Tudi gozd je naše okolje
V času, ko je gozdarstvo in njegov odnos do gozda večkrat predmet javne kritike, ne bi bi-lo odveč, če bi se tudi širša javnost kdaj pa kdaj izpostavi-la isti kritični luči ali kar samo-kritiki. Torej ne bi bilo ne-umestno, ke damo na tehtnico naš odnos do toga zapletenega sistema. ki nam ponavadi predstavlja samoposebi umev-no kuliso v naši kulturni kraji-ni, kjer se v svoji samovšečno-sti ne zavedamo, da je v naši okolici še mnogo občutljivih bitij, ki jim s svojo nemarnost-jo nemalokrat tragjčno kroji-mo usodo.
Torej ne bi bilo odveč, če bi se vprašali, kje so meje našega egocentričnega odnosa do na-rave, našega čudovitega zele-nega okolja. V svoji zabarika-diranosti se ne zavedamo. da je le malo kotičkov na svetu. ki so tako bogato živopisani, kot je naša dežela. in da ta enkrat-nost počasi izgublja tisto na-ravno privlačnost, ki je želja vsakega človeka s privzgoje-nim občutkom za lepoto nara-ve. In, ali je ta želja resnično prisotna v našem vsakodnev-nem življenju, ali pa je to samo obrabljena fraza političnih go-vorov, ekoloških shodov in spisov šolske mladine na to te-mo; to bi se rad vpašal, kot tudi izzval polemiko v razmi-šljanju osveščenega bralca.
Gozdne oaze
'Vse to pa bi rad dosegel ob povsem konkretnem primeru. Je že tako, da se sodobni člo-vek ne ozira za visokozveneči-mi besedami, saj ga je pehanje za materialnimi dobrinami pri-peljalo do stanja, ko mu ni nič sveto, če ga to ne pelje k bolj-šemu finančnemu položaju.
Torej, opozoriti bi hotel na gozd, ki se razprostira med Ivančno Gorico. ob ŠC »Josip Jurčič«, in Stično ter Virom. Težko bi si predstavljali do-lenjsko pokrajino brez takih gozdnih oaz, ki dajo še pose-ben ear naši domači zemlji. Brez dvoma krpa gozda. o ka-tcri govorim ni velika, vendar pa opravlja vrsto funkcij. Žal se teh pomembnih vlog sploh ne zavedamo, zato ne bi bilo odveč opozoriti vsaj na tiste. ki so očitnejše, nekako bolj opri-jemljive, na tiste, ki nam vsem skupaj na tem območju pove-čujejo kvaliteto življenja.
Gozdiček je bil zaradi teh funkcij uvrščen tudi v t. i. kate-gorijo »gozdov s posebnim na-menom«.
Torej, v čem je pomembnost ter na kakšen način se odraža v živjjenju okoliških naselij in v živjjenju vsakega posamezni-ka, ki jc posredno ali nepo-sredno deležen vseh teh »brez-plačnih uslug«.
Že sama prisotnost gozda daje pokrajini prijetnejši, skladnejši videz. Predstavlja pomembno protiutež umetne-mu urbanemu okolju. Žal pa vsega tega ne opazimo, ne da-mo kakšne veljave, dokler ne pride do take ali podobne kata-strofe kot se je pripetila z goz-dičkom na robu Ivančne Gori-ce in v neposredni bližini obravnavanega.
Tudi tako majhen gozd po površini je pomemben estetski element v naši krajini. Je kot majhen, vendar nenadomest-ljiv kamenček v živopisanemu mozaiku. v kateretn lahko, tu-di po obliki elementov, ki ga gradijo, sklepamo na kulturo naših prednikov in na govori-co današnjih dni, ujeto v meh-kobo linij, ki jih gozd odraža navzven.
Mogoče se bolj kot tega zave-damo gozda v vlogi protivetr-ne bariere in filtra za zadrževa-nje tako prašnih delcev, ki so produkt IMP-Livarja. kot tudi organskega smrada iz Prašiče-reje Stična. V tem pogledu da-je gozd na omenjeni površini pomembne prispevke k boljše-mu življenju mnogih krajanov Ivančne Gorice, vendar, ker je to za nas nekaj, kar je vedno bllo, nekaj, kar ne more odpo-vedati, se kot po pravilu ne vprašamo o minljivosti takih naravnih sistemov.
Vprašanje vzgoje
Še eno je, na kar velja spom-niti na tem mestu, in sicer po-membnost v pogledu zadovo-ljevanja rekreativnih potreb in s tem tesno povezane poučne funkcije. Vse to nakazuje in pogojuje neposredna bližina že prej omenjenega ŠC »Josip Jurčič«, kot tudi naselij Iv. Go-rica in Stična. V perspektivi se bosta ti dve vlogi še močneje odrazili. saj se s širjenjem ur-banih centrov močno poveču-jejo potrebe po rekreativnih površinah. Poučna vloga pa je še posebej poudarjena zaradi
šole, ki ima izredno možnost, da šolarjem prikaže in vcepi na povsem neprisiljen način vese-lje do narave ter na naravnih objektih pouči o mnogih na-ravnih zakonitostih in odno-sih. ki vladajo v takih sistemih.
Žal pa nimajo šolniki sami v večini primerov tistega pra-vega odnosa do narave in do celotnega okolja, da bi ga lah-ko prenašali na mlajše rodove.
Ta mačehovski odnos odra-slih pa se očitno manifestira v mnogih divjih odlagališčih smeti, ki se pojavljajo praktič-no na slehernem koraku v tetn gozdu, za katerega ugotavlja-mo kako nadvse pomembno vlogo igra. In prav nič čudno ni, da enako ravnajo tudi šolar-ji, saj imajo dovolj zgovoren zgled pri starejših. Tako prid-no »bogatijo« ta dragoceni košček gozda s premnogimi embalažami slaščic, s katerimi si lepšajo svojo mladost in v neskončni meri prispevajo k manj prijaznemu, onesnaže-nemu gozdu, okolju. Takih zgovornih prispevkov k ones-naženemu okolju najdemo ob vseh poteh, ki vodijo v ŠC »Jo-sip Jurčič« Ivančna Gorica, ta-ko skozi gbzd kot tudi izven njega. Če si zamislimo, da se tovrstna embalaža iz umetnih mas razgradi, kot ugotavljajo znanstveniki, v približno sto-tih letih, bo ob takem kopiče-nju gozd povsem prekrit z od-padki. Le kdo si bo želel nabi-rati svežih moči v takem gozdu?
Če seštejemo vse te elemen-te uničevanja gozda, nas res-nično mora zaskrbeti bodoč-nost naše domovine in sloven-skega človeka.
In ta konkretni primer še po-sebej hitro drvi v brezno tem-ne bodočnosti. Če vsem tem odpadkom dodamo še splošno razširjeno umiranje gozda za-radi najrazličnejših vzrokov, povečano stopnjo pojavnosti raznih bolezni in drugih de-struktorjev drevja zaradi osla-belosti gozdnega drevja, ki je bila povzročena z onesnaževa-njem zraka ali z nespametnim ravnanjem, resnično ne more-mo pričakovati, da bo ta gozd še naprej v okras, temveč prav nasprotno, v sramoto in škodo okpliških krajev.
Žal pa ta gozdiček ni osam-
ljen primer. temveč eden iz-
med mnogih z isto črno usodo.
LADO KUTNAR