GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
__________
Največji slovenski dnevnik	3
< v Zed in jenih državah >	lil
Velja za vse leto ... $3.50	M
Za pol leta......$2.00	]jj
0	The largest Slovenian Dai'/ |L in the Umtad States j
VI	baaed every day except Sundays IP sad Legal Helidajt.	!
jj	< S0,000 Readers >
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as 8econd-Clazz Hatter, September 21, 1903, st the Pott OiOoe St Mow York, K. Y- mikdv tha Act of OongrMS of March 3. 187«. TELEFOH PISASHX: 4687 OO&TLAHDT. NO. 64. — ŠTEV. 64.	NEW YORK, SATURDAY, MARCH 17, 1917. —■ SOBOTA, 17. MARCA, 1917.	VOLUME XXV. — LETNIK. XXV.
PADEC RUSKE RODBINE ROMANOV.
Duma je zahtevala odpoved.
London, Anglija, Iti. marca. — Državni zakladnica r Bonar Law je danes prebral v spodnji zborniei sledeče poročilo angleškega poslanika v Petrogradu:
—	Kar sem naznanil v prejšnji svoji bi-zojavki, ni bilo vse resnično. Odpoved earja in imenovanje velikega kneza Mihaela Aleksaiwlroviea za regenta se še ni izvršilo, dasiravno je izvrševalni odbor za to. —
Minister je dodal, da je tedaj, ko je podal izjavo, da se je ear odpovedal in da je bil veliki knez Mihael Aleksandrovi«' imenovan za regenta, bil previden, ko je ratal besede brzojavke, kakor je duma sporočila angleškemu poslaništvu. Zapazil pa je takoj, da v brzojavki ni povedano, da je poročilo od predsednika dume.
Car Nikolaj v Pskovu.
Petrograd, Rusija, Iti. marca. — Zunanji minister Miljukov je danes povedal nekemu časnikarju sledeče:
—	Po zadnjih poročilih se nahaja ear Nikolaj v Pskovu (12G milj jugozapadno od Petrograda.)
Kakor poročajo nekatere vesti, ear ni bil aretiran. Cariea se nahaja v Carskojem selu, kjer je popolnoma varna.
Na potu v Carskoje selo.
London, Anglija. Iti. man a. — Po nekem Reuterjc-vem |K)ročilu pričakujejo danes earja Nikolaja v Carskojem selu in več |X)lkov topništva je na potu ravnotam.
Nadaljnje poročila pravi, da so vojaki vstavili vlak, v katerem se j*- vozil ear. Cariea je imela histeričen napad. Ca revir pa je bolan na ošpicah.
Politična amnestija.
Novi justieni minister Kerenskv je sklenil, da se podeli splošna politična amnestija.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič. poveljnik v Kavkazu. j<* brzojavil predme!niku dume Rodzianku, da je v j soglasju z šefom generalnega štaba generalom Aleksijemj prosil earja. da naj bi storil vse, da reši Rusijo in da se! vojna dovede do zmage.	*	l
Vojaška posadka v Carskojem selu je prestopila na stran nove vlade, katero je navdušeno pozdravila. Na 1 »o vel je nove vlade je bil aretiran prejšnji trgovski miui-j ster princ Šakovski.
Bivši ministrski predsednik Goličin, notranji mini-1 ster 1*1**1 opopov in justični minister so bili aretirani in! pripeljali so jih v j h »slop je, kjer zboruje dtnna. Golieiuj je bil pozneje izpuščen, druga dva ministra pa imajo še j zaprta.
(Včerajšnje poročilo, da je bil minister Protopopovj ubit. je tedaj neresnično. Op. uredil.)
Tudi nekdanji vojni minister general Sulioinlino\ j je bil aretiran.	j
Ko so ga pripeljali v dumo, so vojaki, ki so straži1 i j poslopje, glasno zahtevali, da jim ga iiroee. Poslanci soj le s težavo pomirili razburjene vojake, kateri so se pomi-i rili še-Ie, ko so mu na njihovo zahtevo potrgali šarže.
Minister je mimo stal, ko je bil degradiran.
Sežgali so skoro vse arhive ruske tajne policije. Sedanja vlada pa je obvarovala .imenik policijskih špijo-nov in onih oseb. ki so kedaj dajale kake informacije po-, lici ji.
Politični jetniki izpuščeni iz ječ in korakajo po mestnih ulieali v družbi vojakov.
Povsodi se kaže in izraža velika mržnja nasproti Neiiwem iu osebam, ki so naklonjene Nemcem.
Ob času revolucije je predsednik dume Rodzianko v avtomobilih poslal sit'po mestu in so raznašali razglase, katerimi je poživljal ljudstvo, da naj se zadrži mimo, naj se varuje prelivanja krvi in naj ne poškoduje javnih )H>slopij. brzojavov itd.
Ljudstvo se je hitro pomirilo in zadovoljno sprejelo novo vlado ter vse gre zopet za svojim delom.
Krvi ni bilo veliko prelite, ako se pomisli, koliko se je doseglo in kaka izprememba se je izvršila.
Tu pa tam se še vedno sliši kak strel: nekateri poli-eiMi so se namreč poskrili in raz kako streho streljajo na kozake, ki patrolirajo po mestu.
Ljudstvo navdušeno |>ozdravlja kozake. Sploh se ljudstvo po ulicah brati z vojaki, ki pojo narodne pesmi. Polovili so že na tisoče policistov in so jih vrgli v ječe.
Policijske stražnice so porušili in preiskali vsako sumljivo hišo, ako ni kje skrito orožje.
ČVne živeža so padle zelo nizko.
Mottvo parmka "Yirrowdili".
Bill. S\ u-a. marcu. — Amc-t ižki mornarji, ki «o bili priiR-lja-3ti ti« aurietikfui (»urniku * Yarrovr-<\«1»* ▼ Nemčijo. m> dobili daue* povelje, da naj odpotujejo iz Cn-riha ▼ Paril. Fractcoaka vlada je •poroSkla tfjofteriakeuiu potlaoi&vn, •la j« viMf pripravljeno, da »e »pre j-m« looiivo ua, m poilk dal* v ikmmm**
Pet bratov v francoski amadi.
Vdora Mrs. Harry Day. ki stanuje v Brooklynu. je poslala že v počet ku vojne v Francijo dva svoja sina. Eden je ie padel. Zdaj pa «to odaii t» eanadi*kimi četami še zadnji ujeni trije *inovi in mož njene edine hčere. Sinovi bo bili dealej sprevodniki na postaji na eacti B. ft. T. poulične želee-
PROKLAMACUA DUME.
—r-O--
London, Anglija, 16. marea. — Provizorična vlada je izdala sledečo proklainaeijo:
"Državljani: — Izvrševalni odbor dume je s pomočjo mestne garnizije in ljudstva uspešno tri-umfiral nad sramotno silo stare vlade na tak način, da moremo preiti k trdnejši organizaciji vladanja in sicer po možeh, katerih delovanje v preteklosti zagotavlja zaupanje ljudstva".
Nato sledijo imena članov nove vlade, potem pa proklamaeija nadaljuje:
"Novi kabinet bo postavil svojo politiko lia sledečo podlago:
1.	— Takojšnja splošna amnestija za politične iu verske prestopke, ravno tako amnestija za delovanje teroristov in vojaške in agrarne prestopke.
2.	— Svoboda govora in časopisov; pravica v-pri^arjati zveze, društva in stavke; ta pravica velja tudi za vojaške oblasti v meji vojaških potreb.
3.	— Odprava vseh družabnih, verskih in narodnih omejitev.
4.	— jPričetek priprav za sklicanje ustavnega zborovanja potom splošnih volitev, ki bo postavilo način vlade.
5.	— Nadomestitev policije z narodno milico, katere vodja bo voljen in odgovoren vladi
6.	— Volitve v zbornico po splošni volilni pravici.
7.	— Čete, ki so se vdeležile revolucionarnega gibanja, ne bodo razorožene, temveč ostanejo v Pe-trogradu.
8.	— Med tem ko je potrebno, da se vzdrži stroga disciplina med vojaštvom v aktivni službi, je vendar potrebno, da se odpravijo vse vojaške omejitve v soglasju družabnih pravic drugih državljanov.
I^ovizorična vlada želi dodati, da ne misli izrabiti aedanjega vojnega stanja, da bi odložila vdejsti-tev oaitjnjenih reform.", : '
* "" L.
Francosko bojišče.
Francozi napredovali — Artilerijski boji Nič važnih poročil. — Boji v Belgiji
Pariz, Francija, 16. uiarca. — Med A vre iu ALsne so francoski oddelki napredovali in so zasedli na več krajih nemške pozicije. — Vjeli so vee nenmkjh vojakov.
V	Champagne je bila artilerija zelo živahna pri Maison de Cham-poirne. Na de*neui breffu Meuse so Nemci naskočili naše postojanke pri Caurierskem trozdu in Cham-brette; napad smo odbilL
V	Lotarinjriji in Alzaciji je prišlo do manjžili spopadov pri Bu-res in Seppois-le-Hant.
Drugače je bila noč mirna.
Nočno poročilo:
Na obeh straneh Avre smo napredovali na več mestih na fronti od Audeehy do Lassiimy.
Med i>oi.sons in Rheims so se pri Berri-au- Bae vršili vroči artilerijski boji.
V	Champa srue smo vprizorili life pesen napad na nemške za kope pri Butte do Souain. Porušili smo nemške utrdbe pri Bois le Pretre.
Belgijsko poročilo:
Havre, Francija. 16. marca. — Skozi ves dan je bilo artilerijisko sireljanje zelo živahno, posebno pa še vzhodno od Raiu^capelle ter južno od !>ixinude in Steenstraete.
Berlin, Nemčija, 15. marca. — Bilo ni važnejših bojev. Ob An-ere. iia obeh straneh Somme in med Oist- je bilo nekaj spopadov iu smo vjeli nekaj sovražnih vojakov.
Podobni boji so se vršili blizu Arras, v Argonih, na vzhodnem bregu Meuse, blizu Chambrettes, v eozdu Apremont in severno prekopa Rena-Marne.
Vjeli smo v teh bojih štiri čajst-nike in več kot 50 mož ter več strojnih pušk.
Nočno poročilo: Poroča se le o manjšrh bojih.
Požar.
San Frisco, CaL — Požar je u-ničil tovarno Steiger Terra Cot-ta and Pottery Works, ki se nahaja blizo zaliva.
Iz Azije.
Turki se umikajo. — Angleži so zaaedli Bakubah. — Gospodarji Diale. — Tudi Rusi napredujejo.
London, Anglija. 16. marca. — Utrdbe, katere je i>ostavil general Maude ob gorenjem teku Tigrisa. se nahajajo na levem bregu reke. Zadnje turške Me na desnem bregu Tigrisa smo v sredo napadli 15 milj od Bagdada, potem ko smo korakali vso noč. Potisnili smo jih tri milje nazaj. Proti večeru so se Turki še vedno umikali.
Del mesta Bakubah na desnem bregu Diale smo zavzeli. Tudi gospodarimo nad reko Dialo.
V torek ponoči so naše čete zapazile nek majhen parnik. na katerem so se hoteli Turki prepeljati čez Tigris. Namerili smo nanj strojne puške; parnik je pričel goreti in je plul po re^i navzdol. — Parnik smo potem zajeli in zaplenili 250 pušk in mnogo municije.
Peti ograd, Rusija, 16. marea. Zapadno od K^rmanšaha smo pregnali Turke iz utrjenih postojank na vrhu Naleškian.
Na ostali fronti so poizvedovalni oddelki izvršili poizvedovalno službo zelo uspešno.
Boji z Rusi.
Nemci zavzeli sakope pri Stanislavu. — Zopet je nastopil hud mraz.
Boji ponehali.
Petrograd, Rusija. 16. marca. V bližini Stanislava so Nemci naskočili naše postojanke in se jim je posrečilo zavzeti nekaj naših zakopov. Naša rezerva je vprizo-rila protinpaad in smo jih pregnali v njihove zakope.
Poskusili so na vee mestih približati se naši bojni črti, pa smo jim namero vselej preprečili.
Rumunsko bojišče: Medsebojno streljanje se nadaljuje.
Berlin, Nemčija, 16. marea. — Na ruskem bojišču je zopet nastopil mraz in ni se pri godilo nič važnega.
Angliji in Rusija.
Angleška vlada je poslala v Petro-1 grad svojega zastopnika Lorda Milner ja. — Car je ta predlog zavrgel. — Revolucija je izbruhnila,
ko je Milner prišel v London.
London, Anglija. 16. maiva. — Pred nedavnim easom je poklala angleška vlada v Petrograd svojega zastopnika J^orda Milnerja, ki je člau vojnega sveta, da bi spravil carja z dumo.
Notranje razmere v Rusiji so bile angleški vladi še dolgo in dobro znane. Car je sam sporočil angleški kraljevi rodovini, da nekaj pričakuje, toda bil je uvarjen, da bo lahko zatrl vse.
Angleški poslanik v Petrogradu George Buchanan je vedno poročal svoji vladi o vseh dogodkih in je bil na strani dume in liberalne stranke.
Milner je priporočal carju, da naj imenuje ministrstvo, ki bi bilo otlerovorno dumi. čeravno duma ui toliko zahtevala.
<*ar je ta predlog kralkouialo zavrgel. češ, da to ni v soglasju z rusko ustavo in da kaj takega ni mogoče, ker narod še ni politično zrel. (Kaj neki misli sedaj?)
Nato je Milner svetoval, da naj ear imenuje ministrstvo, ki bi bilo po volji dumi; naj imenuje za zu: nanjeera ministra Sergija Sazono-va. ki je zdqj poslanik v Londonu. Car je tudi ta predlog zavrnil.
Milner je priporočal tudi več drugih izprememb in imel je kon-fereiee z voditelji ruskega naroda, da bi se našlo kako sredstvo, ki bi na kak način preprečilo revolucijo. Vsak poizkus pa se je izjalovil vsled cesarjeve trmoglavosti..
Revoulcija je takoj izbruhnila, ko je Milner prišel zopet v London. Splošno se je potem vedelo, da se od earja ne more nič pričakovati in da mora ljudstvo samo izvršiti svoje odrešenje.
Italija in Avstrija.
Samo at-tilerijiki boji — Kanjr spopadi na Krm. — Boji pri Bi-tolju. — Francoski uspehi
Bim, Italija, 16. marca. — Pri Monte Forno ob planoti Asiago so Avstrije! v sredo vdrli v naše za-kope, pa smo jih s protinaakokom prepodili.
V četrtek je prišlo ob gorenjem teku Cordevole na Vznožju Monte Sief do manjših spopadov in smo vjeli nekaj Avstrijcev, j Na julijski fronti je bilo le ma-i?. artilerijskih bojev; v infante-rijskih bojih pa smo poškodovali avstrijsko črto na vee mestih na Krasu.
Berlin, Nemčija, 16. marca. — Močne francoske čete so tekom dne večkrat naskočile naše postojanke severno od Bitolja.
Zapadno od Nijopole, šest milj zapadno od Bitolja. so PrsAcosi zavzeli naše prednje zakone. Dru-.gače smo odbili vse sovražne napade.
j Tudi med Ohridskim in Preabi-škim jezerom smo odbili sovražne
napade.
Pojasnilo«
Po pismih, ki nam prihajajo <U» za dnem od rojakov, pnm«iiio. da vlada mod njimi sploino Bani-nanje, na kak način bi bilo mogoče si preskrbeti in zagotoviti avatrfj tke krone, namreč tedaj, dokler jim je eena le niska, in predno ee povspejo sopet do stare valjev*.
Lahko rečemo, da Jo ni sloves ske naselbine v Ameriki, kjer U se začasno ne razpravljalo o tan ▼ainem vprašanju.
Te« pojasnil v tej aderl daje
Pošiljateljem denarja.
Denar se ie vedno lahko počil j a v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemajo ga le pod pogojem, da m vsled vojna v Evropi mogoče izplača s zamudo, ali pa povrne.
Priporočamo pa poiOjati po brezžičnem brsojavu, ker take po* sfljatve na morejo vstaviti.
Paniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in	poŠta«
lahko ee pa tudi sgodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili
P* hnriUass bnajm se samore poslati le okrogle snesfcs po sto, a* isimsi 100. 200, 800, 400, fiOO, 000 In tako dalje do deeet tiso« kron. Za br-sofsvne atroka Je asjboijls, da se nam pošlje H m vsak asslov: ako bode ksj pesiei afl pnssla boao poslali nasaj, odroma pisali sa primanjkljaj«
S eslnm aa ssdeals raimurei, ko se vdjtvt denarja veftrat Ispiesm , beam od sedal napraj do pnldiea. ako se bode cm kronam ssttala. medtem ko i Isdmer aa psta ds aas, Islsca saMOi, ter s ^UIJMelJem 'stopOl >1—p v
j Dsaar pa iiilssl osni bsmo Is tedaj lipiiliB takoj a^pnfc	.sto bo ps» IUeteU isfecao ■sblmisl, da aal ss deaar todi w totojn. .oko se csaa ihssasm sviia.
Kdor Soil, da ss tapiaBlo mrzli po bimlisiss bneieva*	eaj inliiiismi tea denarni aekssaM "po«Jo naj ss biaoJavntT.
OINI:	,
K: 10-00.......... 1.40 | K: 180.00	i&n
K: 20.00.......... 2.06 | K: 200.00..___....	SSJOO
K: 80.00.......... 800 I K: SOOjOO...	ITJtO
K: 40.00.......... 1.15 | K: 400.00______________80.00
' K: 80L08.......... 8.40 | K: 800.00..-	C&90
K: 00.00.......... 7.88 | K: 000.00___mM
K: 70.00.......... &90 l K: 700.00..—--—	' BfJBO
K: mM0.......... 1QJ8 t K: 800,00....-..-	180H88
K: 80100.......... 13.40 | K: 90000..-» —	113JB0
K: una)«......... mo ^j^^cs^iooajb- - - ^ ^ UMI
mirjpMim i,	^ toMbN,«
ODPOVED CARJA NIKOLAJA.
-o-
Petrograd, Rusija, 16. inarea. — Car Nikolaj II. so je včeraj o polnoči odpovedal prestolu za sebe iu za svojega sina v prilog velikega kneza Mihaela A-Ieksandroviča.
O pol treh danes popoldne se je odpovedal prestolu tudi veliki knez Mihael Aleksandrovih.
S tem je konec vlade dinastije Romanovičev. Vlada je sedaj v rokah izvrševalnega odbora dume in novo izvoljenega ministrskega sveta toliko časa, da se se sta ni ustavni zbor. Tozadevno sporne ni-eo je odbor dume danes objavil in danes zvečer jo bo poslal v glavni^vojni stan.
Vsnemirjenje na Dunaju.
Amsterdam, Nizozemsko. 16. marea. — Neka brzojavka z Dunaja pravi, da je noviea o ruski revoluciji povzročila veliko vznemirjenje. Večerni listi pravijo, da bo ta revolucija imela velik upliv ne samo na Rusijo, temveč ua ves svet._
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
London, Anglija, 16. marca. — Reuterjevo poročilo iz Petrojjrada naznanja, da je prišel V Petrograd carjev stric veliki knez Nikolaj Nikolajevič, prejšnji poveljnik ruskih čet v Galiciji. Najbrže bo sedaj zopet prevzel vrhovno poveljstvo nad četami proti Nemčiji.
Bethmannov govor.
-o-
GOVOR NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCLERJA JE NAPRAVIL V VSEJ NEMČIJI MOGOČEN UTIS. — NEMŠKO ČASOPISJE PRAVI, DA BO POSTALA NEMČUA ČISTO DEMOKRATIČNA DRŽAVA. — SPLOŠNO ODOBRAVANJE. — KANCELAR SEJE ZAVZEMAL ZA DEMOKRATIZACIJO NEMČIJE. — STALIŠČE BIVŠEGA NEMŠKEGA POSLANIKA V
ZDRUŽENIH DRŽAVAH, BERNSTORFFA. -o-
Kodanj, Dansko, Iti. marca. — "National Tiilemle" je dobil iž Berlina sledeče poročilo:
— Govor, ki ga je imel nemški dravni kancler v pruskem deželnem zboru, je napravil na ves nemški narod mogočen utis. Ta govor glede demokratičnega stališča, ki ga je zavzel pruski deželni svet, je bil čisto nepričakovan.
Državni kancler je izjavil, da se bo z vsemi silami boril proti vsaki opoziciji. Ko je končal svoj govor, so se dvignili liberalci, zastopniki centruma in konservativci ter vsi zaeno odobravali njegov govor.
Vsi poslanci so bili prepričani, da je državni kancler govoril res iz srca ter da ga zategadej tudi vsi smatrajo za največjega nemškega diplomata.
London, Anglija. Iti. marea. — Iz neke Reuterjeve brzojavne agenture je razvidno, da je nemški državni kancler že prej vedel, da bo nastala v Rusiji revolucija kot se je začela.
Zastran tega je tudi prišel v pruski deželni zbor in zato je tudi govoril v tem smislu.
Skoraj vse časopisje se strinja v mnenju, da bo nastala popolnoma demokratična Nemčija. To je želja vsega nemškega ljudstva in to je tudi omenil državni kancler v svojem govoru.
Berlin, Nemčija. 16. marca. — Grof Bernstorff. bivši nemški poslanik v Združenih državah, je izjavil, da je res poslal Zimmermannovo pismo nemškemu poslaniku v Mehiko, češ, da bi bilo potem, ko bi bile že prekinjeno zveze 2 Nemčijo in Združenimi državami že prepozno po-'svetovati se z zastopstvom Nemčije v Mehiki."
Nemčija je že tedaj, ko je napovedala brezobziren boj z nemškimi podmorskimi čolni, prav dobro vedela, da mora obdržati prijateljstvo Združenih držav.
Nemškemu poslaniku v Mehiki je bilo odločno naro-I ceno. da se ne sme prej poslužiti Ziminermannovega pi-: sma. dokler ne bo prišlo do vojne med Združenimi drža-Ivami in Nemčijo.
Ruska revolucija.
Iz poročil, ki priliajajo iz Berlina in Londona, sefla sklepati, da je ruska revolucija v polnem teku.
Začela se je v Moskvi in Petrogradu in se je bliskovito širila po vseli ruskih mestih.
Začelo jo je delavstvo. ,
Boj proti nazadnjaški dvorni kamarili, ki je vtele-šena v Protopopovu in Stuermeru, se je končal z zmago dume.	~ £ nii
Duma je sestavila poseben izvrsevalni odbor, ki sestoji iz nekaterih njenih liberalnih članov.
Liberalno konservativna buržoazija spravlja tore.i zdaj prve sadove, ki jih je rodilo to revolucjonarno gibanje.
Kuski ear, veliki knez Mihael in earjevie so odstopili, vojaštvo je na strani revolejonareev.
Brez pomoči vojaštva, to je uplivnih generalov in vojskovodij bi bilo nemogoče tako hitro in tako temeljito poraziti dvorno kliko. Zato je kaj lahko mogoče, da bo prešla polagoma vstaja lačnih in kruha zahtevajočih proletareev pod vojaško kontrolo.
Ker so poročila zelo pomanjkljiva in poleg tega tudi precej netočna, si ne moremo vs t vari ti sodbe o pravem pomenu teh zgodovinskih dogodkov.
V Rusiji je že dolgo časa stroga cenzura.
Ne samo za časa vojne, tudi pred vojno je že bila. — Pravilne slike ruskih razmer si skoraj ne moremo vstva riti. —
Na mesto Rodzianka, predsednika dume, stopi lahko že jutri Miljukov, voditelj demokratične kadetne stranko.
Ni pa izključeno, da bodo pri stvarjanju nove vlade vpoštevani tudi nekateri deli delavstva.
Na ta način bo stvorjeno nekako koalicijsko ministrstvo, ki bo razen skupin takozvane demokratične unije re-prezentiralo organizacijo prijateljev vojne.
Že zdaj namreč ne vlada prevelik sporazum med povzročitelji revolucije in med osebami, ki so dospele do vlade.
Ljudstvo se je poslužilo zadnjega sredstva — revolucije — ker je stradalo in ker se je naveličalo klanja.
Rodzianku in drugim članom dume je pa prišla revolucija ravno prav.
Dala jim je priložnost nadaljevati vojno ter preprečiti separaten mir med Rusijo in Nemčijo.
Zdaj več ni daleč čas ko se bo začel boj med stranko, ki je zdaj dospela na površje in med navadnim delavstvom stremečim po jednakosti in socialni svobodi.
Posledica tega bo, da se bosta buržoazija in demokracija zopet združili ter z vso odločnostjo in vsemi sredstvi nastopili proti delavskemu razredu.
"O LAS NARODA"
(HonnliB Daily.)
Owned tad published by tka
•LOVIHIO PUBLISHING OOIPAIT
(a corporation.)
rKA VK KAKMRK- PmMftit	LOFIS BENEDIK, Treasurer
PUm* of BuMvmi of the oun«>r«t1no and addresses of above officers:
<WHsodl street. Borough of Maohattsn. New York City. N Y.
'a leto v«-ij* Uat am. Ameriko	j Z* «-eiu teto as mesto New York G.'lu
la I'anatio.................. $8fii Am pol leta za mesto New T ark.. 8.00
pni leta .................... 2.0TI Zrn /Vfrt leta sa mesto New York 1£D
Mrt Wn ..................1.00 za taosemstro sa eelo leto......COO
NAKOPA" lahaja rask dsn livaemfll nedelj In praanlkos.
-O L A S NARODA"
< "Voice of the People"» lashed every daj «xce|4 Sundays and Holidays. __Subscription yearly <3.S0_
Uopkrt bres pudplsr in osebnosti ae ne prloMuJejo. I ten a r oaj ae blagoroU poflljatl po — Money Order. *rt	kraja imrtiCuikot prtMtmu. da ae nam fudi prejtajs WtbHUt i
______________ nsmsnl. ds hitreje nsjdemo naslovnika	j
Uwptsuca in iwAIIJsrTam naredite ta nsaloe: "GLAS NARODA"
rvwtlandt nt	New York Pity
retefoa *HH7 »'ortlsndl
Dopisi,
Conemangh, Pa.
Zn<p«t se nekoliko oglasim. O delu ne bom poročal, ker sem to ■toril pred kratkim. Omeniti hočem samo nekoliko o našem koo-»urnnem društvu.
Zadruga je pričela poslovati 4. marca. Mogoče to se ni vsem rojakom znano, upam pa, -da bodo' vedeli, ko dobijo ta -dopis v roke.!
Spočetka smo pričeli poslovati kamo z grorerijo; predno pa se bo cital ta dopis, bomo prodajali tudi in meso. Potrebujemo sarmo še kaka dva dni, da bo vse urejeno.
Rojakom bi priporočal, da se jim ni treba strašiti valed obsodbe, katero «o izrekli nad nami nekateri trgovci. Rekli so, da bomo poslovali samo dva mesca, potem pa bomo "finished*\ Zagotovim jim, da nas bodo morali Se večkrat obhoditi in ne le na dva neona, ampak bodo morali začeti z leti in še to ae jim bo izjalovilo.
Tudi vam bodo pooujali blago po eeni, katero so sami plačali, ' samo Če bodete hoteli blago vzeti. Ponlrcim vam bodo kot te nikdar poprej, samo da ne bi «i kupovat v sadruftno prodajalno. Seveda tia hi its tiTMiftlo do!s;o.
Vsak deferičar ye, da bo dele /.en dobička po številu delnic, ako bo kupoval v zadrugi. Poleg tega so tudi deležni nizkih cen. kakor-šne določijo delničarji ob gotovem času.
Naj tudi omenim, da se je število delničarjev pomnožilo. Zdaj nas je že 145; upam, da nas bo v kratkem 200 in fe več. Človeku se smešno vidi. ako sliši koga go-I voriti, da to n« bo tSlo, ztosti j če se pomisli na 200 članov. Kdor tako govori, n© ve, da je v združenju moč. Mnoigi sd prizadevajo, da bi zadrrfgo na kak način razdrli. En trgovec bi to gotovo rad storil pri vsaki priliki, kajli dobro ve, da mu zadruga ne bo nikoli nič koristila.
Pri takih podjetjih je treba sloge ter vstrajnosti in ne bojazni Kjer jo sloga, tam je tudi moč; t kjer je dovolj moči, tam se ni treba baitL
Predno končam, moram še o-pomniti delničarje, da se vrši 21. marca trimesečna seja vseh delničarjev. Vdeležite se je ▼ polnem številu. Seja se vrft v dvorani sv. Aipjbaja ob T. uri zvečer.
John Zgonc.
fx nmlfttJ^i M	jiu. _
■ " 'M
veliki naselbini, zato sera se jaz! dane« namenil nekaj napisati.
Ker se bližajo občinske volitve, želim nekoliko na tem mestu iz-pregovoriti. Toraj. rojaki na \Vil-lardu. pozor! V soboto 17. marca j bo nominacija; toraj ta dan vsi' na noge. pokažimo svojo moj*: drugorodi-em in voiimo slovenske) može. Jaz bi svetoval, da bi volili\ kateregakoli Slovenca, le agentov] ne! Volite take. ki so že bili, ali' v občinskem odboru, ker ra , kiin možem je znano županstvo,; tako da ga lahko nastopijo. Ka j terena hočete, si izberite in ga bomo gotovo izvolili, k or nas jo; vendar velika večina Slovencev; s tem bomo pokazali svojo moč drugim narodom. Toraj na svidenje v soboto 17. marea!
"WHiardean.
(Op. uredn. — G. dopisnika ! prosimo, da nam v bodoče tako važen dopis malo preje pošlje; predno bo list s priobčenim dopisom dospel v WilLard. bo h- po nominaciji obe. uradnikov.)
jI
Bryant, Okla.
Malokdaj se bere kak dornis iz, naše male naselbine, zato hočem, jaz nekoliko sporočiti.
Delavske raamere so tukaj srednje, ne preslabe, pa tudi ne; predobre, kajti večkrat v rudni-; i ku primanjkuje vozov. Delamo z. i električnim strojem. Delo ni tež-I ko, ko se človek enkrat privadi.! i Premog tvori tanko plast, komaj i 2 čevija in 8 palcev. Rojakom ne svetuj^pn sem hoditi, ker se delo' in stanovanje težko dobi.
Tukaj je nas precej peciarjev! ter tudi nekaj slovenskih družin j in se med seboj dobro imamo, kar| jo zelo lepo. Vse pa primanjkuje, kar bi pečlarji radi imeli.
Tudi hočem sporočiti žalostno novico, da je pretečem teden na-' šemu dobremu rojaku Franku T,n-kovšku umrla prva dveletna hčer-, ka. Naše iskreno sožalje.
Frank Markele. j
Celje in okolica,
-—
Proste črtice. Sestavil A. Fekonja
Pojd' in obrazi |
s črtami; Živo mi piši z barvami. V. Vodnik, j
Divni moj štajerski raj, presrčno1 mi bodi pozdravljen, blagoslov božji razlij nate se doli
z nebes'j V širnem okviru gora razgrinja
tvoja mi slika, kakor veličastni vrt v bujnosti
južni cvetoč: mreža trsovih bra j d prepreza ti
holme prisojne, i cerkve se bele po njih kakor
labudi blišče;; in po ravani šumi pšenice valov je
rumeno, j mična preproga livad krije ti
brdo in dol.. . j Vilko Drvanjski. j
Kako primerna, dasi ne baš nji' namenjena slika Savinjske do-j Ime!
Res, "zemeljski raj na pogled"; je uprav draga in krasna celjska okolica.
Vidi «e, da je mati priroda na ta razmerno mali prostor izsulaj vse svoje lepote in miline. Od sto-! pinje'd.0 sfopinje, od ravnega po-! lja do strmega gorovja, od zelenega travnika do belega snežni-ka, povsodi nahajamo tu obilno milot, obilno krasot.
Ni treba ti pazljivega očesa pri-rodozitanskega, niti naučne na-obradbe umetniške, da zaslediš dražesti, da razumeš in očutiš nežnost m veličaatvenost tega kraja.
- I
Kar ti oko najdalje plava,
vse jasno, krasno, vse svetlo!
Zelena steza se planjava,
nad njo se modro pne nebo. i S. Gregorčič.
Sirom cele doline je takorekoe posejano neštevilšo posameznih hiš in skupnih vami, razstavljeno obilno ličnih pristav, svetlih gradov in belih cerkva; nasajeno je mnogo poedinih dreves, dolgih drevoredov in širokih gajev. Kakor velike selene plahte ae pro-i »tirajo pisane livade in bajne se-nokoše; valovju podobno se ziblje r poletju pšenica belica po plodnih njivah; kot ribarska mreža prepletajo vso ravnino ble-dčeči potoki in preprezajo podge uglajene ceste. A "planinsko dete", rek« Savinja, se med ledin« mi vije kot firok arebntt trak po '
trga tja do prijetnega celjskega mesta.
In to polje rodovito vrsta gor meji na ju«?i. na .zapad je hribovito iiis na sever griči drugi.
Anton Hribar.
Zeleneče, rudnato. lesovito in i |vinogradno brdje in gorovje, ki se v najvišjih vrhovih vzdiguje .kakih 696 metrov nad Jadranskim morjem in kakih 474 m nad | Savinjo, olxlaje kot mičen pas \'so dolino. Na severni strani rasto iz 'prijaznih livad in prekrasnih poljan pop rečne panoge znižanih Savinjskih planin amJfiteatralno tja gori do širokega Pohorja proti zahodu so mzporojeni valoviti irriči in holmi ob vodi Voglajini; ob jugu stoje kot "orjaške straže gorski velikani ', takozvane Oelj-; ske gwe; in v zapadu \lviga kosalo Dobroveljsko hribovje, za kateinm pa daleč tam starodavne . Solčave * • blišče se vrhovi' *. In vse to istotako ali odeto s prisojnimi vinogradi, ali ogrnjeno z zelenimi pašniki, ali obrastlo s tem-Inimi gozdi, i
A tudi po gričih in holmih: giblje povsod se življenje, vse navdaja krepost.
* Anton Uinek.
1
In visoko tja gori na hribe in gore je davno prodrla človeška marljivost in vztrajnost, da si dobavlja živila in hrane od zemlje. Pa kakor v nižinah, uprav tako i vid>Š tudi po višavah okoli marsi-| katero čedno hišo, tuintain kak j mičen gradič ali očmelo razvalino in med zelenjem se ti iznad sosednjih vrhov pogosto zasveti be la cerkvica ali vsaj lična kapela.
No, zroč vse to:
j
Kedo bi pač se ne zaMzel o čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel o čudu tem fee ne poloti * S. Gregorčič.
t
: Da! Vse to človeka v re«miei j začaruje. da "tudi ujemu duh se j dvigne, duh razpne peruti svoje" ter uprav "splava proti solncu"'. i Pa, ako si, dobrovoljni prijatelj. : kdaj s prikladnega stališča, ka-i kršnih je pač mnogo in nmogo" od ' raznih strani, ogledoval zlasti v ! veseli pomladi, ali pa tudi v pri-i jetnem toplem poletju, pa pri u-, godni etlobi ta predel zemlje slovenske, gotovo si radostno navdušen vzkliknil s pesnikom:
! Dežela naša nima leps'ga kraja, ko je z okol'co ta, podoba raja' Fr. Prešeren.
Poskusimo še torej v naeled-i njem razdelku ta predel lepe slo-' venske domovine, namreč Savinj-, sko dolino s celjskim mestom in j okolico vred. ako že ne prav "ži-jvo opisati z barvami'' — kakor j hoče starina naš Vodnik — pa i vsaj (po navodu istega mojstra)-| nekoliko 4'obraziti s črtami?
I -	*
Wilsonov apel,
Washington, D. C., 16. marca. Predsednik Wilson je poslal obema strankama sledeči osebni apel:
"Smatram za svojo dolžnost in i pravico, da apeliram na vas v tem I času narodne nevarnosti, da zopet ; pričnete razmotrivati sporna vprašanja, ki obstojajo med železnicami in nienimi uslužbenci, da se doseže sprava in pravnava.
Iz tesra razlojra bo z mojim do-volienjein odbor narodnega obrambnega odbora v najkraišem časa pričel z vami posvetovanje.
Splošno prekinjenje železniškega -prometa v deželi bi pomenilo i napram narodu nevarnost, proti , kateri imam pravico vložiti naj-; bolj svečan in Tesen protest.
Zdaj Je dolžnost vsakega patrio-[ tičneea moža da preneha z vsaki-i mi enakimi zadevami. Varnost dežele proti odkriti nevarnosti, ki ogroža domaČi mir in mir celega sveta absolutno zahteva takojšnje sporazumi jen je in zdi se mi. da je vsako drugo sredstvo nesprejemljivo,"
"Wilsonovi zastopniki so se že; odpeljali t New York. da pneno j s posredovanjem med železničarji in lastniki železnic. ' Ako že ne bo mogoče doseči spora razumi ienja. si bode obrambni odbor prizadeval, da se zadeva i odloži, da se v tej krizi prepreči velika neMSa. ki M zadela narod ▼aled stavke.
trillQ SLOVJUISKI IfAJCOD
|fr " .	. -
Peter Zgagi.
Moj Bog, kako se suče svet!
Pravijo, da kar naprej. nepre-| i stano in brez prenehanja, tako da ga nekateri ne morejo dohajati.
In tudi na svetu se vse suče in ! preobrača.
Vaš časopis je enkrat na štirih straneh, enkrat na šestih, če pa i spravi kdo naročnino zadaj, namesto da bi jo poslal upravništvu. pa menda niti ene strani ne dobi.
Zdaj je vseeno začel zopet malo bolj redno izhajati.
Ker vem. da ni samo po nekaterih državah suša, ampak da je prokleta suša tudi po vseh uredniških predalih vseh slovenskih' časopisov v Ameriki, bom jaz poslal sempatam kako klobaso, ki bo slovenskemu ljudstvu v jezo.1 : pouk in zabavo.
i Pravzaprav je post. toda kaj se( hoče — v Ameriki ne damo dosti na to.
Zottijev list naprimer ne pozna I posta, on je maškara poleti in pozimi. pred pustom in v postu.
Skoda, da si je izbral tako prosojno krinko, kajti izza uje je vsa-. kemu rojaku prav lahko spoznati Zottijev obraz.
Da pa ne bom smešil same<ra sebe in da mene ne bo kdo vlekel : za jezik, bom ponovil danes govor svojega prijatelja Kacafure (ni j Japonec, pač pa pristen Tolmi-uec); ffovor, ki ea je imel ob naj-I boljšem razpoloženju, (krogr treh j zjutraj Je bilo) pred slavnim ob-k čiirstvora (Petrom Zgago) v salonu ......( .mena ne smem imenovati, ker bi se pokojni Komštok trikrat v jrrobvi obrnil in bi poslal njesrov naslednik mene in vas ; za par mesecev v kažot).
Stala sva torej na eni nogi, in j prijatelj Kacafura. ki ima nava->do vsako stvar pritrditi z besedico "ne", je začel jrovoriti: ! Vidiš, Zeraga, stvar je sledeča, ne t — Ne rečem, da sem ravno neumen, ne, toda take pameti kot jo . imajo tisti, ki pravijo, da so pa-, imetni, pa nočem imeti, ne.
Nekateri ljudje so s svojo neum no pametjo tako obloženi, da jo prodajajo, ne? — Toda za vse, kar skupijo zanjo, si ne morejo kupiti niti toliko razuma, kot sra je imel tisti Ribničan. ki je vrsrel vselej v vodnjak krajcar, ko se je napil , vode. Nef
Brez krega ne moremo živeti.
Če
se prepiramo za drugo stvar : še prepiramo za imena..Ke?
Zdaj se je vnela velika akeija. če se bo neka Jednota imenovala ! tako, da bo znal njeno ime vsak •prebrati, ali pa tako, da ga bodo i znali prebrati samo Kranjej. Ne?
Nekateri pravijo, da mora ime vsebovati na vsak način črko " š' \ drugi Da pravijo, da .se tudi brez te orke lahko izhaja.
Vrše se velike debate. Ne?
Govorniki se pri takili debatah tako prehlade ali si pa nakopljejo kako drugro hudo bolezen, da jim mora Jednota plačevati. Ne?
In ko dobe denar, se presneto i malo brigajo, če je v Jednotinem imenu "š" ali če ga ni.
Kakor kaže. bo borba za "š" Se dolgo časa trajala. Zelo bo zanimiva. kajti pri tem bo prišlo marsikaj na dan.
Člani se bodo razdelili v dva ta-j bora, prvi za "š","- drugi proti :"š'\ Vsaka stranka bo imela svo-: je prvoborilee. Ne?
Najleple bo pe, ko
se prvobo-
rilci kmalo ne bodo več zanimali za "š". ampak bodo drug drugemu očitali pijanost, skopost, apo-trato, neznacajnost praočetov, hudobnost otrok in obleke ženm. Ne T
Sovrašavo bo pre&lo na otroke, na otrok otroke.
i Vse to zastran kljuke na "s", j Kaj narod v stari domovini ? j Ne? — Kaj vojska? Zdaj je "i" | na vrsti.
I In ko bo enkrat "i" na strani, se bomo počni, če ante tajnik mar-ko prej napopati na koverto kot se napiše naslov, ali Če se mora prej naslov napisati in iele zatem j napopati marko. Ne?	j
Hi Slovenci smo vrejS» krvi. Net
Mi dokasajttte, nb mamo. do-i kttMi Net ^ L
mŽlUZJ1APS	^1
Gorico, pa te bodo morali nesti domov. Ne?
In če nisi pravočasno plačal društvenih prispevkov, lahko brez : skrbi na jrnoju pocineš. Ne?
Ako rečeš Jugoslovanu, da bodo Avstrijci in Nemci kmalo zasedli vso S* bijo in da se Srbi že umikajo iz Niša. te bo naznanil najvišji jugoslovanski oblasti na svetu. " Jugoslovanski Kaueelariji*', čes. da ruješ proti ameriški vladi in da si v brezžični zvezi z nemškimi submarini.
Najboljše je, da pl^a človek lepo po sredi in vsem. ki pritrjujejo. pritrdi, ter vsem ki zanikujejo, j zanika..
i Tak človek ima dandanašnji | največ kredita in živi lepo brez zamere. Ne?
i Ako prideš med dva taka na-jsprotnika. jima povej, veš za sa-Ion, kjer prodajajo pivo po par iientov cenejše, pa boste vsi trije največji prijatelji. Ne*
No. ali ni res tako?
Pri pivu se jeiija sovraštvo in se šele po desetem ali petnajstem pintu zopet začne. Ne ?
Napredni smo pa tudi, ne ?
Vsakih pet ljudi ima pet društev, pa še kak pečlarski klub povrhu.
j Samo abstinenčnih klubov še manjka. Ne?
No, jaz mislim, da za tako stvar mi ledina še razorana. Ne? \ In tudi še tako kmalo ne bo. I Stopiti z vina na vodo. se pravi napraviti velik korak nazaj, i Ne?
i Ne, nazadnjaški i>a nismo Slo-| venci; vse nam lahko očitajo, sa-iuio tesra ne.
j Rajše naprej — / vina na šnop> kot pa nazaj — /. vina na vodo. Ne?
Tako je modroval moj prijatelj | Kaeafura in zastran prejimenova-; nega napredka so mu začele liti po ' licih debele solze g in jen ost i in slo-.venskega navdušenja.
j Toliko sem zvedel iz njega. \eč pa re« nisem mogel. — MisLim pa. 1 da je zanekrat vsa Kemu popolno-' ma dovolj.
Za prihodnje številke imam še dosti gradiva.
j Pomenili se bomo nekoliko o bogati letini prazne slame, o velikih ' obrestih, ki jih nosijo nepremišljeno izgovorjene besede, o naši 1 jezikovni ljubezni do domovine, o neprimerjivih uspehih našega strankarstva in o vseh drugih stareh, s katerimi smo si znali ta-. ko izborno zaplankati pot v boljšo bodočnost.
*!	Peter Zgaga.
• i i I
Ruski knez Mihael.
! Nadarjenost in sposobnost veli-j kega kneza 21-haela Aleksandrovi-ča. novega ruskega regenta in njegove ostale lastnosti niso znane. Vzrok temu je to, da knez ni imel prilike pokazati svoje zmožnosti, iker je imel posebno v zadnjih šti-jrih letih mnogo afer. zaradi katedrih je padel pri svojem carskem bratu v nemilost in je bil izgnan j iz Rusije. Naselil se je v Angliji. 'I Rojen je bil 22. novembra 1S78. tedaj j» 10 let mlajši, kot njegov brat, bivši car Nikolaj IT. | V zgodnji svoji mladosti je limel vzgojo, kakoršno imajo običajno vsi princi. Že v svoji mladosti je pokazal demokratične nazore. V vladnih krogih ni bil priljubljen,- prvič zaradi tega, ker je bil lahkoživ in drugič, ker je bil nasproten mistični in autokratičui struji na dvoru. Zelo velik upliv je imela nanj njegova mati, eari-ca-vdova. Želela je, da pridejo do veljave njene ideje, ako se dogode kake izpremembe na prestolu. O njem se pripovedujejpo različne stvari.
Do 1904 je veljal za prestolonaslednika. ixo pa je v tem letu bil rojen carski dvojici sin, je Mihael moral stopiti v ozadje, samo pri ženitovanju ali pogrebu na kakem dvoru je zastopal svojega brata.
1908 pa so se začeli v njegovem življenju škandali, kakoršnih je mnogo po vseh dvorih. Imel je namreč neko ljubavno razmerje s hčerjo nekega plemenitaša. Družino je pogosto obiskoval incognito. To razmerje je bilo prvo te vr-srte. V istem času pa se je govorilo, da je zaročen z neko princezi-njo. Ljubavno razmerje je prene-i balo in dve leti pozneje je pričel drugo, ki je vzdignilo ae več prahu in ki ga je privedlo do ženitve.
Natalija Sergejevna Šermeter-[skaja je bila hči nekega moskovskega plemenitaša in se je v zgodnji mladosti porodila z bogatim Ma-montofoom. 1910 so ae razširile govoriee, da je knez Mihael pričel s njo ljubavno nanerje, ki je do-
NadkriKtjeza sto let svojo doto
F*ther Moll infer, glasevit dnirovea-zdruvaik v Troj HO I, Pj. iaeaadil je celi svet s trojim čaJovitim zdravljen jem
Nekatere dni obiskalo ga je po lOjOOft bolnih v njegovi cerkvi na Troy Hill in ga prosilo za zdravniški nasvet.
j * " š' :: \ —————
^PPfek ' Father Mollinger lmel fudovite u-* tu spelic zaeasa svoje-i JŠir ^Ci ga 401etnega deli>-^L:. 1 vanja. Bolnikom, ka , J; terim so se vsi flHy^^sBB zdravniki odrekli.
✓ y	• se je vrnilo xopet
2.'	»lravje z njegovimi
— zil ra vili. Molliniier Mediclae Company je iz-(tolnila željo blaženega duhovna-zdrav-uika. shranili so njegove originalne predpise spisane z njegovim rokopisom in točno po teh predpisih pripravljajo vsa njegova zdravila, tako. da vsak, ki katerokoli njegovih zdravil naroči, more biti zagotovljen da bode tudi dot.eno zdravilo prejel, katero je on dajal svo jm bolnikom.
2. Father Motlingerjeva toni-
ca in telesni krepitelj.... 1 dolar
4.	Father Mollingerjevo sredstvo za bolezni želodca... 1 dolor Father Mollingerjevo zdravilo za ženske bolezni.....1 do1ur
C. Father Mollingerjevo sredstvo za bolezni ledic......1 dolar
7. Father Mollnsrerjevo sredstvo za bolne živce........1 dolar
5.	Tather Mollingerjevo sredstvo za bolezni v krvi.....1 dolar
10. Father Mollingerjevo mazilo za izpuščanje in mazule 1 dolir 11*. Father Molliuserjevo zdravilo za hripavost ali oslovski kaielj................1 dolar
14.	Father Mollingerjevo sredstvo za jiadavieo i popolno zdravljenje*...........'2 dolarjj
. 10. 1<». Father Mollnsrerjevo
sredstvo za zlato žilo.... '2 dolarjv 17. Father Mollingerjevo sredstvo zoper žolčni ka-
•	men ali kamen v mehurju dolarjt
15.	29. Father Mollingerjevo
gla«ovito sredstvo za oči
»voda in mast > ........2 dolarja
} 'J2. Father Mollingerjevo mazilo za izstezivanje in
►	čelen je................1 dolar
. 23. Father Mollingerjevo
zdravilo za naduho......1 dolar
24. Father Mollingerjevo
zdravilo za čiščenje .... 1 dola \ . 28. Father M<»lllngerjevo zdravilo za male otroke
< prosto šj uri ta » ........1 dolar
27. Father Mollingerjevo po|N»lno zdravilo za tra-kuljo..................3 dolarj«
-	28. Father Mollingerjevo j zdravilo za potne, bolne
in utrujen noge........1 dolar
V»» t« zdr»/i!s ee vim pošljejo ▼ »vcltm »ta
1 nju.
Zdravi1® so naravna le s sliko in podpisor . Father Moilinr«rja.
Pošljite srotov denar, money ali akspre« orde t ali pa naročite po povzetju.
■ Ako hočete po^iljatev z-.varovano, pošljit 1 10c. več. Naslovite;
MOLLINGER MEDICINE CO.,
-	?07D West Ohio St^ Pittsburgh, Pa
Opomba; Kajiiic". ▼ kateri je životopia i: čudovito zdravljenje Father Mollingerjevo. |>« šljemo na zahtevo vsakemu zastonj,
segrlo svo.i vrhunec, ko je Natalij, prosila za ločit, v zakona. Da se p veliki knez opere vsesra maileža, s je Natalija takoj po ločitvi pore čial z mlailim častnikom pi. Woul
-	fertoui. To pa se je zirodiio sam
-	zaradi tepra, da je Mihael tem la
-	žje nadaljeval svoje razmerje. -
•	Kmalu pa so. se razširile trovorie« i da se misli zopet ločiti od Woul
-	ferta ; vest se je pa vsa k ikra t zani
-	kala. dokler res nista bila ločen;
-	1911. Xato jo je Mihael Aleksan i	drovič poroči! na Ounaju 15. ok i	tobra 1911. Dva sina, ki sta bih
•	rojena za časa zakona z Woulfer i	toni. je veliki knez priznal za svo
ia. Od tedaj si je nadela ime Kne erinja Brasov.
•	Car ni odobraval početja svoje
■	£ra brata, toda na zunaj ni poka
•	zal svoje mržnje. Šele v januarji
•	leta 1913 je izdal car manifest, katerim so mu bile vzete vse voja
1 <Ve Časti in pravica reirentstva z; I mladoletnega carcviča. Xa carje1 i ukaz je bil Mihael Aleksandrovi« s svojo družino izjnian iz Rusij<
■	in se je naselil v Ilertfortshir«?
►	nekem manjšem kraju na Anprle
■	škem. Ko je bival v pretrnanstvu
►	se je večkrat poročalo, da name ! rava vprizoriti zaroto proti carsk
rodovni.
Vsa poročila pravijo, da je bil< 1 njesrovo življenje z Natalijo nac t vse srečno in ko se je kmaiu po iz i bruhu sedanje svetovne vojne vr i nil na Rusko, mti je car zopet iz ročil poveljstvo nad četami, ki st v začetku vojne operirale v Kar patih Med ljudstvom je zelo pri ljubljen in ima velik upliv.
O njem se govori, da je velik ir odločen nasprotnik nemškega u pliva na dvoru in vsej Rusiji. Zelt ie naklonjen Ansrliji. zlasti pa A raeriki .katere zgodovino je pro učeval z vso natančnostjo.
Listnica uredništva.
Naročnik, Johnstown, Pa. —
Ne vemo, kaj pravzaprav mislit« s svojim dopisom. Pišite nakane nejše, da horoo razumeli in bomc radi prioMfil
Ameriški vojaški strokov-. njak o vojni.
i
Ameriški brigad ni general Jo- j Kuhn. ki je bil še pred krat- i kim vojaški a t hm) j ameriškega }K/hlani^tva v Berlinu, je imel j pred kratkim v vojaški akademiji' v Wen Pointu. N. Y., predavanj.*!
0	sedanji vojni a posebnim ozi-| rom na Nemčijo.
Ker je iaael tako službo, da si, j*1 lahko vse stvari ogledal iz naj- ] Iriiije bli/ine, j«* janno. da bodo M njegov* izvajanja marsikoga za-j. m mala.	l
V svojem predavanju je rekcij« aned druzitn tudi Hladeče:
- Vsakdo ni lahko predstavlja, I «ln je svetovna vojna nekaj veli-' 1 kan^kega, ogromnega.	ji
N e manj kot desert. ♦vropskih f držav je izčrpalo zadnjo vire mo j, >»ili/icije. To se pravi, da je v,< vojni službi zadnji možki, /adnja ženska in zadnji arrok, to se pra-| vi, <]» je vsa porabna financielna,j \ iuduMrialua, tfoapodorska in tr-
1 Is
govska uiašin«-rija v vujni flužbi. j Kakih ;15 iiuljoiurv us>ž si »toji j na «•'rop-»kih bojiičih nfesproti in' t v ak dan žrtvuje ]»o pet tisoč lju-js di življenje za principe in ideje, j ( katere smatrajo za prave.	'j
• . •
lkniu- črte na zapadnem.i* vzhodnem. italjoTi&kem in mace- J di»nsk» rii 1m>ju merijo |»'iblilno!s 2l¥W milj.
je tolik«. k«»t iz New Yorka t do Dvnverja. Coik C*'e hočemo;« ie> nfrtiineti v» liko8»t in vseatra- ( noM te vojne, moramo računati j s z visokuai ntexilkami. kajti vpo-sf.'v;»ti ni o ramo miljone vojakov i ni miljarde vojakov.
Ako bi Združen* države pok&Jj • jih- kdaj v taki meri pod orožje * ljudi kot jiii je poklicala i Nenu-ija, bi nm-le oboroženo siloii
1	."».OOOjOOO moz.	il
\ - a k a bojuj« h- a >e drža v a i ma i i
i t .tzpoligo razne M-ste zrako-' j
plovov. Vsi zrakoplovi so priprav-!;
Ijeiil /a napad, akkor tndi za o-jl
br nkbo Vsi so opremljeni s stroj- i
turni polkami. Zrakoplovi morajo ]
itn« ti veliko brzino, morajo se hi- « * . i ti o dvigati in u borno nunem ;
eat i. Naj 1x4 m ilokaz za to je (j
m ut*ki Fokkerjev enokrtlnik. On t
lahko preleti v »mi uri 120 do 130;
nil j i* t /.aiaore v eni minuti ,
dvigniti tu*»e čevljev visoko.	<
V^uk zrakoplovi* mora imeti ,
pri bojevanju posebno metodo.j;
N« u-ki zrakoplov«? Imaselmatm, i j
ki je bil po svoji sedemnajsti (t
v nagi HMiin"« it. se je ponavadi i,
dvignil nekoliko višje kot se je^
dvignil iijigov nasprotnik in je,;
Mfljal iz mah* <la!jave. Nikoli ni)t
\ enem dnevu napravil po dva1
la. Stotnik Boolke je uniči! J j
40 sovražnih zrakoplovov, predno ^
ura i«- dob tela smrt. On#se je po- }
skuhal sovražniku »nizadaj pribli- (
žati in ga napasti. Pri svojih ma-
neviih se je posluževal lahkega in;{
lahkovodljivegs ^eroplana. • •
Za Časa rusko-japonske vojne ( mi je zelo imponiralo dejstvo, da ( so oddali t«»povi neke ja^xmske , brigad«' približno po *>etsto stre- j ( lov. V prihodnjih vojnah bo xmh drugače. Delovauje artilerije bo namreč odvisno od dovoza muni- j ] rije. Znani >«• mi slučaji, da je( nemška baterija v štiriindvajsetih 1 ur; h i*strelila polovico več iz-J« strelko v kot jih jo izstrelila omenjena japonska baterijo v dese-|, tih dneh.	]
Lord Kitchener je Imet prav,!; k«, jv rekel, da je to municij>ska. vojna, kajti ven svet, z Združeni-j, mi državami vred. se je izpreme j ml v velikanski \ojni arzenal, y kater« ni izdeluje na miljone maž.| žena in otrok imuiicijo.
• . •
Ko jc izbruhnila vojna, je Nem-! či.ia dokončala organizacijo sU-oj-( nih pusk. Vsakemu mfauterijske-nu |H>lku sestoječetnu iz 3000| mož. jr bila prideljena stotnija h* r«.juili pušk. Islotako tudi vsa keiriu lovskemu bataljonu. Vsaka, akvalerijska divizija je ime4a na; ra/.p«»Lago petnajst oddelkov strojnih pušk P«»zneje. to j** tekom v«»jne. s«i s«* oddelki strojnih pušk povečali in pomnožili.
To. kar sem zdaj povedal, sc
tri gla\n.' stvari sodaiije vojne. • • •
. Liutlj«* se večkrat \prašujejo. koliko časa bo trajala sedanja
vojna.
Na to vprašanje odgovorim: .laz ne vem. Nekateri mislijo, da s>* bo ta ali ona država popolnoma izčrpala in s tem pospešila konec vujue. Promatrajoč a čisto vojaškega stališča, pa ni prav nobenega vzroka, da bi v biifcji bo-c. xiuouti nastaia iiwg odl®o»ev.
Jasno pa je, da nemški narod strada, in da niti najboljši junak ničesar ne opravi, če ima prazen želodec.
Kaj pa Združene države? Če se ne bodo vdedežilo sedaaije vojne, bomo imeli denar vsega sveta, Evropa bo pa imela kanone.
Novice iz Chicagi. !
— !
Na Wabash in 23. cesti areU/va^j la je policija Alberta Goldbega j iz New Yorka, ker je obtožen, da i je član bande. ki vtihotalja o-; pium od Združenih držav. Pri njem j so našli 9 funtov opija v vredno-j >ti $1000. Policija pravi, da je med New Yorkoin in Chicago aekaj tihotapcev skoro redno na železniških vlakih.
Tihotapci si precej "zafilužijo"J nevarnost je pa tudi velika, ker era čaka. ako ca zasačijo, večletna j ječa.
—	Emma Fridova je bila u^luz- { bena v pekariji Fr. Gunside-a. Ne-! >reča je hotela, da .ie vzela ček v j plačilo, ki ni bil nič vreden in jej izzubila radi tega službo. To jo je. tako bolelo, da je v obupu zavžila, strup; pripeljali so jo v boinišni-j po, zdravniki pa dvomijo, da bi o-j, krevala.
—	Indijanski princ, Ranting,; sin radže z Luknov. Indije, prišel je sem v Chicago. Proučvati hoče sistem tukajšnih šol.
Obiskal je že več ameriških mest, rial dovoljenje, da obiskuje razne &ole in gleda, kako s£ pri nas uči. Ostane tu nekako mesec dni j, po-; sebuo se pa zanima za tehniko.
Obiska lje že več ameriških mest, j nazadnje je bil v Indianapolis. ;
—	Iz ljubezni do žene postal je; zločinec J. Haggerty, ki je kot za-j stopnik neke elevelandske tvrdkej izginil, a z njim ^T»000. Da bi gai ne zasačili, vz«'l je stanovanje v j hotelu l>e Jon ere pod tujim ime-, noni. Postalo mu jc pa dolgčas po! ženi, in tak«» je sklenil, da jo zve-j i>r obišče. Policija je pa vedela, da bo prej ali slej prišel srledat domu in je stražila hišo noč in dan., Komaj jc prestopil prag, zagrabil' jra je policaj. Haggerty je hotel pobegniti, a policaj mu je nameri? revolver, tako mu ni preo&tajalo, ilrugeea, kakor udati se usodi.
—	Pred mesecem obolela je M a-j rv Monzelova in bila odpeljana v' Oak park bolnišnico, da bi se podvrgla jako nevarni operaciji. Ta se je sicer dobro obnesla, vendar je bolnica izgubila toliko krvi, da so zdravniki vedeli, da je ni mogoče ohraniti drugače kakor s transfuzijo čvrste krvi. Takoj se; je poudila njena sestra Katarina,! da da toliko svoje krvi, kolikor je ]M>trebno. Pretočili so pol kvarta krvi v bolnico in sedaj so z«irav-niki izjavili, da jc nevarnost mi- j nula. Tu je pač sesterska ljubezen, skušnjo dobro prestala.
—	L. Kohn je hotel iz banke: Schiffa dvigniti svoj denar. Me-! sto tega je dobil batine. V Schiffo- j vi banki — je žid — zastavkali so ( klerki in naliujskali ljudi, da bi. dvignili svoj denar. Prvi je bil; Kohn. Ko je prišel tja, da bi mu j dali denar, so ga " bančni usluž-| beei'" pošteno namlatili.
Policaj, ki straži v tej banki,! pravi, da ni ničesar videl in slišal, j
—V našem mestu je dovolj sve-1 ta za 250.000 vrtov. Vsak bi bil ■ 25 pri 125 čevljih velik.
Iz knjitr okrajnega klerka je' razvidno, da leži v mestu 6915 a-i krov neobdelanih, razun tega je; še 227,083 praznih manjših lot. —j Zemljišč, ki še niso razmerjena, je, v Chicago:
Na severni strani	akrov.
Na južni strani 5101 aker.
Zapadna stran 405 akrov.
Praznih lot je:
Na severni strani 68.282.
Na južni strani 130.657.
Na za pa dni strani 33,144.
Vsa ta zemljišča so jako rodovitna in bi bila. če bi se skrbno obdelovala "letina" jako dobra. i
Zavezniki priznali novo vlado.
London, Anglije, 16. marca. — Aglija. Francija in Italija so že priznale novo rusko vlado.
Poveljnik petrograjske posadke polkovnik Engelhard je že sprejel vojaške atašeje Združenih držav.
i
Boji v Perziji.
Fearograd, Rusija, 16. marca. V smeri proti Skkiz zasledujejo naše čete umikajoče se Turke in se bližajo mestu Banu.
V smeri proti Hamadan smo po dva dni trajajoči vroči bitki zasedli mesto Kermanšah.
Zasledovanje Turkov se nada-
I Balkanske države.
Turčija.
Vladar Mohamed V. je rojen leta 1844. Sedemnajst kranjskih dežel bi dobilo prostora v evropsk* Turčiji, ker meri nad 169.000 Kvadratnih kilometrov, ljudi je pa I mo dvaanjstkrat toliko kakor na ; Kranjskem; cenijo jih nad 6 rnili-| jonov, na kvadratni kilometer jih j pride nekako 36. Azijska posest v« j so več kot desetkrat večja n«*go i evropska, prebivalcev je tam oko-. |li 17 milijonov. 10 na kvadratni i ; kilometer.
Koliko je na Turškem Albancev, j j Turkov. Bolgarov. Srbov. Grkov! itd., se ne da določiti, nemški sta-' tistrki govorijo o albansko-grški-j turški večini (71 odstotkov), mi j seveda ne, ker vemo. da ta račun j ni pravi. Slovanov je gotovo 2.5 do j 3 milijonov. Mohamedanov jc ne-| kako polovica (v Evropi nemree).| pravoslavnih dve petini, katolikov 5 odstotkov itd. Štejejo na piastre po 40 para. piaster je turški funt torej 22 kron. je tedaj skoro isto kakor angleški funt (okoli 24 K).
Sestavili so tudi nekak prora-j čun za 1. 1911.'1912, dohodke soj določili na 26.^19,000 funtov, stro ške pa na 36.235,000, od teh je za! armado na suhem 9,492.000, za o j rožništvo 1,962,000. za mornarico' 1 iniljon 683 tisoč. Pravijo, da šteje turška armada v vojnem času 1.400,000 mož, ki so seveda raz- , kropi jeni po celi prostrani državi vojaško izvežbanih jc kakih 800 tisoč; mornarica ima 335 topov.
Trgovine ni dosti: leta 1911 so imeli 1083 trgovskih ladij, par-nikov med njimi samo 120; uvoz so cenili pred par leti na 700 milijonov kron. izvoz pa samo nekaj nad 400 milijonov. Izvažajo žito. sočivje. preproge, svileno blago b usnja, vezenine, orožje, strd, vosek, r«>žno olje, vino. tobak, volno stivo. ali morsko peno. sadje, opij gr«»zdje.
Železnice merijo v Evropi 1994 kilometrov, dolžina žic jo okoli 8C tisoč kilometrov, brzojavnih uradov 1095. poštnih uradov pa 1312.
Grika.
Kralj Konštantin je rojen leta TS68. Šest in pol kranjskih dežel obsega površina Grške, okoli 2 mi ljona 700.000 ljudi so našteli pred petimi leti. 41 na kvadr. kilometer Izseljujejo se precej, v Unijo n. pr. leta 1909. 1910. 25,888. Poleg Gr kov vidimo jako veliko Albance\ t po rodu nad 200.000. po jeziku št 40,000), Armencev, ciganov itd.; po veri so večinoma pravoslavni Dohodkov je bilo leta 1911 132 mi 1 i jonov kron. izdatkov malo manj ■ dolga je skoraj šestkrat toliko kot letnih dohodkov. O vojaštvu n: , bilo do vojske slišati nič dobrega j V vojsko bi jih mogla Grška poslat h 120,000. Seveda pa trije rnsc toliko vredni kakor en Bolgar. — ; Mornarica ima 222 topov. Trgo-; vine je Še nekaj v primeri z velikostjo države in številom prebival |stva; lansko leto so našteli 1094 j trgovskih ladij, parnikov je med ! njimi 283. Uvoz znaša toliko kot ! letni dohodki, izvoz pa samo okoli 100 miljonov kron. Izvažajo grozdje (korinte), fige, vino, olje, ci-! trone, strd, vosek, tobak, gobe s svilo, volno itd. Atene imajo 17C tisoč prebivalcev. Pire j 72,000, Pa- j ; tras 38,000 itd. Meriti so začeli po-' lagoma (od leta 1898 sem) po me : trih, litrih in kilogramih. Now ; drahma po 100 le-pta je isto kol ■ lira, malo manj nego krona. Pošt ,uih uradov je 1147, železnic 1609 ! kiolmetrov, brzojavnih žic 15.53f kilometrov, uradov pa 761. TuOj prekop je tam, korintski, naa C kilometrov dolg, 8 metrov globok, spodaj 21, zgoraj pa 25 metrov si i rok. Otvorili so ga leta 1893, seda; je pa na prodaj za 30 milijonov kron. ker je za nič. zlasti za veu-kan morja . Leta 1910 je plulo po njem 2336 parnikov in 1709 jadr-jnic. —
Crnagora.
Črna gora je konstitucionaloo kraljestvo od leta 1910 sem. Nihata je rojen leta 1841, prestolonaslednik Danilo pa 1871. Manjša jc Crnagora nego Kranjska, meri nekaj nad 9000 kvadratnih kilome-frov, ljudi ima komaj 230,000, zelo se izseljujejo; rezultate zadnje?« ljudskega štetja je premeteni Ni-kita utajiL
Poleg Črnogorcev je nekaj Albancev tam in malo Turkov, poleg pravoslavnih kakih 14,000 mohamedanov in 13,000 katolikov. Do hodki in izdatki so znaiali leta 1910 po 34500.000 krm, dolga jo € mftijonov kron. Število vojakov bc
kakih šik) tiaoe, kvečjamn 4* • i
tisoč. Nekaj ladij imajo, lansko leto 22. Uvažajo letno okoli 6 milijonov, izvažajo pa za 1 do 2 milijona kron, in sicer koze. govedo, ovce. ribe. sir. prekajeno im*>o, us-> nje, kože, volno. vino. sadje. Pošt---lih uradov je 21, brzojavnih 24. železnica meri 18 kilometrov.
Cetinje imajo 4000 prebivalcev. Podgorica 10.000. Ulčinj 5000, Nik-šič 4000, Bar 2000, znani Kolašin 1000 itd. Novci, mere, uteži so avstrijskega. ruskega, turškega iz-. • vora, sedaj imajo pa tudi svoj <le-nar. katerega so pa kovali v Avstriji.
Srbija.
Srbija je konstitueionelna država od leta 1882. Kralj Peter je rojen leta 1S46. vlada od 1903. Pre-i «tolonaslednik Aleksander je rojen leta 1888. Petkrat je večja Srbija od kranjske, 48,303 kvadratnih ki-lometrov. našteli so lela 3910 2 i miljona 911.700 ljudi, nad 60 kv.j kilometrov. 13 odstotkov v mestih. S7 na deželi.	!j
Večinoma so srbskega pokole- j nja. dosti pa tudi Rumunov, zidov,-ciganov. Nemcev itd.; poleg pra-j . voslavnih so našteli 14,000 xuoha-j j nedaneev, nad i>000 katolikov, 6 j tisoč Židov itd.	j I
Izdatki 1911 (poleg izrednih za j j vojaštvo itd.) 116,760,000 kron.i i dohodki 240,000 kron manj; dr- j j <avni dolg se je od 1911 na 1912; j mižal za 14 milijonov, sedaj zna- j ša nad 640,000,000 kron. Koliko je I armade, nc vemo, kakih 150—200 f risoč. morebiti tudi 300,000 pred j vojno. Na papirju šteje aktivna ar- i nada v vojni 287,273 mož, dežel-, na bramba 194,663, vsega skupaj] torej skoro pol miljona. Uvoz 1910' J ie znašal 82,320,000 kron, izvoz! >5,520.000 kron, izvažajo pa: sli- i j >*e. sadje, volno, pšenico, koruzo, ječmen, vino. kože, prašiče, gove- j' lo, konje, perutnino, loj, vosek, H selenjavo itd. Poštnih uradov 1910; I ie bilo 15299, brzojavnih 208, žice • I ^289 km, železnice 806 km. Novce, i | nere in uteži imajo sedaj iste kot j | v Franciji, dinar je frank == 1001 j
para.	11
t ( i
Bolgarska.	i |
Bolgarska je najmočnejša bal-j | canska država. Knez Ferdinand se le 1909 proglasil za cara, pomaga : nu sobranje. Rojen je bil L 1861. Deset Kranjskih približno bi našlo prostora v Bolgariji, nad 96,000 km kv. ima (prava Bogarija 63,751, Vzhodna Bumelija pa 32z594); koncem 1910 so našteli 4,329.000 i ljudi, 42 na km kv. (3,087.000 -f-; 1,242,000, 45 in 26 na kan kv.). Vc j činoma so Bolgari, vendar so na-| iteli 1905 še nad pol miljona Tur-eov, 88,000 Rumunov, 70,000 Grkov, 37,000 zidov, 67,000 ciganov' itd. —
Poleg pravoslavnih je 604,000 nohamedanov (tudi nekateri Bol-?ari, Pomaki imenovani, so moha-nedani). 30,000 katolikov itd. Dohodki 1911 173,520,000 kron, stroški 197.160.000 kron, dolgovi 540! miljonov 120,000. uvoz letu 1910' 62,440,000 kron, izvoz pa 125 mi-' i jonov 520,000 kron.
Izvažajo pšenico, rž, ječmen, ko-*uzo. oves, krompir, moko, volno, o j. bob, govedo, ovce, usnje, ko-i [ :e, sir, surovo maslo, vino, rožno »lje in dr. Merijo po kilogramih in metrih, od leta 1892 obligatorično.: Stara oka je 1,278 kg, stara kri ! na pa 20 litrov. Lev je frank, ima; 100 stotink. Poštnih uraaov jr! 2203, brzojavnih 295, žie 13,000\ km, železniea 1911 1928 km, v delu je je bilo pa 303 km.
Rumunija.
Rumuuijo ne moremo prištevati i oopolnoma bankanskim državam.' severni del sega že v srednjo Ev-•opo. Velika je za 13 Kranjskih,! 131,353 km kv., prebivalstva je aad 7 milijonov, 14 Kranjskih. Pri; /seh državah vidimo torej isto gostoto prebivalstva kot pri nas do-j ma. Poleg Bumunov je precej tudi drugih narodnosti, vendar ne riridejo vpoštev; preveč je zidovi in ciganov, prvih okoli 300.000 dm1 gih 400,000. Vere so skoro vsi pravoslavne. katolikov je 150.000. —j Armada v vojsk i nem času šteje o-| koli 650,000 mož. Dvajset vojnih j ladij imajo, med njimi eno oklop-nico. Trgovsko brodovje šteje 397 ladij. parnikov je 86. Železnica, meri 2437 km, post je 3378. Merijo na metre in litre. Izvažajo pšeni-30, koruzo, ječmen, rž. moko, vino, petrolej itd. Uvoz 1910 333 mi-ijonov levov (lev je 1 frank), iz-ro* 490. Glavno mesto Buka/est JUjs 800,000 ljudi
1 Narodna pesem,
spisal Pran Ceket.
Eiui ptk-a prDetcla Ena droima ptičiea
lu je prav lepo zapela S i*c e m i v tol azil o :
1 Kaj je hujše ua tem >\en\ Kakor je ljubezen ta .'
Kdo je neki to izmislil: — Adam sam in Evica.
Morje j »rej >niio post i. ne, Soloce preje osti mi.
Kak* ljubezen stara vgasne, Kadar enkrat zagori.
Eno ljubico seui ljubil. Več kot druge vse stvari.
Pa sem jo naenkrat zgubil, Oh. kak' me srce bofli!
V mojem srcu velik kamen, Kteri me močno toži; i Rad bi njega proč odvalil. Al' se nikdar ne pusti.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA!	1
NOVA KRI PROSTO.
Izčistite si svojo kri s Father Molliti-gerjevim znanim rastlinskim čajem, ti je najboljši kričistilec na svetu. Pišite še danes po veliki zavitek.
(Naslov)
MOLLINGER MEDICINE COMP.
307D W. OHIO STREET, FITTSBtKGH, PA.
Nemški zrakoplovi nad Anglijo.
London. Anglija. 16. marca. — Sovražni zrakoplovci >>o napadli jugovzhodno angleško obal in so metali bombe na okraj Kent. Polet se nadaljuje. Nadaljna poročilu bomo objavili zjutraj.
Ovaduhi.
Chicago, HI. — Pravni občinski odsek je sporočil občinskemu svetu, da se je preiskava proti občinskim® svetovalcima Kenne-diju in Rdodridguezu ^ja obtožbo Kathryn Rutherford vršila, pri kateri se je dognalo, da }<■ bila obtožba neumestna in tU; nista izvršila izdajalskega dejanja ali hujškala k revoluciji.
' Listnica uredništva,
j • M. R., Forest Hill, Pa. — Vaše ga dopisa nismo mogli še priob eiti: storimo pa v prihodnji izdaj i glasila.
Vsem dopisnikom priporočamo j da uidejo dopise vedno s čmilon ' in samo na eni strani lista. To jt
1 iblo /e neštetokrat povedano, to
I da nekateri tega ne vpoštevajo
I Prosimo vas. da se po tem ravna
j te. ker nam na ta način prihrani
j te mnogo dragocenega easa. It
'tudi stavci ltisc doižni sprejemat
rokopisov, pisanih s svinčnikom
| Naročnik v Clevelandu. — Pret
! eni m- tednom smo poročali na ten
| mestu, da ima v zalogi škofov*
; brošuro in Vodisko Jolianco ro
i ,jak L. Benedik. 2302 Catalp)
' Ave.. Brooklyn. N. Y. Prva stam
i 50r in druga pa 25č. i
i ^MM^^^
POZOR ČITATELJI!
HIPN0TIZEM
Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Rnx ffllt. Nfxv York. N. ¥ |
flZUMEi
S	• VV
f se isce.
p
0 Izumiteljem iu onim. ki po-
^	se«lujej«» izume, je neobhodno j
0	)M.itrebua moja knjiga:
ž KAJ 1ZU.VIETI?
t i
p Kuj!?« daje pojasnila kako %
S dobiti patent.
J KNJIGO V rO.I \SNILO
^	'pošljem brezplačno vsakmu, !
^	kdf>r vpraša za njo. Pojasnila j
A	in navt>dila dajem prostovolj-
A	no. Preiskavo, nko je vaša iz-
^	najdi »a. dobra za patentirati j
^	a M ne, dajem
J	BREZPLAČNO
S	in hitro, ker moja pisarna je v J
9	Washinct«»nu. kjer je nrad za j
; y	jut t en tira nje. ]A Pišite še danes v svojem %
^	materinskem jeziku.
1	A. M. WILSON |
t	309 Victor Bldg.
^ WASHINGTON, D. C. j|
Ne igraj se s	I svojim zdravjem.
1 Zdravje je splošno blagostanje. Ako se ne počutite dobro, nikar	jfiTT^lilllft	f
X ne razpostavljajte svojega zdravja s tem, da bi pili alkoholične gren-	K j j I I *	i
X čiče, ker te le oslabe kri in ohrome bolj ali manj krvne celice. Kri je	nI: I R (:	I
X ona moč, ki da življenje. Preteka se po žilah in donaša hrano vsake-	m| I |j)|! ■	■
X mu delu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvarine in uniči vse	&
f škodljive bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem, Id slabi krv-	^■fiT^^ ^	i
f ne celice. Le močne in čvrste krvne krogijice zamorejo upravljati	q f pravo hranjenje in braniti pred posledicami "Čisto naravno vino ne
f škoduje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse naj-	rL^V^^I	i
f težje napore", pravi Dr. Arman Gautier, član r~ancoskega instituta	figK^V^	|
f in ta izjava je bila pred kratkim čitan- na medicinski akademiji v	9
f Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le	jf jflj BMhS!	#
j TRINER-J EVO	JIH	(
Mtriski Elixir greiko viio	/faSfes,
X To neprekosljivo zdravilo je narejeno iz raznih grenkih zelišč,	Jj)^ffHIlila^KlMii^a■ 4
I bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti in čiste, ter iz čiste-	BBpHKMiHHiBS^
X ga naravnega rdečega vina. Prosto vseh kemikalij ali strupov. Po-	—A
f vspesi redno odstranjen je, oživi organe in okrepča živce. Ozdravi:	TR1NERS	Bi
I ZAPRTJE, NERVOZNOST,	.	I I
| KOLCANJK, OSLABELOST KRVI,	V ELIXIR, ^	I i
k BRUHANJE, POMANJKANJE ENERGIJE,	„	I i
X GLAVOBOL, SPLOŠNO OSLABELOST IN DR. PlTTER"WlK£	I j
i Deluje hitro in gotovo. Izofgbajte se cenili ponaredb ker s tem	*	n
I se le trosi denar! Naš princip je, da ga priredimo dobro kolikor le	^f^jCANlJv. ^
| mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno	/ /^^pfiatt/jjfe v\	I *
| vina — ga priporoča:	/ >v	I f
| V vseh lekarnah.	* V \	11
i V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu-	f ^TejJ'wI^^	I W
ft matizem in nevralgija. Ali veste kako se jih obrani? Najbolje je,	rniMcROvo
X ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To močno zdravilo je zelo pri	HOR K F V1WO
| poročljivo, ako imate okorel vrat, spahnenje, prišč, otekline itd.	Y
I Cena 25c-ia 50c v lekarnah. 8 pošto pa 3Šc. in 60c.	s A^U^d
I Pri vseh boleznih, ki so spojene s kaši jem, vzemite TRTNER'8	^f
X COUGH SEDATIVE. Cena 25c in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c	I
JOSEPH TRINER,
j Manufacturing Chemist,	9
j 1333-1338 SO. ASHUNB AVE,, *	CHICAGO, ILL
Najstarejša slovensko-hnatska trgovina z likery v Ameriki,	j
Ml vam nudimo nafio zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah:	1
Brlnjerec, sabo] (6 steklenic)................................ f 7.00	1
Brtnjevcc, zaboj (12 steklenic)................................ 13.00	I
Troplnjevec, ga Ion a........................$2.28, $250, $2.75 in 3.00	j
Tropinjevec, zaboj (0 steklenic)............................. 5.50	]
TrorteJevee, eaboj (12 steklenic).............................. 10.00	J
Sllvorka, salon........................$2.75 in.............. 3.00	I
Brlnevec, (posamezna steklenica) ............................ 1.35	i
Nai slavni "60" Pure Bye Whiskey, 7 let star	j
zaboj (6 steklenic).................................... «tno	]
saboj (12 steklenic).................................. u.oo	J
i—-—i	1
Concord vino. rdeče, bere!.................................... $32.00	j
Concord vino, rdeče, pol berela................................ w oo	j
Pri odjemu 5 ln 10 galon. stane galona...............................]
Pri odjema ene same galone pa................................ 1.00	'
Belo vina berel .............................................. BS.00	j
Belo vino, pol berela.......................................... lt).oo	j
Prt odjema 5 sil 10 galon, stane galona........................ 100	j
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.2a
•—^—=»	I
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 la 4% galone sodčke 50	j
centov, za 5, G In 10 galon sodčke $1.00 tn za 25 galon (pol bere!z) $1 go	( Berele pa damo zastonj.
Z naročilom poSljlte vedno todl Money Order all pa bančni ček.	'
Zrn vse blago Jamči	{
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY	!
•liS—4 ST. CLAIB ATI, CLEVELAND, OHO.	I
- ,
SLOVENSKO
m= -(a __
podp. društvo mv£9 sveti Barbari - ^Jf -
tal
U KKDOf JENE DRŽAVE SEVERNE *lf»fclg».
Sede*: FOREST CITY, PA.
UfewywInM ter ti JaaaarJa IMS t Mavl Pi —jlnsH
GLAVNI UKADMKI:
"rwieedni*: r 8. TAL CHEK, «74 AJomj Ave.. Kock Sprlnga. Wy# I'udpredMNlulk : JAKOB DOLENC, box 181, Bruo^bton. Pa. rajnik: FKANK RAVLOVClC. bo* 647, Forest City, Pa. "untutnl tajnik: AVOU8T UOSTIŠA, box 310, Foreal City. Pa itajcajnik JOMIP MaRIN^IČ. &H00 8t_ Clair Ave^ Cleveland. Obla Zaupnik: AST. HOC HE VAJft, BFD. No. 2, box 11%, Bridgeport. Ohio.
NADZORNIODBOB:
Predsednik nadz. odbora: JOSIP PETERNEL, box 05, Wlllock, Pa.
oaflaurnik: JERNEJ HAFNER, box tO, Federal, Pa ♦ oadaornik: IVAN OBuSELJ. 880 E. 137tb St.. Cleveland. Unr*
PtlBUTNI ODBOB:
ei-vOMdnlk porot, odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, E. Mineral, L porotnik: FRANC TEBuPČUC, B F. D. No. 3, oox 14«, Fort Smith, >rk. t poročnik: JOSIP GOLOB, 1D16 So 14tb St.. Springfield, 111
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or JOSIP V. GRAH EE. 843 E Oblo St., Plttabarfb. Pa
bradno glaallo: "GLAS NARODA", &i Cortland i Su. Ne« Xork, M. X.
Cenjena ilroAtva. uclroma njlb aradnikl ao naproieni počujatl rats do-im direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega Denar naj ae pa po ! Sija adlno pot um pofttnlb. ekaprettoili ali bančniii denarnih nakaanie. kor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovflč, Farmer« ft Mlnera Nauouai Bank. Forest City, Pa
V alttfaju, da opaaijo drnfttvenl tajniki prt poročlllb glavnega aaka pumanjkijltuatl. nal to nenadoma naznanijo orado glav. tajnika, da ! m aamore napako popraviti
Moderna žena. ;
- j
Žensko gibanje je cli,. jajvaž- 1 nejiih novodobnih soeijalnih poja- i vov. To (ribanje, ki je že zdaj po- J tegriiio u aeboj veliko množino žen ' in ae neprenehoma narašča, ima ' m bo nedvomno imelo odločilni 1 upliv na razvoj rodbinskega živ- 1 Ijenja in s tem na razvoj hoeijal- ' Mf« življenja *ploh. zakaj rodbi- 1 na i«- temelj človeški družbi. 1 Zena je nezadovoljna s svojim 3 stališčem v človeški družbi. Skuša ; we otresti starih tradicij. Temu »e ' ni čuditi. Vpofitevati moramo namreč, da mi izpremenjene gospo dsr*ke razni« re prisilile velik del žen. da te «&£Qo»tojno bojujejo za življeuski ob* t o j in tekmujejo z nožem, monla tudi proti svoji vo- ] Iji, čeprav Vi morda marsikateri < teh žen mnogo bolj ugajal prejšnji ( življenski pot.
Žen»ko gibanje je globoko vko-reninjeno. Ne da »e uničiti s tem. j da ira ne vpošte-vajo in prezirajo tisti. katerim ne n«»»ia. Mafo^iir | w je dane* razvilo, in moramo i njim računati. Korak za korakom »topa / drugim »*ij«hiim g bu njem in bo tudi aočinitelj posameznih etap s**ijaliH ga prevrata.
Človeku, ki mu ugaja duševna kouiodileta in ki se boji vsake naj matija«* Upremeuibe, je seveda žensko gibanje n«-pri jet no. kakor v*e. kar je naprednega. Tmla ti ljudje TH* morejo ovirati žt-nsKegH gfiha-uja.
Zeiiaku grbaujt je pr^tivaem kul turno in go«podar»ko. Nima name « na. žene odvajati od naloge, ki ji jo daje narava: biti žena in mati Vzgojevaluo ■stremljenje moder nega ženskega gibanja stremi za tem. da tiaiKHMobi ženo ustvarit! nov na«'-m rodbinskega življenja, ki bi se »trinjal z rmtm sedanjim kulturnim stanjem. Dandanes za ' lite v a mu/ <m! žene pač nekaj vei-llff^ je rahteval njegov oče in ded /eni ne sme biti duševni >»vet možev tuj in ne prist o-i*'U, in ženind vzgoja mora biti že odmlada res nejaa iu prhuernejaa času.
Tudi od žene. odgojrteljiee otrok, dane« zahtevamo več nego smo zahtevali doslej.
žene tvorijo v sedanji dobi go t vzgojiti ift izobraziti duševno. S sadovi te vzgoje in izobrazbe bodo' gradile nove. trdne temelje svojim rodbinam. Ti sadovi bodo pa tudi omogočevaii tistim ženam, ki so nakazane v življenju same nase. ki ki ne morejo ustanoviti rodbinskega življenja, da bodo uspešno tek ' movale v boju za f'vljenski obsta nek. •	j
Večin* žen ima precej neugodno stališče napram moški konkurenci, zakaj žene nimajo zadost-' nih priprav za eksistenčni boj. — Valed tega je vaiino, da se ženi od -! pro vsa vrat« do dobre vzgoje in izobrazbe v posameznih strokah.! kar ji bo dobro služilo tedaj, če
Žene tvoripo v sedanji dobi go-1 tovo množmd delavnih ail, ki s nji-•mi računajo v indu***iii,
(	v
primernega zastopstva v strokov- P nih kori>oraeijah. Žene so tudi last-| ^ nice realitet, davkoplačevalke. In L tako bi bilo pravično, da bi smele "
neposredno voliti tiste, ki naj bra-nijo svoje koristi. S tem bi ozdrav- 11 Ijali nase politično življenje, ki 1J nedvomno potrebuje reforme, fse- ' veda bi morali delati na to. da po- s vzdignemo politično zavest žen, ki je ztlaj zelo skromna. Žensko gi- s banje je pa naperjeno tudi proti 11 nemoridnosti, proti vsem tistim iz- 11 rodkom človeške družbe, ki poni- E žujejo ženo za brezčutno sredstvo r uživanja.	>n
- i j
i S
Villa je zavzel Parral. u
§
El Paso, Texas, 15. marea. — Lz ^ Mehike poročajo, da je Villa v so-; j boto zavzel mesto Parral v državi j ( liihuahua, potem ko je prema- i j tral tamošnjo Carranzovo posadko.; r Nato se je Villa obrnil proti Chi- j. hualiua. glavnemu mestu države 7 istega imena.	1 (
574 dijakov Harvard univerze v '
vojni.
Cambridge, Mass.. 15. marca. — 1
Po statistiki, katero je izdalo Har- 1
vard vseučilišče, se nahjf'a v ev- t
ropski vojni 574 dijakov tega za-! *
voda. jih je v ameriški ambu-
lančni službi. 95 v zdravniškem 1
oddelku. 58 v angleški in 17 v •
francoski armadi.	! *
t
14
Japonska bojna ladja pride. <
Washington, D. C., 15. marca. — •Taponska ponudba, da pripelje boj- 1 na ladja truplo umrlega ameriške- ! ga poslanika Guthrie v Ameriko, je bila dane« sprejeta. Nevtralna j določila, ki predpisujejo, koliko časa sme ostati v ameriških vodah bojna ladja, bodo odpadla.
% 11
Strbi v Canada.
i
St. John, N. B., 14. marca. — V , Canadi bodo mobilizirali Srbe, katerih mislijo nabrati do poldru* tisoč. To ne bodo del eanadskih čet, ampak bodo šli na Balkan, kjer se bodo pridružili srbskim ee-; tam.	j ^
i	J
V tihi sobi. ' |
______	j
j
Spisala Posavska.
_ ji
Tu v ozki, tihi soibi	j,
minulost pre*ni&lj<iQcm in o bodoči dobi naklep« nove snujom.
, 0
Kar bilo je, ne bode, kar bilo -ni, še pride: kdo bal bi se usode?
Iz božjih rok izide.
j %
Le enega se bati: kako nam bode tamo pred božjo sodbo stati... j to bati se, to samo!
ROJAKI VARQ0AJTE « KA
I ftHHP"Bk'-tif,,. T„ ------V -:
Vojniška republika zapo-rošklh kozakov.
^eški spisal Ferdinand Kop. I Car Peter in earovna Katarina.
(Nadaljevanje).
Katarinina bistrost je prezrla v trenutku soprogov namen in nevarnosti, v katerih se je nahai«la, tpr si izvolila nekaj ^.b pri tl^h H niso mogle vzbuditi nikakor-sumJjivosti.
Lokavo se posmehovaje, je bil n-ar s to i z volj bo zadovoljen, poslovil s« prav prijavno ter se odpeljal jako zadovoljen z us»>e-hoi-i svojega namena v isti kočiji v Oranijo. glavni sedež svoje razuzdanosti.
Kmalu potem j»> zapazila Katarina dva velikanska granadirja, ki sta pred njenimi okni z oro/. jem na straži stala in, kakor se je dozdevalo, jako skrbno nanjo pazila.
Pa tudi ta bart je bila earovni sreča ugodna.
Ko je pregledovala sobe. j© zapazila skrivne tapetove duri, skozi katere se je prišlo v majhno psmnato, koje edino okno je odpiralo pogled na vzhodno strsn grada; pod oknom je bil pretok j združen z Nevo. na drugi strani pretoka se je širil gozdič.
V tej čitmnati se je nastanila Katarina, da bi se mogla prosto vdati svojkn mislim.
Zgodovina nam ni zapustila natančnih poročil o Katarinineni bivanju v tem trradu, o njenih o-j pravilih, kako se je ravnalo ž njo; in končno o njenem oproščen ju Lz zajetja. Francoski zapiski "Yie rte Catharine 11." pravijo, da se
malega srpana 1762. leta ob 2. uri po polnoči posrečilo Katarini ubežati iz zajetja. Drugi spis "Poslednji kralj poljski" to do-Lrodi>o obširneje po]>Lsuje. Pripo veduje, da je bil earovni vdani strežaj Stefan svoji ved i/tel j ki pri u begu pripomoeou. Ko je naše! i)kno čuiunate ter videl, da ob pretoku ni straže, približal se je nknu v čolnu in dal earovni znamenje o svoji navzočnosti, katero je ta po neki dami, daaii jej v postrežbo, katero je z obljubami in velikimi darovi ta svoje Jiamei'e si vedela pridobiti, že prej izvedela earovna z malim earovie«m je srečno p nil a čez pretok, kjer jo je čakalo nekaj zvestih, ki so, na loži vsi jo na nosila, urnih korakov- se odpravili skozi gozd, dokler niso dospeli proti jutru k vo-7*11, v katerega so Katarino posa dili ter ž njo v največjem diru proti Pet r ogradil podili.
Medtem, ko se je to godilo, sc <e vi>ile — in o tem imamo temeljita poročila — v Pe-trogradu v krogu vernih ali earovnmih zarotnikov priprave k njenemu o-svobojenju.
Najprej so mislili na to — in na to se je tudi vse opiralo —, kako bi se dala in mogla pridobiti vojska. Stotnik Razemovskij. grof Orlov in Bibikov so pokazali pri tem največjo delavnost. Najprej se jim je p prečil o pridobiti popolnoma T-smailovsko gardo Oborožili so jo. da je bila gotova, kadar je bilo treba ; Orlov in Ra-zomovskij sta hiteli z oddelkom kozakov v Petrov dvor. da da ca-rovno šiloma osvobodila. Nadškofu se je vse sporočilo in obljubil je tudi najizdatmejšo pomoč.
Nekoliko vrst od Petrograda je srečal Orlov carovuo, pripeljavjo se, ki je ob sedmih zjutraj dospela v mesto ter se odpravila naravnost v kasarno ismailovske garde, ki ji je bila popolnoma vdana.
Vriskaje so jo sprejeli. Vojaki p rineš o mizo, postavijo nanjo stol, pogrnejo vse s pogrinjalom ter poaade nanj Katarino.
S tega vzvišenega mesta je začela earovna s tresočim glasom iu solzami v očeh govoriti:
"Vojaki! Vam in vaši vernosti se zaupam. Car me jo hotel dati z. mojim sinom vred, vašim bodo čini vladarjem, to noč usmrtiti. Ušla sem njegovi krutosti z begom, da bi k vam prihitela. Ob, varujte me, obvarujte svojega bo dočega carja, ki si doslej ni svest svojega življenja!1'
Umdlkne.
Za trenutek je vladala smrtna tišina.
Prinesli so sv. razpelo in pri zvenčanju orožja so prisegli vojaki carovm zvestobo.
Tej so sledili vojaki srimonovsk« in preobaginske garde, po ena kem govoru razdraženi zoper Pe tra. VflQaki so pristltii čsotnike da so tudi ti prnofti svestobo
•	"'"M
nik Puška sta odrekla prisego. Bodaki granadirjev so bili namer- s jeni na prsa nesrečnikov. Carov-na pa ju je obvarovala ter naro- j čila. da bi se ta čas zaprla v ječo. t Tudi vojaki garde topničarske- t ga polka niso hoteli nasledovati i izgleda svojih tovarišev.	s
Grof Orlov jih je skušal prego voritL Oni so se ti-dno pi*otivili, 1 rekoč, da to le takrat store, ka- s dar jim njih povelk general Vilic- t boLs k temu privoli.	i
Orlov se takoj z nekoliko čast-ji niki k njenm odpravi.	|
"Carovna vam velr', ogovoril j ga, <4da bi prišli neutegoma s svo-|i jim podkoni v kasarno pre ob a gin- ' ske garde!?'	j«
''Je mar ear mrtev, da mi ea-n rov na izapovedu je'' vpraša geaie-' 1 ral predrzno.	j
Orlov ponavlja glasno še en- 1 krat earovni n ukaz in njegovi to- a variši položijo roke na svoje me- i če. da bi potrdili njegove besede
Villebois oblj-ubi, da uboga, < prej pa hoče govoriti s earovno. i Katarino najde obdaoio z mao-, žino ljudstva in vojaštva, ki so iz ( vsega grla kričali ter jo za samo- ] vladarico vse Rusije oklieevali. i 4iZakaj ne pridete na čelu svo- < jega polka, da bi svojo carovno in caro\iesL, svojega bodočega «ro- 1 spoda, varovali preganjanja o- ! krutnega Petra?" praša ga z iju-beznjivim glasom, ki je bil vselej i tako giailjiv ter je vsakega očaro- i val.
Villebois se je izgovarjal, sku -šaje carovno prepričati, na kako napačna pota je zašli in kako ne- ] pra\-ično ravna, podpiraje samo < upor proti lastnemu soprogu in ; od l^ga postavljenemu vladarju.
Jezno mu seže v besedo; '*Ni-sejn vas dala poklicati, da bi me dolgočasili s svojim svetom, tem- < več, da bi mi povedali, kaj ste i sklenili!"	i
Osupnjen po toh krepkih nepri- ] čakovanih besedah, še bolj nema- • ra z oziram na aiebrojno bodake. J ki so mu na prvi migljaj grozili prebosti ga, odvrne padši na kolena in poljubovaje roko earovni
Pripravljen sem slušati, vaša. milost !'*
"Sedaj vas zopet poznam, hrabri general !'T vsklikne Katarina laskavo. ''A sedaj pripeljite svoj ; polk, da mi priseže zvestobo!" 1
To vse se je zgodilo v dveh urah. In v tem kratkem času je ' stala Katarina na čelu obilne vojske in neštevilne množice Ij-ndi, ki so ji z vriskanjem sledili.
Carovna se je najprvo odpravila v cerkev. Spremljevana od svojih vtmiili in od dveh stotnij gard, stopala je počasi po ulicah, napolnjenih zvedavega ljudstva, proti cerkvi, kjer jo je sprejel nadškof Novgorodskij v praznični obleki, peljal jo k velikemu oltarju, postavil ji carsko krono na glavo te:* jo med zvoJienjer.i vseh zvonov in vriskanjem ljudstva kot samostalno vladarico ruske države z imenom Katarina 11-blagoslovil, razglasivši obenem ! caroviča Pavla Petroviča za njenega naslednika.
Slavni "Te Deum" je končal ta spomina vredni obred.
Katarini na »ajvročejsa želja se je uresničila. Po končam službi lx«žji se je odpravila v palačo u-mrle earovne Elizabete, kjer so prisegli najvišji uradi; medtem je j ukazala vojakom svojih gard zasesti mestna vrata ter ne pustiti nikogar z nikakoršnim izgovorom iz mesta niti v mesto, da bi ta veliki dogodek ostal tajen po oko-,1 ldc i glavnega mesta.
Samo enemu meščanu, bivšemu viasenkarju (barokarju), rojenemu Francozu, po imenu Bressaai. katerega je vezala hvaležnost do carja Petra, se je posrečilo, preliti se v se&ski (kmečki) oblek: obleki skozi straže ter hiteti k carju, ki se je ravno mudil v Ora-niji.
Medtem se je posrečilo grofu Orlovu pridobiti Katarini polk rusko pehote, ki je bil ravno na poti v glavno mesto. Grof, izve de vsi to, sede na konja ter hiti v družbi samo enega častnika od konjičtva polku naproti. Dobcr% uro za Pefcrograjdotn ga sreča, ko je ravno počival, porabivši ta čas v pripravo in snaoenje obleke ter orožja, da bi mogel v redu in dostojno iti v mesto. Njegov poveljnik, polkovnik Azopkjov, ni ničesar vedel o tem, kar se je zgodilo ta čas v mestu. K temu se je dal Orlov privesti in jel mu je na kratko pripovedovati, izgovarja je pa poslednje petrogradske dogodke, popisoval je surovost in okrutnost carjevo, ljubeznjivout in dobroto carovnino ter je skan-Sst ivojj govor % zagotavljanjem, d« it as Mcovna na vojsloi,
. ... ^
Polkovnik Alzopkjov je bil o- i supnjen in prestrašen.	i
Po kratkem premisleku odvrne, da jo mahne naravnost v Pe-trograd in kadar se ondi preprrea o grofovih besedaJi. da ne bode niti trenutka pomisljeval, oddati svoj polk earovni.
S tem odgovorom zadovoljen, hitel je Orlov zopet nazaj v mesto, da bi sporočil Katarini uspeh svoje ježe, ukazavši prej polkovniku, da bi se brez vse pomude napotil s polkom proti mestu.
Katarina, dobro končav-sa svojo nalogo, je delala sedaj potrebne priprave, da bi sprejela polk. Na čelu generalnega štaba, v na-:' glici sestavljenega, ozaljŠana z velikim redom sv. Andreja, je hi-1 tela polku naproti.
Carovna je oblekla uniformo, ki jo je irneLa ravno pri rokah, ne i glede na to, ali je bila z vsemi, znaki častnika preskrbljena.
To je opazil mlad častnik jez ' dine garde, ki je spremljala carovno.
Smelo stopi iz vrste, približa se earovni in odpenši svoj naramek,; poda ga earovni, opomnivši jo, dal na njeni uniformi manjka tega častniškega znaka.
S prijaznim nasmehljajem Katarina sprejme naramek in da si ga po častniku pripeti.
Pri tej priliki je pogledala bliže gibčnega in krasnega častnika.
Bil je to Potemkin, poznejši vladar njenega srca.
Car Peter ni imel o teh dogodkih niti najmanjše slutnje. Zgodaj ravno tistega dne, ko je bila Katarina za samo vladarico Rusi je v Petrogradu razglašena, od-1 peljal se je Peter z grofinjo Vo-roncevo v Petrov dvor, da bi bil1 drugega dne navtzoč pri slavnosti, sv. Petra ter hkrati obsodil svojo svojo soprogo. Med potjo so s? j nekoliko ustavili in vsa družba sej je mlpravila na lov, kjer se je do j popoldne zabavala.
Po končanem lovu so se peljali] veselo v radostni nadi na radova-nek, za kateri so se delale v Petrovem dvoru priprave, naravnost v omenjeni letograd. kar je carjev generalni pobočnik Hudo-j vič, katerega je bil car naprej poslal. da bi naznanil njegov pri-j hod. iz Petrovega dvora carju na-; proti pridirjal ter niu sporočr!, da je earovna to noč ubeiala iz leto-grada ter vzela s .seboj tudi earo-viča.
Petra je to sporočilo jako osupnilo. Ni hotel verjeti in zmajeval je z glavo; Hudovič je moral ne-j kolikokrat ponavljati svojo vest.
Končno se je odločil in dal povelje, naj vozijo dalje. Z neizmerno razsrdenim obrazom je zlezel iz kočije v Petrovem dvoru, dal zaušnico stotniku, kateremu je bila izročena straia. pri earovni in ki mu je sedaj naznanil njen beg. ukazal ga vreči v j t-*'o ter hitel v earovnine sobe.
Tu je sam vse preiskal, pa ničesar ni našel. Osebe, ki so bile dane earovni v postrežbo, je sam izpraševal; Vse so enoglasno trdile. da ne morejo ničesar razjasniti; rano zjutraj ni bilo earovne več. niti caroviča; žena, ivi '.na je bila dana za varuhinjo, je biia zvezana tier imela usta zamašena. Ta žena je pravila, da sta jo po polnoči napadla dva moža. ki srta jo zrezala, jej usta zamašila, da ne bi mogla kričati, potem pa caroviča iz postelje vzela ter izginila.
( Car je bil v obupu.
V svoji jezi je zaklical: "Vedel sem, da je ta žena^jvsega
Dr. KOLEK
638 F turn kwtn PittsWfh, Pa
SLOVENSKI ZDIAVNUC
•	ilis* 'pi 11
jL-^H^^A u ima SStetno prak
/7	K	iar«»ii<u..
Ti Mfj^^m uoms »iimi s*
V "	tM«.
V<	sifilis «B Ultrr
* fta«ovitim Ml «
^^KHRra r» J* Itumtl Ir
O^BmBW ' prof CrUck C* t
mat* moxolj* tit
WK'	mthurtk« po tal*-
ik. «>»«, MpaSante I M. boteSln« v kmm, pridi t* in ixeiatli vam b« kri *!• 8uut% kar ta bolnic aa nihn
SMMnoUk, kapavac all trlpar In cuq! nt drnsa posledice, ki nastanejo r^dl tisa. Tie hoteml adravlm po Wlnjl metodi v nejirejiiiin času.
- Sairnr utre liniw, Sa na pp-nehule aaoSka moinaat. na Uult. wSeJ^Sto to jSSrW5 Iilmm
•WSTSh. ki vadi la_mahar|B n<*»ftn ▼ kratk«an *mma, HrlnmV aU vodenico, kilo ozdravim v M urah hk sicer tarea opwaclje.
INtiSjlHssflB ^rndsw MMSI s ®e
HmAmMbmm^ Wseajae laSdM. a(a-rv sali'issaM^fsiii liilthinr
.. - ""t.,:.. ......
St. Helena farme se nahajajo pri postaji Atlantic Coast Line Railroad, v bližini mesta Wilmington, North Carolina, in so oddaljene samo par ur vožnje od Washington, D. C.
Farme, katere mi nudimo, so zelo pripravne ter se nahajajo^v rodovitni sosedki kjer sta cerkev in šoia in kjer je naseljenih že precej avstrijskih farmerjev. — Vsled tega se bo vsak naseljenec počutil tam kakor doma-
Veščaki ameriškega poljedelskega departementa, so preiskali zemljo fahn, katere imamo naprodaj, ter izjavili, da je zemlja izborna in prvovrstna. Na teh farmah se lahko pridela na isti zemlji vsako leto tri različne letine. Farme, katere prodajamo, merijo deset do dvajset akrov. so obdelane, in na vsaki je hiša, ki je pripravljena zs takojšnjo bivališče.
Cene so zelo zmerne; vnaprej se plača malo svoto, ostanek pa tekom petih let.
Vsakemu kupcu damo kupno pogodbo, lastninsko pravico pa takoj, ko je farma plačana.
Če si hočete vstanoviti svojo bodočnost in svoje družine, če hočete neodvisno živeti, imate zdaj priliko izbrati si
D0BB0 IN D0BICKAN0SN0 FARMO,
na kateri boste vi in vaša družina preživeli ostanek svojega življenja.
Da vam to stvar olajšamo, bomo napravili 20. marca 1917 ekskurzijo onih. "ki si žele nabaviti farmo. Vožnja bo zelo znižana, in povabljen je vsak, kdor bi rad videl naše farme. Farme vam ni treba kupiti toliko časa, dokler ne boste popolnoma zadovoljni z vsem, kar vam bomo pokazali.
Zategadelj si zapomnite, da si morate skrbno poiskati svojo farmo, ako hočete varno in dobičkanosno naložiti svoj denar.
Za to izbiro vam bo najlepša prilika
20. marca 1917,
ko bo šel naa zastopnik, ki govori vaš jezik, z vami v Wilmington, N. C. in vam bo pokazal farme v St. Helenama vse podrobnosti glede cen, znižane vožnje L dr. pišite v slovenskem jeziku na:
North American Funs Assn. foe.
H mm	............New York, ^ Y.
zmožna. V mojo pogubo se je o-	i »vobodilaJ
Zastonj so si prizadevali pozve-	, deti — vsaj stran — kam bi bila | zbežala; nihče pa ni slutil, da za-	j poveduje v trenutku v Petrogradu dvajset tisoč možem izborne.	, bojaieljne vojske.
Medtem se je približal večer. 1
Tu pride seljak, prašen in po i ten.ter zahteva govoriti s carjem, kateremu mora naznaniti važne reči
Peter ga je sprejel ter spozna« Bressana, ki mu je vse povedal, kar se je bilo zgodilo v Petrogradu.
Cnr se je pri tem poročilu tresel jeze; zdaj je obledel, zdaj ga je oblila rdečica. V prtem trenutku ni vedel, kaj hoče početi v tem kritičnem stanju.
Tu stopi v sobo kaneelar Vo-' roneev.
Slišavši vse to. reče. da še ni nobene nevarnosti, ako se ravna hitro, resno in odločno.
Pojdi tedaj takoj v Petro-! grad in opomni Katarino, naj sl* povrne k svoji dolžnosti!''
Kaneelar sluša ukaz.
Z vso mogočo zgovornostjo je' sku>al earovni dokazati, da je nepravično ravnala.
Ko jo svoj govor skomčal, se je Katarina prijazno nasmejala in kazaje na svoje dvornike ki so z maščevanja sršečim pogledom stali okoli nje. mu odgovori: ''Le poglejte, gospod kaneelar. krog sebe! Nikakor jaz. temveč volja naroda je vnela carju krono in moja lastna, kakor tudi nevarnost mojega sina. me je primora-la k takemu dejanju!"
"Tedaj naj me blagovoli vaša milost tukaj obdržati!'' zakliee kaneelar, dobro pozna vsi jezo ir. zlost carja, svojega gospoda.
' Tudi brez vaše prošnje bi st to zgodilo". odvrne carovna; "kajti z vašo ia vabili sorodnikov pomočjo se je 'zgodilo, kar se ne j da več premestiti."
Zaiitonj je pričakoval ear kan- j cela rja s poročilom iz Petrograda.
Obdan z bedujočim ženstvom in nesposobnimi dvomiki, se je sprehajal brez sveta in utehe p«» drevoredu na vrtu, zdaj s temi zdaj z onimi mislimi se ukvarjajo. Končno ukaže svojim hoištajn-skbn granadirjem, naj brez po mude pribite iz Oranije v Petrov J dvorec; vedel pa ni, čemu mu bode ta peščica vojakov.
V tem trenutku obupa je pri-
f BOLEČINE V HRBTU, | BOLEČINE NA STRANEH, i I REVMATIZEM, f OHROMELOST KOSTI, 4 I ZBADANJE V KRIŽU, t I ZBADANJE V HRBTU, $
S eno vepešno zdravilo, ki se J f imenuje	f
iREMOi
t t
J ŽLIČNO ZDRAVILO f PBOTIPROTINSKO f
J	»
+ Ena steklenica stane en t
f	dolar, tri steklenice $2.S0,
T	šest st^nlenie, vspešno in po- v
t	palno zdravljenje celo pri f
*	zanemarjenih slučajih, celo 2 r	zdravljenje stane $5.00 s po-
§ štnino vred-	+
#	"Vi lahko pišete meai z J ozirom na katerokoli bolezen f
4 in prejeli boste najboljše po- *
ijasnilo in ostalo bo popolno A ma tajno."	|
4 NAROČILO.	f
f ■»
X Tem potom naročam. — I X steklenic REMO PROTI- J | PROTINSKO ŽLIČNO l
f	ZDRAVILO in priložim	f
4	$.... in—. centov.	i
f	Naslov..................................|
4	(me........................................|
icl k carju stari maršal Minnich Sele pred kratkim č-asom se j vrnil iz >:birije, kamor ga je bil earovna Elizabeta poslala v pre gnanstvo; takoj po njegovi vrnit vi ga je dal Peter pozvati k sebi da bi mu povrnil krivico in trp ljenje, katero mu jo nakopal ljudska hudobija, ponudivši mi povojj-t\ o nad vso rusko vojske (Dalje prihodnjič).
Atene brez premoga in plina. London, Anglija, 14. marca. — Reuterjevo poročiloi z Aten prav da je pošel plin. ker so porabil vse zaloge premoga. _
Izborna prilika
^-
Jugoslovanska	Katol. Jed nota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
,	sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik s MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D No. 1, Conemaugk
pt.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bo* 106, Pesrl Are., Lorain Ohio.
Havni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, lfinn. )lavni blagajnik: GEO L BROZICH Ely, Minn. <!a*ajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO, Salida, Cola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
»r JOSEPH V. QRAHKE. 843 East Ohio Street, Pittsburgh Pa.
NADZORNIKI:
♦OHN OOUZE, Box 105, Ely, Minn
vNTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", 8o Chicago, UL
'OHN VAROGA, 5126 Natrona AUey, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
4EO. J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. •JSONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minn. IOHN R UPNIK, Box 24, S R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
I08EPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th 8t., Calumet, Misk.
IOHN MODERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
HAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
tUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio •»•RANK 8KBABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
"•BANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne joiiljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-?-°ibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode •siralo.
_Društveno glasilo • **G LAS N A R O D A "
Zaobljuba.
-POVEST,-Hrvatski spisal Ferdinand Rečte
(Nadaljvanje).
Teka po sobi in si stisKa glavo z obem« rokama. Ustavi se pred M odri čem. žalostno se nasmehne ki reče: "Vedel «eni že poprej, d;j| doživim kaj takega! A kako bi tudi niogt'1 pričakovati tako srečo, ko mi Bog v ljube/ni ni pri-( sodil najmanjše sreče? Le naprej, naprej, »amo tako naprej po tej poti — jaz se več ne bojim ter hočem pokazati, da *m močnejši od tebe. proti vil se ti bodem do kone«!''
Po teh besedah stisne Ivan obe roki pred seboj, kakor da bi kotel koga streti, a iz oči mu sije žalosten plamen.
*"Tako velja, dragi Ivan! ' za kliče Modric veselo, ker ne je Ivanova bolečina obrnila na tako stran. 4 Bodi velik v veliki bolečimi. pa pokaži, da si junak ne samo proti vidljivemu sovražniku, marveč tudi proti nevkiljivi moči neusmiljene usode! Ta je njen najhujši, a najzadnji udaree, po katerem ti nad Mariuim grobom razcvete iiova sreča, ki premeni tvoje muceništvo v ragske slasti!"
Ivan od maje z glavo, zamisli se nekoliko časa. a potem sede na blazino in reče povsem mimo: "Zdaj mi pripoveduj, ka!:o je re vica umrla!'*
"To se hitro pove!'* odvrne Modric, zagleda *e v okno ter ua ' daljuje: "Pred dvema mesecema je odpotovala ge materjo in hčer ko v svojo rojutveno vas da po-seti oMtalo rodovino ter vidi wvojo nadgrobno kap« lieo. Stanovala je pri sorodiiki Mandi, ki je oiuo-iena • trgovcem Pavkovičein. Tudi jaz sem moral priti mesec dni poznej« ter prinesti s seboj vsega, česar je trebalo za ozaljaanje nagrobnega spomenika. Ko je bilo vse urejeno, ko je bila kapelica gotova in posveT-ena, se je začela ona pritoževati, <ts jo napada o-m o tie a in da jej kri sili vedno bolj v glavo. Zato je naredila oporoko, odpeljala se v mesto tc-r jo izročila polkovnijskemu sodišča, a čez tri dni pozneje so jo našli mrtvo v postelji. Pokopali smo jo. kakor je želela, v kapelici ter jej postavili na grob ie poprej napravljen sponsemk."
Modric umolkne in gleda v Ivana, ki je sedel mirno, kakor da j s okamenel. Naenkrat vstane, nasmehne se žalostno in reče: "Dobil sem d opast na tri meneče za ■vojo poroko, a zdaj jih hočem prebiti nad njenim grobom. Samo ako ga ie dobim, kajti pri moji sreči bi morje lahko požrio
ti, Matej ? Kdaj odpotnješ od tu- , kaj-'	;
Modi ič reče g in jen: "Pri tebi,, ostanem, dokler se ne. prepričam < da si se povsem pomiril iu utola-žil!"
"KI), pa dobro", dostavi Ivan,j "mojenm sreu bo lažje, ako bomi* imel pri sebi dobrega prijatelja!! Jaz pa ostanem, dokler živini, 1 bli^n njenega groba ter se zat'jt" zahvalim sedanji vojaški častijo kak or hitro mi mine dopust. Kaj j so ini vsa dostojanstva in vso ča-|( sti tega sv eta — meni živemu tur- ( !i*'u. kateremu jc umrlo srce za l ves svet? A kje bi mogel lažje: 1 prebiti mračne dneve svojega živ-h Ijenja, nego v bližini onega kup-j eku zemlje, ki mi pokriva vse lia-'i de in najdražji biser? Zato po-M svetim vse ostalo življenje njene- 1 mu grobu. Z visokim zidom za- i branim burji, da ne bo razdajala i nad njim; s svojima rokama ua- t nesem črne zemlje ter jo nasadim ( n najlepšimi cvetlicami in dvagi-j mi rastlinami, da bo krasen gaj t sredi pustih velebitskih goiičav j oz na uo val svetu, kje počiva ne-i prisojen biser v ljubezni tako ne-;( srečnega Ivana Bardiča."	Ji
XXIX.	; J
Nekesga popoldne meseca jaiiu-[( arja 184'J splava neka serežanska j1 ladja od Karlobaga. proti severu. ( N>bo je bilo jasno, morje tiho in p mirno, zrkajoce se v solnčnih žar-jI kih. V sredi ladje sta sedela dva 1 gospoda, oblečena v fini črni oble-H ki. Mlajši je bil pravi vzor mo&ke'l lepote. Vsaka stopinja, vsa runa : jnjost Velikega, a vitkega njegove- 1 , **a života je izraževala vojaško'' | obnašanje. N'jegovo pravilno in J b*po liee je sternnelo od aolnčnih htrkov. kazalo neko tugo in du- 1 sevno bol. a z obraza sta bliščali veliki unnlri	ter gledali ved-j1
no proti severu.
Drugi je bil nekoliko manjši. 4 ali mnogo debelejši. Večkrat je opazoval svojega tovariša, prego- ! voril ž njim kako nežno besedico, 1 a potem je tudi on zrl proti ee- 1 veru, kakor da tudi on tam pričakuje nečesa.	J
Prvi jc bil hrvatski rojak, junaški fraaieoslci polkovnik Iva a Bardie, a drugi upravitelj Du . boi«ove trgovinske hiše. naš M a ■ tej Morič.
Štirje pomorski šerežani so ve- ■ slali krepko in pravilno, da je 1 ladjica kakor strela letela proti severu, a poveljnik je držal krmi- : lo s posebnim ponosom, kakor da vozi kakšnfga kraljeviča.
Vsa petoriea je z največjim za-uiinanjeni opazovala Ivana in Ie 1 redko so zinili kako besedo, na-mežikovali si z očmi ter kazali največji ponos in navdušenje.
Kar se za blišči že iz daljave na desnem bregu na visokem rdbu krasna kapelica.
"Glej jo — adaj se vida!** *a-§ * i -
onemu kraju. Ivan vzdibne. stisne roki na prsi ter s solznimi očmi zre v daljavo.
Za pol ure je krenila ladjica k bregu, nad katerim, je stala kapelica. Ivan je mislil, da mu srce poči. ko je zagledal ono kotlino v katero se je bila skrila Mara pred burjo onega nesrečnega dne. ko jo je božja sodba izročila v na-| ; rtv je drugemu srečnejšemu možu.
Kako majhen je prostor med j ono votlino in kapelico, a koliko je revež pretrpel bolečine in truda. dokler mu ni ves najslajši up utonil na veke pod ono s-«-e4o hišo božjo!
Junaki, odnesito naše stvari k gospodu župniku Dujmoviču, a mi pogledamo nekoliko v kapelico", reče Modrič serežanom. ko ;SO stopili iz ladjice.
•Serezani so odšli, a Modrič in j Iv;«-! gresta po ozki stezici h kapelici.
Vrata, so bila odprta. Ko vstopita, sflrese Ivana neki čuden ,-trati. V grobni tihoti odmevali so i jima koraki.
j Na steklenih, slikanih oknih so [odsevali žarki zahajajočega soln-jca iu obsevali z vsakovrstnimi (barvami veliki oltar in prekrasen kip božjo Porodnice, ki j.- bil iz-. sekan belega m ramo rja.
Xa levi strani pri zidu je stal inadgrobni mraniomi sarkofag, ua katerem je bil iz mramorja izsekan kip. ki je kazal Maro v naravni Tolik osti. Xad grobiščem v izidu je bil veliki mramorni bas relief: Jezusovo spremeaeuje na Oljski gori.
I "Glej. tukaj počivajo ostanki tvoje drage!" jeclja Modrič in pokaže grobišče.
Ivan opazuje Marin kip, kakor da bi hotel spremeniti mrzel kamen v živo telo. Vcaone iz nedrij zlati medaljon z Marino podobL ;co, da bi videl, v čem je enaka j onemu kijm. No. čudno! Kolikor več se je mučil, da bi našel kako enakost, toliko bolj se mu" jo zdelo, da je ni. V njegovi duši in na podobici je živela Mara še vedno v oni deviški lepoti, kakor ta-jlrrat. ko jo je zadnjič videl, a i pred njim stoji kip jako debele ' ženske, katere obraz je le od daleč bil nekoliko podoben M ari. a le toliko, kolikor sta si podobni j navadno mati in hči.
• Je-li jej ta kip kaj podoben.1" vpraša Ivan žalostno.
.' — kakor da hoče pregovoriti : ' odgovori Modric. • ■ Prav itaka je bila tri mesece * pred smrtjo.' *
Ivan vzdih rte. poklekne pred grob. položi glavo v roki ter jo nasloni ob kip. Dolgo časa je klečal tako, vzdihoval in jokal, a vroče solze so mu olajševale bolno dušo.
Ko vstane, se obrne k oltarju. Pade zopet na koleni, kakor da ga je strela udarila, razpne roki ter zavpije z obupnim glasom: "Marica, Marica!r *.
Zagledal je iznenadoma j.ri stopnicah oltarjevih krasno, lepo deklico, ki je prav potresna prišla skozi žagrad.
Bast i je bila visoke in vitke, oblečena v črno svileno <rt>lačUo! Po ramenih in 'hrbtu so se jej vili dolgi krasni lasje. Krasno^ belo ličic* je oblrvala lahka rdečica, a mili obraz je bil povsem podoben nekdanjemu mlademu Marinemu: Scu vso lepoto, katero je imela) takrat^ ko jo je odpeljal srečni] DuboiAStismla je obe nežni ro-i fiiei, Mrtia jih v krilo, nagnila gisvieoi a njene velike modre oeii
WMWMMM^WMWM
llrhfnknl au ste slabi?	|
III U lUllUl Ako M> Čutite slabe, ako »ubite n*	Sj
* teži, ako nimate dobrega teka ln ako	BL
J« va5 prebavni sistem Iz reda. tedaj	Cp
nastane navadno vsled rabite I	C
nereda v obistih in za- SrreiVs Balsam of Life	g
(Severov Živi jonski Balzam).	R
hteva takošnjo ZdravniS- On odpnvi zaprtje ln utrdi ves sistem.	GT
ko pozornost. c^75cePtOY- vtek^	g
Cevera's	f
^ Kidoty and Lifer Remedy	e
(SEVEKOVO ZDRAVILO ZA OBBTI IN JETRA).	E
Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se	g
tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku	s
motne scaiine, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim	B
nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 50c in $1.00.	H
-•- SEVEROVA	1
Hrbtobol j« isginiL .	g
ZDRAVILA	g
Mr. K. Milauskas. 11 Richland Ave..	S
Xowton Upper Fuii*. Ma»„ nam p;5r: naDrotlai Dovgod v lekarnah	C,
"Trpel sem na. hrbtobol ju in vsled br- vj naprooaj po^oa v JekarnuD.	t-
le?in na mani. In ko sein Čital v V«- Zahtevajte samo Severova- Zavr-	k
Som almanahu, sem zu/el rabiti Seve- nit« pouaredbe. Ako ne morete	c?
^J^^no^o^U^' 10 ^ ^tevate. nabite na-	|
ravnost od	H
W. F. SEVERA CO^ CEDAR RAPIDS, IOWA	|
vmnnrmrmrmnm mmmnnnmmvimtvinnnnnnnrinnnnnnrvii«
"Ob. Marica, ali si ti prišla z neba. da te še enkrat vidim-v mladostni lepoti ? Oh, ne beži — oh. ostani, ostani!" zavpije Ivan in stegne obe roki proti lepi stvarci ter ihti v vuliki zmešnjavi.
Deklica stopi k njemu, ponudi mu ročico, se ljubko nasmehne in: ljubko pregovori: .Tal/, nisem Marice, ampak njena lici Ivanka! Da ste nam dobrodošli, gospod polkovnik! Jaz sem vas hitro spoznala. letala se*n se z babico po obali, pa sve vaju videli, ko Me šli proti kapeli. Babica mi j" rekla: Pohiti, teci, da ga ti prva po-1 zdraviš v mili domovini, ker bi bil lahko nesrečen, ako sreča najprej kako staro ženico. Jaz sem letela, kar som mogla, a kmalu; pride tudi babica!"
Ivan se zgrabi z.a glavo in za-jeelja: "Marina hči? — Oh. Bog, sem-ii pameten, ali sem znorel, ali sanjam, ali v resnici vidim? Oh kolika slienost!"
Zagleda t>e ^opet v deklico z iz razoin miline in treec. S tresočo j roko izvleče medalj mi, odpre ga,; pokaže Modrieu in vpraša: "Ali crlej, Matej, ni-li prav njena podoba. prav ona? Ni-li to prav isti. obraz? Niso prav tiste oči. obrvi, nos, usta, lasje, prav vse tisto, vse — kakor da bi jo slikar zdaj naslikal!"
Sladek spomin na nekdanjo Marino lepoto vskipi v njem in v meni oduševljenju pozabi Marico in njen grob. prime dekličino ro-'-v» ter pritisne na njo vroč po ljub.
(Dalje prihodnjič).
V Mehiki.
"Mexican Review" je prinesla j vesti, ki dokazujejo, da se Mehika razvija in da v deželi nastaja mir.
V načrtu imajo, da zgrade dvaj set novih železnic v mehiški republiki. ki bodo prepregle Mehi-ko z železniškim omrežjem od { Yucatana do Nižje Californije. 1
Hišni posestniki v zveznem distriktu, v katerem se nahaja glavno mesto Mehike, so povišali najemnino. Oblasti so takoi : odredile, da morajo znižati najemnino tako nizko, kot je bila v j letu 1912._
Zavzetje Gorice, i
__
Boji ob Soči. — Kako je padla na | ša primorska prestolica? — Večmesečno obleganje Gonoe.
Umevno je, da se rojaki najboj zanimajo za položaj na primorski fronti, posebno pa za Gorico in druge slovenske kraje, katere so opustošili Italijani.
Natančen opis o tem dobite v našem letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, katerih imamo še nekaj v zalogi.
Basso tega vsebuje Koledar še veliko dragih zanimivih Stankov, lepih povesti in pesmi Krasi gh nad trideset slik, med katerimi je ■koL-aj polovica fotografij s soške fronte.
Da je Koledar res zanimiv, je najboljši dokaz, ker ono ga mora li dati že vdragič netisniti, kajti prva izdaja nam je že v par tednih popolnoma pošla. Lahko rečemo, da letoinja izdaja presega glede zanimivega čtiva in slik vse prejšnje. Ker imamo na razpolago ie par izatisov, opozarjamo vse one, ki hočejo imeti Koledar, naj ga takoj naroče.. Stane 35 centov s
n^nSnT^WMBM
TeU the President
\A7 HILE small groups have clamored against any action to	] ■
uphold American rights, the great majority have had no	I Q
means of registering their views. The Declaration that appears	\ ( below gives them the opportunity to record their support of the
Government in measures to safeguard American lives and pro-	C perty from foreign attack.
Do you want the Government at Washington to hear only	J f
from misrepresentative Americans?	| A
Give the country and the President concrete evidence of how
small a proportion of the people advocate surrender.	\ 2
Lewis L. Clarke George W. Perkins \ A Cleveland H. Dodge Elihu Root Executive Committee William N. Dykman Jacob H. Schiff	\
of the	Francis G. Landon Alfred E. Smith
Mayor's Committee Martin W. Littleton John B. Stanchfield J M on	Philip J. McCook, Henry L. Stimson	\ 2
National Defense John Mitchell	Willard Straight
Morgan J. O'Brien Alexander M. White / 1 Herbert Parsons Geo. W. Wickersham
Declaration 1
To the President of the United States:
As an American, faithfull to American ideals of justice, liber- \ i
ty and humanity, confident that the Government has exerted its most earnest efforts to keep us at peace with the world, I he- / ™ reby declare my absolute and unconditional loyality to the Go- ^ I verament of the United States and pedge my support to you in protecting American rights against unlawful violence upon land V I and sea, in guarding the nation against hostile attacks, and ia upholding international right.	J J
Men and Women of 18 or over jI Sign Now Ji
Sheets available for signature in the leading hotels, at the district	/ ®
headquarters of the Republican ind Democratic parties, Western Union	A A Teieg.-aph offices, municipal offices, police stations, stores, restaurants
and other accessible places throughout the City.	J tj
■X'HE Committee has the active co-operation of both the Re-	J V » publican and Democratic organizations, the Suffrage and	k Anti-Suffrage bodies, chambers of commerce, boards of trade,	■ clubs, exchanges, the Boy Scouts, the motion picture theatres,	i { the hotels, the railroads and ferries, the Western Union Telegraph Company, church associations, many business and indus-	J trial concerns and the various branches of the City Government. ► All individuals and organizations who desire to join in circulating	) I the Declarations may address the Committee's headquarters in	\ m any of the five boroughs.
General Headquarters, 50 East 42nd St., Louis Graves, Executive Secretary; Borough Headquarters: Manhattan. 50 East 42nd Street (Francis G.	J V Landon. Chairman); Brooklyn. Brooklyn Trust Company Building, Montague	\ 1 and Clinton Streets (William X. Dykman. Chairman); Bronx. 391 East 149th	B Street (Edward Koch. Chairman); Queens, Chamber of Commerce. Long Island	| J City (C. G. M. Thomas, Chairman); Richmond, "Staten Islander" Building.	\ £ St. George ("Walter V. Priee, Chairman).	1 r
EVERY AMERICAN CAN HELP
TO print copies of the Declaration, and get them properly be-
fore the public requires a large outlay of money. To meet the / I cost, the Executive Committee depends entirelf upon voluntary 1 a contributions. If you wish to do your part in aid of the work, send a contribution with the following coupon:	r i
Lewis L. COcrke, Treasurer,	C
American Bxdiange National Bank,	I I
138 Broadway, H. Y.	| |
Endcsad please find %................which is my contribution to the
work of the Mayor's Committee on National Defense in placing the Decla-	. J ration before the public.
Name ..........................................................................II
Address.. .............................................................\ J
r	------- 1
I DOSTOJEVSKI:
t
Mladenič |
Za GLAS NARODA J. T.	i
11	(N a d al je vanje).
—	Saj nimaš hudega dela. — Sediš iu >>luiiš denar.
—	Ali ni to že dovolj poniževalno?
—	Meni >«• ne zdi. — Sicer če pa hočeš pri njem služiti, ni treba ti od njega plače. — Pojili tja in ^»li pri njem. — Sicer pa kakor
hočeš.
—	- Gotov » um ni bilo ljubo.
Kekli ste mi. da sem lahko zastonj pri njem. — Vidite, da n sem napravil veliko neumnost. — Od njega sem vzel mesečno phičo. »Zakaj mi »pvu- prej povedali, da ne smem zahtevati od
nj ga nobenega denarja!
—	Torej se ti je nekoliko skrivil hrbet. — Jaz sem pa mislil, da gi. ne bos prosil denarja. — Tako se je vse lepo izvršbo. — Kaj ne. Tatjana Pavlovia, da ni dandanašnji več mladih ljudi*
Strašno je bil jezen, pa tudi mene je začelo jeziti.
—	Saj m*? je on silil. — Sam ne vem, kako se je zgodilo, ila sem spravil denar.
Čakaj, Sotiju - je rekel moji materi, — daj takoj fantu nazaj njegovih še>tde*et mbijev. — Zdi se mi. da se mu zelo mudi. — Jaz sem prepričan, da fant nekaj namerava in da potrebuje za do-feego svojega cilja kapitala.
—	Ne vem. č»- mi je kaj zapisano na obrazu, ali ne — sem odvrni jezno — niti v glavo mi pa ni padlo, da vam j*- moja mati povedala, da sem ji posodil šestdeset rubljev.
Pri tem sem mater tako ostro pogledal, da je takoj povesila oči.
Oprosi mi sin, oprosti, jaz res nisem mogla drugače.
Nikar se ne j;.vzi, prijatelj, da mi je zaupala tvojo skrivnost.
-	j,- rekel Versilov. — Sicer si pa napravil z dobro voljo. — Mati j« bila ponosna na svojega sina. — Prepričan pa bodi. da bi tudi brez tega lahko uganil, tla si kapitalist. — Vse tvoje skrivnosti so zapihane na tvojem poštenem obrazu., .
—	Pustite pri miru moj pošteni obraz — sem rekel jezno. — Jaz vem da precej dobro poznate človeško naravo, da imate precej ja-ben pogled, akoravno v nekaterih slučajih ne vidite dalje kot do konca svojega nosu. — Da pa ne boste mislili, da se koga bojim, ali pred kom sramujem, vam odkrito povem, da imam neko idejo, katero moram vresničiti. — Jaz se ne bojim in ne sramujem.
—	Dobro zate, če se ne sramuješ.
Kljub temu vam pa nikoli ne bom povedal.
To -e pravi: ne bi ti zdt-lo vredno povedati, — Saj ni treba prijatelj, saj vem. Bogat hočeš postati, bogat. Miljonar, ali pa še več. — Doseči hočeš, da l»i bili ljudje odvisni od tebe. ne pa ti od : ljudi. —
JbZ sem vztrepetal po vsem telesu. — Nikakor mi ni šlo v glavo, k<iko mi je tako dobro videl v notranjost srca. — Vse je uganii in se je skušal norčevati iz mene.
—	Mati. oprosti. da sem bil jezen nate. — Zdaj vem. da Versi-lovu ni mogoče ničesar prikriti.
Po teh besedah sem se naglas zakrohotal.
—	IVav je, «1 r-«?tri moj, tla si %«• začel smejati. — Ne more« si predstavljati, ko'iko človek pridobi s t«iu. da se smeje.
Cakajt •. vam b«<m nekaj povedal, — sem začel govoriti, kolikor mogoče prostodušno. — Povedal vam bom, kako se je nekoč oče vprvie sestal s svojim sinom.
—	- Prijatelj, ali nt bo to malo predolgočasuo — je rekel Ver-' fcilov.
—	L» brez krbi liodhe, Andrej Petrovič — sem odvrnil. — Jaz vatn ne bo inpovrdel «mega. kar vi mislite.
—	- S t j vem. da imaš vse nas rati in da nam nočeš s svojim pripovedovanjem pokvariti prijetnega večera.
Tu zopet berete z mojt-^i' obraza, kaj ne'.'
Da. deloma tudi s tvcjejga obraza.
Sam ne win, kaj mi je padlo v glavo, da sem rekel:
—	No, ja/ tudi že dolgo časa vem, da je Tatjana Pavlovna za-Ijubljena v mene. - Ah. nikar me tako gr«lo in- glejte, Tatjana Pavlovna. — Hujše se -sniejite!
Vprla je svoje oči v me in m umaknila pogleda, — Zatem mi je zapretila s prstom, kot da bi hotela reči:
—	Pazi fant, pazi!	. .
—	No, Andrej Petrovič. — sem vprašal Versdova— ali oe res ne spominjate, kje iti kako sva se vprvie srečala?
—	Prijatelj, odpusti, pozabil sem. — Vem samo toliko, da je Zv dolgo, dolgo tegj
- Mati. ali se tudi vi več ne spominjate, da ste bili nekoč na kmetih? - Tam. kjer sem jaz dorasel. — Zdi .se mi, da sem bil tedaj star šest tli sed«nn let. — Jaz bi le rad vedel, če ste bili tedaj res Va kmetih, ali so bile vse to sanje. — To sem vas hotel že večkrav vprašati, a ui bilo nikdar priložnosti.
—	Seveda. Arkadi j. seveda. Dvakrat ali trikrat sem obiska* la Barbaro Stepj-.novo. — Prvič sem bila tam. ko si bil star eno leto, drugi<\ ko s: bil star štiri leta in tretjič, ko si bil star šest let.
—	No, vidite, to sem vas hotel že cel mesec vprašati.
Mati ie zardela iu šele po dolgotrajnem molku vpra«aal:
—	* Ali se res tako daleč spominjaš, Arkadij?
Sit j ničesar ne spominjam iu ničesar ne vem, samo nekaj, kar je bilo led
aj v vašem obrazu, je ostalo celo življenje v mojem aren. Posestvo Barbare Stepanove vidim kot v sanjah pred seboj.i
—	Spominjam se samo velikih drevete pred hišo, zdi se mi. da so bile' lep* O vas. mati imam pa .>amo trenutek v spominu. — To je bilo tedaj, ko ste me nekoč v cerkvi vzdignili, da sem sprejel t»v obhaji1-
in poljubil kelih. — Poleti je bilo.-— Pri onem oknu je priletel v eerkev golob in skozi drugo je zopet odletel.
—	Moj Bog, da tako je bilo — je rekla mati in sklenila roke. — Tega r^ba vidim še danes pred seboj.
—	Tedaj je bilo nekaj posebnega v vašem obrazu. — Tistega izraza ne boni nikoli pozabil. — Iu ko sem vas pet let pozneje videl v Moskvi, .sem vas poznal, ne da bi mi kdo povedal, da ste moja mati.
—	Da. res je. — Tako je bilo.
—	Pa tudi prvega srečanja z Vami, Versilov, ae prav dobro spominjam.
—	No, le pripoveduj, če se ti ljubi.
—	Nekega den je i>rišla k nam Tatjaua Pavlovna in me odvedla v rr.*po*ko hišo. — Prej me je seveda preoWekla v čisto perilo m t) »vo obleko. — Jaz sem hodil po sobah iu se ogledoval v ogledalu. Vas m videl na btopnicah, ko >te se pri pogledu name prijeli za fflavo in vskliknili: "Ah!"
—	Natančno pripoveduje - je rekel Versilov Tatjani Pa-
—	Ted a i ste bili še mladi m lepi. — V zadnjih devetih letih ste ■ * pa res nelo postarali. — Sicer ste bili stari že sedemintrideset let, i pa se tm tiitfem mocH dovolj nagledati. ~ Krasneje lase ste imeli,! in v nji1! ni bilo ie nobene srebrne niti.
—	Da, re* je je prikimala oskrbnica Tatjana.
—	Tisti dnevi v Moskvi so bfli najlepši dnev*	j Ntkoii ib ue bom pozabi - Vsi &a*> bab že takp «<
**	- 41 "»lili tem'in ii iiaiwiliiBilliiwtliilii'
Slovenska Društva
i ^ po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN ! POCENI
j drn&tveiie tiskovine, ae Tadej obrneio j na slovensko linijsko tiskamo
'Clevelandska Amerika"
Mi isSslajeaM vsa drnftvsne, trgovske ia
»rtralMtUMlM. Nate ftiakaraa je aajbolj
tiskam ▼ AsurikL Pilite ss km risks tiakovtae m, pssins ss siraste kamin-in. Pri istets M«, iwsfl" te fcsjjfc tiskavtes.
CLEVELANDSKA AMERIKA
»IVA 8LOVXNSKA UNUSKA TISKARNA
8119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O
O J BARČICA!	j
_ i
^Mara Tavčarjeva.) Oj bareiea. oj barčica. moj blagoslov s teboj, in zvezdin svit in mir morja naj spremlja te nocoj.
le barčica odplavata, na širni ocean, iu ž njo se nikdar vrnil ni ! moj lepi kapitari.
Isčeni svoja dfa prijatelja JOSIPA Al>AMLE in ANTONA ADAM LE. Doma sta iz Kadeje; vasi, fara Št. Vid na Dolenj-' skean. Pred par leti «wn.o bili skupaj v C'levelanclu. Ohio, iu odtod sta šla v Forest (.'itv, Pa-<-e kdo izmed rojakov ve za njr, naslov, naj ga mi naznami, ali naj se pa sama oglasita, ker sporočiti jitna imam nekaj važnega. — John Virant. 718 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis. '17-20—3)
DAROVI
za nesrečnega Johna Grom
v Waukeganu. 111 Chicago, 111. — Po $1: J. Slabe j in J. Maver; J. fitanek olV.
Collimvood. O. — (i. Korče ! po .f 1: F. Ogrin. .M. Korče, J. Ze-! 'ene in J. Zakoušek; J Cuvonj ** 'e: po 2~x:: J. Konrie, F. Vidmar j ;n F. Matjažu*; Neimenovan 2(V Cleveland. O. — A. Zalokar $2: *>o sfl : J. Hair in J. Zdeser; J. Jereb 001; J. Minšek 2 .V.	!
Saginaw. Mich. — J. Miller ]>o ti : J. Bohinc. M. Tomšič. F. Gantar in M. Colons: po 50f: A. Gale. F. Donžan. A. Granzar. Neimenovan, J. Kout. F. Aužiček, L.,
•
Ba?jak. F. Eržen iti M. Eržen; po!
: J. Eržen. B. Eržen. M. Ro-| irel. J. Cerman. A. Cerman. Ne-: imenovan. M. Ttant. J. Grof, F.; Jt»kajič. F. J s še ui F. Štete- Ne imenovan ir»<*.
Skupnih darov r-iO.lO. Vsem darovrdetsn se za pomoe v ni:.ji sili kar najsixMiejs*^ zaiiva-i ijujem in jLii prosim, da mi osta-i n-jo še nadalje naklonjeni s -svo- i 30 podporo
John Grom. 1425 Wadswortli Avenue.
AVankeiran. 111.-
tako polni upanja. — No le pripoveduj naprej, deček, kako je bilo. — Imenitno pripoveduješ.
Potem sta začeli govoriti s Tatjano Pavlovno francosko. — Jezni ste bili in grdo ste gledali. — Vedel sem. da vam Tatjana ne more ugovarjati. — Prijela me je za roko in me odvedla v mojo sobo. — Tam mi j< omila obraz in roke in mi neškropiia obleko-z rožnato vodo.
1 il. drn«ri du;: me je Tatjana /«»pet otlpeljala. Pri >lovesn vas ni-1 '•fiii videl iu se nisem mogel posloviti še zdaj ne vem. zakaj >re se' rje izogibali.
—	Le dobro si povedal — mi je rekel Versilov. - Čudno s.t- mi zdi, da se tako dobri spominjaš vseh podrobnosti.
—	Podrobnosti ? — sem se začudil. — To je povse lahko. — Takih stv ari človek nikdar ne pozabi.
—	Alt naj vam povem — >eiu rekel. — kako som pobegnil cd Tuucharda '
—	Prepo vejte iuu. Andrej Pet rt »vič. Vrzite ira ven! — je vzkliknila Tatjana Pavlovna.
—	To me ei*to id - ne briga, Tatjana Pavlovna je odvrnil Vei silov. — Zdi se mi. da ArKadij nekaj namerava in zato naj govori.
- Naj pove, karkoli hoče. — Povedal bo in se izpovedal. — Boljše prej kakor pozneje. Le pripoveduj do konca.
(Dalje prihodnjič).
1
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žiilost no vest, da je nemila j smrt prišla v mojo družino ter sij j btbrala mojega nepozabljemegn i lička
FRANKA VIDRIH.
Kanjki je izdalinil svojo blago dušo po odnevni bolezni v petek 9. marca v starosti 3 in pod leta. .Materi zemlji smo ga izročili 12.| !.marca na katoliškem pokopališču j v Indiana. Pa.
Tempotom izrekam naj iskre-j nejšo zahvalo vsem, ki so se vde-j ležili pogreba in nas tolažili ob času žalosti, posebno Mrs. in Mr.j Zorman, Mrs. in Mr. Kokiiš in i fantom, ki so darovali za sveče.
Tebi. nepozabljeni sinček, naj sveti večna luč in naj ti bo lahka! tuja žemljica!
Žalujoči ostali:
i Anton in Marija Vidrih, stariši.
Anton Vidrih, brat.
A^nes in Antonija Vidrih ter 'Marija omožena Ogorenc, sestre I Homer (_ity, Pa.. 14. marca '17.;
1	*	—Z
POZOR ROJAKI
iNtluotMJ* »Mik n tank* taw, kakor tod m Mik* brka to brads. Od tega mašila lrutajo v Stlb ffclfi kraaai soatl to dold laai« kakor t«Mt ■nftto krami brki to brada to aabodo odpadali in MtoaH. Bmtatiuin. koatitoi ali trganje v rokah, nosab to * krito, v namlh dach papelMoa «cdra i vin. raaa. epckliaa. bal«, lun, krut« in frr.nte : c°tBr Mp kmje nf«ia. oacbKna v par dnefa j oolaoow odstranim. Kdor bi noja adrrfla bra- : ' uspaha rabil ma jMtSa sa 16" 00. P iS.te takoj pc eanik. ki n takoj pošljem zaatoaoj.
Kraaai žepni KOLEDAR sa lete 1917 dobite ako pošljeta 4 cente za pofetmto.
JAKOB WAHClC, i «702 Bonna A v«., Cltrdacd. Okle
Dele oe-HM varnosti.
Na uiiljoue žrtev se more našteti radi;
bele nevarnosti — J ETIKE.
___ i
Najvažnejša naloga Father^ Mollia- j j?er-ja. j;last>viteiL'a duhovna-zdi-avuik« ! v Pittsburgh!!, k.tteri je tekom 40 let ' svojega blaženega tleluvan.ia prek« j .'liiMKto Itolnikom liudil zdravuLšku ik> ; moe, je bil I h * j proti jetiki.
Po fUtfiroletni sku^aji uvaževal je •se svoja sredstva zjt pljučne tujlezni, j tera je a* vee tiso«" slučajih 7. najbolj i .šiiu u.^i»eht«m ujm »rabil.
Ako čutite, da vas bode med plečima. i ako imate suh kašelj, ako se ponoč* potite In imato vrofino, ue eakajte nit! ene lainute, temveč takoj uaroelri Father Mollingerjeva sredstva .štev. i-pljučne lKtlezni. Cena vseh zdravil je $2.00 in pošljt- | mo jih kamorkoli kakor hitro projm" i rao svoto.
Mollinger Medicine Co.
207A West Ohio St, Pittsburgh. Pa
Pripomba: Ako želite posiljater za varovano, pošljite 10c. več.
Rad bi izvedel za naslov ANTONA C VEL BAR. Doma je iz Brezovice, fara Šmarjeta na Dolenjskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v Milwaukee ali Sheboygan. Wis. Prosim cenj. rojake, ce kdo ve za njegov naslov. naj ga mi naznani, ali na; se sam javi. — John Tlovar. P. O. Box 303. De Pne 111. (17-20—3)
Kje je JGlIN NEMETZ? Doma jt od Velike Nedelje na Štajerskem. Zadnji njegov naslov je bil: Mei'lmton Hospital. New-York City. Za njega bi rad iz vedel: Joe Šavee. 719 Kast St.. N. S.. Pittsburgh. Pa. ; (17-20—3)
ŽfffiSfifBBIHIBlilfBlillSilg^^	;
I Or. LORENZ, j|
jfj Jas aem edini hrvaiko govora J \
S .M gpeciuli*t moSklh boleml * j • S Plttsburghu. P«.	j J
! ® |
C Uradne ure: dnevno od 9. do- | j jc poldne do S. are »večer. V pet I ; » ktb od 9. dopoldne do 2. popoldne j i jn Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL [ i S ipedaliat laikih h »I fini ) » S	DR. LOBENZ.	| !
£«44 Pena Ave. II. nadst. mm «11» | \
BgigigigiiSigggfaiagi^^
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinoi* naznanjamo, da jib bo v kratkem obiskal nas zastopnik
/m Wr v. m /gfi ■ — 9 ^
rm B^k "	m,
I	Mr. Janko Plfliko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, •Ia mu bodo lili rojaki v vseh ostrih na roko-
Uredniitvo.
i -
_w Oe. (Cin'.iriir
B ImI ikhpn in'^-
9 Pristni prihaja g ▼ uTojo, kot j* H ntfliksn lokaj. ^M Odklonita m sa-H voja, ki niso sane-H Satani s Anchor H TuitTMo mmmm
jjr SB in M MOttn ■ v Mtaraak aH mm ravnost od
10 SLOVENCEV
se sprejme v organizacijo "Kaolin & Mica Mining Co." $300.00 potrebno. Prav lahko je mogoče, da naredi vsak v prvem letu že $3.000.00. Za podrobnosti se obrnite na:
John Jereb, P. 0. Box 621. Wylam, Ala. _(17-20—3)_
IŠČE SE
pri Charcoal Iron Company of America 75 drvarjev za delati "hemieal drva po $1.75 klaftra. Oobre nove kempe in dober les. 10 milj iz Newberry, Luce Co. \£ieli. Kempe bodo odprte dne 1. sprila. Zr. podrobnosti vprašajte pri:
John Knaus, v o Camp 7. Newberry, Mich. __(14-3—3-4) *
IŠČE SE
znrjenega krojača za izdelovanje uoških vrhnih oblek. Plača do->ra; od rekeleev plačam od $7.00 lo $8.00, od hlač $2.25 od kosa :td. Kdor želi sprejeti delo pri neni. naj se ogla-si.
Frank Corn, 1102 Prescott Street. 161-22—3)__North Chicago, III.
i\je se nahaja rojak JAKOB C1MPRIČ? Doma je iz Novega Kota, podomače Dovčar. Želel bi, da se oglasi ali pa pride k meni. — Frank Poje Camp, | Box 436, Demopolis, Ala. i 16-37—3'i_
Kčem svojega prijatelja VALENTINA ŠTIMAC, doma iz sela Erženi, kotar Čabar. Pred dvema lotoma se je nahajal v državi Texas, kjer je delal doge. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, dobi nagrado 5 dolarjev, ali naj se pa sam javi, ker poslati mu imam pisma iz starega kraja. — John Eržen, Box 27, Pickens, W. Va. (16-17—3) _i_
Iščem svojo sestro IVANKO KLANČAR, doma iz Begunj št. 19 pri Cerknici. Pred dvema letoma je bila v Barbertonu, Ohio, in zdaj ne vem, kje se nahaja. Nadalje želim izvedeti za naslov rojaka JOSIPA HITI, ki biva nekje v okoliei Johns-towna. Prosim, če kdo ve za katerega izmed teh dveh, da mi naznani, ali naj se pa sama o-glasita. — Mary Vidmar, P O. Caimbrook, Pa. (14-16—3)
HARMONIKE
bodla! kakrflnekoU vrača ladeinjen la popravljam po najnlgjlh cenah, a delo trpežno In sanealjlvo V popravo nanesljlvo vsakdo po«J«, ker aem fle nad 18 let tukaj v ten poaln In aedaj v svojem lastnem domu V popravek vzamem kranjske kakor era druge narmonlke. Rabljene harmonike knpn-tem ln vzamem tudi v rameno, toda le 3 ln 4vrstne.
JOHN WENZBI. 1»I7 Kast €Žp4 8L Oeeelaad- Ofck
——~—--------------j
Velika zaloga vina in žganja.
^^^ ^ ^ Rdeče vino v sodih ................75c. galon	i
'^^IdT E&tonah pa po........$1.00 „	4
Belo vino v sodih................$1.00	9
^^^^^^H^Bk	v galon&h pa po..........$1.20	4
^f Sod aa 50 galoa je zastonj; sod aa 28 galon	i
se mora plačati	i
^^■»■■K' D rožni k 4 galone za....................$11.00	jf
Brlnjevec 12 steklenic za ..............$12.00	jI
Brlnjevec 4 galone (sodček) aa..........$18.00	i
V'	MARIJA O&ILL,
6388 St. Clair Ave^ N. B^ Cleveland. Ohia. J
Frank Petkovsek
Javni notar (Notarj Public) 718-720 MARKET 8TBEST
VADII6AI, ILV
PRODAJA fina vina, lsvrstne smotk«. « ^^^^^	patentirana adravila.
PRODAJA votne listke vsak prekoaso^ *	skih črt.
liasispalk	POSlLJA denar v stari kraj samealjivo ti
"GLAS NAtODA'	poiteno.
82 Oortlandt Street.	UPRAVLJA vae v aotarald fossl spada-
■ew York. T.	joča dela.
POPOTNIKI.	i
Vsem onim. ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako lmat» j družino, bo potrebno nabaviti pohištvo ln knhlnjako opravo ako aa hočete nastaniti v naSl naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velik* prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imata red« po j Steno ln zanesljivo blaga
Ako dospete v Cleveland na poetajo ln se ne veste kam obrniti, po J kličite na telefon Princeton 1381 all pa Rosedale 1881 In Jaa bom posla) en avtomobil po vaa. Ako pa vzamete pocestno karo ra pel jI ta a Bt dal* j karo do 82. ceste In na vogala St Clair Ave. ie naslov:
A. GRDINA,	j
6127 St. Clair Are.,	Cleveland, O. I
Pri meni se vedno dobi letni koledar aa 20c. poStnlb fc
Novi cenilci!
Pišite po naš novi cenik za najno* vejšega izdelka zelenozlate krasne možke Elgin ure.
Je nekaj tako krasnega, da niste še nikdar kaj enacega videli.
Cene so jako nizke, ure garantirane.
Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marše polke, valčke itd. General Hin-rlenburg marš, Huzarski marš itd.
Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani.
IVAKPAJK, urar,
456 Chestnut 8t^ Conemangh, Pa