba-to^a *n Ravbarjeva sta bili tik na Voh' da osvojita točki za Kras. Pri Pror VU Krasa 3:2 je Alenka zgubila (27 o ^ondovi drugi set na razliko bila t bliže zmagi Krasa pa je Drl Tanla' ki se je srečala z Dondo vodstvu naših 4:3 in zgubila tretji set. Tržičanka se je rešila samo zaradi večje izkušenosti. Nenadomestljiva in zanesljiva kot vselej je bila Branka Batinič, ki je Dondo pustila na deset točk in v dolgotrajnem srečanju proti Zampi-nijevi pokazala tekmo za vzor faktičnosti, izurjenosti in borbenosti. VITTORIA - KRAS 5:4 Zampini - Ravbar 2: 0 (21:6, 21:11), Chen - Obad 2:0 (21:8, 21:19), Donda - Batinič 0:2 (10:21, 10:21), Chen - Ravbar 0:2 (19:21, 17:21), Zampini - Batinič 1:2 (15:21, 21:19, 22:24), Donda - Obad 2:0 (21:14, 24:22), Chen - Batinič 1:2 (7:21, 21:16, 14:21), Donda - Ravbar 2:1 (21:17, 11:21, 21:18), Zampini -Obad 2:0 (21:14, 21:9). IZIDI 2. KOLA SKUPINA A: Ora Auer Platter -Surgelati Arena Verona 1:5, TT Barcellona P.G. - Enigma Messina 5:0, TT Vittoria Ragusa - Kras 5:4. SKUPINA B: TT Garden Hotel Terni - Comafer Coccaglio 0:5, Li-bertas Genova - TT A 4 Verzuolo 5:1, Ouattro Mori Cagliari - TT Cit-ta della Calza 2:5. LESTVICA A SKUPINE: TT Barcellona P.G., Surgelati Arena Verona, Vittoria Ragusa 4, Kras, Ora Auer Platter, Enigma Messina 0. LESTVICA B SKUPINE: Comafer Coccaglio, Libertas Genova 4, TT Citta della Calza, Ouattro Mori Cagliari 2, TT A 4 Verzuolo, TT Garden Hotel Terni 0. (J. J.) V 2. kolu košarkarskega prvenstva D lige Spodrsljaj borovcev v mestnem derbiju INTER 1904 - BOR RADENSKA 68:52 (40:27) INTER 1904: Gobbi 6, Jurkich, Scabini 7 (4:4), Parigi 11 (5:7), Furlan, Ciriello 6 (4:4), Radovani 21 (2:2), D'Amico 12 (0:1), Srebernik, Crevatin 5 (1:2). BOR RADENSKA: Kovačič 2, Korošec 14, Arena 9 (1:3), Pertot, Pieri 10 (4:5), Bla-sina 2 (2:2), Smotlak 2, Carbonara, Persi 11 (1:1), Paulina 2. SODNIKA: Baiss in Besio iz Tržiča. PON: Korošec (39), Paulina (40) in Smotlak (40). ON: Inter 1904 17, Bor Radenska 24. PM: Inter 1904 16:20, Bor Radenska 8:11. TRI TOČKE: Korošec 2, Scabini in Radovani 1. Tudi v drugem kolu so borovci ostali praznih rok in zasluženo izgubili v prvem mestnem derbiju proti Interju 1904. Tekma je postala enosmerna v korist domačinov od vsega začetka, saj so si le-ti z delnim izidom 13:2 v šesti minuti igre zagotovili važno prednost. Naši pa so veliko zgrešili v napadu, obramba pa ni bila nič boljša, saj so nasprotniki redno polnili Borov koš, poleg tega pa ulovili veliko več odbitih žog od borovcev, kar pomeni tudi več možnosti za dosego koša. V 15. minuti so domačini vodili tudi s petnajstimi točkami prednosti (32:17). V drugi polovici so borovci na začetku igrali consko obrambo in nekoliko omejevali nasprotnike v napadu in skrajšali razliko na devet točk (42:33). Tekma se je razživela šele v trinajsti minuti, ko so borovci še kar zagrizeno branili in zmanjšali zaostanek na šest točk v petnajsti minuti (56:50). Nato so domačini zadeli koš in v isti akciji dosegli dva prosta meta. Tedaj je bilo tekme praktično konec. Borovec Paulina (z žogo) Seveda ne smemo jemati tega dogodka kot edini vzrok za drugi zaporedni poraz naših, saj bi morali naši zagrizeno igrati od prve minute dalje. Borovce čaka v soboto drugi mestni derbi proti Intermuggii, kjer igra tudi bivši Borov igralec Robert Klobas. Tokrat bo za naše zmaga nujna tako za lestvico kot za vzdušje vsega našega moštva, ki je še zelo mlado. BOROVI STRELCI: Korošec 35, Pieri 31, Persi 23, Arena 12, Smotlak 11, Blasi-na 10, Paulina 8, Kovačič 2. (U. A.) V 4. kolu 1. nogometne amaterske lige (skupina B) Standrežci visoko premagali enajsterico Torviscose fclNA RADENSKA -STRm^OSA Serli v n L Klanjšček v 12. min., Cin-TreviSan r) f1*11-’ Zaninello v 30. min. ter JUVENTTx?letrovka) v 56. min. Shiz2olim d RADENSKA: Andreoli, Nziente V., astiani, Trevisan, Kerpan, 43. min.) t ^jšček, Maso (Bressan od Negro -,abai. Cingerli, Andaloro (Del 2ottiS| Lupoli, Zaninello, De 5-hesin, t n °.r' Gavin, Romano, Mar-toQ, Pelloj at^ston, Piovesan, S. Battis- C|£DNIK: -C V; l5n ■ Cilio iz Vidma. GLEDAL-111 Zaninen ^^JUČENI: Gavin, Paziente i„G°RlCA V Ne JUvp .. Končni rezultat, ki nagrada stVfl ln° Radenska, povsem ne od-> je tr!9a P°l°žaja na igrišču. Poveseli na b®’ da so Štandrežci tokrat