13 ŠTEVILKA delegatska tribuna V. LETO 12. NOVEMBER 1979 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZT77 GRADIVO ZA SEJO ZBOROV SKUPŠČINE V_________________________________J OCENA IZVAJANJA DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE -POLJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Na podlagi 45. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje daje Izvršni svet v obravnavo osnutek — Ocene izvajanja družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in — Smernic za uresničevanje družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1980. Predložena gradiva so bila izdelana v času, ko so se začeli izvajati restrikcijski ukrepi na področju ekonomske in kreditno monetarne politike ter zunanjetrgovinske menjave, ki so bistveno vplivali na gospodarska gibanja v občini. Zato ocena ekonomskega razvoja občine, ki temelji na polletnih rezultatih poslovanja ni dokončna, prav tako tudi smernice za uresničevanje družbenega načrta niso dokončne ker v tem času še niso znane vse usmeritve temelnjih nosilcev planiranja (organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti). V času do sprejemanja predloga Ocene izvajanja družbenega načrta v letu 1979 in Smernic za uresničevanje družbenega načrta v letu 1980, bodo zato prvotna gradiva dopolnjena z rezultati, ki jih bo pokazala analiza devetmesečnega poslovanja in s planiranimi cilji temeljnih nosilcev planiranja. Predlog ocene izvajanja srednjeročnega načrta občine za obdobje 1976-1980 v letu 1979 in predlog smernic za uresničevanje družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga bo skupščina obravnavala na decembrski seji bo vključeval tudi pripombe iz javne obravnave osnutka med vsemi nosilci planiranja. Izvršni svet X____________________________________________________________J I. OCENA IZVAJANJA TEMELJNIH NALOG V LETU 1979 Temeljne naloge iz smernic za uresničevanje družbenega načrta občine za obdobje 1976-1980 v letu 1979 so bile realizirane le delno: Na področju samoupravne organiziranosti ugotavljamo napredek pri uveljavljanju dohodkovnega povezovanja med organizacijami združenega dela, kar se kaže tudi v povečanju deleža prihodkov iz naslova skupnega prihodka od 4,3 % v lanskem polletju na 10,8 % v letošnjem polletju. Nekoliko počasneje potekajo integracijski procesi v gospodarstvu občine. Izvedena je bila integracija na področju gostinstva; po integraciji med Izolirko in Obrtnim podjetjem Moste pa se razgovori za nadaljnje združevanje še nadaljujejo. Tudi pri uveljavitvi samoupravnega položaja delavcev v združenem delu je bil dosežen pozitiven premik, saj sprejemanje zaključnih računov in periodičnih računov ni več formalno, ampak pomeni vsebinsko odločanje o pogojih pridobivanja dohodka in razmerjih pri delitvi dohodka. Po odloku o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje’ 1981-1985 bi morali vsi nosilci planiranja sprejeti smernice za pripravo srednjeročnih načrtov do konca septembra, vendar ugotavljamo, daje do 25. oktobra sprejelo smernice le štiriindvajset organizacij združenega dela, ter devet krajevnih skupnosti. Zunanjetrgovinska menjava v letu 1979 ni potekala skladno z zastavljenimi cilji. V prvem polletju se je razmerje med izvozom in uvozom poslabšalo od 1 : 2, konec leta 1978 na 1 : 2,7 v prvem polletju 1979. Ker se je podobno gibal uvoz tudi v republiki in Jugoslaviji so bili v avgustu sprejeti restrikcijski ukrepi za približevanje uvoza uvozu, ki ga dovoljuje načrtovana plačilna bilanca Slovenije pa bodo povzročili manjše doseganje planiranega obsega proizvodnje. V letu 1979 načrtovane stopnje rasti realnega družbenega proizvoda nismo dosegli. Rast produktivnosti še vedno manj prispeva k rasti realnega družbenega proizvoda kot pa zaposlovanje, ki je bilo tudi v tem letu ekstenzivno. Do leta 1979 še nismo dosegli cilja skladnejšega razvoja občine predvsem zaradi velikih priselitev prebivalstva. Na področju preskrbe občanov se stanje še ni izboljšalo, vendar ocenjujemo, da bodo v letu 1980 realizirane ali pa vsaj začete skoraj vse predvidene investicije iz srednjeročnega družbenega načrta občine. Zaposlovanje novih delavcev je še vedno v porastu. Najmanjši porast zaposlovanja je v industriji. Še vedno niso vse OZD pristopile k samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih, čeravno je bil sprejet v Ljubljani in so ga dolžne vse OZD izvajati. Ugotovljen je rahel napredek v izobrazbeni strukturi delavcev v kadrovskih službah in ustvarjeni so bili pogoji za funkcionalno izobraževanje delavcev preko Društva kadrovskih delavcev. V letu 1979 ni bila realizirana temeljna naloga opredelitve 1 programa ITS cone Dolsko, izdelan je bil ubanisticni načrt Videm-Dolsko in je bi predložen SML v potrditev. Prav tako ni 1 bila opredeljena cona za gradbeništvo. V ostalih industrijskih conah občine je Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja v industrijskih conah občine pri Razvojno-gospodarski skupnosti usmerjal investitorje v namensko določene cone. Na področju kmetijstva se naloge izvajajo skladno z sprejetim programom. V okviru Skupnosti za pospeševanje kmetijstva so bile akcije usmerjene predvsem v uvajanje dohodkovnih odnosov med zasebnimi kmeti, kmetijsko zadrugo in organizacijami blagovnega prometa tako, da je v TZO Dobrunje združenih 85 % zasebnih kmetij v občini. V letu 1979 je bila izvedena reorganizacija gozdarstva na območju občine. Vsi gozdovi so sedaj v upravljanju GG Ljubljana. Za območje občine je organizirana poslovna-* enota, kije vezana na temeljno organizacijo kooperacijo gozdarstvo Domžale. Izkoriščanje gozdov' poteka za celotno območje območje občine po enotnem gozdno-gospodarskem načrtu. Na področju družbenih dejavnosti so odgovorni nosilci (delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in upravni organi) uresničevali temeljne naloge v okviru svojih delovnih programov, vendar je možno ugotoviti zaostajanje oziroma zmanjševanje števila ustrezno usposobljenih delavcev, predvsem v osnovnih šolah, kjer je potrebno opozoriti na povečano število delavcev z neustrezno izobrazbo, vedno večje zmanjševanje števila delavcev z visoko izobrazbo in resne kadrovske zadrege pri načrtovanju novih delavcev v šolah v gradnji iz programa 2. samoprispevka. Za razrešitev kadrovskih vprašanj je Samoupravna stanovanjska skupnost predlagala sklep o nakupu 17 družbenih stanovanj iz združenih sredstev amortizacije in sredstev opuščenega stanovanjskega sklada za potrebe osnovnega šolstva, otroškega varstva in zdravstva. Kljub dogovorjeni hitrejši izgradnji objektov družbenega standarda niso realizirane vse naloge. Zaostaja izgradnja osnovne šole Štepanjsko naselje, VVZ Zalog, VVZ Hrušica in VVZ Vevče — Zg. Kašelj. Ob zaostajanju izgradnje je potrebno opozoriti še na skokovito naraščanje cen in neskladja med zbranimi sredstvi samoprispevka in vrednostjo gradnje. Na področju ljudske obrambe, organizacije, materializacija in kadrovska popolnitev vseh obrambnih struktur kljub velikim naporom še ni najustreznejša. Skupnost za razvoj družbenega standarda je na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma in programa dela naročila izdelavo gradbene dokumentacije za izgradnjo Doma občanov v centru Most. Glavni projekt je v izdelavi, gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do konca leta. II. GLOBALNA OCENA EKONOMSKEGA RAZVOJA V smernicah za uresničevanje družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 in 1979 smo, zaradi že tedaj predvidenih restrikcijskih ukrepov na področju ekonomske in kreditno monetarne politike ter zunanjetrgovinske menjave, planirali nekoliko nižje stopnje gospodarske rasti. V smernicah smo kot temeljno nalogo opredelili usmeritev organizacij združenega dela na domače surovine in v povečanje izvozne aktivnosti. Glede na polletne gospodarske rezultate in glede na omejevanje kreditiranja in uvoza do konca leta ocenjujemo, da bodo stopnje gospodarske rasti realizirane nekoliko slabše, kot smo načrtovali. Planirane stopnje za leto 1979 Ocena realiziranih stopenj glede na rezultate v 1. poli. 1979 Realni družbeni proizvod 7 5,7 Fizični obseg ind. proizv. 8 6,9 Zaposlenost 2-3 5,2 Produktivnost dela 4 0,5 Realni osebni dohodki 3 - 1,2 Družbeni proizvod gospodarstva se je v prvem polletju 1979 nominalno povečal za 29,4 %, vendar to ob upoštevanju rasti proizvajalnih cen od 6 - 18 % ter cen v trgovini na drobno, pomeni dokaj nizko rast realnega družbenega proizvoda. Zaposlovanje je v prvem polletju tega leta porastlo za 5 % in je bistveno preseglo načrtovane stopnje. Industija ima nekoliko nižjo stopnjo 4 %, višje pa imajo gradbeništvo 8,6 %, promet in zveze 6,6 %. Tako visoke stopnje zaposlovanja ob relativno nizki stopnji rasti realnega bruto dohodka pa pomenijo nizko stopnjo produktivnosti, v tem polletju se je produktivnost povečala samo za 0,5 %. Delitvena razmerja v bruto dohodku so letos nekoliko ugodnejša kot prva leta srednjeročnega obdobja. Osebni dohodki so rastli skladno z rastjo bruto dohodka (29,4 %), del za skupno in splošno porabo je rastel povsem v skladu z resolucijo bistveno počasneje (19 %), sredstva za razširjeno reprodukcijo so rastla za 3,7 strukturnih točk hitreje kot bruto dohodek. Vendar ocenjujemo, da prvič zaradi velikega deleža združenih sredstev za infrastrukturne objekte in nerazvite ter drugič zaradi porasta zadolženosti gospodarstva za investicije ostane le minimalno prostih sredstev. V prvem polletju 1979 je celotnemu gospodarstvu občine ostalo 454 milijonov din prostih sredstev za investicije, vendar so v to že všteta sredstva amortizacije. Povprečni realni osebni dohodki na zaposlenega delavca so v prvem polletju 1979 padli, ker so življenjski stroški rastli hitreje (23,4 %) kot pa nominalni povprečni osebni dohodki (21 %). Vlaganja v investicije so sicer letos bistveno porastla za cca 140 %, vendar je to rezultat tega, da so se končno začele izvajati investicije, ki glede na srednjeročni družbeni načrt kasnijo, ter tudi rezultat nizke primerjalne osnove v preteklih letih. Veliko pa je investicij, ki se bodo zaradi objektivnih ali drugih vzrokov preložile v naslednje srednjeročno obdobje ali pa se ne bodo izvajale. Prav tako z investicijskimi vlaganji nismo v celoti dosegli kvalitetnih premikov, ki smo si jih kot cilj zadali v srednjeročnem družbenem načrtu; nismo dosegli prestrukturiranja gospodarstva v tehnološko modernejšo in delovno neintenzivno proizvodnjo, to pomeni, da ivestcijska vlaganja niso doprinesla k povečanju produktivnosti in zmanjšanju dosedanjih visokih stopenj zaposlovanja, v gospodarstvu občine je kar triintrideset organizacij združenega dela, ki izkazujejo nižjo stopnjo rentabilnosti, kot je povprečna stopnja 4,2 %. Tudi to kaže na nizko učinkovitost novih investicij ter vlaganj v modernizacijo in rekonstrukcijo. Zato je bilo kot tekoča naloga opredeljeno proučevanje razvojnih programov in poslovanja vseh tistih organizacij združenega dela, ki poslujejo na robu rentabilnosti. V zunanjetrgovinski menjavi so se glede na lansko leto rezultati še poslabšali. Razmerje , med izvozom in uvozom .seje od 1 : 2 poslabšalo na 1 : 2,7. Predvidevamo, da se do konca leta razmerja ne bodo nič več slabšala, vendar ne kot rezultat povečanja izvozne aktivnosti OZD ampak predvsem kot rezultat omejevanja uvoza blaga. To omejevanje uvoza predvsem uvoza reprodukcijskega materiala, pa bo verjetno v nekaterih organizacijah združenega dela do konca leta 1979 povzročilo manjšo proizvodnjo kot je bila načrtovana. III. GLOBALNA OCENA ZA PODROČJE URBANIZMA Ključna naloga z vidika prostora, ki je izhajala iz smernic družbenega razvoja za leto 1979, je bila oblikovanje predloga sprememb in dopolnitev GUP in UP kot osnove za uresničitev v družbenem planu zastavljenih programov. Naloga (zaradi vsebinskih konfliktov) ni bila opravljena v predvidenem času. Predhodna potrditev sprememb in dopolnitev GUP in UP je bila potrebna tudi za realizacijo nekaterih drugih nalog, ki so prav zato ostale nedodelane. V kolikor bo dokument sprejet v predlagani vsebini, bodo dane objektivne možnosti za pripravo nadaljnjih urbanističnih dokumentacij in verifikacijo tistih, ki so že v izdelavi. Pri pregledu opravljenih nalog ugotavljamo, da smo se tvorno vključevali v obravnavo problematike in pripravo predpisov s področja varstva okolja in urbanistične ter zemljiške zakonodaje in politike. IV. OCENA IZVAJANJA DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE V LETU 1979 PO PODROČJIH 1. GOSPODARSTVO Industrija V industriji smo zaradi predvidenih restrikcijskih ukrepov planirali 8 % stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda, kljub temu, da srednjeročni družbeni načrt v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja predvideva višje stopnje rasti kot v začetnih letih. Planirane stopnje za leto 1979 Dosežene stopnje . v i. polletju 1979 Realni družbeni proizvod 8 7,0 Fizični obseg ind. proizv. 8 6,9 Zaposlovanje 2-3 4 Produktivnost H 5 2,8 Ihdustrija je predvideno stopnjo rasti realnega bruto dohodka komaj dosegla (nominalno je bmto dohodek v prvetn polletju porastel za 27,3). Glede na omejevanje uvoza in restrektivno kreditno politiko pa ocenjujemo, da industrija načrtovane stopnje rasti za leto 1979 tudi do konca leta ne bo dosegla. Na področju zunanjetrgovinske menjave se je razmerje izvoz uvoz poslabšalo (1:3,3). Ukrepi za zmanjšanje uvoza pa so povzročil, manjšo realizacijo načrtovane proizvodnje. Sredstva za reprodukcijo so se povečala za 31 % in znašajo 431 milijonov din, ob upoštevanju anuitet za kredite pa ostane prostih sredstev za investicije samo še 147 milijonov din (z amortizacijo in združenimi sredstvi za infrastrukturne objekte). V prvem polletju so v industriji štiri organizacije združenega dela izkazovale izgubo, za KTM-Protektor TOZD Protektiranje, kjer se izguba ponavlja že več let je izvršni j svet skupščine občine sprejel sklep o imenovanju posebne delovne’skupine za proučitev razvojnega programa KTM-Protektor. Na področju integracijskih gibanj je bila izvršena integracija med Izolirko in Obrtnim podjetjem Moste, v teku so še razgovori za integracijo s Tectunom in Monterjem. Izvajanje investicij: Od planiranih investicij se izvajajo gradbena dela v: Julonu -izgradnja obrata poliamidov Rogu izgradnja tovarne koles v ind. coni MP/3 Toplarni — I. etapa izgradnje druge faze 50 MW turbo-agregata; v Teolu — proizvodna linija za telain. - V Indosu razširitev proizvodnje viličarjev ne poteka po planu, gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. - Začetek gradnje Tovarne gotove in polpripravljene hrane je prestavljen v pomlad 1980. V finančni konstrukciji investicije manjka še 75 milijonov din združenih sredstev, ki se pridobivajo z akcijo za solidarnostno združevanje sredstev vseh delavcev mesta Ljubljane. - Investicija Emone - Tovarne močnih krmil v gradnjo nove tovarne močnih krmil in silosov v Zalogu se v tem srednjeročnem obdobju ne bo izvajala. - Plutal ni realiziral sklepa Razvojno-gospodarske skupnosti glede prodaje nedokončane proizvodne hale v MP/3 Pletenini. Razgovori so ponovno aktivirani. - V Velani ni rešen prostorski problem izgradnje nadomestnih zmogljivosti zaradi ukinitve nočnega dela žena. Modernizacije, rekonstrukcije in razširitve proizvodnje, ki so jih organizacije združenega dela planirale za letošnje leto so že delno realizirane kot npr: v Žitu TOZD Pekama, Koteks-Tobus TOZD Koprod. Nekaj investicij je v teku: Žito TOZD Mlini, Žito TOZD šumi, Saturnus, Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas, Emona-Mesna industrija Zalog. Druge investicije pa se prenašajo v naslednje leto kot npr.: Izolirka, KTM-Protektor TO ZD GTI, HP Kolinska TOZD Tovarna hranil, HP Kolinska TOZD Kemin. Gradbeništvo Gradbeništvo je sicer glede na rezultate gospodarjenja v prvem polletju doseglo ugodne poslovne rezultate. Nominalno je bruto dohodek porastel za 32 %. Kljub visoki rasti cen v gradbeništvu to še vedno pomeni zadovoljivo rast realnega družbenega proizvoda, vendar je bila v gradbeništvu stopnja zaposlovanja tako visoka (8,6 %), da je stopnja rasti produktivnosti minimalna. V letu 1979 še ni bila realizirana naloga opredelitve lokacije za gradbeništvo. Predlog, da se gradbeništvu nameni območje med Savo in Sneberji je bil v nasprotju z občinskim prostorskim planom za potrebe kmetijstva, ki na tem mestu ugotavlja po kvaliteti najvišjo kategorijo kmetijskih zemljišč. Pri ponovni preverbi prostora v okviru predloga sprememb in dopolnitev GUP in UP so površine ostale namenjene za trajno kmetijsko rabo. Delno je bil ta problem rešen z odobritvijo lokacije Gradisu v MP - 3/8 (staro letališče). Pri projektu za gradnjo v MP 3/8 pa bo potrebno opredeliti dolgoročno rešitev gradnje objektov, ki bi lahko bili skupnega pomena za celotno cono. Rekonstrukcije in modernizacije v Gradisu TOZD Strojno prometni obrati v predračunski vrednosti 150 mio din so v teku in bodo do konec leta 1979 realizirane. V Gradisu TOZD Kovinski obrati je bila investicija realizirana delno, nabtfva opreme je zaključena, gradbena dela pa se bodo prenesla v naslednje leto. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij (JLA) se gradnja I. in IL faze ŽG terminala še ni začela. Izdelane so samo smernice za pripravo lokacijske dokumentacije. Izdelana bo lokacijska dokumentacija in pridobljena lokacijska odločba. Ža III. in IV. fazo se je začela pripravljati širša urbanistična dokumentacija za realizacijo zazidalnih zasnov. Na področju PTT prometa realizacija investicij ne poteka po planu. V letu 1979 se je pričela samo gradnja poštnega objekta v Polju, za pošto v Štepanjskem naselju je izdana samo lokacijska odločba, dočim se pridobitev ustrezne dokumentacije in zemljišča za pošto v Novih Jaršah prenese v naslednje leto, pridobitev poštnih prostorov za pošto v Fužinah pa v naslednje srednjeročno obdobje. Dobava opreme za RATC Moste je zaključena, v teku je montaža. Izvaja se montaža kontejnerja v Polju, ki bo do konca leta tudi zaključena, dočim so postavitev kontejnerja v Štepanjskem naselju, zaradi razširitve RATC Moste opustili. Na območju občine je bilo v letošnjem letu postavljenih pet javnih govorilnic, načrtujejo pa da jih bodo do konca leta postavili še sedem. Na področju mrež je bila realizirana izgradnja mreže v Štepanjskem naselju, za izgradnjo omrežja v Polju I. faza pa še ni izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija. Trgovina Od načrtovanih investicij bodo realizirane: - Emona center v Štepanjskem naselju. Predvideni začetek obratovanja ie konec meseca novembra. V gradnji so: - Samopostrežna trgovina v Senožetih in tržnica v Mostah V fazi pridobitve gradbene dokumentacije so: - Samopostrežna trgovina v Polju, sredstva so zagotovljena, gradnja se bo začela v mesecu novembru - Razširitev samopostrežne trgovine Mercator na Proletarski 4 v blagovnico. V zaključni fazi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - Za primarni center v Štepanjskem naselju (Manufaktura, mesnica, knjigarna itd.) je pri skupščini občine vložena vloga za izdajo lokacijske odločbe. Kljub sprejetemu zazidalnemu načrtu izdajo odločbe ovira nasprotovanje hišnega sveta. V fazi pridobitve lokacijske dokumentacije: - Emona center v Novih Jaršah V fazi pridobivanja zemljišča je gradnja: - Trgovine v Hrušici - Emona DO Blagovni promet za izgradnjo diskont trgovine ob Šmartinski cesti še vedno pridobiva zemljišče, zato je gradnja prestavljena v naslednje leto. Trenutno rešujejo situacijo z razširitvijo trgovine na isti lokaciji, kar pa je samo začasna rešitev. Kurivoprodaja planira začetek gradnje prodajnega centra v coni MP 2 v začetku leta. Gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, za pridobitev bančnih sredstev pa je potrebna sprememba programa v prodajni center. V letošnjem letu so bile realizirane tudi modernizacija trgovin v Zg. Kašlju, Sostrem, na Pokopališki 12, trgovina v Zalogu, SP Vevče, Pokopališki 36 in SP Zalog 216. Z namenom reševanja osnovne preskrbe Razvojno-gospodarska skupnost združuje okoli 30 miijonov din. Sredstva so namenjena za kreditiranje trgovin v Senožetih, Hrušici, manjših trgovin v sekundarnem centru v Štepanjskem naselju, Polju (premostitveno 10.000.000,00 din do konca meseca marca 1980). Promet V prvem polletju letošnjega leta izkazuje prometna dejavnost nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda kot tvfdi produktivnosti, zato ocenjujemo, da planirane stopnje rasti ne bodo dosežene. Organizacije, združenega dela prometne dejavnosti so v I. polletju izvozile za 23,5 milijona din (to je 8,6 % izvoza gospodarstva) in uvozile za 6,9 milijona din (to je 0,9 % uvoza gospodarstva). Ugodno razmerje doseženo med izvozom in uvozom (3,4:1) pa se bo verjetno do konca leta še nekoliko poslabšalo. Načrtovane investicije v obnovo voznega parka organizacij v znesku 72 milijona din, so bile že realizirane. Na področju investicijskih vlaganj so BTC Javna skladišča v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za nov skladiščni objekt. Pričetek gradnje! je predviden konec leta 1979. Objekt se bo gradil z združenimi sredstvi Gostinstvo Tudi na področju gostinske dejavnosti načrtovane investicije ne bodo realizirane. Dejavnost se ne razvija skladno z rastjo prebivalstva in se v zadnjih letih število obratov ni povečalo. V občini imamo dve organizaciji gostinske dejavnosti, realizacija njihovih investicij pa bo prenešena v naslednje srednjeročno obdobje. Na področju integracijskih procesov se je Gostinsko podjetje Moste s 1. 9. 1979 integriralo v sestavljeno organizacijo združenega dela ABC Pomurka. Gostinsko podjetje Moste ima v programu izgradnjo gostinskega obrata v Štepanjskem naselju. Izdeluje se glavni projekt in pridobiva lokacijska dokumentacija. Gostinsko podjetje Figovec ni realiziralo usmeritev. Še vedno ni pridobljena dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Izdeluje se šele idejni projekt. Sredstva še niso zagotovljena, vodi se akcija za združevanje sredstev. ! Blagovno transportni center načrtuje povečavo obrata družbene pfeftfane: od sedanjih" 2.50Č obrokdv dnevno na 4000. Sredstva so zagotovljena, predračunska vrednost investicije je 20 milijonov din. Tudi na področju zasebnega gostinstva opažamo upadanje, saj je v občini registrirano samo še 33 zasebnih obrtnikov. Večjih investicijskih naložb ni bilo. Obrt Obrtna dejavnost v občini temelji na zasebnem sektorju, kjer imamo registriranih 700 obrtnikov, ki ustvarjajo 415 milijonov din prometa. Družbeni sektor obrti predstavlja štiri organizacije združenega dela in to tri mizarske organizacije in ena servisna organizacija. Povpraševanje po obrtnih storitvah narašča. Ugotavljamo, da število obrtnih organizacij iz leta v leto pada. Delno je vzrok temu spremenjena klasifikacija dejavnosti in pomanjkanje kvalitetnih razvojnih programov, ni pa tudi nobenih pobud za ustanavljanje novih obrtnih organizacij združenega dela. Realizacija nalog: Izgradnja obrtno-servisne cone MM 4 kasni. Do konca leta bo narejen delilni načrt, na podlagi katerega se bo začel postopek za pridobitev zemljišča. Uvedene so bile posebne davčne olajšave z namenom pospešitve obrtne dejavnosti (zlasti za storitveno obrt, za začetnike, za starejše obrtnike, olajšave za učence v gospodarstvu, za naložbe v razširjeno reprodukcijo, za razširitev in izgradnjo poslovnih prostorov). Pozitiven premik se kaže tudi na področju kreditne politike v smeri pospeševanja razvoja zasebne obrti. Skupščina občine je v te namene izdala letos že 102 potrdili (od tega 39 za storitveno obrt), ki so potrebna za pridobitev kratkoročnih kreditov in enega (za storitveno obrt) za pridobitev investicijskega kredita. Pri pripravi programa razvoja malega gospodarstva na ravni mesta Ljubljane, je prišlo do zamud, zato bo konkretni program razvoja obrti za občino z določitvijo deficitarnih obrtnih strok in politike pospeševanja malega gospodarstva narejen v naslednjem letu. Odprt problem ostaja še vedno izgradnja in financiranje najemnih poslovnih prostorov za storitveno obrt. Kmetijstvo V letošnjem letu so se pridelki v poljedeljstvu v primerjavi z letom 1978 povečali za 11 %. To povečanje gre za račun ugodnejših vremenskih razmer, povečanja porabe umetnih gnojil in uporabe kvalitetnih semen. V živinoreji je proizvodnja mleka ostala na nivoju leta 1978. Stalež govedi se je v zasebnem sektorju povečal za 160 glav predvsem na račun nakupa plemenskih telic. Na živinorejski farmi Emona - Zadobrova se je število plemenskih telic povečajo od 400 na 500 glav. Skupno je na območju občine 4273 glav goveje živine. Perutnina Zalog je v letu 1979 povečala fizični obseg proizvodnje za 6 %. Investicijska izgradnja v zasebnem kmetijstvu poteka po predvidenem programu. V letu 1979 bo na območju občine 12 novih in adaptirano 15 hlevov s skupno 420 novimi stojišči, na novo je bilo zgrajeno 30 silosov, nabavljeno 38 traktorjev, 32 pobiralnih prikolic in ostali priključki. Odkup kmetijskih pridelkov v TZO Dobrunje se je napram lanskemu letu povečal za 16 %. TZO Dobrunje združuje zasebne kmete na območju občine. Z zadrugo ima sklenjene proizvodne pogodbe 6000 kmetov, kar predstavlja 85 % zasebnih kmetij v občim. Zadruga je organizator proizvodnje s pooblastilom za odkup vseh tržnih viškov. Skupnost za pospeševanje kmetijstva je s svojimi sredstvi sodelovala pri kreditiranju investicij, regresiranju reprodukcijskega materiala, strojev v strojnih skupnosti in nabavo plemenske živine. Organizirala je tečaje za kmete in strokovne ekskurzije. Kmetijska zemljiška skupnost je na zamočvirjenih površinah financirala čiščenje odvodnih jarkov v dolžini nekaj tisoč metrov. V hribovitem območju je izvajala razširitev poljskih poti v dolžini 15 km. V teku je sanacija bivšega topolovega nasada v Kašlju na 30 ha površine in sanacija nasada v Vinjah. V zasebnem sektorju kmetijstva je bilo za investicije porabljeno 30.000.000,00 din, od tega je 64 % lastne udeležbe in 36 % krediti. Sredstva so porabljena za izgradnjo hlevov, silosov in nabavo kmetijske mehanizacije in plemenske živine ter melioracijo zemljišč. Gozdarstvo - Na območju občine je bilo v letošnjem letu posekano 10.470 m3 lesa iglavcev in listavcev. Ta količina poseka je v skladu z gozdno gospodarskim načrtom. Gojitvena dela in pogozdovanje se je izvajalo v mejah razpoložljivih sredstev iz biološke amortizacije. Ker je neurje 1. 1978 poškodovalo veliko gozdnih poti in cest, je bilo v letošnjem letu delo usmerjeno na popravilo poškodovanih gozdnih cest. Na osnovi letos izvedene reorganizacije gozdov, so gozdovi, ki jih je do sedaj na območju občine upravljalo Komunalno podjetje TOZD Rast dani v upravljanje GG Ljubljana, oziroma poslovni enoti Gozdarstvo Polje. V teku je primopredaja. V upravljanju TOZD Rast ostanejo parkovni gozdovi (Zajčja dobrava, Urh, del Golovca, posamezni otoki v ravninskem delu občine). 2. URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE GUP Osnutek sprememb in dopolnitev GUP in UP je bil izdelan v prvi polovici leta. Dokumentacija je bila razgrnjena v juniju mesecu. Zaradi obsega in problematike je bila javna razgrnitev podaljšana do konca avgusta. Pripombe in predlogi so bili s stališči odbora za urbanizem in IS SOb posredovani Skupščini mesta Ljubljane v septembru. Za rešitev enega ključnih prometnih problemov Ljubljane, za njeno vključitev v širši medobčinski, slovenski in jugoslovanski prostor, smo se odločili za potrditev sprememb in dopolnitev GUP in UP za potek avtocest, regionalnih cest in mestne obvozne ceste v Ljubljani. Industrijske soseske MP 2 Modifikacija zazidalnega načrta ni izdelana, prav tako ne dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove za objekt „C“ v kareju 8. Za izdelavo zazidalnega načrta je potrebno predhodno razčistiti potek industrijske ceste na severo-vzhodnem robu otoka, kar je vključeno v predlog sprememb in dopolnitev GUP in UP. MP 3 Izdelan in verificiran je bil enoten izračun stroškov priprave in opreme zemljišča za območje zazidalnih otokov MP 3 in MM 4. MP 3/3, 6 V letu 1979 je bil dokončno usklajen skupni program Železniškega gospodarstva in Blagovno transportnega centra ter opredeljena dejavnost III. in IV. faze kontejnerskega terminala. Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove je v izdelavi. MP 4 Izdelan je bil osnutek programskega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok MP 4. Nadaljnja obravnava je vezana na predhodno spremembo in dopolnitev GUP in UP, po kateri se velikost otoka zmanjšuje za območje krajinskega parka Zajčja dobrava. Vse bolj vprašljiva postaja ozka namembnost otoka za živilsko industrijp, ki po novih izkušnjah bolj sodi k izvoru surovin. Zaradi ugodne lege in manj zahtevnih pogojev cone, se postavlja zahteva po ponovni preverbi in spremembi namembnosti območja v'cono za lahke proizvodne dejavnosti. MP 3/8,9 S sklepom Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine je bil del zemljišča v MP 3/8 namenjen GIP „GRADIS“. Za preostalo zemljišče v coni je več interesentov, za kafere so razvojni programi njihovih dejavnosti še v preverbi. MMI Ugotovljeno je bilo, da OZD Sap-Viator na lokaciji o"b Šmartinski cesti ne opravlja primerne dejavnosti, zato so v preverbi razvojni programi DO „VV“ — vzdrževanje vozil. Izdelana in sprejeta je bila dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo tovarne klejev ter tovarne pripravljene in polpripravljene hrane. Še vedno je v preverbi možnost lokacije za gradnjo proizvodnega objekta Velane. MM 4 Potrjen je bil tehnični del zazidalnega načrta za obrtno-servisno cono MM 4. Zaradi izgradnje Zaloške ceste po novi severni trasi bo potrebno odstraniti objekte DO Olma. Opravljena je bila preverba nadomestne lokacije v MM 4. Izdelava dokumentacije za realizacijo bo možna po potrditvi sprememb in dopolnitev GUP in UP in spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za to območje. EITS cona Dolsko Izgradnja industrijske cone Dolsko je povezana z obsežnimi regulacijskimi deli na Savi in izgradnjo infrastrukturnih naprav, kar bo v obstoječa naselja prineslo določene spremembe. Da bi bile čimmanjše, je bil izdelan urbanistični načrt Videm-Dolsko, ki oblikuje način ureditve celotnega vplivnega območja Savske doline. Po uskladitvi različnih interesov je bil predložen SML v potrditev. Gradbena cona Cona za smotrno ureditev in organizacijo gradbeništva za potrebe Ljubljane še vedno ni opredeljena. S potrditvijo lokacije za GIP Gradis v coni MP 3 /8 je bu sicer rešen pereč problem, ki pa v celotni problematiki gradbene industije v Ljubljani ne pomeni veliko. Vprašanje opredelitve lokacije za to dejavnost ostaja odprto še naprej. Stanovanjske soseske MS 1 - center Most Pri pripravi dokumentacije za gradnjo Doma občanov je bilo potrebno zaradi sanitarno tehničnih predpisov zmanjšati program. Za prizidek trgovine Mercator je izdano lokacijsko dovoljenje, za gradnjo poslovnega objekta v Ulici 15. aprila pa je lokacijsko dovoljenje v pripravi za izdajo. MS 3/1 - Selo V izdelavi je osnutek zazidalnega načrta, kasnitev sta med drugimi povzročila uskladitev s projektom nove Zaloške ceste in problem lokacije zaklonišč. Istočasno se urbanistično obdeluje območje med Kajuhovo, Ljubljanico in Grubarjevim prekopom. MS 4,5 — Fužine Načrtovana je bila izdelava dokumentacije za realizacijo druge faze Fužin (MS 4,5), kar pa zaradi odločitve o izvedbi natečaja za arhitekturo stanovanjskih objektov prenašamo v naslednje leto. MS 8/3 - Zg. Kašelj Revizija zazidalnega načrta je v izdelavi. Daljši rok bo potreben zaradi reambulacije celotnega območja. Soseska se je namreč izgrajevala neorganizirano, pri čemer so investitorji večinoma gradili v nasprotju z zazidalnimi načrti.. MS 10 - Novo Polje Y izdelavi je revizija zazidalnega načrta, katere namen je dograditi komunalno infrastrukturo v naselju in utrditi lokacije za spremljajoče objekte in dejavnosti. Pridobljeni so osnovni podatki in mnenja obeh KS - Polje in Zadobrova. Predhodno bo potrebno sprejeti predlog sprememb in dopolnitev GUP in UP. MS 11-Zalog Na osnovi sprejetih sprememb in dopolnitev GUP je bila izdelana in potrjena revizija zazidalnega načrta za območje Zaloga (MS 11, MS 103/1 - Sneberje Izdelana je bila dokumentacija in pripravljen predlog za potrditev odmika od veljavnega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje za gradnjo nadstreškov v zazidalnem otoku MS 103/1. MS 106 - Sp. Kašelj V izdelavi je programski del zazidalnega načrta za celotno območje, ki vključuje nedovoljene gradnje med Spodnjim in Zgornjim Kašljem. Za nadaljevanje je potrebno predhodno potrditi predlog sprememb in dopolnitev GUP in UP, ker gre za spremembno namembnosti površin. MS 108 in MS 116/1-Zadvor- Naročena je izdelava programskega dela zazidalnega načrta, kar pa je vezano na predhodno spremembo namembnosti zemljišča. Predlog je vključen v paket sprememb in dopolnitev GUP in UP. MS 211 — Dolsko Da bi realizirali program objektov družbenega standarda iz drugega samoprispevka smo, izdelali predlog za spremembno UP, s katerim smo zemljišče za gradnjo OŠ in VVZ Dolsko izvzeli iz območja, za katera je obvezna izdelava zazidalnih načrtov. Nedovoljene gradnje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 19/7—1979 sprejela odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4—1978. V pripravi je program razvrščanja nedovoljeno zgrajenih objektov, ki bo predložen v potrditev IS s planom razvrščanja po posameznih krajevnih skupnostih. Varstvo okolja V letu 1979 je bila planirana odstranitev barakarskega naselja Šmartinska 156 - „Žito“. Ker samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana kljub sprejetim smernicam občine in mesta Ljubljane za leto 1979, v katerih je predvidena odstranitev barakarskega naselja Šmartinska 156 „Žito“, te naloge v svojem programu dela za leto 1979 ni imela, se ta naloga ni realizirala. Štab za odpravo barakarstva občine Ljubljana Moste-Pplje je sprejel sklep, da se s to akcijo nadaljuje in da se jo realizira v letu 1980. Na območju občine je večina gramoznic izkoriščenih, razen G.-6 Obrije, katero izkorišča GIP Gradis in G-8 Fužine, kjer izkorišča gramoz Komunalno podjetje Ljubljana. Vse ostale gramoznice so izkoriščene. Ker je po spremembi in dopolnitvi urbanističnega načrta predvidena inštitutska cona MI 2, je potrebno pristopiti k sanaciji gramoznic. V mesecu avgustu je bil narejen posnetek dejanskega stanja, do konca leta bo narejen sanacijski načrt. Zemljiška politika Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je v marcu 1979 imenoval iniciativni odbor za ustanovitev stavbne zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Imenovani odbor je pripravil predlog osnutka samoupravnega sporazuma za ustanovitev SZS, ki ga je predložil tudi na sejo tukajšnjega izvršnega sveta. Nastala je dilema glede oblikovanja zbora uporabnikov, zato so bile naprošene družbeno-politične organizacije naj odločijo, glede sestave in oblikovanja skupščine bodoče SZS. Smernice za oblikovanje skupščine so bile podane v mesecu novembru. Trenutno je v pripravi 21 samoupravnih sporazumov o oblikovanju konferenc delegacij za deligiranje delegatov QZD in drugih organizacij v zbor uporabnikov. Ko bodo vsi sporazumi pripravljeni (v začetku meseca decembra), bo ves material dan v javno obravnavo. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe Program vzdrževanja je bil sprejet s samoupravnim sporazumom, ki obsega vzdrževanje cest, mostov, javne higiene, zelenih površin, zimsko službo in drugo. Program izvajajo TOZD-i Komunalnega podjetja Ljubljana, del programa pa tudi krajevne skupnosti. Tako Komunalno podjetje, kakor tudi krajevne skupnosti, ne izpolnjujejo programa zadovoljivo. Komunalno podjetje Ljubljana ne izpolnjuje programa vsled pomanjkanja kapacitet, nekatere krajevne skupnosti pa vsled nezadostne organiziranosti. Program novogradenj in rekonstrukcij Program Komunalne skupnosti V letu 1979 bodo zgrajeni naslednji objekti: — Vodovodi za naselja Veliki in Man Lipoglav, Javor, Dobrunje in Bizovik. Ostali vodovodi ne bodo realizirani, ker ni izvršena tehnična dokumentacija in vsled finančnih sredstev. — Kanalizacija za naselje Dobrunje in Bizovik, Lunačkove ulice, I Ceste X. in XX. v Polju in ceste Ob potoku. — Ceste in mostovi: rekonstrukcija ceste Prežganje-Janče, vzdrževalna dela na Fužinski cesti, novogradnja ceste Kamnica-Križevska vas, Poljedeljske ulice, ceste Vevče-Zalog. Ostali program ni realiziran vsled neizvršenih priprav za gradnjo, , kakor tudi vsled finančnih sredstev. Izvršene so priprave za gradnjo mostu v Zalogu. Realizacija programa Komunalne skupnosti v okviru razpoložljivih sredstev poteka zadovoljivo. Program skupnih mestnih nalog (program IPK) Program skupnih mestnih nalog izvajajo TOZD-i Podjetja za individualno komunalno porabo (IPK), ki obsega področje primarne oskrbe z vodo, kanalizacijo, plinom in toplotnim ogrevanjem. Program enostavne reprodukcije, ki obsega investicijsko vzdrževanje in investicije v enostavno reprodukcijo, so TOZD-i v prvi polovici leta 1979 realizirali le 24 „3 %. TOZD Mestni vodovod 32,3 % TOZD Kanalizacija 29,3 % TOZD Plinarna 24,5 % TOZD Komunalna energetika 17,8 % Do konca leta 1979 se bo realizacija občutno izboljšala, zlasti pri Komunalni energetiki, vendar je oceniti izpolnjevanje programa kot zadovoljivo. Program razširjene reprodukcije so TOZD-i IPK v prvi polovici leta 1979 realizirali nezadovoljivo. Realizacija programov se bo do konca leta izboljšala, vendar se ocenjuje, da program ne bo realiziran v celoti. V prvi polovici leta 1979 je bil ta program realiziran 23 %. TOZD Mestni vodovod TOZD Kanalizacija . TOZD Plinarna TOZD Komunalna energetika 22% 29% 20% 22%. Na slabo realizacijo so vplivali zlasti neizdelana investicija dokumentacija in finančne restrikcije. Na območju občine Lj. Moste-Polje je zlasti v izostanku izgradnja vodovoda 0 800 od železniške proge do Litijske ceste, ki zadržuje oskrbo s pitno vodo, območje KS Polje in izgradnja stanovanjske soseske v Fužinah. Samoupravna organiziranost Soodločanje občanov se je z ustanovitvijo Samoupravne interesne komunalne skupnosti, za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah zelo povečalo. TOZD-i komunalnih delovnih organizacij, ki imajo status posebnega družbenega pomena, niso v celoti organizirani, kot zahteva Zakon o združenem delu in Zakon o komunalnih dejavnostih. 4. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V stanovanjskih hišah je hišna samouprava organizirana dokaj uspešno tako, da bi bilo potrebno poskrbeti za ustanovitev le za cca 40 hišnih svetov. V letu 1979 je ustanovljeno 5 hišnih svetov v novo vseljenih objektih, dočim je preko 35 hišnih svetov izvedlo volitve ob koncu mandata. Začasna uprava je določene v 5 objektih. Povezava med zbori stanovalcev v stanovanjskih hišah in zborom stanovalcev v KS je v letu 1979 vzpostavljena še v dveh KS tako, da deluje sedaj že v vseh večjih krajevnih skupnostih. Poslovanje hišnih svetov ni usklajeno z zakonodajo na področju zaposlovanja delavcev za obratovanje. Delovna organizacija Hišne storitve se za prevzem nalog, ki jih zahteva obratovanje hiš šele usposablja. Odnose med Staninvest TOZD Hišne storitve in stanovanjsko skupnostjo bo urejal sporazum, med hišnimi sveti pa pogodbe, kar po predloženo v javno razpravo že v letu 1979. V SSS občine Ljubljana Moste-Polje združujemo 9557 stanovanj, od tega 2203 stanovanj v etažni lastnini ter 92 poslovnih prostorov. V sklad je vključeno v letu 1979 407 stanovanjskih enot in sicer 93 v Zg'. Kašlju in 314 v Novih Jaršah. Celoten stanovanjski sklad, ki je v povprečju star manj kot 12 let, zahteva precej sredstev za vzdrževanje, še posebej za intervencije, Finančna realizacija za leto 1979 bo enaka planirani, fizično pa manjša za dela, ki se bodo prenesla v izvajanje v leto 1980. Financiranje gospodaijenja s stanovanjskim skladom se v letu 1979 ni bistveno spremenilo. Na račun manjše obveznosti za amortizacijo so se povečala sredstva stanarine za investicijsko vzdrževanje hiš. Prispevek etažnih lastnikov ne bo realiziran, ker etažnim lastnikom še ni predložena pogodba v podpis, ravno tako pa bodo obračuni za dejanske stroške dostavljeni etažnim lastnikom, šele proti koncu leta. Realizacija inkasa stanarin v letu 1979 je boljša kot v letu 1978 in se pričakuje do konca leta cca 93 %, dočim je bila v letu 1978 le 86 %. GRADITEV STANOVANJ SOSESKA - 1979 NASELJE prenešeno pričeto 1980 končano prenešeno pričeto končano 1981 prenešeno pričeto skupaj končano prenešeno stanovanj MS 12/1, 2 N.Jarše 1978 314 239 314 1979 239 335 239 1980 335 195 1981 140 enot 888 MS 4,5 Fužine — 899 " — 899 612 628 883 130 948 65 1641 MS 103/2 Sneberje — — — — 82 82 — 82 — 82 MS 11 Zalog — 58 58 — 18 40 58 Skupaj 314 1138 314 1138 1087 867 1358 130 1243 245 2669 planirano v letu 1978 za 1. 1979/80 372 1634 372 1634 1150 1634 1150 —. — - 3156 vsega nerealiziran plan stanovanj 58 767 Nerealiziran plan stanovanjske izgradnje predviden v letu 1978 za leto 1979 pomeni kasni te v izgradnje v Jaršah za 58 stanovanjskih enot in v letu 1980 pomeni do sedaj nerešeno vprašanje 82 stanovanjskih enot zaradi kasnitve sprejetja nerealiziranega načrta v Zalogu in kasnitev priprav v Fužinah in delno Jaršah za 1138 stanovanjsih enot, kar pa se po sedanjem kontinuiranem planu izgradnje nadomesti izpad v letu 1981. V planu stanovanjske izgradnje mesta Fužine niso bile do leta 1979 zajete. Program prenove za natočena sredstva v letu 1978/1979 je pripravljen in na začetku realizacije in bo končan do maja 1980 v skupni vrednosti 13 mio din. V razpravi pa je program porabe že preostale natečene amortizacije. Samoupravni sporazumi o izgradnji soseske Jarš in Fužin so sprejeti. Iz sredstev družbene pomoči smo namenili del sredstev za subvencioniranje stanarin, vendar zaradi nizkih stanarin in ostalih kriterijev, ki so bili določeni z odlokom o delni nadomestitvi stanarine do večjega obsega subvencioniranja ni prišlo. Na območju občine Ljubljana Moste-Polje je v letu 1979 za subvencijo stanarine zaprosilo 209 družin, 159 zahtevkov je bilo rešenih pozitivno, 5o pa negativno. Del sredstev družbene pomoči je namenjen premiranju stanovanjskega varčevanja. Tudi tu ugotavljamo, da so bili postavljeni preveč ostri pogoji, kajti v občini Ljubljana Moste-Polje je v letu 1979 za premije zaprosilo le 24 prosilcev, ki namensko varčujejo. Izplačanih je bilo torej 24 premij v skupnem znesku 186.227,60 din. Tekom leta je potekalo razdeljevanje stanovanj upravičencem do solidanostnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki so bili uvrščeni na potrjeno prednostno listo III. natečaja. Družinam z nizkimi dohodki je bilo dodeljeno v letu 1979 38 stanovanj, mladim družinam 9 ter upokojencem 7 stanovanj (upravičencem iz III. natečaja so bila stanovanja dodeljena tudi v letu 1978). Odbor za družbeno pomoč je vletu 1979 na podlagi pravilnika o dodeljevanju stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje pripravil po opravljenih komisijskih ogledih stanovanjskih razmer prosilcev predlog prednostne liste. Dne 28. 8. 1979 pa je bila objavljena potrjena prednostna lista, ki je osnova za dodeljevanje izpraznjenih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS občine Ljubljana Moste-Polje. V tem letu je bilo na podlagi prednostne liste dodeljenih 13 stanovanj. S podpisom družbenega dogovora o postopnem odstrajevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije smo sprožili širšo družbeno akcijo v katero pa se žal niso vključile organizacije združenega dela v katerih so zaposleni delavci, ki stanujejo v barakah. S sredstvi za odpravo barakarskih naselij je bilo v občini Ljubljana Moste-Polje zgrajenih 92 stanovanjskih enot, kar pa je premalo za odpravo vseh barak na območju občine. Trenutno stanuje v barakah na območju občine še 79 družin. Zamenjava stanovanj ne poteka uspešno, kajti vsi prosilci za zamenjavo stanovanja želijo z zamenjavo pridobiti večje oz. novejša stanovanja ter tako kombinacije med prosilci niso številne. V letu 1979 nam je uspelo izvesti le 18 zamenjav stanovanj. Na področju reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih naj omenimo, da pridobijo delavci pri samostojnih obrtnikih pravico do družbeno-najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči pod enakimi pogoji in po enakih merilih kot - pridobivajo te pravice drugi občani in delavci zaposleni v organizacijah združenega dela. V letu 1979 je delo družbene pomoči potekalo skladno s potrjenimi programi dela ob upoštevanju zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter upoštevajoč, dana na izhodišča in smernice za delo iz izvajanje družbene pomoči. Izvoljen je bil odbor za LO in VDS, ki vodi priprave in izdelovanje konkretnih načrtov za delovanje SSS v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne ter v primeru naravne ali druge hude nesreče. Velika skrb je bila posvečena opremljanju splošnih enot CZ v stanovanjskih hišah. Zanemarjeno pa je bilo vzdrževanje zaklonišč. Izobraževanje enot CZ in enot za uporabo zaklonišč ni bilo izvedeno. 5. KADROVSKA POLITIKA Zastavljeni cilji v družbenem načrtu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 - 1980 v letu 1979 niso bili v celoti realizirani, vendar pa je opazen viden napredek, zlasti v: — vsebinsko bogatejšem Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ki je ba sprejet v mesecu aprUu, — podružbljanju kadrovske politike kot neodtuljivega dela delavskega razreda, — začetkih planiranja kadrov, izobraževanja za delo in ob delu, kot, sestavnega dela razvojnih planov, čeprav je prav na tem področju še vedno premalo storjenega, — malenkostnemu napredku kadrovskih služb, ki so se strokovno okrepile ter tako dajejo garancijo za boljše kadrovsko organizacijske ukrepe, x — utrjevanju vsebine in vloge Društva kadrovskih delavcev, s čemer so dani pogoji za funkcionalno izobraževanje delavcev in tesno sodelovanje kadrovskih služb v občini in izven, — oblikovanju novega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, pri čemer je opaziti viden porast kadrovskih štipendij in pripravljenost mladine na usmerjeno izobraževanje, — napredku pri podružbljanju politike odlikovanj, kot sestavnemu delu kadrovske politike in primerni ooiiKi spoaoujanja aeiovnm ljudi in kolektivov k še večjim prizadevanjem za splošni napredek. Še vedno odprta vprašanja pa ostajajo v: — prekomernem ekstenzivnem zaposlovanju, ki je že doseglo stopnjo rasti, predvideno za konec srednjeročnega obdobja, — slabi kvalifikacijski strukturi zaposlenih v delovnih organizacijah, ko njihovi in ob delu, in — nedoslednjem izvajanju določil Samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev, kar povzroča delovnim organizacijam in širši družbeni skupnosti velike težave. 6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Otroško varstvo Skupna prizadevanja za hitrejšo izgradnjo vzgojnovarstvenih zavodov niso uresničena v celoti, ker terminsko zaostaja gradnja VVZ Zalog, VVZ Vevče, VVZ Štepanjsko naselje pa bo usposobljeno z uporabnim dovoljenjem v januarju 1980. Realizirana ni v celoti tudi akcija pospeševanja družinskega varstva, kjerje uspešen samo VVZ Štepanjsko naselje. Zgrajena sta: VVZ Novo Polje in VVZ Sneberje, v izgradnji pa VVZ Štepanjsko naselje in VVZ Jarše,'predviden pa je tudi pričetek gradnje VVZ Zalog in VVZ Fužine ter VVZ Dolsko. Osnovno izobraževanje in vzgoja Programske naloge v okviru Občinske izobraževanle skupnosti osnovnih šol in glasbene šole izvajajo skladno s programom, razen glasbena šola, ki je presegla dogovorjeni obseg in seje zato znašla v finančnih težavah. Gradnja osnovnošolskega prostora je usklajena s programom, razen gradnja OŠŠtepanjsko naselje, ki nebo zgrajena v dogovorjenih rokih. S Sklepom o sofinanciranju dodatnega programa k OŠ Leopolda Mačka Boruta je urejeno tudi financiranje celotnega programa (vrednost dodatnega programa 230.000.000,00). Realizacija skupnih nalog, ki je pozitivna, kaže odstopanja predvsem pri uveljavljanju pozitivnih izkušenj celodnevne osnovne šole in uveljavljanju enot občinske izobraževalne skupnosti kot prostora za neposredno dogovarjanje izvajalcev in uporabnikov ter nerealizirani načrtovani kadrovski politiki. Socialno varstvo se je uveljavilo v skupnih naporih samoupravne interesne skupnosti, združenih v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva, ki nastopa kot 4. zbor. Kljub terminskemu zaostajanju je možno pričakovati začetek gradnje Doma starejših občanov ob intenzivnih pripravah in pospešenem projektiranju. Socialno skrbstvo Ob uspešni realizaciji dogovorjenih nalog je izpostavljeno vprašanje prostorskih možnosti Centra za socialno delo kot izvajalcev programa samoupravne interesne skupnosti, ki ob bistveni razširitvi programskih nalog le-teh ne bo mogel realizirati. Kultura Ob pomembnih uspehih razširjanja dejavnosti kulturnih skupin je izpostavljeno in nerešeno vprašanje varstva kulturnih spomenikov — posebej Jelovškova galerija in načrtovanje novih prostorskih možnosti iz programa dejavnosti (Grad Fužine, druž. center občine Ljubljana Moste-Polje). Telesna kultura Ob razširjanju obsega rekreativnih telesno-kultumih dejavnosti beleži zaostajanje pri izgradnji in načrtovanju novih objektov, pa tudi nerealnih nalogah posameznih nosilcev (rekreacijski center v KS Zelena jama). Zdravstvo Ob znanih programskih osnovah in priznanih naporih izvajalcev osnovnega zdravstvenega varstva je bistveno napredovanje nemogoče, ne da bi bistveno povečali prostore in omogočili tako tudi preventivno zdravstvo. Kljub izboljšani kvaliteti dela in stalnosti dela ambulante oziroma dispanzerja za zdravstveno varstvo udeležencev NOV v prostorih starega otroškega dispanzerja in novim prostorom otroškega dispanzerja zaostajamo pri adaptaciji prostorov za dispanzer za medicino dela, športa in prometa in usposobitvi zobnih šolskih ambulan v novih šolskih objektih. Pristopili pa smo k načrtovanju programskih osnov za zdravstvene postaje v Novih Jaršah in Fužinah. Znanstveno raziskovalno delo V okviru občinske raziskovalne skupnosti je osnovna smer razvoja, predvsem v iskanju novih oblik povezovanja in načrtovanja razvoja znanstveno-raziskovalnega dela, ki je kljub prizadevanjem prepuščeno posameznim TOZD. Povezovanje in načrtovanje pa je že našlo svoj prostor v organih občinske raziskovalne skupnosti. Zaposlovanje Razhajanja med načrtovano rastjo novih delavcev in dejansko stopnjo zaposlovanja, neustrezno kadrovsko strukturo delavcev, šibko povezovanje z razvojnimi programi in načrtovanje kadrovskih potreb so skupne značilnosti in istočnice dela občinske skupnosti za zaposlovanje, ki se v letu 1979 že uveljavljajo kot prostor usklajevanja in načrtovanja. 7. SPLOŠNA PORABA Načrtovanje splošne porabe v letu 1979 je temeljilo na resolucijskih izhodiščih, po katerih je poraba odvisna od materialne baze v gospodarstvu in predvidenih gospodarskih gibanj in rezultatov v družbenem in zasebnem sektorju. Sredstva za financiranje splošne porabe pa smejo naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda. Izhodišča so narekovala tudi nalogo, da se iz splošne porabe izloči financiranje tistih del in nalog oziroma dejavnosti, ki po svoji vsebini spadajd v skupno porabo. To se je predvsem nanašalo na sofinanciranje v dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter v komunalni dejavnosti. Pri sprejemu proračuna občine za leto 1979 so bila upoštevana izhodišča, ki se nanašajo na zagotovitev potrebnih sredstev. Prihodki proračuna so bili načrtovani v višini dosežene realizacije v letu 1978 in to 107,881.000 dinarjev, medtem ko je bilo pri načrtovanju družbenega proizvoda predvideno 7 % realno oziroma 17 % nominalno povečanje. Odhodki proračuna so bili načrtovani v višini 107,881.000 dinarjev od tega 98,622.000 dinarjev za financiranje splošne porabe v občini, 9,259.000 dinarjev pa je bilo namenjeno za združevanje sredstev v proračunu mesta Ljubljane za financiranje skupnih mestnih nalog. Pri razporeditvi odhodkov ni bilo mogoče v celoti upoštevati sprejetih izhodišč. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev pri gradnji vrtcev in šol, ter pri nekaterih drugih nalogah, ki se financirajo iz zbranih sredstev samoprispevka in iz sredstev skupne porabe in zaradi pravočasne dograditve nekaterih objektov je bilo za financiranje negospodarskih investicij načrtovano 17,296.000 dinarjev ali 18% od skupnih sredstev, ki so namenjeni za financiranje splošne porabe v občini. Velike potrebe po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev za realizacijo negospodarskih investicij in dosežena realizacija proračunskih prihodkov v 1. polletju 1979, so narekovale rebalans proračuna za leto 1979, ki ga je skupščina občine sprejela v mesecu juliju. Rebalansirani proračun izkazuje 116,201.000 dinarjev prihodkov in ravno toliko odhodkov in se je v primerjavi s prvotnim proračunom povečal za 8,320.000 dinarjev ali za 8 %. Povečanje je v skladu z zgoraj omenjenimi izhodišči, saj je za več kot dvakrat nižje od dejanskega nominalnega porasta družbenega proizvoda v I. polletju 1979. Povečani prihodki so bili v celoti namenjeni in razporejeni za financiranje splošne porabe v občini in to v celoti za negospodarske investicije in sicer: za gradnjo prostorov milice v Polju, za adaptacijo ljubljanskega gradu in za sofinanciranje gradnje šol in vzgojnovarstvenih zavodov. 8. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V letu 1979 je bila na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite glavna naloga nadaljnje podružbljanje sistema SLO te^ ažtiriranje oziroma izdelava obrambnih načrtov vseh obrambnih subjektov. S kontinuirano celoletno aktivnostjo v zvezi z akcijo NNNP so bili doseženi dobri rezultati tako na področju organizacijsko mobilizacijskih zadev kot tudi glede materializacije obrambnih priprav. Na področju civilne zaščite je bila osrednja naloga izboljšanje kadrovske strukture enot in štabov ter usposabljanje pripadnikov civilne zaščite. Izvedene so bile kadrovske, organizacijske in materialne priprave za ustanovitev občinskega združenega odreda civilne zaščite. Na področju teritorialne obrambe so bile izvedene naloge predvsem Pri usposabljanju pripadnikov enot in štabov ter pri materializaciji potreb. BELEŽKE: Bganvolsvg ir'C'n' OSNUTEK z N SMERNICE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980 V J I. TEMELJNE NALOGE V LETU 1980 1. Temeljna naloga vseh nosilcev samoupravnega planiranja je dosledno uresničevanje politike družbenoekonomskega razvoja opredeljenega v sprejetih planskih dokumentih. Temeljni cilji družbenoekonomskega razvoja je stabilizacija pogojev gospodarjenja, zato bodo morale biti vse aktivnosti usmerjene v doseganje večjega dohodka na osnovi hitrejše rasti produktivnosti dela kot v preteklih letih ko planirane * stopnje niso bile dosežene. Na nizko stopnjo produktivnosti je vse doslej vplivalo tudi ekstenzivno zaposlovanje (zlasti v gradbeništvu), zato bodo morali nosilci planiranja graditi svoj materialni napredek na planiranju kadrov in izboljšanju kadrovske strukture, na boljši izrabi delovnega časa in boljši organizaciji dela. 2. V letu 1980 bodo na vseh ravneh potekale intenzivne priprave na izdelavi in sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981 — 85 ter dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000“. Vsi nosilci planiranja (organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti) bodo morali na podlagi terminskega plana aktivnosti do 20. marca 1980 pripraviti osnutke dogovora o temeljih planov ter osnutke planov; do 30. oktobra 1980 pa bodo vsi nosilci pripravili predlog srednjeročnih planov. Istočasno bodo nosilci planiranja pripravljali dokumente za plane »Ljubljana 2000“ (v kolikor jih je izvršni svet imenoval, da planirajo dolgoročno). Izvršni svet bo skupno z OK SZDL in občinskim sindikalnim svetom nosilec strokovne in družbene aktivnosti pri izdelavi in sprejemanju planskih dokumentov, kakor tudi pri usklajevanju interesov med nosilci planiranja na tistih področjih, ki so pomembni za usklajeni in celoviti razvoj občine. 3. Družbeni sveti občine bodo zagotavljali izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč med skupščino občine in njenimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi glede določanja in izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini. Izvršni svet se bo po vprašanjih družbenoekonomskega razvoja občine povezal z medobčinsko gospodarsko zbornico in banko. 4. Potrebno bo nadaljevati oz. poživiti aktivnost za izvajanje Zakona o združenem delu. Sodelovanje med organizacijama združenega dela mora temeljiti na dohodkovnih odnosih. Povsod tam kjer je to družbeno-ekonomsko opravičljivo ali celo nujno bo pottebno ačeti akcijo za integracijo. 5. Na področji njetrgovinske menjave bodo morale vse organizacije z nega dela v svojih programih razvoja oz. tudi posebnih akcijskih programih opredeliti ukrepe za zmanjšanje oz. nadomeščanje uvoza ter usmeritve v povečanje izvoza, tudi v nerazvite države. 6. Za kontinuiran razvoj občine na vseh področjih graditve bomo v letu 1980 opredelili območja za gradnjo tako industrijskih kot tudi stanovanjskih sosesk, ki jih bomo postopno pripravljali za izgradnjo in jih začeli izgrajevati v naslednjem srednjeročnem obdobju. 7. Temeljna naloga na področju izgradnje industrijskih con je zagotoviti racionalno uporabo razpoložljivih površin. Zato bo koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja v industrijskih conah občine pri Razvojno-gospodarski skupnosti še nadalje selektivno usmerjal invenstitorje v proste cone glede na razvojne programe investitorjev ter komunalne in druge možnosti, ki jih dajejo cone. Pri usmerjanju investitorjev se bo koordinacijski odbor povezal z Medobčinsko gospodarsko zbornico in Ljubljansko banko — Gospodarsko banko. 8. Razvoj industrijske cone (MP/3 - letališče in MM/4 - ob-Zaloški cesti) kakor tudi izgradnja stanovanjske soseske Fužine ne bo mogoč, če se sočasno ne reši problema izgradnje cest v občini. Zato bodo izvršni svet in vsi družbeni dejavniki zahtevali dosledno izvajanje 10-letnega programa cest v Ljubljani. 9. V letu 1980 bo potrebno začeti akcijo za prenovo starih industrijskih sosesk, ki jih je omejila urbanizacija ali pa na dosedanji lokaciji nimajo več prostorskih možnosti za nadaljnji razvoj. 10. Na področju preskrbe občanov morajo investitorji: Enoma, Mercator in PK Beograd zagotoviti dosledno izvajanje planiranih investicij po sprejetem terminskem planu. 11. Na področju kmetijstva bo Skupnost za pospeševanje kmetijstva pripravila program za postopno in načrtno urejanje višinskih kmetij po krajevnih skupnostih in posameznih vaseh. Kmetijska zemljiška skupnost ob skrbela za racionalno rabo kmetijskih zemljišč. Nadaljevala bo z meliorativnimi deli ter izvajala agromeliorativne ukrepe na travniških površinah in v sadovnjakih. 12. Skupnost za razvoj druženega standarda bo v okviru sprejetega programa dela in sklenjene pogodbe z izvajalcem pristopila k izgradnji Doma občanov v centru Most, ki naj bo dograjen do konca leta 1980. 13. Na področju družbenih dejavnosti je treba doseči: —učinkovitejše in ustreznejše kadrovsko načrtovanje predvsem na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva z uveljavljanjem dolgoročnih in kratkoročnih ukrepov in povečanjem obsega štipendiranja učencev in študentov za šolanje na kadrovskih šolah. - ustrezno samoupravno organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti z njihovim uveljavljanjem kot skupnosti družbenih dejavnosti z njihovim uveljavljanjem kot prostora, usklajevanja načrtovanja svobodne menjave dela in razrešitev — intenzivno vključevanje delovnih organizacij v napore za realizacijo načrtovnega razvoja usmerjenega izobraževanja in usklajevanja razvojnih programov z izobraževanjem učencev in študentov ter delavcev, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela. — dosledno uresničevanje terminskih planov izgradnje objektov družbenega standarda drugega samoprispevka in intenzivnejše vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti posebe, še občinske komunalne požarne skupnosti 14. Na področja stanovanjskega gospodarstva bo potrebno: — ob upoštevanju sprejetih terminskih planov nadaljevati gradnjo pričetih stanovanj v soseski MS 4,5 Fužine, Jarše MS 12/2, naselje Sneberje - Zalog ter začetek vseh priprav za graditev v naslednjih soseskah in naseljih za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje. — nadaljevati proces samoupravnega organiziranja v stanovanjskem gospodarstvu od temeljnih nosilcev samouprave in planiranje v TOZD in KS do ravni mesta. 15. Temeljna naloga vseh družbenih dejavnikov in nosilcev planiranja bo aktivno vključevanje v proces samoupravnega in prostorskega preoblikovanja krajevnih skupnosti v občini. II. GLOBALNI OKVIRI EKONOMSKEGA RAZVOJA V srednjeročnem družbenem načrtu občine smo predvidevali povprečno letno rast realnega družbenega proizvoda 6,5 %. V letih 1976 do 1978 je bila dosežena povprečna stopnja 6,9%. V letošnjem letu je bila planirana stopnja 7 %, vendar kljub dokaj ugodnim polletnim rezultatom do konca leta ne bo v celoti dosežena. Zato bi moralo gospodarstvo v letu 1980 doseči vsaj 6,5 % rast realnega družbenega proizvoda, da bi bil srednjeročni načrt izpolnjen. Vendar težak gospodarski položaj v letu 1980 zahteva prehod od ekstenzivnega gospodarjenja k intenzivnemu gospodarjenju ter stabilizaciji gospodarkihj gibanj, zato v letu 1980 planiramo nekoliko nižje stopnje rasti. Planirane povprečne stopnje rasti za obdobje 1976 - 1080 Planirane stopnje za leto 1080 realni družbeni proizvod 6,5 6 fizični obseg ind. proizvodnje 7 7 zaposlenost 2 2,3 produktivnost dela 4,4 3,4 Te stopnje bo možno doseči če bo realizirana investicija Roga ter rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje, ki bodo dale v letu 1980 prve rezultate v Izolirki, Teolu, Totri, Koteks-Tobusu TOZD Koprod in Saturnusu. Večji družbeni proizvod bo potrebno doseči ne z dodatnim zaposlovanjem ampak z večjo produktivnostjo dela kot rezultatom stabilizacijskih ukrepov, boljše organizacije dela, boljše izrabe delovnega časa ter varčevanja na vseh področjih gospodarjenja zlasti pa pri porabi energije in uvoženih surovin. Pri delitvi družbenega proizvoda bo potrebno v letu 1980 nadaljevati lanskoletne in letošnje tendence. Sredstva za osebne dohodke bodo morala rasti počasneje kot dohodek, realni osebni dohodki pa naj bi praviloma ostali na ravni iz leta 1979. Sredstva za skupno in splošno porabo se bodo lahko povečala največ do rasti dohodka. V delitvi dohodka bo potrebno zagotoviti višjo rast sredstev za reprodukcijo, še zlasti zato, ker bo zaradi visoke zadolženosti gospodarstva v letu 1980 višina zapadlih anuitet porastla in bo tako prostih sredstev za investicije manj, manj pa bo tudi možnosti za kreditiranje investicij zaradi ukrepov monetarne in kreditne politike. Naloge iz srednjeročnega družbenega načrta občine glede prestruktuiranja gospodarstva nismo v celoti dosegli. Investicije, ki so že izvršene ali pa so v teku ne pomenijo nove kvalitete proizvodnje, še vedno ne popravljajo zunanjetrgovinskega položaja in še vedno zaposlujejo preveč tudi nekvalificirane delovne sile. Zato bo potrebno v letu 1980 prosta sredstva za investicije usmerjati in tudi združevati predvsem za investicijske naložbe, ki pomenijo kvalitetno prestruktuiranje gospodarstva, ne zahtevajo dodatnega ekstenzivnega zaposlovanja in niso odvisne od uvoženih surovin. Pri investicijah katerih izvajanje se prenaša v naslednje leto je potrebno intenzivirati izgradnjo in z vsemi prizadevanji za spoštovanje rokov izgradnje odpraviti podražitve zaradi zakasnitve izgradnje. Zaposlovanje v gospodarstvu v letu 1980 ne bo preseglo stopnje 2,5 %. Organizacije združenega dela bodo morale še posebno pozorno preverjati zaposlovanje administrativnih in režijskih delavcev. Negativna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi so v letu 1979 presegla vse meje. Zato bo moralo gospodarstvo v letu 1980 s sporazumevanjem med temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino selekcionirano omejiti uvozne potrebe. Zaradi svetovnega gospodarskega položaja, ki povzroča tudi protekcionizem v zunanjetrgovinskih odnosih in zaradi slabše konkurenčne sposobnosti bo namreč težko izvoz povečati v toliki meri, da bi zadoščal za pokritje vseh uvoznih potreb. Zato bo v letu 1980 potrebno okrepiti izvoz in pospešiti višje oblike gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. Da bi povečali uspešnost gospodarjenja bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejeli ukrepe za racionalnejšo izrabo materialnih dobrin predvsem energije in uvoženih surovin, ukrepe za racionalnejšo izrabo delovnega časa ter za boljšo organizacijo dela. Organizacije združenega dela bodo morale upoštevati prizadevanja prometne politike, ki predvideva večje usmerjanje prevoza blaga s cest na železnico zaradi varčevanja s tekočimi gorivi. III. GLOBALNI OKVIRI PROSTORSKEGA RAZVOJA V oceni dosedanjega razvoja z vidika prostora ugotavljamo porušena ravnovesja med posameznimi območji v občini. Zato bo tudi v zadnjem letu srednjeročnega obdobja 1976-1980 ena izmed temeljnih nalog zmanjševanje radik in s tem postopno izenačevanje bivalnih in delovnih pogojev občana. Tudi racionalna raba prostora je pot do tega cilja. 1. Za nadaljevanje organizirane družbeno usmerjene stanovanjske gradnje bomo v letu 1980 pričeli oziroma nadaljevali z izdelavo urbanistične dokumentacije za dve stanovanjski soseski (MS 7, 8,9— Vevče — Polje, MS 13 — Ob Litijski cesti), ki bosta lahko po družbeni verifikaciji pripravljeni za gradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju. 2. Za območja zgoščene nedovoljene stanovanjske gradnje, ki smo jih v spremembah in dopolnitvah GUP in UP predlagali za prekvalifikacijo v zazidljive površine, bomo pričeli izdelovati potrebno dokumentacijo, ki bo pomenila sanacijo obstoječe gradnje z vidika racionalne izrabe prostora kot z vidika stopnje komunalne opreme naselij. 3. Ugotovljene potencialne možnosti razvoja na področju izgradnje industrijskih con bo potrebno transformirati (izkoristiti) tako, da bo vsaj ena industrijska cona pripravljena za gradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju. 4. V letu 1980 moramo pridobiti razvojne programe zlasti tistih OZD na območju občine, katerih dejavnost ne sodi v prostor, kjer so locLane in jih selektivno usmerjati v namenske industrijske cone. 5. Ob ugotovitvi, da imamo v občini aktiviranih le 11 % rekreacijskih in športnih površin je nujno pričeti z izdelavo celovitega vsebinskega programa in izvedbenega plana tovrstnih dejavnosti v občini. IV. NALOGE PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH 1. GOSPODARSTVO Industrija V industriji bi bilo potrebno v letu 1980 doseči najmanj 8% stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda; če bi hoteli izpolniti srednjeročni družbeni načrt. Vendar zaradi predvidenih težkih pogojev gospodarjenja v letu 1980 načrtujemo nižje stopnje rasti: Planirane povprečne stopnje rasti za obdobje 1976-1980 Planirane stopnje za leto 1980 Realni družbeni proizvod . 8,1 7 Fizični obseg ind. proizv. 8,1 7 Zaposleni 2,5 2,5 Produktivnost 5 4,4 Tudi v industriji bo potrebno preveriti vsak uvoz in se odpovedati vsakemu uvozu surovin in repromateriala, ki ga lahko kupimo pri domačih proizvajalcih. Zaradi svetovnega gospodarskega položaja, ki povzroča vse večji protekcionizem bo potrebno poleg že vpeljanih izvoznih povezav v zahodne države poiskati več možnosti za izvoz v države v razvoju. Pri izvajanju načrtovanih investicij bodo morali nosilci pospešiti in intenzivirati dokončno izgradnjo investicij: — Po programu bo Indos pričel z gradnjo konec leta 1979, dela bodo končana oktobra, montažna oprema pa novembra 1980. — V Rogu bo v letu 1980 tekla redna proizvodnja. — v Julonu načrtujejo, da se bo do konec leta 1980 začela poskusna proizvodnja na vseh treh linijah. Redna proizvodnja se bo začela v začetku leta 1981. — V Toplarni se bo začela dobava in montaža glavne opreme za II. fazo toplarne - 50 MW turboagregata — HP Kolinska bo začela z gradnjo Tovarne gotove in polpripravljene hrane odvisno od poteka združevanja sredstev za financiranje investicije. — Investicija Teola v proizvodno linijo za telain bo zaključena do sredine leta 1980, takrat se bo začela tudi redna proizvodnja. — Izolirka bo začela s sanacijo in modernizacijo proizvodnje bitumenskih izolacijskih trakov v predračunski vrednosti 245 milijonov din. V tem srednjeročnem obdobju ne bosta realizirani dve investiciji iz srednjeročnega načrta: — Investicija Koteks-Tobus in Kolinske v Tovarno želatine, črevarno in linijo za predelavo krvi, ki je bila predvidena v srednjeročnem družbenem načrtu občine se ne bo izvajala, ker je ekonomska preverba programa pokazala, da gradnja ni rentabilna zaradi nezadostne kapacitete proizvodnje. — Prav tako se ne bo realizirala investicija Teola v obrat alkanolaminov, ker se enak obrat gradi v Pazinki. Organizacije združenega dela (KTM-Protektor, Teol, Kemin, Velana, Indov), ki na dosedanjih lokacijah nimajo možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja bodo v letu 1980 morale začeti postopek za sanacijo stanja. Organizacije združenega dela na področju industrije se bodo dohodkovno povezovale z drugimi organizacijami združenega dela, v primeru družbeno-ekonomske upravičenosti ali celo nujnosti bodo dohodkovne povezave prerasle v integracije. Nadaljevala se bo integracija Izolirke, Tectuma in Monterja. Gradbeništvo Gradbeništvo v letu 1980 ne bo doseglo ugodnejših poslovnih rezultatov kot v letu 1979, ker se bo investicijska dejavnost umirila. V coni MP 3 v kareju 8 (staro letališče), ki je rezerviran za potrebe gradbeništva (Gradisa) bo potrebno opredeliti dolgoročno rešitev gradnje objektov, ki bi lahko bili skupnega pomena za širše območje cone. V leto 1980 se ponovno prenaša naloga opredelitve cone za gradbeništvo v širšem prostoru Ljubljane, kar bi omogočilo kompleksne rešitve in,ne samo parcialnih rešitev za gradbeništvo. Promet Za dosego planiranih nalog tega srednjeročnega obdobja mora prometna dejavnost doseči nekoliko višje stopnje rasti, kot so predvidene za to srednjeročno obdobje. Pomembne naloge: V letu 1980 bo zgrajen skladiščni objekt BTC Javnih skladišč. Začetek obratovanja je 1. 9.1980. Za I. in II. fazo ŽG terminala bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, gradnja naj bi se začela sredi leta. Za III. in IV. fazo pa bo izdelana lokacijska dokumentacija in lokacijska odločba. Podjetje za PTT promet načrtuje zaključek gradnje pošte v Polju v septembru, za stavbo v Novih Jaršah pridobitev dokumentacije, medtem ko je sama gradnja objekta predvidena v novem srednjeročnem obdobju, v Zalogu pa pridobitev poštnih prostorov. Pri izgradnji mrež bo omrežje za kontejner v Polju zgrajeno do marca 1980, dočim se bo omrežje v Mostah — Fužine gradilo skladno z izgradnjo soseske. Montaža opreme za RATC Moste bo zaključena do konca leta. Obrt Obrtna dejavnost bo planirano rast razvoja dosegla, vendar pa doseženi ugodni finančni rezultati zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti obrti ne bodo bistveno vplivali na zboljšanje stanja v obrtni dejavnosti. Naloge: - Obrtno-servisna cona MM 4 V letu 1980 bo potekal razlastitveni postopek oz. pridobitev zemljišča. V coni bo 50 lokacij za razvoj drobnega gospodarstva, zlasti storitvene dejavnosti. Zaradi dolžine postopka (od pol leta do leta in pol) ocenjujemo, da bo izgradnja cone potekala iv naslednjem srednjeročnem obdobju. - Pospeševati vključevanje obrtnih OZD v dohodkovna povezovanja z drugimi proizvajalci (industrija, gradbeništvo). - Pripraviti program financiranja izgradnje najemnih lokalov v stanovanjskih soseskah za storitveno obrt z opredelitvijo virov financiranja (npr. proračun, Razvojno-gospodarska skupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost in druga sredstva). Na osnovi programa razvoja maiega gospodarstva pospeševati: - Kooperacijo obrti za industrijo in gradbeništvo, ustanavljanje POZD in enot, ki proizvajajo izdelke, ki nadomeščajo uvoz ter modernizacije in širjenje zmogljivosti - Razvoj storitvene obrti glede na deficitarnost in pogoje poslovanja - Prilagoditi davčno politiko pogojem pridobivanja dohodka (produktivnost) z uveljavitvijo razlik v davčnih obremenitvah Gostinstvo Čeprav gostinska dejavnost načrtuje za to srednjeročno obdobje dokaj nizko povprečno rast razvoja, predvidevamo, da povprečna stopnja rasti ne bo dosežena. Nizka akumulativna sposobnost pa ne predstavlja zadostne osnove za večji napredek gostinstva. Naloge: - Gostinsko podjetje Figovec sredstev še nima zagotovljenih, zato se mora za prenos upravljanja gradu Kodeljevo intenzivno iskati novega investitorja. - Gostinsko podjetje Moste pripravlja dokumentacijo za obrat v Š tepanjskem naselju, niso pa zagotovljena bančna sredstva, zato je vprašljivo, ali bo realizacija te investicije za leto 1980. - Razširitev in modernizacija obrata družbene prehrane v Blagovno transportnem centru bo izvedena do konca prvega polletjal980. - Na osnovi programa adaptacije gradu Fužine bodo opredeljeni nosilci izvajanja programa. - V novih stanovanjskih soseskah določiti lokacije za manjše gostinske obrate - Pospešiti ustanavljanje novih zasebnih gostinskih obratov (razen bifejev), izgradnjo prostorov za rekreacijo, razvoj kmečkega turizma, izgradnjo prenočišč. Trgovina Po programu bodo v letu 1980 zgrajene naslednje trgovine: - Konec leta samopostrežna trgovina v Polju - Meseca junija tržnica v Mostah, ki bo imela okoli 13 manjših prodajaln (za prodajo mesa, mlečnih izdelkov, kruha, delikateso, bife ipd.), ribarnico ter okoli 100 prodajnih miz za zasebnike - konec leta trgovina v Hrušici - spomladi trgovina v Senožetih V gradnji bodo: - Razširitev samopostrežne trgovine Mercator na Proletarski 4 v blagovnico, v kolikor bodo sredstva za razširitev zagotovljena. V nasprotnem primeru se investicija prenese v naslednje srednjeročno obdobje. - Po terminskem planu Emone bo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za center v Novih Jaršah narejen meseca marca, začetek gradnje je predviden v septembru in dokončanje gradnje februarja 1981. - Realizacija prodajnega centra Kurivoprodaje v coni MP 2 je odvisna od ustreznosti programa za pridobitev bančnih sredstev. - PK Beograd bo po potrjenem terminskem planu za izgradnjo I. faze stanovanjske soseske Fužine začel z gradnjo samopostrežne trgovine (okoli 800 m2 prodajnega prostora). V fazi pridobitve zemljišča in dokumentacije bodo gradnje: - samopostrežna trgovina v Zadobrovi—Novo Polje in Zg. Kašelj - diskont trgovina ob Šmartinski cesti. Za to področje bo izdelana novelacija zazidalnega načrta. S tem bo podana možnost realizacije investicije. - V naslednjem letu bo potrebno proučiti možnost prestavitve stare tržnice na novo lokacijo z namenom uporabe tržnice za osnovno preskrbo. - V letu 1980 bo v skladu z novim obrtnim zakonom dana možnost prodaje na drobno zasebnikom, ki pa se bo na nivoju mesta vskladila enotno za celotno Ljubljano. Kmetijstvo V poljedeljstvu se predvideva za 3,2 % povečanje proizvodnje ob večji porabi gnojil in zamenjavi semen. V živinoreji se poveča stalež živine za 4,5 %. To povečanje bo doseženo s privezovanjem telet iz domače reje in nabavo plemenskih živali izven območja občine. TZO Dobrunje bo vključila v kooperacijsko sodelovanje 90% kmetov. Na podlagi kooperacijskih pogodb s kmeti in organizacijami blagovnega prometa bo združevala delo in sredstva pretežnega dela zasebnega kmetijstva v občini. Perutnina Zalog bo povečala proizvodnjo jajc za 4 % in piščančjega mesa 12%. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo regresirala reprodukcijski material, nabavo plemenske živine, strojne skupnosti in kreditirala investicije. Organizirani bodo tečaji za vse proizvajalce mleka. TZO Dobrunje bo gradila novo skladišče in zbiralnico mleka v Dobrunjah in adaptirala skladišče" v Besnici in Zadobrovi. Pri kooperantih bodo zgrajene 2 farmi za piščance, 12 novih hlevov za govedi, 10 adaptacij hlevov in zgrajeno 25 silosov, nabavljeno 30 traktorjev ter nabava priključkov za kmete in strojne skupnosti. t Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo usmerjala kmetijsko proizvodnjo v tistih panogah, ki dajejo tržne viške. V sodelovanju s TZO Dobrunje bodo izdelani programi ureditve kmetij na hribovitem območju občine. S svojimi sredstvi bo regresirala umetna gnojila, semena, plemensko živino, stroje v strojnih skupnostih, gradnjo hlevov, silosov, obrestno mero za kredite in pospeševalno službo. Po pravilniku skupnosti imajo hribovite kmetije pri regresiranju in kreditiranju ugodnejše pogoje, Kmetijska zemljiška skupnost bo dokončala preusmeritev proizvodnje v nasadili Vinje in na bivših topolovih nasadih v Kašlju. Na 175 ha travniških površinah ob Dobrunjščici bodo začeli z osuševalnimi deli. V hribovitih območjih se bo nadaljevala izgradnja poljskih poti. Gozdarstvo Gozdno-gospodarski načrt predvideva posek 10.800 m3 listavcev Večji poudarek bo dan gozno gijitvenim delom. Nadaljevalo se bo urejevanje gozdnih poti na območju KS Dolsko, KS Besnica in KS Zalog. V letu 1980 bo izvedena podrobna razmejitev parkovnih gozdov in uskladitev upravljanja s parkovnimi gozdovi z vsemi ljubljanskimi občinami. 2. URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA Eden izmed vzrokov za kasnitve in nepopolno izvajanje nalog iz srednjetočnega plana razvoja občine za področje urejanje prostora je dolgotrajen postopek izdelave, dogovarjanja in vsklajevanja predloga sprememb in dopolnitev GUP in UP. Tako se v programu nalog za leto 1980 ponavljajo naloge iz preteklega leta, ki so bile vezane na predhodno potrditev sprememb in dopolnitev GUP in UP in je od slednjega odvisno tudi uresničevanje plana v letu 1980. Stanovanjske soseske MS 1 - center Most Za center Most je potrebno izdelati projekt zunanje ureditve, za vzhodni del pa urbanistično dokumentacijo, ki bo obravnavala program poslovnih objektov. . MS 3/1 - Selo Dokončali bomo in potrdili zazidalni načrt in urbanistični načrt območja med Kajuhovo cesto, Ljubljanico in Grubarjevim prekopom. MS 4,5 - Fužine V letu 1980 morajo biti prizadevanja usmerjena v realizacijo stanovanjske soseske Fužine po sprejetem terminskem planu. To pomeni izgradnjo razširjene I. faze, potrditev programske naloge in dokumentacije za realizacijo druge faze ter pričetek izdelave dokumentacije za realizacijo III. faze. MS 7., 8, 9 — Vevče-Polje in MS 13 — ob Litijski cesti Da bi zagotovili nemoteno nadaljevanje organizirane, družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v Ljubljani, je potrebno pravočasno pripraviti dokumentacijo. V občinit Moste-Polje so primerne soseske MS 7, 8, 9 in MS 13. Za vse moramo v letu 1980 pričeti z izdelavo programskih delov zazidalnega načrta, na podlagi katerih bo mogoče izbrati najugodnejšo za gradnjo po letu 1985. MS 8/3—Zg. Kašelj MS 10 — Novo Polje MS 110, 110/1 - Bizovik Nekaj let ugotavljamo, da so v občini starejše stanovanjske soseske, ki niti programsko niti tehnično ne ustrezajo današnjim standardom in predpisom. Delno so sanacijski oziroma novelacijski načrti že v izdelavi, delno jih moramo pričeti izdelovati v letu 1980. Predvideno je dokončanje noveliranih zazidalnih načrtov za Zgornji Kašelj (MS 8/3) in Novo Polje (MS 10). Na predlog KS Bizovik bomo pričeli z izdelavo zazidalnega načrta za Bizovik (MS 110 in MS 110/1). Območji Novega Polja in Bizovika se s predlogom sprememb in dopolnitev GUP in UP delno povečujeta, zato je podrobnejša obravnava teh območij vezana na predhodno potrditev spremembe GUP in UP. MS 106, 106/1 - Sp. Kašelj MS 108, 108/1 - Sostro MS 116, 116/1 -Zadvor V mestnem delu občine je nekaj območij koncentrirane nedovoljene gradnje, ki je zrasla na kmetijskem zemljišču brez najnujnejše komunalne opreme. Spodnji Kašelj, Sostro in Zadvor smo že s spremembami in dopolnitvami GUP in UP predlagali za prekvalifikacijo v zazidljive površine, s čemer je bil storjen prvi korak k sanaciji stanja. Takoj po potrditvi tega predloga bi bilo smotrno še proste površine zavarovati pred prodajo in parcelacijo ter pričeti s pripravo in izdelavo zazidalnih načrtov za vsa tri območja. Inštitutska cona MI 2 . Predlagana inštitutska cona MI 2 leži na območju izkoriščenih gramoznic. V letu 1980 bomo pričeli s kontrolirano sanacijo, ki pa zahteva velike količine zasipnega materiala. Potreben bo dogovor z gradbenimi podjetji o usmerjanju odvečnega materiala, primernega za zasip, v to območje. V kolikor bo znan investitor, ki bo pravočasno predložil ustrezen program, bomo izdelali programski del zazidalnega načrta. Industrijske soseske MP 1, MP 2, MM 1, MM 2 industrijske cone ob Šmartinski in Pokopališki cesti OZD, ki so v celoti izkoristile svoja zemljišča in ki jim pomanjkanje prostora ovira nadaljnji razvoj bodo morale v letu 1980 predložiti razvojne programe, kjer bodo upoštevale preselitve na nove lokacije. Enako bo potrebno v letu 1980 začeti s preverbo možnosti in upravičenosti razvoja tistih OZD, ki so locirane izven območij za gradnjo industrijskih objektov (Indov, Žima, Megrad, .). Preverba in ustrezni sanacijski načrti se bodo začeli izdelovati za tiste OZD oziroma njihove dejavnosti, ki bodisi zaradi negativnega vpliva na okolje ne sodijo v prostor, ki ga zasedajo (Kemična tovarna Moste) bodisi, da njihova dejavnost ne izkorišča vseh potencialnih možnosti lokacije (Sap). Dokončno mora biti rešen problem lokacije novega proizvodnega objekta Velane, ki ga je potrebno zgraditi zaradi ukinitve nočnega dela žensk. MP 3 - Letališče MM 4 - obrtno-servisna cona ob Zaloški c. Na osnovi sklepa Koordinacijskega odbora oziroma v okviru Razvojno-gospodarske skupnosti bodo v letu 1980 za preostali del prostega zemljišča v letališki industrijski coni (MP 3) izbrani najugodnejši investitorji, za katere se bo izdelovala dokumentacija za realizacijo. Enako velja za servisno cono MM 4 v tistih podotokih, kjer bo mogoče sporazumno pridobiti zemljišče. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO MP 4-Zalog vjnavofiete 00 K ss nitu'1 spi t i ; f^ontlt briR i ni B»9fi5rt>,infii'" u Ob zaključeni gradnji v letališki coni bo potrebno ustrezno urbanistično obdelati in komunalno opremiti novo industrijsko cono MP 4. Prvo fazo del, kamor sodi predvsem ustrezna namenska opredelitev območja in priprava programskega dela zazidalnega načrta, moramo opraviti v letu 1980. Ob spoznanju, da živilska industrija v veliki meri lokacijsko sodi k izvoru surovin, je vprašljiva dosedanja namembnost otoka za živilsko in sorodno industrijo. Naravne prednosti območja, kot so lega izven varstvenih pasov vodnih virov, ugodni klimatski pogoji, dobra prometna povezava in druge, kažejo, da se industrijska cona MP 4 lahko opredeli za lahke proizvodne dejavnosti. EITS cona Dolsko Iz leta 1979 se v naslednje prenaša neizpolnjena naloga ustanovitve poslovne skupnosti za izgradnjo EITS cone Dolsko, ki bi z združevanjem sredstev zagotavljala etapno realizacijo cone po programu. V kolikor bo skupnost ustanovljena, bomo za znanega investitorja pričeli z izdelavo programskega dela zazidalnega načrta. Barak arstvo V letu 1980 bo dokončno odstranjeno barakarsko naselje v Zg. Kašlju pri Kašeljskem mostu, za kar sta nosilca naloge štab za odpravo barakarstva občine in SSS občine. Odstranjeno bo tudi naselje Šmartinska cesta 156 — ob Žitu, nosilci naloge so Štab za odpravo barakarstva občine Ljubljana Moste-Polje, SSS občine, SSS Ljubljana in Skupščina mesta Ljubljane. Varstvo okolja Za zavarovanje in izboljšanje človekovega okolja se v letu 1980 predvidevajo naslednje naloge: - izdelava sanacijskih programov krajevnih vodovodov na območju občine (nosilec naloge S KIS občine Lj. Moste-Polje) - izdelava sanacijskih programov varstvenih pasov pri lokalnih vodovodih (zajetja, rezervoarji) - nosilec naloge S KIS občine - sanacijski program bivalnih pogojev v KS Zalog (nosilec naloge SOb Lj. Moste-Polje) - sanacija divjih odlagališč (nosilec naloge SKIS občine Lj. Moste-Polje) V letu 1980 se bo pristopilo k sanaciji gramoznic. Glede na velike količine materiala, potrebnega za sanacijo gramoznic, se bo gradbeno operativo organiziralo, da bo odvečni material preusmerila na območje teh gramoznic. Za kontrolo sanacije (kvaliteta materiala itd.) se bo organizirala posebna služba. Zemljiška politika Z ustanovitvijo stavbne zemljiške skupnosti v občini se bo upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem preneslo na stavbno zemljiško skupnost. Skupnost bo postala nosilec razširjene reprodukcije na področju stavbne zemljiške politike s tem, ko bo upravljala s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da bo skrbela, da se zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti. Z ustanovitvijo občinske stavbne-zemljiške skupnosti je potrebno uskladiti delovanje komunalne skupnosti in predvsem razmejiti pristojnosti med obema skupnostima. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč se bo moralo organizirati tako, da bo strokovne naloge za stavbno-zemljiško skupnost in komunalno skupnost opravljala določena enota v njegovem sestavu in sicer izključno za potrebe te skupnosti. Da se zagotovi čimhitrejša pridobitev zemljišč na območjih, ki so po urbanističnih dokumentih namenjeni za kompleksno graditev (stanovanjsko, splošno ali industrijsko) bo občina sprejela odloke o prenehanju lastninske pravice. Na območjih za katere še ni sprejet urbanistični dokument, je pa v perspektivi predvidena organizirana gradnja (stanovanjska ali industrijska), se bodo sprejeli odloki o prepovedi prometa in parcelacije zemljišč. S sprejemom navedenih odlokov se bo preprečila stihijska prodaja in razdrobljenost zemljiških površin. Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe Program obsega vzdrževanje: cest in mostov, zelenih površin, cestno prometne signalizacije, javne razsvetljave, javnih površin, zimsko službo. Vzdrževanje se bo financiralo iz sredstev, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu v višini 0,93 % od bruto osebnih dohodkov, kar bo znašalo predvidoma za mesto Ljubljana 250.000.000 din. Na osnovi teh sredstev bo izdelan enoten program za celotno področje ljubljanskih občin. Temeljni programi bodo izdelani za vse vrste del po krajevnih skupnostih, da bo omogočen družbeni vpliv na programiranje in izvajanje programa. Komunalna skupnost je dolžna zagotoviti kvalitetni strokovni nadzor nad izvajanjem programa, tako v kontroli količin, kvalitete in finančni porabi sredstev. Nosilci naloge: občinska komunalna skupnost, krajevne skupnosti, Komunalno podjetje Ljubljana. Program novogradenj in rekonstrukcij Program oskrbe z vodo, kanalizacijo, plinom in toplotno energijo Družbeno verificirano gradnjo je treba oskrbeti z vodo, kanalizacijo, plinom in toplotno energijo. Celotni program te oskrbe je zajet v programu za celotno mesto Ljubljana. Glavni komunalni vodi in naprave iz tega programa, ki bodo zgrajeni v občini Lj. Moste-Polje so: Čistilna naprava v Zalogu: kanalizacija Šmartinske ceste; ureditev plinarne in rezervarski prostor v Zalogu, regulatorska postaja v Fužinah, plinovod MP 3 — RP Moste; toplovod Smartinska-Žale, Rožičeva-Šmartinska; vodovod (J 800 Zaloška-Ljubljanica, 0 300 Polje-Ljubljanica, 0 Moste-Nove Jarše, 0 300 Litijska-Bizovik, 0 500 Fužine-Kajuhova (po Litijski cesti), 0 500/300 Fužine—Pod ježo. Glede na slabo realizacijo teh programov v letu 1977 in 1978 je treba zaostriti odgovornost do izvedbe teh programov. Ostali programi Promet V Zalogu je predvidena izgradnja stadiona tehnične kulture (Šolanja voznikov s praktičnimi vožnjami, tekmovalna steza, zgradba izpitne komisije SML). V letu 1980 bo pričetek izgradnje STK, ki naj bi bil končan do leta 1985. Glede na važnost vzgoje in šolanja voznikov ter ukinitve praktičnih voženj pojavnih cestah, je izgradnji STK dati vso podporo. Avtomobilski sejem v Dobrunjah ob Litijski cesti glede na potrebe, na dosedanji lokaciji ni sposoben opravljati svoje funkcije ter je velika ovira javnemu cestnemu prometu. V letu 1980 je izdelati program prestavitve sejma. Mirujoči promet v MS 1 Center Most urediti tako, da se upošteva tudi območje preko Zaloške c. do Ljubljanice. Nosilci naloge:SML, Komunalna skupnost, KPL. Varstvo voda in vodotokov Samoupravna interesna skupnost Ljubljanica-Sava mora izvršiti regulacije in vzdrževanja na vodotokih, ki povzročajo škodo ali iz urbanističnih razlogov. Vzdrževalna dela je opraviti zlasti na Ljubljanici, regulacijo pa Dobrunjci v naselju Sostro. Nadaljevati je z regulacijo Bizoviškega potoka. V letu 1980 mora biti izdelan program sanacije območij z vodnimi viri v skladu z odlokom SML ter pričeti s sanacijo. Za opuščene gramoznice je isto tako izdelati program sanacije, zlasti z vidika zaščite podtalnice. V letu 1980 je pričeti z izgradnjo komunalnih objektov in naprav za čistilno napravo v Zalogu (urejanjem zemljišča). Nosilci naloge: SIS Ljubljanica-Sava, Kanalizacija, Mestni vodovod, SOSFSKA. Ceste - 10-letni program - pričela in končala se bo gradnja Šmartinske ceste od Kajuhove ulice do Žita, - izdelana bo investicijska dokumentacija za gradnjo Zaloške ceste od Kajuhove ulice do odcepa na Fužine, - pričelo se bo z gradnjo Litijske-Poljanske ceste, - izvršene bodo začetne priprave za gradnjo severne obvoznice. Glavne investicijske naloge občinskega programa in krajevnih skupnosti so: Vodovodi: Izgradnja vodovodov Mali vrh, Klopce-Vrh, vodovod po Zabretovi ulici, Pot na Brinove, vodovod od cerkve do žage v Zadobrovi, vodovod na cesti Pot v zeleni gaj. Kanalizacija: Izgradnja kanalizacije na Peči, kanalizacija na cesti XVI., kanalizacija na Gmajni, Pot na Brinove, kanalizacija od cerkve do žage v Zadobrovi, Pot v zeleni gaj. Ceste in mostovi: Izgradnja mostu čez Ljubljanico v Zalogu, most čez Kamnico v Dolskem, most čez Dobrunjco na cesti II. grupe odredov, rekonstrukcija ceste na Peli, rekonstrukcija ceste od Vevč v Zg. Kašelj, rekonstrukcija dela Zadobrovške ceste, Hladilniške ceste, Poti na Hreše, Poti v zeleni gaj, razširitev križišča Kavčičeva-Pokopališka, ureditev križišča Kajuhova-Kavčičeva, sofinanciranje Litijske ceste Besnica-Prežganje. Ostale investicije: Izgradnja javne razsvetljave na določenih lokacijah, pričetek izgradnje pokopališča in mrliške vežice v Sostrem, izgradnja odlagališča za smeti v KS Zadvor. Mestni potniški promet: Zgraditi je čim več avtobusnih izogibališč in nadstreškov za potnike, uvesti je novo progo med sosesko MP 3 (ind. cona) in centrom Most. Nosilci naloge: Komunalna skupnost, Soseska, Mestni vodovod, Kanalizacija, Plinarna, Komunalna energetika, Mestni potniški promet. 4. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V svojem delovanju se bomo ravnali predvsem po skupno sprejetem akcijskem programu uresničevanja družbenoekonomskih odnosov v Ljubljani iz osnovnega stališča, da skupaj oblikujemo in usklajujemo plan stanovanjske izgradnje, gospodarjenja, prenove in družbene pomoči glede na materialne možnosti ter da so temeljni nosilci planiranja v temeljnih samoupravnih skupnostih združenega dela, hišah in krajevnih skupnostih, tam so tudi finančni viri ustvarjenih sredstev. V predvideni izgradnji pričakujemo povečanje stanovanjskega sklada za cca 356 stanovanj. Nadaljevati je potrebno s prakso, da se bodo stanovalcf organizirali in ustanovili hišno samoupravo še pred vselitvijo v nova stanovanja. Za uresničitev te naloge morajo svojo obveznost izpolniti tudi delovne organizacije — stanodajalci, ki morajo pravočasno izpeljati postopek dodeljevanja stanovanj. Sočasno je potrebno dograjevati krajevno samoupravo in obstoječo sam upravo v stanovanjskih hišah. Ugotoviti je potrebno interes in možnost ustanavljanja samoupravnih enot stanovanjske skupnosti ter pristopiti k izdelavi vseh potrebnih splošnih aktov. Sodelovati je potrebno pri obravnavi vseh predloženih osnutkov stanovanjske zakonodaje, katere spremembe se pričakujejo v letu 1980 oz. 1981. Izvesti je potrebno vse v zvezi s postopnim prehodom na ekonomske stanarine, ki se rflorajo uveljaviti v celoti do leta 1985. Urediti je potrebno evidenco imetnikov stanovanjske pravice, vzpostaviti pogodbene odnose ter skrbeti za redno pobiranje obveznosti stanovalcev za uporabo stanovanj. Pobiranje stanarin se mora posodobiti. Z etažnimi lastniki je potrebno odnose urediti na osnovi pogodbe. Zagotoviti je potrebno dodatna sredstva za prenovo objektov predvsem za tiste, ki ne nudijo stanovalcem normalnih pogojev uporabe stanovanj (ogrevanje, kanalizacija, vodovod, sanacije pomanjkljive gradnje v preteklem obdobju). Izoblikovati in dopolniti je potrebno področje informiranja v stanovanjskem gospodarstvu za potrebe gospodarjenja na vseh nivojih odločanja. Izdelati je potrebno enotne normative za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v Ljubljani. i Nadaljevati je potrebno samoupravno dogovarjanje s specializiranimi organizacijami za vzdrževanje stanovanjskih hiš zaradi zagotovitve izvajanja vzdrževanja hiš, strokovnih opravil v zvezi s poslovanjem in obratovanjem stanovanjskih hiš. V sodelovanju z mestno SSS je potrebno oblikovati izhodišča za samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela v stanovanjskem gospodarstvu, kakor tudi izdelati podrobne zasnove za oblikovanje enovite strokovne službe. Sodelovati je potrebno piri ekonomizaciji najemnin in opredelitvi statusa poslovnih p: ostorov. V letu 1980 je treba: — nadaljevati izgradnjo Jarš in Fužin v razširjeni I. etapi, — nadaljevati priprave za izbor najboljše idejne rešitve preostalega dela izgradnje Fužin za 2400 stanovanjskih enot na osno,vi obstoječega urbanističnega in zazidalnega načrta ter pripraviti vso tehnično dokumentacijo, — vztrajati na reviziji odločitev glede (že pripravljene) izgradnje v Sneberjih zaradi zaščite vodnih virov, — izkoristiti dane možnosti sprejetega noveliranega načrta v ’ Zalogu za organizirano zadružno pozidavo, kjer so bolj strnjene skupine hiš predvidene, — nadaljevati s pripravami idejnih programskih osnov za zazidalne načrte v MS 13 Hrušica—Fužine, v MS 106 in 106/1 Kašelj, v MS 116/1 Zadvor, v MS 112/1 Hrušica-Štepanjsko naselje in v MS 9 Polje. Hkrati je potrebno izvršiti ostale priprave vključno z zemljiškimi odnosi, posebno za tisto sosesko in naselje, ki se bo po odločitvah prva gradila. Že v pripravah sodelujejo vsi zainteresirani dejavniki, — glede na možnosti je še posebej v nižji in individualni pozidavi opredeliti vlogo organizirane zadružne pozidave ter skupno skrb in odgovornost vseh udeležencev za celovito izgradnjo naselja, — sodelovali bomo na ravni občine in mesta pri oblikovanju programa: - odprave barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije - dogovoru o prioriteti prenove mestnih predelov — sodelovali bomo pri oblikovanju programa bilance sredstev za stanovanjsko graditev in spremljajoče objekte v Ljubljani, — z občinskimi in mestno stanovanjsko skupnostjo bomo oblikovali samoupravne sporazume o: - združevanju in usmerjanju sredstev iz dohodka in čistega dohodka iz TOZD in DS, - združevanju vseh za stanovanjsko gospodarstvo namenjenih sredstev ter o - progamu in sredstvih za graditev na ravni mesta, za prenovo in vzdrževanje stanovanjskega fonda pa združevanje sredstev glede na raven porabe (mesto, občina, KS). To bo hkrati osnova za srednje in dolgoročen program razvoja stanovanjske izgradnje, prenove in vzdrževanja. Za delo v letu 1980 je predvsem treba zagotoviti usklajeno delovanje na področju družbene pomoči ter na področju gradnje namenskih stanovanj za občane, ki so po zakonu upravičeni do družbene pomoči. Pomembna naloga v letu 1980 je sprememba oz. dopolnitev pravilnika za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči ter priprava in objava natečaja za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. Z namenom stimuliranja lastne udeležbe delovnih ljudi, ki namensko varčujejo, je potrebno pripraviti predlog za spremembo pogojev za stanovanjsKO premiranje varčevalcev. Predvidena je dokončan razdelitev stanovanj upravičencem iz potrjene prednostne liste III. natečaja za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči. Glede na predvideno povišanje stanarin v prihodnjem letu moramo dosledno izvajati subvencioniranje stanarin ob delno korigiranih pogojih ter tako vsem družinam potrebnim družbene pomoči omogočiti pridobiti pravico do delne nadomestitve stanarine. Z ozirom na določilo pravilnika o dodeljevanju stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS občine Ljubljana Moste-Polje je potrebno vse vloge za dodelitev stanovanja obravnavati in točkovati stanovanjske razmere prosilcev ter jih uvrstiti na ustrezno mesto prednostne liste glede na število točk. Za reševanje problema barakarskih naselij je nujno zagotoviti finančno soudeležbo organizacij združenega dela, kajti očitno je, da SSS občine in mesta brez sodelovanja OZD ne more rešiti problema barakarskih naselij na območju občine.' Za zamenjavo stanovanj je potrebno organizirati službo na nivoju mesta, kajti le tako bi bile možne kombinacije zamenjav med prosilci. Istočasno je potrebno na istem nivoju organizirati odkup rabljenih stanovanj. Na področju reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnih delodajalcih je treba pospešiti spremembo in dopolnitev pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj ter ga uskladiti s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Trajna naloga odbora za družbeno pomoč v letu 1980 je priprava predlogov oz. pobud za spremembo in dopolnitev zakonodaje s področja družbene pomoči ter sprejetje ustreznih samoupravnih sporazumov in normativnih aktov s tega področja. Na področju opremljanja splošnih enot CZ v stanovanjskih hišah bo potrebno izdelati še standarde opremljenosti in opremo enot "e dopolniti z manjkajočimi rekviziti. Večjo skrb pa bomo posvečali izobraževanju enot v sodelovanju z drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi dejavniki. V letu 1980 moramo izdelati obrambni načrt in določiti lokacije za postavitev začasnih naselij z opremo. Pri tem sodelujejo SSS, komunalna skupnost, vodna in stavbno zemljiška skupnost, požarno varstvena skupnost in skupnost socialnega varstva. Opravljali bomo vse druge naloge po skupno sprejetem akcijskem programu stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in se glede na svoje specifičnosti prilagajali potrebam. 5. KADROVSKA POLITIKA Da bi v letu 1980, v zadnjem letu načrtovanega petletnega obdobja, čim bolj uspešno uresničevali globalne kazalce s področja kadrovske politike in zaposlovanja, predvidene v Družbenem načrtu občine Ljubljana Moste-Polje 1976—1980, bi se morali prizadevati zlasti za: — enotnost, demokratičnost in doslednost pri izvajanju načel in nalog na področju kadrovske politike, — usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbeno ekonomskega in političnega položaja delavnega človeka, ter opredelitev vsebine in postopkov oblikovanja kadrovske politike v samoupravnih splošnih aktih, — planiranje potreb po kadrih, izobraževanju ob delu in za delo ter usposabljanju za samoupravljanje in družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in drugih skupnostih ter za opravljanje del in nalog na področju mednarodnih odnosov, racionalno razporejanje kadrov, v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo, uspešnostjo opravljanja del in nalog, samoupravno in politično aktivnostjo in njihovim interesom in prizadevanji za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja, ter v zvezi s tem za smotrno in racionalno organiziranje izobraževalnih oblik, — organizacijo oblikovanja in razvoj kadrovskih služb ter za strokovno usposabljanje delavcev v kadrovskih službah. Iz navedenih prizadevanj pa je še posebej potrebno usmerjati sile na področja, na katerih niso bili doseženi zaželeni rezultati, in sicer je potrebno: — zaustaviti prekomerno ekstenzivo zaposlovanja in preiti na intenzivno zaposlovanje ter ga spraviti v dogovorjeno stopnjo rasti, ker je število zaposlenih že sedaj preseglo stopnjo, predvideno ob koncu srednjeročnega obdobja, — dosledno izvajati kadrovsko politiko ter s sistematskim izobraževanjem ob delu in za delo, politiko štipendiranja in pripravništva ter usmerjanjem mladine v poklice povečati delež strokovno usposobljenih delavcev, kar mora biti opredeljen, oz. sestavni del razvojnih programov in planov nosilcev planiranja, — pri zaposlovanju delavcev je potrebno dosledno uresničevati Samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere ter v zvezi s tem doseči, da k Samoupravnemu sporazumu do zaključka srednjeročnega obdobja pristopijo vse organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti. Predvideni bolj dinamičen razvoj gospodarstva zahteva uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov družbeno ekonomskega razvoja, med katerimi sta znanje in delovna zmožnost zaposlenih bistveni sestavini. Zato bomo v okviru kadrovske politike uresničevali politiko zaposlovanja, ki bo upoštevala, da je mogoče doseči kvalitetne spremembe v družbeno ekonomskem razvoju le z večjo ekonomiko dela in sredstev ter večjega znanja in delovnih zmožnosti zaposlenih. 6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Skupne značilnosti dosedanjega razvoja Nesorazmerja med stanovanjsko izgradnjo in ravnijo družbenega standarda je osnovna značilnost in izhodiščna točka načrtovanja in usklajevanja ravni razvoja z drugimi ljubljanskimi občinami. Stagnacija ravni družbenega standarda na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva, kljub gradnji iz programa II. samoprispevka Izrazito pomanjkanje ustrezno usposobljenih^ delavcev na področju otroškega varstva in osnovnega šolstVa in predvidevanje! še večjega zaostajanja oz. pomanjkanja pri novih objektih kljtib prizadevanjem za uveljavljanje družbeno ekonomskega položaja delavcr v na tem področju RaL,lajanje med načrtovano rastjo družbenega proizvoda in s tem najtesnejšo povezanostjo skupne porabe s potrebami na področju družbenih dejavnosti. Nenormalno naraščanje cen oz. izgradnje objektov družbenega standarda iz II. samoprispevka in neizpolnjevanje dogovorjenih terminskih planov. Zaostajanje pri načrtovanju srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana Smernice uresničevanja družbenega načrta občine v letu 1980 po posameznih področjih Družbeno varstvo in vzgoja predšolskih otrok Načrtovano vključevanje 60-65 % predšolskih otrok v vzgojno-varstvene zavode v letu 1980 v družbenem načrtu občine in 46,5 % otrok ah 3.324 otrok, načrtovanem v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva v srednjeročnem obdobju v prvi vrsti objektivni pogoji: KS mora biti lokalno zaokrožena celota intenzivni izgradnji vzgojno-varstvenih zavodov iz programa II. samoprispevka in realizacije dodatnih programov, ko bomo v letu 1980 pridobili (VVZ Štepanjsko naselje II. za 200 otrok, VVZ Jarše za 140 otrok, VVZ Dolsko za 40 otrok, VVZ Zalog za 120 otrok, VVZ Veveč Zg. Kašelj za 60 otrok) nove kapacitete za 560 otrok, ne bo mogoče doseči niti 46,5 % zajetih otrok. Zato je nujno ob že vpeljanih oblikah vključevanja zunanjih otrok, ki niso vključeni v celoletno varstvo in vzgojo, z različnimi programi VVZ, ter Zveze prijateljev mladine ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi razširiti možnosti za načrtovano vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok. Ne bo mogoče realizirati tudi celoletne v male šole za vse šestletne otroke, kar v večini izvajajo vzgojno varstveni zavodi, financira pa občinska izobraževalna skupnost, ker ni niti prostorskih in ne kadrovskih pogojev ob omenjeni skupni porabi. Pospešiti je potrebno vključevanje otrok (do 3 let) v organizirano družinsko varstvo, kjer je uspešen samo VVZ Kodeljevo. Skupno z Zvezo prijateljev mladine, občinsko izobraževalno skupnostjo in Temeljno telesno kulturno skupnostjo bo potrebno pristopiti k realizaciji razširjanja možnosti letovanja v počitniški bazi Zambratija. Osnovno šolstvo in vzgoja Uveljavljanje 1,5 izmenskega pouka, predvsem pa 20% vključenih otrok v celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje ni mogoče realizirati kljub izgradnji osnovnih šol iz programa 2. samoprispevka v letu 1980 (OŠ Nove Jarše 18 učilnic za 540 učencev v eni izmeni, OŠ Dolsko 4 učilnice za 120 učencev v eni izmeni, OŠ Leopolda Mačka Boruta 8 učilnic za 240 učencev v eni izmeni). Zato velja vse napore posvetiti k dvigu kvalitete vzgojno izobraževalnega dela in načrtovanju mreže osnovnih šol v bodočem srednjeročnem načrtu, kjer je potrebno izpostaviti izrazito stagnacijo števila ustrezno usposobljenih učiteljev in uveljavljanje novih oblik in metod vzgojno izobraževalnega dela. Izrazito stagniranje števila ustrezno usposobljenih delavcev • zahteva korekcijo kadrovske politike in uresničevanje že dogovorjenih in uzakonjenih nalog: - uveljavljanje družbeno ekonomskega položaja - možnost nakupa in dodelitev družbenih stanovanj - enotna družbena akcija za povečanje števila učencev in študentov na kadrovskih šolah. Uveljaviti pa je potrebno tudi vse elemente celodnevne osnovne šole, ki jih je mogoče tudi ob 2 izmenskem delu (povezovanje OŠ v KS, z društvi in družbenimi organizacijami) realizirati. Zdravstvo Zavrto zaostajanje preventivnega zdravstvenega varstva z izboljšanjem prostorskih pogojev (izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu za otroški dispanzer), zahteva ob nerealiziranih izgradnjah novih prostorov v Novih Jaršah in Fužinah (naloga v družbenem načrtu občine) skrajne napore za uveljavljanje preventivnega zdravstvenega varstva. Zato je nujno načrtovanje in izvedba adaptacije stare lekarne za dispanzer za medicino dela, Iporta in prometa (vrednost adaptacije brez opreme in nadomestnih stanovanj je ocenjena na 12.000.000,00 din) in izvajanja vseh priprav za izgradnjo zdravstvenih objektov v Jaršah in Fužinah. Uveljaviti pa je potrebno tudi preventivno zobozdravstveno varstvo, ki naj bi ga uresničili z vključitvijo zobozdravstva v novih osnovnih šolah. Z izgradnjo prostorov pa bo možno realizirati tudi načrtovani kadrovski razvoj. Kultura Razvoj amaterske kulturne dejavnosti je osnovna usmeritev realizacij ciljev srednjeročnega razvoja in naloga Zveze kulturnih organizacij, občinske kulturne skupnosti in društev. Z načrtovano izgradnjo doma občanov (pričetek v letu 1980) bodo tudi prostorski pogoji bistveno boljši, zanemariti pa ni mogoče prostorske možnosti osnovnih šol, ki morajo ob svojem kulturnem razvoju preplesti delo s kulturnimi skupinami krajanov in tako vzajemno vplivati na spreminjanje odnosov do kulturnih dobrin in pospeševanje kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. Z novo knjižnico v domu občanov bo mogoče tudi načrtovati povečevanje knjižnega fonda, ki kljub načrtovanima 2 knjigama na prebivalca ne dosega niti ene knjige. Izpostaviti pa je potrebno varstvo kulturnih spomenikov, kjer je v kritičnem stanju Jelovškova galerija in objekt na Kodeljevem v celoti, z adaptacijo fužinskega gradu pa se ponuja možnost hitrejšega uveljavljanja razvoja kulture v vseh njenih dimenzijah. Socialno skrbstvo Poenotena raven družbene skrbi za prizadete občane v Ljubljani (družbeno denarne pomoči) in v utesnjenih pogojih izjemna uspešnost Centra za socialno delo zahtevata: — urediti začasne prostore za uvajanje oziroma realizacijo predzakonskega in zakonskega svetovanja, — pričeti s tehničnimi pripravami za izgradnjo novega centra ob novih nalogah, ki jih dobiva in izredno povečanem obsegu dela. Socialno varstvo Uveljavljanje samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva kot prostora usklajevanja in poenotenja programov vseh petih skupnosti, ki skupnost socialnega varstva sestavljajo, zahteva intenzivnejše delo z vidika uveljavljanja socialne varnosti ter meril in kriterijev, ki v posameznih dejavnostih uravnavajo pogoje za doseganje socialne varnosti. Zato velja izpostaviti tudi tu minimalne standarde delavcev, vprašanj stanovanjske politike in zaposlovanja otroškega varstva in socialnega skrbstva. Z gradnjo doma upokojencev, kjer mora skupnost intenzivno sodelovati, bodo dane možnosti za normalno bivanje starejših občanov in njihovo intenzivnejše vključevanje v uresničevanje vseh vprašanj razvoja. Telesna kultura Možnosti razvoja telesne kulture, predvsem z usmeritvijo v množičnost in iz množičnosti vrhunskega športa so realizirane, čeprav ne v vseh elementih načrtovanega razvoja. Zato je potrebno na osnovi ocene izdelati realen program izgradnje rekreativnih površin in izkoriščenosti športnih objektov od športnega parka do telovadnic osnovnih šol. Z znanstvenimi spoznanji oplemeniten program, kar omogoča vključevanje Visoke šole za telesno kulturo in možnost njenega razvoja na območju občine, bo usmeritev možno realizirati. Zaostajanje možnosti in zmanjševanje telesno kulturnega prostora na prebivalca zahteva zato še tesnejše povezovanje, da bi že dane možnosti 100 % realizirali z različnimi oblikami dela v VVZ, OS, TOZD in KS. Zaposlovanje oziroma politika zaposlovanja v okviru samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje zahteva nujno vključevanje v srednjeročne razvojne programe neposredno izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, tesno vzajemno delo pri načrtovanju izobraževanja in odpravljanja osnovnih protislovij, kijih pomeni 52 % delavcev z osnovno oziroma nepopolno osnovno šolo. Znanstveno raziskovalno u(6ori>oq s1/! razdrobljeno in omejeno v okviru posameznih TOZD oziroma OZD in SOZD zahteva poenotenje prizadevanj za razvoj in pospeševanje izkoriščanja lastnih dosežkov in spoznanj, kar je naloga tako samoupravne interesne skupnosti kot delovnih organizacij. Usmerjeno izobraževanje ki v letih izvajanja srednjeročnega načrta ni našlo prostora v smernicah zahteva zato v zadnjem letu maksimalne napore za realizacijo z družbenimi dokumenti in zakonom opredeljenih nalog. Predvsem pa je potrebno izpostaviti: - stalnost izobraževanja in programov - razvoj usmerjenega izobraževanja v občini, mestu in regiji - prepletenost izobraževanja in dela - pogojevanje izobrazbe z družbeno gospodarskim razvojem. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI Delo in strokovna pomoč pri samoupravnem in prostorskem preoblikovanju KS v naši občini bo v letu 1980 naša poglavitna naloga. KS mora postati dejansko mesto samoupravnega odločanja in usklajevanja skupnih interesov krajanov in delovnih ljudi, za kar pa morajo biti dani v prvi vrsti objektvini pogoji: KS mora biti lokalno zaokrožena celota in po velikosti takšna, da bodo dejansko v samoupravno odločanje vključeni vsi krajani in delovni ljdje TOZD, ki so na tem terenu locirane. Naša aktivnost bo usmerjena predvsem na spremljanje aktivnosti samoupravnega in prostorskega preoblikovanja KS in na nudenje strokovne pomoči pri tej akciji, v zadnji fazi pa na pomoč pri pripravi dokumentov novih KS in-izvedbi referendumov. Ob vsem tem pa ne smemo dopustiti, da bi meje posameznih KS postale ovira samoupravnemu dogovarjanju in zadovoljevanju interesov krajanov in delovnih ljudi, ki so skupnega pomena dveh ali več sosednih KS. V letu 1980 bo poleg stalnih nalog na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, otroškega in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, informiranja, varstva človekovega okolja itd., potrebno več pozornosti posvetiti družbenemu življenju v KS. Skupna naša naloga je aktivirati delo mladinske organizacije v KS in s tem v zvezi aktiviranje društev in družbenih organizacij na terenu, ki so po statutu ZSMS kolektivni člani mladinske organizacije. Prav društva in družbene organizacije morajo postati animatorji družbenega življenja krajanov in delovnih ljudi v posamezni KS. V skladu s programom dela mladinske organizacije pa bo potrebno rešiti tudi prostorska vprašanja, s katerimi se soočajo mladi, in to predvsem z vidika možnosti organiziranega in usmerjenega preživljanja prostega časa mladih in ostalih starostnih struktur v KS. KS morajo skladno s smernicami pripraviti svoje letne programe, ki morajo izhajati iz potreb krajanov in delovnih ljudi, toda v okviru realne ekonomske moči naše družbe. S planom KS se določa razvoj KS in materialna osnova samoupravljanja v KS. Del programskih nalog bodo financirale SIS, ostali del pa se bo financiral iz zbranih sredstev po samoupravnem sporazumu za financiranje programov KS ter iz teh sredstev formiranega solidarnostnega sklada za financiranje prioritetnih nalog. 8. SPLOŠNA PORABA Pri načrtovanju splošne porabe v letu 1980 je potrebno dosledno izvajati izhodišča, ki so bila sprejeta za leto 1979 in ki so narekovala takšno proračunsko politiko, da so proračunska sredstva rasla počasneje kot družbeni proizvod. Nadaljevati je s procesom čiščenja splošne porabe in zavračati razne nove obveznosti, ki morajo biti zajete v finančnih programih samoupravnih interesnih skupnosti.. Na drugi strani pa je nujno zagotoviti sredstva za sofinanciranje tistih negospodarskih investicij, na področju vzgoje in izobraževanja, ki sicer niso čista splošna poraba, za katere pa je skupščina občine v preteklih letih sprejela obvezo, da bo v letih 1980/81 zagotovila del manjkajočih oz. potrebnih finančnih sredstev. V letu 1980 se bodo v okviru splošne porabe v občini in mesta Ljubljane financirale tiste dejavnosti in naloge, ki po ustavi in statutu občine in mest spadajo v ta okvir in sicer: — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti po družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo teh organov; — dejavnost ljudske obrambe po merilih in programu ljudske obrambe v občini; — dejavnost družbenopolitičnih organizacij po sprejetih letnih programih teh organizacij in ovrednotenih ter usklajenih v okviru občinske konference SZDL; — dejavnost krajevnih skupnosti za izvajanje delegatskega sistema; — priznavalnine borcem NOV in kmetom borcem po sprejetem družbenem dogovoru, vzdrževanje grobov in grobišč NOV; — naloge na področju dejavnosti urbanizma in prostorskega planiranja; — naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih oz. mestnih blagovnih rezerv; — finančne obveznosti na področju negospodarskih investicij, (šolstvo, VVZ in državni organi) ki jih je skupščina občine revzela v preteklih letih. redstva za financiranje splošne porabe bodo zbrana: — s prihodki iz naslova davkov, kijih plačuje zasebni sektor, — s prihodki iz naslova prometnih davkov, ki pritekajo v občinski proračun. 9. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA Na področju splošne ljudske obrambe bomo v skladu z družbenopolitičnimi dokumenti in zakonskimi predpisi razvijali in dograjevali izvajanje njenih nalog pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer ah za delovanje v vojni. Tudi v bodoče bomo delovali v smeri podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini in pri vseh obrambnih subjektih, skrbeli za finansiranje in materializacijo obrambnih priprav ter za izobraževanje in uijenje delovnih ljudi in občanov kakor tudi njihovih organov v OZD, KS in občini' Na področju obrambnih priprav občine: — nadaljevati z ustanavljanjem uličnih, hišnih, vaških oziroma soseskih odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — razvijati gospodarske dejavnosti, ki so pomembne za SLO — izvajanju zakona o ljudki obrambi bomo še naprej posvečali posebno pozornost, zlasti v smeri nadaljnjega podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite — nadaljevali z izboljševanjem materialnih in drugih pogojev za vojno proizvodnjo in storitve po konkretno izdelanih načrtih — na podlagi družbenega dogovora o oblikovanju posebnih blagovnih rezerv osnovnih živilskih in drugih proizvodov si bomo prizadevali, da bodo zaloge teh proizvodov zadoščale za najmanj enomesečno preskrbovanje obrambnih struktur občine — doseči je potrebno najmanj enomesečno zalogo zdravil in sanitetnega materiala v zdravstvenih organizacijah in lekarnah — nadaljevali z izboljševanjem materialnih, kadrovskih in drugih pogojev za delovanje občinskih vojnih zvez za njihovo delovanje v mirnodobnih in vojnih razmerah — z mestom Ljubljana bomo sodelovali pri dograjevanju službe za opazovanje, obveščanja in alarmiranja (OJOA) — nadaljevali bomo z izpopolnitvijo organizacije predsedstva, izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine tako v organizacijskem, kadrovskem in materialnem smislu — dograjevali bomo obrambne načrte organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti — izvajali bomo urjenje vseh obrambnih struktur občine za čimboljše izvrševanje nalog v izrednih razmerah in vojni Na področju civilne zaščite: — nadaljevali bomo z vključevanjem čimvečjega števila delovnih ljudi in občariov v enote in štabe civilne zaščite ter odpravljali večkratne razporeditve. Prizadevali si bomo da bo v letu 1980 12% delovnih ljudi in občanov vključeno v enote in štabe civilne zaščite — nadaljevati bomo z izboljševanjem kadrovske sestave vseh struktur civilne zaščite in pri tem skrbeti zlasti za pomlajevanje in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Prizadevali si bomo v enote in štabe vključiti čimveč žena. — nadaljevati bomo z nabavo materialnih sredstev za uspešno delovanje civilne zaščite v vojnih razmerah in ob velikih naravnih in drugih nesrečah - nadaljevati z izgradnjo javnih zaklonišč in pospešiti gradnjo že dogovorjenih zaklonišč - pričeti bomo z gradnjo objektov za skladiščenje materialnih sredstev ter pouk in uijenje štabov in enot civilne zaščite občine in izpostave gasilske brigade Ljubljana po potrjenem programu — nadaljevali bomo z vzgojo o samozaščiti nerazporejenih občanov pri čemer bomo skušali še izboljšati kvaliteto pouka. — ustanovili bomo občinski združeni odred civilne zaščite in ga kadrovsko ter delno materialno popolnih v skladu s formacijo. Na področju nabornih in mobilizacijskih zadev: - še nadalje se bomo zavzemati za pridobivanje čimvečjega števila mladih za šolanje v vojaških šolah za aktivne in rezervne starešine JLA, ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij. — dopolnjevati bomo sistem mobilizacije vojnih obveznikov in usposabljali nosilce vojaške mobilizacije za učinkovito delovanje - ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij bomo pripraviti nabornike na odslužitev vojaškega roka v JLA. Na področju teritorialne obrambe: - popolnih bomo kadrovsko strukturo enot in štabov teritorialne obrambe. V enote in štabe bomo še naprej vključevati mlajše in strokovno usposobljene kadre — nadaljevati bomo z nabavo materialnih sredstev za učinkovito izvajanje nalog v vojnih oziroma izrednih razmerah — nadaljevali bomo z vzgojo in usposabljanjem pripadnikov enot in štabov teritorialne obrambe BELEŽKE: POROČILO o delovanju delegatskega skupščinskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1978 do julija 1979 X_______________________________________________________J I. UVOD Poročilo o delovanju delegatskega skupščinskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje minulih 16 mesecev temelji na ugotovitvah in izkušnjah, ki so bile ugotovljene v obdobju od aprila 1978 pa do julija 1979. Uvodoma moramo oceniti, da so bili v procesu uresničevanja delegatskega skupščinskega sistema opazni določeni pozitivni premiki, vendar niso prevladah v tolikšni meri, da bi mogli ugotoviti bistveno drugačno stanje, kot je bilo ugotovljeno v ..Poročilu o delu skupščine občine, njenih organov in delovnih teles v mandatnem obdobju 1974—1978“. Predvsem še niso realizirani vsi predlogi oziroma sklepi o odpravljanju ugotovljenih slabosti, ki so bili na osnovi poročila sprejeti in jih je treba še naprej upoštevati. V tem poročilu zato niso celovito prikazani vsi odnosi, pojavi in problemi, ki se pojavljajo pri uveljavljanju delegatskega sistema, ampak so dane le nekatere bistvene ugotovitve, posamezni predlogi oziroma priporočila. Celovitejše poročilo o delegatskem sistemu in delegatskih odnosov v SR Sloveniji je bilo obravnavano v republiški skupščini dne 10. oktobra 1979, medtem ko bo nekatere aktualne probleme delovanja delegatskega in skupščinskega sistema v Ljubljani obravnavala skupščina mesta Ljubljane. Naše poročilo torej zajema naše probleme, ki se pojavljajo pri uveljavljanju delegatskega sistema. D. DELOVANJE IN SESTAVA SKUPŠČINE OBČINE Skupščina občine opravlja svoje naloge ter izvršuje pravice in dolžnosti v skladu s statutom občine Ljubljana Moste-Polje in zakonskimi predpisi, ki urejajo njeno področje dela in pristojnosti ter v skladu z druženimi dokumenti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Skupščino oočine sestavljajo: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 1. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Zbor združenega dela sestavlja 39 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja vzgojnovarstvene in kulturne dejavnosti, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja socialno-zdravstvene dejavnosti, delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev ter skupnostih, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ. Število delegatskih mest v zboru združenega dela je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih z odlokom skupščine občine. Zbor združenega dela predstavlja občasno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Ena ah več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki nimajo samostojnega delegatskega mesta v zboru združenega dela skupščine občine, se združujejo v konference delegacij, ki se oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu z odlokom skupščine občine. Konference delegacij obravnavajo zadeve iz pristojnosti skupščine občine, usklajujejo in oblikujejo stališča med delegacijami ter delegirajo delegate na zasedanje zbora združenega dela skupščine občine. Konferenca delegacij praviloma opravlja iste naloge in ima enake pravice in dolžnosti kot delegacija. Delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo delovni ljudje zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju I funkcije skupščine občine. Delegacija se oblikuje v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki opravlja delo skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih, v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivne vojaške'in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ. V organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo pri oblikovanju delegacij tudi študenti in učenci srednjih šol. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti urejajo svoje obveznosti do delegacije s statutom in sicer sestavo delegacije, način izvolitve in odpoklica, pravice in dolžnosti delegatov ter delegacij, dolžnost strokovnih služb temeljnih samoupravnih organizacij, da nudijo delegacijam vse potrebne podatke, obvestila in sporočila in da urejajo materialne in tehnične pogoje za delo delegacije. Ob analizi delovanja zbora združenega dela v prvih petnajstih mesecih drugega mandatnega obdobja lahko ugotovimo, da je bila formalna aktivnost delegatov in zbora dokaj velika. V tem obdobju je imel zbor združenega dela 21 sej in sicer: - 7 ločenih sej, 3 seje z zborom krajevnih skupnosti, 7 sej z zborom krajevnih skupnostti in družbenopolitičnim zborom, 1 sejo z zborom krajevnih skupnosti, družbenopolitičnim zborom in SIS socialnega varstva ter 3 skupne seje vseh zborov. Povprečna udeležba na sejah zbora je bila 77,04 %. Delegati zbora združenega dela so obravnavali 242 točk dnevnega reda (brez formalnih točk) ali povprečno 11,5 točk dnevnega reda na seji. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z vsebinsko aktivnostjo delegatov v razpravah na sejah zbora združenega dela. Od 242 zadev, ki so bile na dnevnem redu, so razpravljali samo o 43 zadevah, kar pomeni, da so razpravljali komaj o vsaki peti do šesti točki dnevnega reda. Ob analiziranju takega stanja in ob obiskih v nekaterih manjših temeljnih organizacijah združenega dela smo prišli do naslednjih ugotovitev: - Delegacije v organizacijah združenega dela so prepuščene same sebi in niso sestavni del samoupravnega sistema in odnosov v posameznih delovnih organizacijah, kajti v sredinah, kjer delujejo, še niso dojeli idejne in razredne vsebine delegatskega sistema. - Delegati v OZD so premalo seznanjeni s problematiko gospodarjenja svoje organizacije, saj v večini OZD delegati niso vabljeni na seje samoupravnih organov, pa tudi sami se ne vključujejo dovolj v samoupravni sistem in poslovno politiko posamezne organizacije. - Delegati so premalo povezani s svojo delegatsko bazo, z zbori delavcev, z delavskim svetom, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami, da bi lahko izražali interese sredine, ki jih je izvolila in pri tem upoštevali splošne družbene interese in potrebe. - Premalo pozornosti je bilo posvečeno kadrovski sestavi delegacij, kar izhaja tudi iz tega, da v večini OZD prevladuje mnenje, da je temeljna delegacija poseben organ, ki obstoja izven OZD in da ni sestavni del samoupravnega delovanja OZD. - Delegati so premalo povezani z delovanjem družbenopolitičnih organizacij v OZD. - Večina delegacij OZD se omejuje le na obravnavo gradiva za seje zbora, ki pa ni vedno dovolj razumljivo za vse delegate. Prav pri obravnavi gradiva imajo delegati premajhno ustrezno pomoč strokovnih služb, ki naj bi pomagale pri razlagi gradiv in pri oblikovanju stališč. Le tako bi se lahko delegati opredeljevali za posamezne odločitve v zboru združenega dela. - Poseben problem predstavljajo ttMi konference delegacij in to predvsem tiste konference, v katerih se združujejo v večji meri delovne skupnosti, ki kot celota oblikujejo delegacijo. Te delegacije se ne sestajajo temveč imajo določenega delegata, ki se udeležuje sej konference delegacij, na katerih praviloma prvič obravnavajo gradivo in oblikujejo stališča, namesto da bi usklajevali že sprejeta stališča delovne skupnosti in se dogovorili o določitvi delegata za sejo zbora, tako da te delegacije prepuščajo vlogo temeljne delegacije konferenci delegacij. - Konference delegacij so še vedno preveč formalna in zaprta oblika sestajanja delegatov, le redko konference delegacij oblikujejo stališča in pripombe na sami seji konference, večinoma le sprejmejo tista stališča, ki so jih sprejele temeljne delegacije ob obravnavi gradiva. Pogosto so postale konference le mesto za določitev delegata za sejo zbora, ne pa mesto za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj. 2. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Zbor predstavlja občasno tudi konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljana. Delegacije krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, oblikujejo delovni ljudje in občani v posamezni krajevni skupnosti. Število delegatov je sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v KS, pri čemer je upoštevana ustrezna zastopanost posameznih območij. Smernice za delo delegacij krajevnih skupnosti in njena temeljna stališča oblikujejo skupščine krajevnih skupnosti in njeni organi ter družbenopolitične organizacije. Družbenopolitične organizacije morajo prispevati k razreševanju najpomembnejših družbenih vprašanj tako, da ne morejo prevladati ozki, kratkoročni in parcialni interesi posamezne krajevne skupnosti. Družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem omogočajo uspešno delovanje delegacij. Ob analizi delovanja delegacij krajevnih skupnosti in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine lahko ugotovimo, da je aktivnost delegatov krajevnih skupnosti večja kot aktivnost delegatov zbora združenega dela, na kar kaže udeležba na sejah zbora, ki je bila 92,76 %. Zbor krajevnih skupnosti je imel v času od aprila 1978 do julija 1979 22 sej zbora in sicer: 8 ločenih sej, 3 seje z zborom združenega dela, 7 sej z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom, 1 sejo z zborom združenega dela, družbenopolitičnim zborom in SIS socialnega varstva ter 3 skupne seje vseh zborov. Zbor krajevnih skupnosti je obravnaval v tem času 249 zadev ali povprečno 11,3 zadeve na seji. Delegati zbora krajevnih skupnosti so razpravljali o 87 točkah dnevnega reda ali drugače, da so razpravljali o vsaki tretji zadevi, ki je bila na dnevnem redu zbora krajevnih skupnosti. Aktivnost delegatov v zboru krajevnih skupnosti, ki je izražena tudi v številu razprav, je pogojena s kadrovsko sestavo delegacij krajevnih skupnosti. V delegacije krajevnih skupnosti so bili izvoljeni tudi občani in delovni ljudje, ki sicer opravljajo naloge individualnih poslovodnih organov ter družbenopolitične funkcije, ki so širše razgledani in izobrazbeno bolj usposobljeni. Celovitejše poznavanje obravnavane problematike se kaže tudi v tem da pogosteje kot delegati zbora združenega dela razpravljajo o zadevah s področja gospodarstva. Na sejah zbora krajevnih skupnosti sc je najmočneje odrazilo dejstvo, da so temeljne delegacije slabo povezane z delegacijami za skupščine SIS, kar potrjujejo tudi mnoga delegatska vprašanja, ki se nanašajo predvsem na področje komunalnih dejavnosti, ki so v pristojnosti SIS in niso odvisna od odločitev zbora krajevnih skupnosti. 3. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Družbenopolitični zbor kot zbor delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah, spremlja politično stanje in razvoj v občini ter skrbi, da se na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitični zbor je dolžan opozarjati na skupne in splošne družbene interese, na uresničevanje programov in ciljev razvoja občine. Ob tem pa se postavlja zahteva, daje treba bistveno omejiti samostojno delovno področje tega zbora pri sprejemanju sklepov v skupščini občine, na tako imenovana sistemska vprašanja, seveda pa lahko družbenopolitični zbor obravnava tudi vprašanja iz delovnega področja drugih dveh zborov. Delovanje družbenopolitičnega zbora naše skupščine še vedno ni dovolj zasidrano v svoji delegatski bazi, zato že iščemo način, kako povezati delegate v razprave o temeljnih vprašanjih v okviru SZDL in način kako bi na delegate prenašali stališča iz razprav v delo zbora in skupščine. Družbenopolitični zbor ima 19 stalnih delegatov, ki so bili izvoljeni za 4-letno mandatno obdobje na splošnih volitvah. Družbenopolitični zbor je imel v času od aprila 1978 do julija 1979 22 sej in to 11 ločenih sej, 7 sej skupaj z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, 1 sejo skupaj z zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti in SIS socialnega varstva in 3 skupne seje zborov. Na sejah družbenopolitičnega zbora je bila naslednja udeležba delegatov: - povprečna udeležba na sejah je bila 73,1 %, - število točk dnevnega reda: 198, na sejo povprečno 9 točk (brez formalnih točk: ugotovitev sklepčnosti in vprašanja delegatov), - razpravljali so pri 65 točkah dnevnega reda, - število postavljenih delegatskih vprašanj: Iz podatkov pa je razvidno, da z aktivnostjo delegatov družbenopolitičnega zbora še ne moremo biti povsem zadovoljni. Še vedno je veliko primerov, da so delegati delovali samoiniciativno in tako vplivali na odločitve zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora, katerih večina še vedno opravlja vrsto družbenih funkcij le-te obremenjujejo njihovo delo in večjo angažiranost in učinkovitost v delu zbora. V bodoče bo potrebno posvetiti vso pozornost pri programiranju dela družbenopolitičnega zbora in seveda pri določanju točk dnevnih redov sej tega zbora. Z namenom, da bi družbenopolitični zbor lahko pravočasno posredoval svoja mnenja in stališča, o katerih razpravljata in odločata ostala zbora, smo pričeli sklicevati seje tega zbora nekaj dni pred sejami ostalih dveh zborov. Glede problema odprtosti dela zbora, njegovega povezovanja z zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in SIS-i, je nujno proučiti in iskati nove načine ter oblike sodelovanja, saj samo formalno fizično skupno zasedanje zborov skupščine s skupščino SIS ne pomeni tudi vsebinsko obogatitev delegatskega sistema. 4. SKUPINE DELEGATOV Zbori skupščine občine po svoji ustavni vlogi predstavljajo delegatsko bazo za pošiljanje delegatov v zbore skupščine mesta Ljubljana in zbore skupščine SR Slovenije, skupine delegatov pa so po zakonu le fakultativna oblika za delegiranje delegatov v zbore skupščine SR Slovenije. V občini so skupine delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine ŠR Slovenije še vedno stalna oblika dela in večinoma prevzemajo funkcijo skupščine občine kot konferenca delegacij. Zbor združenega dela je nastopal kot konferenca delegacij za zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana štirikrat, zbor krajevnih skupnosti pa kot konferenca delegacij za zbor občin skupščine mesta Ljubljana petkrat. Osnovni vzrok, da zbora ne nastopata večkrat kot konferenca delegacij, je v preobremenjenosti delegatov že s samim gradivom za skupščino občine in o prevelikem številu točk dnevnega reda sej zborov. Delegati so ob tolikšnem številu točk dnevnega reda že preutrujeni, da bi lahko kvalitetno razpravljali tudi o celotnem gradivu za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in skupščine SR Slovenije. Zbori skupščine občine obravnavajo pomembnejše točke, ki so na dnevnem redu mestne skupščine, manj pomembna vprašanja pa obravnavajo skupine delegatov, ki pa so obveščene o stališčih, ki so jih imeli zbori o posameznih točkah dnevnega reda in o pripombah, ki so bile dane na zborih. Skupine delegatov ta stališča praviloma osvoje in jim dodajo še svoja stališča, ld so v skladu s stališči zborov, oziroma ta stališča.konkretizirajo. Zavedamo se, da skupine delegatov niso in ne morejo biti adekvatna zamena za zbore skupščine pri doseganju delegatskih razmerij in odnosov, zato smo skušali to pomankljivost zmanjšati tako, da smo izvolili številčnejše skupine. Za zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana imamo oblikovane skupine za področje gospodarstva, za prosvetnd-kulttotib^dfočje, za socialno-zdtaivštveno področje in podM®je4»b#ti.sV!dW8fifc?ie!'|d'di sedež'delegatov s področja delovnih skupnosti 'državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, ki jo sestavljajo še delegati občin Šiška, Bežigrad in Vič-Rudnik. Skupina delegatov za zbor občin skupščine mesta Ljubljana je sestavljena tako, da pokriva celotno območje občine. Delovanje skupin delegatov za zbore skupščine mesta Ljubljana bi bilo boljše, če bi imele skupine večjo strokovno pomoč pristojnih služb. Če smo za pošiljanje delegatov v zbore skupščine mesta Ljubljana že deloma uspeli, da nastopajo zbori skupščine občine kot konferenca delegacij, pa to ne moremo reči za zbore skupščine SR Slovenije. Skupini delegatov za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije s področja gospodarstva sta pri oblikovanju stališč za seje zborov skupščine SR Slovenije prepuščene lastni oceni, kajti skupščina občine le redko vključi v dnevni red tudi gradivo za seje zborov skupščine SR Slovenije. Obe skupini delegatov imata skupne seje, na katere so vabljeni predstavniki izvršnega sveta skupščine občine, upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, občinske konference SZDL, zveze sindikatov in zveze komunistov. Ugotavljamo, da se vabljeni predstavniki le redko udeležujejo sej skupin delegatov in da predstavniki občinskih upravnih organov, kljub temu da dobe ustrezen material, le redko sodelujejo pri oblikovanju stališč skupin delegatov za republiško skupščino. Ker je bila v tem obdobju dejavnost obeh zborov republiške skupščine zelo obsežna in razgibana, kar se je odražalo v številu sej, obsežnosti dnevnih redov in trajanju sej, so bili delegati skupin delegatov za republiško skupščino izredno obremenjeni, posebno še zato, ker so ti delegati aktivni tudi na drugih področjih v sredinah kjer delajo in žive. Postavlja se vprašanje če ne bi bilo potrebno kadrovsko okrepiti skupino delegatov za zbor občin in številčno povečati skupino za zbor združenega dela republiške skupščine s področja gospodarstva. Poseben problem predstavlja skupina delegatov za zbor združenega delu skupščine SR Slovenije za kmetijsko dejavnost, ki ima sedež v naši občini. V tej skupini so delegati iz 12 občin (Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Grosuplje, Vrhnika, Logatec in Litija). Delegati bolj razpravljajo o tistih točkah dnevnih redov, ki se nanašajo na probleme kmetijstva, pa tudi tu se čuti, da izhajajo bolj iz lastnih izkušenj in stališč kot pa iz stališč svoje delegatske baze. 5. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE OBČINE Skupščina občine ima do sedaj oblikovanih 22 stalnih in občasnih delovnih teles. Ta telesa so: a. Stalna delovna telesa po statutu občine: svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 22 članov komisija za družbeno nadzorstvo 7 članov komisija za prošnje in pritožbe 7 članov komisija za zadeve borcev NOV 9 članov komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 11 članov komisija za odlikovanja 7 članov statutarno pravna komisija 11 članov komisija za verske zadeve 7 članov volilna komisija 9 članov komisija za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela 13 članov b. Delovna telesa ustanovljena z odlokom: komisija za ugotavljanje izvora premoženja 9 članov komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 15 članov komisija za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti 5 članov komisija za oprostitev plačila samoprispevka II 7 članov komisija za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov 5 članov komisija za obravnavo pritožb zoper odmero prispevkov za starostno zavarovanje kmetov 5 članov t Mvuro;: vuzi? muvb3iq C. Ostala delovna telesa: /( lab uredniški odbor DELEGATSKE TRIBUNE 5 članov žirija za priznanja občine 11 članov odbor za pripravo in izvajanje akcij v mednarodnem 21 članov letu otroka iniciativni odbor za ustanovitev stavbne zemljiške skupnosti 9 članov odbor za obnovo Fužinskega gradu 10 članov Aktivnost posameznih delovnih teles je odvisna predvsem od področja dela, zaradi katerega so bila ta telesa imenovana, tako da se nekatere komisije sestajajo zelo pogosto, druge pa le redko. 6. PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegati so postavili 59 vprašanj in sicer: - v družbenopolitičnem zboru 7 delegatskih vprašanj - v zboru združenega dela 17 delegatskih vprašanj in - v zboru krajevnih skupnosti 35 delegatskih vprašanj. Večina vprašanj se je nanašala na ureditev in izgradnjo cest, vodovodov, trgovin, izgradnjo vrtcev in šol. Prizadevamo si, da bi bili odgovori na postavljena vprašanja hitri in konkretni, vendar v teh prizadevanjih še ne uspevamo v zadostni meri. III. INFORMIRANJE DELEGATOV Bistven pogoj za delovanje delegatskega sistema je sistem informiranja, ki naj bi zagotavljal stalen pretok informacij med temeljnimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in skupščino občine oziroma skupščinami drugih družbenopolitičnih skupnosti. Informiranje delegatov se zagotavlja preko DELEGATSKE TRIBUNE, glasila skupščine občine in skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Delegatsko tribuno prejemajo vsi delegati za zbore skupščine občine neposredno, sekretariat pa še posebej pošilja kompletno gradivo predsednikom temeljnih delegacij in konferenc delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora. Poleg Delegatske tribune prejemajo delegati tudi gradivo za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane. V obravnavanem obdobju je sekretariat skupščine občine izdal 20 številk Delegatske tribune (784 tiskanih strani) v povprečni nakladi 2.500 — 3.000 izvodov, od tega 17 številk izključno za objavo delegatskega gradiva za seje zborov skupščine občine, 3 številke pa za potrebe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Poljc Poleg rednega gradiva se v Delegatski tribuni občasno objavljajo tudi sklepi in stališča organov občinskih družbenopolitičnih organizacij, ki so v zvezi z obravnavanimi zadevami. Omeniti je potrebno tudi prizadevanje uredniškega odbora NAŠE SKUPNOSTI, glasila OK SZDL, da v skrajšani obliki objavlja povzetke najpomembnejših zadev predlaganih za obravnavo na sejah zborov skupščine občine. Z namenom, da se zagotovi povratna informacija in spremljanje izvrševanja sklepov se v Delegatski tribuni praviloma v gradivu za naslednjo sejo objavijo zapisniki prejšnje seje zborov skupščine občine in odgovori na delegatska vprašanja. Potrebno pa je ugotoviti, da informiranje delegatov kljub prizadevanju še vedno ni zadovoljivo, saj še vedno ni uspelo zagotoviti, v skladu z zasnovo, da bi se v Delegatski tribuni objavljala tudi gradiva za seje skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. IV. SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE IN SKUPŠČIN SIS Vključevanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v delo skupščine občine v dosedanji praksi še ni zaživelo. Eden izmed razlogov za to je ta, da so v samoupravnih aktih SIS in aktih skupščine občine premalo konkretno opredeljena vprašanja, o katerih samoupravne interesne skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine. Na takšno stanje vpliva tudi premalo koordinirano delo med skupščino občine in skupščinami delegatov v zbore skupščine občine. Dokler se ne bodo spremenili akti, bo potrebno, da predsedstvo in sekretariat skupščine občine zagotovita boljše sodelovanje skupščine občine in skupščin SIS s skupnim programiranjem dela. V. SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE Z IZVRŠNIM SVETOM IN UPRAVNIMI ORGANI Za uspešno delo delegatske skupščine je pomembno, kakšno je sodelovanje med skupščino občine, izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi ter strokovnimi službami. Pri dosedanjem delu lahko ugotovimo, da se izvršni svet precej uspešno vključuje v delo skupščine. Tega pa ne moremo v celoti reči za upravne organe in strokovne službe, ki se premalo vključujejo v zagotavljanje pogojev za uspešno delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ter za delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. VI. DELO SEKRETARIATA SKUPŠČINE OBČINE Sekretariat skupščine kot strokovna služba skupščine za izvajanje strokovnih, organizacijskih ter administrativno tehničnih nalog je opravljal svoje naloge v skladu z delom in potrebami skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter skupinami delegatov za Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije. Omeniti moramo, da se je sekretariat skupščine zalagal pri svojem delu po svojih močeh, saj je opravljal svoje naloge v okrnjeni zasedbi in to: od 1. julija 1978 pa do danes brez tajnika zbora združenega dela, od 1. oktobra 1978 pa do 31. marca 1979 brez sekretarja skupščine. Omenjena kadrovska praznina se odraža pri samem delu sekretariata, saj so dela sekretariata vezana na roke, ki jih postavlja Skupščina SRS, Skupščina mesta Ljubljane in seveda naša skupščina. Delo je zelo frekventno raznoliko in zahtevno, zato ni vseeno kdo in kako dela v sekretariatu skupščine. Sekretariat pa bo moral poleg rednega dela v bodoče posvetiti še večjo pozornost delovanju temeljnih delegacij in zato skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v občini obiskati „bazo“, kjer se odvija življenje, ki se odraža v delegatskem funkcioniranju. VII. ZAKLJUČEK Za nadaljnje uveljavljanje in učinkovitost delovanja delegatskega sistema je neobhoden pogoj usklajeno programiranje skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini, mestu in republiki. Pri pripravi programov bo potrebna večja selektivnost nalog, tako, da bodo delegatske skupščine manj obremenjene z zadevami, ki bi lahko sodile v pristojnost skupščin SIS, v delovno področje izvršnih in upravnih organov, v okvir delovanja družbenih svetov ali samo v področje politične aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Že v prvem mandatnem obdobju smo ugotavljali premajhno usposobljenost delegatov, zato je ob začetku dela delegatske skupščine drugega rpandata pripravila OK SZDL program za usposabljanje in izobraževanje delegatov. Žal lahko le ugotovimo, da obstoja progam samo na papirju, da pa ni bila izvedena akcija za njegovo dosledno uresničitev. Ker je pogoj za uspešnejše delovanje delegatskega sistema tudi večja družbenopolitična osveščenost delegatov, bosta morala OK SZDL in občinski sindikalni svet posvetiti usposabljanju in izobraževanju delegatov posebno skrb. Kljub temu, da smo v preteklem obdobju na področju informiranja delegatov že dosegli precejšen napredek, pa bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti pripravi skupščinskih gradiv. Gradiva niso pripravljena tako, da bi vsebovala variantne predloge, ne pojasnjujejo vzrokov in posledic rešitev, ki so predlagane, zato otežujejo delegatom opredeljevanje za predloženo gradivo. Iz dosedanjega delovanja delegatske skupščine izhaja, da je za uspešno delovanje delegatov in delegacij potrebna poleg povezave delegatov s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami v sredini kjer delujejo tudi povezava med delegati, skupščino občine in družbenopolitičnimi organizacijami v občini, zato bomo v prihodnje načrtneje in intenzivneje organizirali obiske temeljnih delegacij. V te oblike se bodo morali vključiti tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kajti za uspešno delovanje delegatskega sistema ni zadolženo samo predsedstvo in sekretariat skupščine občine ampak tudi vse družbenopolitične organizacije. (Sestavni del poričila so tabele, ki so objavljene na straneh od 23 - 25) POROČILO o delu Izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v sedanjem mandatnem obdobju V_________________________________________________________J 1. Poročilo o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje od aprila 1978 do junija 1979 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je v obravnavanem obdobju izvrševal svoje pravice in dolžnosti v smislu 213. člena statuta občine, ki določa, da je kot izvršilni organ skupščine občine odgovoren na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. Na prvi skupni seji vseh zborov skupščine občine dne 12. aprila 1978 so delegati izvolili predsednika izvršnega sveta, dva podpredsednika izvršnega sveta: za področje družbenega planiranja in gospodarstva ter za področje družbenih dejavnosti, štiri profesionalne člane IS: za področje urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev, za področje davčne politike in financ, za področje kadrovske politike in za upravno področje, ter tri neprofesionalne člane IS za koordinacijo: - na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva - pri vprašanjih skladnejšega družbeno gospodarskega razvoja občine in - na področju razvoja industrijskih con. Septembra 1978 je skupščina občine imenovala profesionalnega podpredsednika IS, ki je odgovoren za področje ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Profesionalni člani IS so hkrati načelniki oddelkov ali vodje strokovnih služb. Za poglobljeno spremljanje in preučevanje posameznih zadev s svojega področja ima izvršni svet sedem odborov, dve komisiji, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinski štab za odpravo barakarstva in strokovni odbor za oddajo in odkup nezazidanih stavbnih zemljišč. Vse zadeve, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet, praviloma predhodno obravnavajo pristojna našteta delovna telesa izvršnega sveta. Izvršni svet lahko ustanovi za preučitev določenih vprašanj na posameznem področju občasne ktimisije-delovne skupine. Za sodelovanje na področjih, ki jih pokrivajo samoupravne interesne skupnosti, je skupščina občine imenovala koordinacijski odbor pri izvršnem svetu in predsedstvu skupščine. Izvršni svet sodeluje pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti z družbenopolitičnimi organizacijami, razvojno gospodarsko skupnostjo in njenim koordinacijskim odborom, skupnostjo za razvoj družbenega standarda občine, organizacijami združenega dela. krajevnimi skupnostmi, interesnimi in drugimi skupnostmi. Za sodelovanje z mestom, za razreševanje pomembnejših vprašanj skupnega pomena, ki pa imajo hkrati še poseben pomen za občino, je izvršni svet imenoval predstavnike v kolegijske upravne organe SML. Izvršni svet dela na sejah, ki so javne. Sestajal se je vsak osmi koledarski dan. Dnevni redi so poprečno šteli po 14 točk. V letu 1978 je bila poprečna udeležba na sejah 86% (zunanji 73%, notranji 90,5%), v letu 1979 pa 74% (zunanji 56%, notranji 92 %), ker se en član IS sej ni udeleževal. Skupščina občine ga je razrešila 19. julija 1979 in imenovala drugega, zaradi odhoda na drugo delovno dolžnost je skupščina občine dne 24. septembra 1979 razrešila še enega člana, tako, da izvršni svet šteje 10 članov. Izvršni svet je imel v letu 1978 29 sej in eno skupno z odborom za urbanizem s 312 točkami dnevnega reda in 464 sprejetimi sklepi. Če upoštevamo 29 točk pregleda zapisnika in izvrševanja sklepov (tej točki IS posveča precej pozornosti in ni zgolj formalna), je obravnaval skupaj 341 točk dnevnega reda. V letošnjem letu je bilo 36 sej s 391 točkami dnevnega reda in 539 sprejetimi sklepi. Upoštevaje 36 točk pregleda zapisnika, je obravnaval skupaj 427 točk dnevnega reda. (Dalje na 26. strani NAVZOČNOST DELEGATOV ZBORA ZDRUŽENEGA DELA NA SEJAH APRIL 1978-JULU 19' O 0) • E s J ■M 0) m tj :g u ! 8 M g ° -o' Ul O g, K 8 < 5 S I 4 2 g ^ 3 c w E* ^ ^ S N Ih £> tirsl— ESpSSSSos ?? w9^>§h23qo 5 g C 9 ^ i O ^ p p 2 5 2 § o i s S o c/5^>NHH*-5>(i,cd>N>Nc/)ff5H^0Hc/)0[HSu0E rH CM rH tH rH rH S ES o < c 9 < a. O w 3 o. O o. X d d b s d š g g š * r 8 g g Š E E I Š S S E TISKARNA JOŽE MOŠKRIČ SAVA KRANJ ZADOBROVA-SNEBERJE NAVZOČNOST DELEGATOV DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA NA SEJAH april 1978 - julij 1979 Os 5 vO LO fO CN O + + + + + + +OO 1 + + + + +O + + + I + + + + +O + + + + + + I l+O+OO I + + + + + + I + + I+ + + + + +I+ + + I I + I . + + + + o + 1 I + I + + + + o + I I + 1 + + + + o + + + I + 00 + + + 0 + + + + +0+0 + O I + O + + + + +O I + I + + O + I o + + + + + + +0 + +0 + I + + + +0000 0+0 + + + + + +0 1 + + 1 + + I + + o + + + + + 00+00 00 + +00 + + + + + + + I + + + + +0 + + + + + + + I + + + + + + + + + I + + + + o + + + + + + + I + + + + + + + + + + + + + + + + + o + + + + + o o I + + o + + + + + + + + + + + o + + o + + + + + + + + + o + m o c to ¥ 2 (O o *a> g1 <0 'N o *-> | 3 g 1 "S m m O 3 o ec O N ! W Q 0 N 1 I 55 c ti H ee ti o § o < I-) <0 r -S .b z s s s S a Š u c £ < s >V1 O 8 I 6 ^ £ u 3 g < T. >(/j > O id s Sl ~ •5* 2 < -g S o g g z 2 o I ti y ti 2; >n 9 ~ S s 2 E RAČIČ-ŠIFT Eriki Pregled obravnavanih zadev po področjih Področje Obravnavano zadev Skupaj 8 mes.78 10.mes„79 Gospodarstvo 36 . 38 74 Kadrovske zadeve x 39 % 37 76 Družbene dejavnosti in samoprispevek 39 54 93 LO 9 23 32 Splošne zadeve (uprava ,KS, pravosodje) 21 40 61 Finance 49 52 101 Izvršni svet 11 30 41 Davčne zadeve 6 7 13 Naloge vseh oddelkov 3 1 4 Gradb.in stan« zadeve 21 23 44 Komunal. in zem ljišk. zad. 49 53 102 Urbanizem 29 33 62 99 109 208 SKUPAJ 312 391 703 Pregled sklepov in potrditev zapisnika 29 36 65 SK UPA? 341 427 768 Od 464 sklepov, sprejetih v letu 1978, ni realiziranih 15, od 539 sprejetih sklepov v letu 1979, je nerealiziranih 24. Na realizacijo večine neizvršenih sklepov izvršni svet ne more vplivati. Na 5. seji dne 30. maja 1978 je izvršni svet sprejel globalni program svojega dela za leto 1978, program dela za leto 1979 pa na 35. seji dne 27. februarja 1979. V letu 1978 je izvršni svet dva krat obravnaval svojo lastno organiziranost in obakrat med drugim ugotavljal, da premalokrat razpravlja o zadevah, ki jih je sam programiral (V letu 1978 je od 112 programiranih nalog obravnaval le 65 ali 58 %). Razlogi za to so bili objektivnega, pa tudi subjektivnega značaja. Bile so izredne akcije in dodatne naloge, tako, da je IS dodatno obravnaval kar 247 zadev. Vprašanje izpolnjevanja programa je v letošnjem letu izvršni svet zaostril in uvrščal na dnevne rede naloge, ki si jih je sam začrtal. Od 117 programiranih nalog je obravnaval 91, če pa prištejemo še 6 nalog iz programa, za katere ni bilo možno določiti datuma obravnave na IS, izvršuje IS svoj program letos 82 %-no. Večina neobravnavanih nalog se nanaša na pripravo obrambnih načrtov in bodo realizirana najpozneje do 31. oktobra letos (8), 6 nalog je vezanih na gradivo SML, 3 naloge s področja urbanizma so odložene zaradi objektivnih razlogov, preostalih 5 nalog pa prav tako ni bilo možno obravnavati zaradi objektivnih vzrokov. Skupščini občine je izvršni svet poročal o realizaciji programa svojega dela s poročilom o izvajanju družbenega načrta občine 1976-80 v prvem polletju 1978 na 4. seji 13. julija 1978, na 9. seji 28. decembra 1978 s predlogom smernic za uresničevanje družbenega plana občine v letu 1979, junija letos pa je bila dana v javno obravnavo ocena izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine za obdobje 1976—1980 in osnutek smernic za pripravo družbenega načrta občine za obdobje 1981—1985. 2. Poročila upravnih organov a. Organizacija V skladu s statutom občine Ljubljana Moste-Polje in odlokom o organizaciji ter področju dela upravnih organov Sob. Ljubljana Moste-Polje, (Ur. list SRS 39/74, 15/78) so bili ti organizirani v osmih temeljnih organizacijskih enotah in to: — oddelek za splošne zadeve in skupne službe — oddelek za gospodarstvo — oddelek za gradbene in komunalne zadeve — davčna uprava — oddelek za ljudsko obrambo — odsek za finance — služba za družbene dejavnosti — služba za kadrovske zadeve, ki so imele v svoji sestavi skupno 11 temeljnih organizacijskih enot t.j. odsekov oz. referatov. V navedenih temeljnih upravnih organih je bilo sistemiziranih del in nalog za 141 delavcev -izvajalcev (po starem delovnih mest). Z odlokom o Izvršnem svetu Sob-Lj. Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Ur. list SRŠ, štev. 15 z dne 18. 5. 1979) so občinski upravni organi na novo organizirani, kot: a) kolegijska upravna organa, ki sta: 1 • komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj 2. komite za družbene dejavnosti b) individualni upravni organi so: 1. sekretariat za občo upravo 2. sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja 3. sekretariat za ljudsko obrambo 4. davčna uprava c) samostojni strokovni službi sta: 1. kadrovska služba 2. služba za skupne zadeve in proračun. V smislu zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, štev. 24/79) ter cit. občinskim odlokom je prehod na novo organiziranost upravnih organov še v teku. Razen za službo za skupne zadeve in proračun, sta bila za ostale upravne organe že sprejeta: — pravilnik o organizaciji in — pravilnik o sistemizaciji del in nalog Na referendumu so bili sprejeti tudi statuti vseh upravnih organov in strokovnih služb. Na osnovi zakonske preobrazbe občinskih upravnih organov so posamezni upravni organi prevzeli tudi nova delovna področja oz. skupine del in nalog: 1. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je prevzel dela in naloge prostorskega planiranja (iz oddelka za gradbene in komunalne zadeve). 2. Komite za družbene dejavnosti je prevzel dela in naloge referata za varstvo.invalidov in borcev NOV ter dela in naloge varstva spomenikov in spominskih obeležij NOV (iz oddelka za splošne zadeve in skupne službe). 3. Davčna uprava je prevzela dela in naloge referata za odmero mestnega zemljišča (iz oddelka za gradbene in komunalne zadeve). 4. Oddelek za splošne zadeve in skupne službe, ki se je preoblikoval v sekretariat za občo upravo in službo za splošne zadeve in proračun kot samostojno strokovno službo je prevzel celotno področje svetovanja za pravne zadeve in družbeni nadzor, za gospodarsko upravne zadeve in delovna razmerja (iz oddelka za gospodarstvo), prošnje in pritožbe (od sekretariata skupščine občine). Zasedba del in nalog glede na zahtevano in dejansko izobrazbo delavcev Za čas od 1. 4. 1978 — 30. 6. 1979 je znašala povprečna zasedenost del in nalog 129 delavcev izvajalcev (91,5 %) dočim za ostalih 12 v tem času nismo uspeli popolno zasesti. Podrobnejši prikaz sistemiziranih del in nalog po zahtevani stopnji izobrazbe oz. po dejanski stopnji zasedenosti je razviden iz naslednje tabele: Sistemizirana dela in naloge zahtevana izobrazba štev. oz. % zasedba glede na dejansko izobrazbo število % Nezasedena dela število delavcev visoka strokovna Izobrazba 49 .14* 13 10% 3 višja strok, izobrazba 21 15* 34 26% 3 srednja strokov. izobrazba 44 32* 41 32% 2 KV delavec 2 1% 13 10% - AŠ. administr. šola 12 8* 8 6* 1 PK - delavec 5 4% 6 5* - nižja strokov, izobrazba in NK delavec 8 6* 14 11* 3 SKUPNO 141 100* 129 100* 12 V navedeni tabeli je prikazano tudi 8 profesionalnih članov izvršnega sveta skupščine. Število zaposlenih delavcev na dan 30/9-1979 v vseh upravnih organih in strokovnih službah je bilo 129. Poleg tega so v civilno pravnem razmerju (pogodba o delu) še 4 upokojenci na delih in nalogah, ki so v smislu zakona predvidene za civilno pravno razmerje. Zasedenost del in nalog / delavci z dejansko izobrazbo - na dan 30/,>-l,»7‘)/ nezasedena V Vi S O skupno d. in n. 1. Komite za družbeno planiranje 4 2 3 • - 9 2 2. Komite za družbene dejavnosti 1 2 4 2 9 3 3. Sekretariat za občo upravo 2 2 3 - 7 i 4. Sekretariat za urbanistične in gradbe. zadeve ter varstvo okolja 5 8 5 1 19 2 5.Sekretariat za ljudsko obrambo - 2 1 - 3 3 6. Davčna uprava - 12 26 4 42 1. 7. Kadrovska služba - 2 2 4 1 8. Služba za skupne zadeve in proračun - 3 20 8 31 5 9.Sekretariat skupščine 1 1 2 1 5 3 SKUPAJ 13 34 66 16 129 21 Nezasedena so predvsem dela in naloge za katere se zahteva visoka oz. višja strokovna izobrazba z daljšo prakso. Fluktuacija Med tem časom je prekinilo delovno razmerje v upravnih organih 14 delavcev (10,8%) na novo sklenilo pa 17 delavcev. (13,1 %). , Kot vzrok za prenehanje delovnega razmerja je navesti' na prvem mestu ustreznejšo novo zaposlitev (boljši delovni pogoji, oz. večji osebni dohodek), nato delovno razmerje sklenjeno za določen čas, sledi preselitev (sprememba kraja bivanja oz. upokojitev). Bolniški in porodniški izostanki V navedenem času je bilo v bolniškem staležu do 30 dni 59 delavcev, ki so izgubili 1006 delovnih dni. Nau 30 dni je izostalo z dela 21 delavcev, ki so izostali 2673 delovnih dni. V navedeno število je zajeto tudi 13 delavk, ki so koristile porodniški dopust skupno 1853 dni. Celotni izostanek (bolniški in porodniški) znaša 3679 delovnih dni, kar znese 8,4 % od celotnega letnega fonda delovnega časa. Izobraževanje Vsled večjega odstopanja glede na zahtevano in dejansko izobrazbo delavcev — izvajalcev del in nalog, je bil večji poudarek na izobraževanju že zaposlenih. Tako se je v tem času na visoki, višji oz. srednjih šolah izobraževalo 19 delavcev, od katerih so 3 zaključili v minulem šolskem letu šolanja in si pridobili višjo izobrazbo. 1 delavka je bila 1 leto na praksi pri sodišču v Ljubljani in je opravila pravosodni izpit. V tem času je tudi 12 delavcev opravilo strokovni izpit. V bodoče bo potrebno posvetiti več pozornosti funkcionalnemu izobraževanju. 6. Samoupravno področje Skupen svet delovnih skupnosti upravnih organov je imel vtem času 11 sej s 86. točkami dnevnega reda. 2. 1. Poročilo o delu Oddelka za gospodarstvo za obdobje maj 1978-junij 1979 V ODDELKU SMO OPRAVLJALI NALOGE: a Upravno-pravnega značaja, ki izhajajo iz zakonskih in drugih predpisov in družbenega., nadzora, b Referata za družbeno planiranje, analize in statistiko c Izdelava obrambnih načrtov poverjeništva za gospodarstvo, d Strokovna in tehnična opravila za naslednje organe: — odbor za gospodarstvo ;1»Oti pq . N tUncvur n, ul ‘ — odbor za kmetijstvo — skupnost za pospeševanje kmetijstva — razvojno gospodarska skupnost (izvršni odbor in koordinacijski odbor) — sklad skupnih rezerv — komisija za družbeni nadzor — skupnost za razvoj družbenega standarda — komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu — komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov OZD 1) Na področju planiranja so bili izvršnemu, svetu in skupščini občine predloženi v obravnavo dokumenti: — Ocena izvajanja družbenega načrta občine 1976—1980 v prvem polletju 1978 s predlogi ukrepov — Osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine 1976—1980 v letu 1979 z oceno izvajanja v letu 1978 — Ocena izvajanja srednjeročnega družbenega plana 1976—1980 (v letih 1976 do I. polletja 1979) s ključnimi problemi v dosedanjem razvoju — Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981-1985 ter odlok o obvezni pripravi dokumentov ..Ljubljana 2000“ — Posredovanje metodologije planiranja z delovnim programom vsem nosilcem planiranja, posvetovanja, usklajevanje elementov z Zavodom za družbeni razvoj Ljubljane — Osnutek smernic za pripravo družbenega načrta občine za obdobje« 1981-1985. V oddelku se je tekoče spremljalo izvajanje planskih nalog pri posameznih nosilcih planiranja, predvsem pa je bilo delo usmerjeno v: — spremljanje izvajanja planiranih investicij: na področju preskrbe (investicija Mercatorja, Emone, tržnice v Mostah ter iskanja novih investitorjev); nadalje v industriji (Julon, Kolinska, Toplarna, Indos, Velana itd.); v prometu, gradbeništvu, obrti in gostinstvu — sodelovanje s Koordinacijskim odborom Razvojno-gospodarske skupnosti pri opredeljevanju investitorjev na prostih površinah v industrijskih conah: MP/3 (ZG — žel. terminal, BTC — skladiščne površine, prodaja objekta Plutal, Pletenini, opredelitev lokacije za Gradis TOZD Kovinski obrati); nadalje pridobivanje investitorjev v MM/4 (Olma, ŽG, Elektroobnova itd.). Na področjih kjer družbeno-ekonomski, razvoj ni potekal skladno z načrtovanim je Izvršni svet predlagal SOb ukrepe in sicer na področjih izgradnje ind. con, preskrbe, gostinstva, obrti in gozdarstva. 2) V oddelku so se tekoče spremljala gospodarska gibanja v občini tet so bile izvršnemu svetu in skupščini predložena v obravnavo: — četrtletne, polletne in letne analize poslovanja organizacij združenega dela na podlagi zaključnih in periodičnih obračunov — informacije o TOZD, ki so obračunsko obdobje zaključile s poslovno izgubo s predlogi za sanacijo — informacije o organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti — informacije o TOZD, ki prekoračujejo v obračunskem obdobju dogovorjene OD — analiza reproduktivne sposobnosti gospodarstva — vključevanje OZD v zunanjetrgovinsko menjavo Izvršni svet je sprejel ukrepe predvsem pri OZD, ki so uvajale sanacijske postopke, ter OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti. 3) Na področju kmetijstva se je preko Skupnosti za pospeševanje kmetijstva izvajal program pospeševanja, ki je vključen v srednjeročni plan občine. V tem okviru je bil izdelan program investicij v zasebnem kmetijstvu, organizirano 481 tečajev izobraževanja kmetov, organiziran tečaj za traktoriste, opravljena selekcija govedi, nabava 5 plemenjakov, nabavljeno 82 plemenskih krav in telic za zasebne proizvajalce. Ocenjena je bila škoda po toči na 145 kmetijah, izdelan razdelilnik pomoči v materialu za 316 milijonov din. Preko Skupnosti za pospeševanje kmetijstva so bile akcije usmerjene v uvajanje dohodkovnih odnosov med zasebnimi kmeti, kmetijsko zadrugo in organizacijami blagovnega prometa tako, da je 85 % vseh kmetij vključeno v TZO Dobrunje. 4) Na področju statistike so se opravljale vse statistične akcije katere mora skupščina občine izvajati po Zakonu o statističnih raziskavah (anketa o številu živine, ocena narodnega dohodka zasebnega sektorja ter razna mesečna, tromesečna in letna statistična poročila). 5) V oddelku so se opravljala vsa dela v zvezi z izdelavo obrambnih načrtov za področje gospodarstva. Izdelan in sprejet je bil obrambni načrt poverjeništva za industrijo in obrt ter Poverjeništva za kmetijstvo. 6) V oddelku so se izvršile tudi nekatere druge naloge kot: — Ustanovitev skupnosti za razvoj družbenega standarda, vodenje iniciativnega odbora, izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. — Za Razvojno-gospodarsko skupnost se opravljajo strokovna in tehnična opravila. Pripravljeni in posredovani vsem TOZD je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za realizacijo programa RGS, vodenje akcije za sprejem sporazuma. • — Opravljanje strokovnih opravil za Sklad skupnih rezerv — dodelitev šestih sanacijskih kreditov v skupnem znesku 11,4 milijonov din, desetih investicijskih kreditov v znesku 22,1 milijona din in treh premostitvenih kreditov v skupnem znesku 10,3 milijona din. — Komisija za družbeno nadzorstvo je sodelovala pri razreševanju nepravilnosti v delovni organizacije Ellux ter v Vektorju. — Na področju samoupravne organiziranosti dohodkovnih odnosov in normativne urejenosti samoupravnih odnosov sta komisiji za spremljanje in izvajanje Zakona o združenem delu in za pregled samoupravnih aktov sodelovali pri razreševanju vsebinskih vprašanj v organizacijah združenega dela, prav tako pa sta komisiji vsebinsko in pravno pregledali samoupravne splošne akte preko 40 organizacij združenega dela in ugotovili njihovo skladnost z Zakonom o združenem delu in drugimi predpisi. V upravnem postopku s področja zasebne obrti je bilo izdanih: — 152 obrtnih dovoljenj - 336 ostalih odločb (začasne prekinitve poslovanja, dovoljenja za zaposlitev delovne sile, odjave obratovalnice, spremembe predmeta poslovanja obratovalnice) — 23 potrdil za opravljanje popoldanske obrti - 2 potrdili za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma - 794 potrdil o vpisu v register samostojnih obrtnikov V upravnem postopku s področja delovnih razmerij: - izdaja in depozit delovnih knjižic - 1251 — registracija, razveljavitev in podaljšanje učnih pogodb - 605 — registracija in razveljavitev delovnih pogodb — 1428 V upravnem postopku s področja kmetijstva je bilo 254 zadev. Pregled števila sej v obravnavanem obdobju: — Odbor za gospodarstvo — Odbor za kmetijstvo — Skupnost za'pospeševanje kmetijstva — Razvojno-gospodarska skupnost - 10 in letna skupščina RGS — Koordinacijski odbor RGS — Sklad skupnih rezerv , — Komisija za družbeni nadzor 6 sej 6 sej 8 sej 6 sej 1 seja 6 sej 7 sej 3 seje - Komisija za spremljanje izvajanja Zakona o združenem delu4 seje — Komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov OZD 12 sej 2. 2. Poročilo o delu Službe za družbene dejavnosti za obdobje . april 1978-junij 1979 Služba za družbene dejavnosti in Komite za družbene dejavnosti so sestavljali: 2 strokovna delavca za opravljanje del in nalog za SIS družbenih dejavnosti (odlok o spremembi odloka o organizaciji dela IS (Ur. list SRS št. 12/76), svetovalec za družbene dejavnosti (nezasedeno delovno mesto do januarja 1979) in 2 administratorki. Glede na dejstvo, da služba ni vodila upravnih postopkov in ne reševala konkretnih upravnih vlog in ni bila zanje pristojna, je bila osnova dela: program dela službe, program dela izvršnega sveta in program dela Sob. ' Iz programa delaje bilo izvedeno: 1. Iz delovnega področja organiziranosti: - predlog organiziranosti skupne strokovne službe za samoupravne interesne skupnosti, - ocena delegatskih razmerij s posebnim ozirom na konference delegacij za SIS, - predlog samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih delegacij za SIS družbenih dejavnosti v konference delegacij, - oblikovanje predloga poslovnika dela konferenc delegacij, - dogovori s predsedniki konferenc delegacij 2. Iz delovnega področja financiranja: — sodelovanje pri oblikovanju predlogov dopolnil k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranje in sodelovanje v javni razpravi, — sodelovanje pri izdelavi osnutkov dopolnil samoupravnega sporazuma o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1979 — spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar — izvedba javne razprave o dopolnilih in priprava odloka o financiranju družbenih dejavnosti — organiziranje posvetov o dopolnilih k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. 3. Iz področja planiranja je služba izdelala: — oceno izvajanja družbenega načrta občine v letu 1978 in 1. polletju 1979 — ocena zdravstvenega varstva z vidika uresničevanja srednjeročnega načrta — ocena vzgojnoizobraževalne dejavnosti z vidika uresničevanja srednjeročnega načrta — ocena izvajanja socialnega skrbstva z vidika uresničevanja srednjeročnega načrta — osnutek programa razvoja družbenih dejavnosti za 1979 in osnutek ter predlog smernic družbeno-političnih skupnosti za obdobje 1980-85 — priprava in izvajanje sklepov - obr. priprav DP za obdobje 1980-1985 4. Iz programa gradenj objektov družbenega standarda — obračun in kolavdacija sredstev 2 % prispevka iz sredstev stanov, prostorov s predlogi sofinanciranja dodatnih programov k objektom iz II. samoprispevka (VVZ Stepanjsko naselje) 5. Iz programa sodelovanja z OŠ in VVZ — ocena poslovanja OS in VVZ — ocena uspešnosti vzgojno-izobraževalnega dela OŠ — sodelovanje pri razreševanju konkretne problčmatike OŠ, VVZ, ZD in spremljanje dela DO s področja družbenih dejavnosti — kadrovski položaj na področju otroškega varstva, osnovnih šol, in zdravstva — predlog šolskih okolišev 6. Iz programa izvajanja zakonov — ocena osnutka zakona: o osnovnem šolstvu, varstvu in vzgoji predšolskih otrok, o usmerjenem izobraževanju, o izobraževalnih skupnostih, zdravst. skup. socialnega skrbstva, zakon o predzakonskem posvetovanju — ocena izvajanja zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb — smeri razvoja usmerjenega izobraževanja in sodelovanje v javni razpravi 7. Iz področja sodelovanja samoupravnih interesnih skupnosti in zagotavljanju strokovnih in administrativno tehničnih del: — sklicali in pripravili 7 sej skupščin socialnega skrbstva in 14 sej IO — sklicali in pripravili 8 sej skupščin otroškega varstva in 9 sej IO — sklicali in priprali 4 seje skupšč. soc. varstva in 4 seje IO — sklicali in pripravili 7 sej skupščin kulturne skupnosti — sklicali in pripravili 7 sej skupščin občinske izobraževalne skupnosti — sklicali in pripravili 3 seje skupščin obč. raziskovalne skupnosti — sklicali in pripravili 4 seje enote regionalne skupnosti za zaposlovanje in 5 sej skupščin skupnosti za zaposlovanje — sodelovali s strokovnimi službami mestnih samoupravnih interesnih skupnosti, koordinacijah in posvetovanjih na vseh ravneh — spremljali delo občinske zdravstvene skupnosti in zbora delegatov SPIZ — izdelali oceno realizacije programov samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi zaključnih računov SIS — izvedba javne razprave o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje — izvedba javne razprave o predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS soc. del. varstva — izvedba javne razprave o statutih: občinske kulturne skupnosti, občinske izobraževalne skupnosti, zaposlovanja, skupnosti otroškega varstva — pregled temeljnih delegacij za zbor uporabnikov SIS — sodelovanje na sejah skupščin TTKS — sekretarska opravila za odbor za vzgojo in izobraževanje IS Sob. 2. 3. Poročilo Oddelka za gradbene in komunalne zadeve Urbanizem - prostorski del Spremembe in dopolnitve Generalnega urbanističnega plana razvoja Ljubljane in urbanističnega plana Ljubljane za izvenmestno območje. Izdelan je bil osnutek sprememb in dopolnitev GUP in UP (regulacijski načrt), opravljena javna razgrnitev dokumentacije, usklajene so bile pripombe in predlogi. Obravnavana sta bila osnutek in predlog „U“ sistema cestnega omrežja v Ljubljani. Izdelana in pripravljena je bila vsa potrebna dokumentacija za spremembo in dopolnitev GUP-a (sprememba namembnosti zelenih površin v zazidljive) za zaokrožitev zazidalnih otokov MS J1 in MS 105 Zalog. Izdelana in pripravljena je bila potrebna dokumentacija (grafični del, predlog normativnega akta) ter predlog za potrditev odmika od določil GUP za gradnjo kanalizacije od objektov Perutnine Zalog do javnega kanala. Pripravljena in izdelana je bila dokumentacija (grafični del predlog normativnega akta) ter predlog za potrditev odmika od določil GUP za gradnjo intervencijske poti za perutninsko klavnico Perutnina Zalog v MP 5. Pripravljena in izdelana je bila dokumentacija (grafični del, predlog normativnega akta) ter predlog za potrditev odmika od določil GUP za gradnjo kanala Šentjakob—Sneberje s črpališčem. UN Videm-Dolsko Obravnavan je bil osnutek UN Videm—Dolsko, pripravljeni so bili spreminjevalni predlogi ter opravljena uskladitev različnih interesov. Zazidalni načrti MS 3/1 - Selo V izdelavi je osnutek zazidalnega načrta. Istočasno se urbanistično obdeluje območje med Kajuhovo, Ljubljanico in Grubarjevim prekopom. MS 3/2 Štepanjsko naselje Izdelana in potrjena je bila sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta, ki je obravnavala lokacijo nadomestnih parkirišč ob Steletovi ulici, Doma za upokojence Ob sotočju in avtobusno postajališče in obračališče ob Pesarski ulici. MS 6 Polje Zaradi gradnje trgovine, ureditve prometa, razširitve VVZ in zapolnitve vrzeli z individualnimi stanovanjskimi objekti je bila izdelana in potrjena dopolnitev zazidalnega načrta. MS 8/3 - Zg. Kašelj. Revizija zazidalnega načrta je v izdelavi. MS 10 — Novo Polje V izdelavi je revizija zazidalnega načrta, katere namen je dograditi komunalno infrastrukturo naselju in utrditi lokacije za spremljajoče objekte in dejavnosti. Pridobljeni so osnovni podatki in mnenja obeh KS — Polje in Zadobrova. MS 11,105 Zalog Na osnovi sprejetega odloka o potrditvi sprememb in dopolnitev GUP in Up je bil izdelan in potrjen zazidalni načrt. MS 12/2 Nove Jarše Izdelana in potrjena je bila sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje centra soseske. MS 103/1 - Sneberje Izdelana in potrjena je bila sprememba zazidalnega načrta zaradi uvedbe avtobusnega postajališča, spremembe uvoza v VVZ in lokacije VVZ. Izdelana je bila dokumentacija in pripravljen predlog za potrditev odmika od veljavnega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje za gradnjo nadstreškov v zazidalnem otoku MS 103/1. PST — Pot spominov in tovarištva Izdelan je bil predlog detajlnega načrta PST za odsek Hošiminhova-Jarška cesta, opravljena je bila javna razgrnitev in obravnava pripomb. Predlog urbanistične dokumentacije je bil potrjen na občinski skupščini. MP 4, 5 Zalog Izdelan je osnutek programskega dela zazidalnega načrta. Problem je pridobitev soglasij, na zmanjšani obseg otoka, ki bo potrjen šele v paketu sprememb in in dopolnitev GUP (regulacija). MM 4 — obrtno servisna cona ob Zaloški cesti Izdelan in potrjen je bil tehnični del zazidalnega načrta. Dokumentacije za realizacijo zazidalnih zasnov MP 2/8 Izdelana je bila dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove za objekt LB — tehnični center in potijena skladnost z zazidalnim načrtom. MP 3 Izdelane in potrjene so bile dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za objekte investitorjev Yulon, Geološki zavod in Rog ter potrjena skladnost teh dokumentacij z zazidalnim načrtom. Izdelan in verificiran je bil enoten izračun stroškov priprave in opreme zemljišča za območje zazidalnih otokov MP 3 in MM 4. MM 2 Izdelana in potrjena je bila dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove za investitorja HP Kolinska (objekti za tovarno hrane in tovarne klejev ter poslovna stavba). Drugi normativni akti Izdelana je bila dokumentacija in pripravljen predlog (grafični del in normativni akt) za spremembo in dopolnitev odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti za gradnjo objektov LB, LM in °TT v območju zazidalnega otoka MS 9. Pripravljena je bila dokumentacija s predlogom za spremembo veljavne urbanistične dokumentacije za gradnjo šole in VVZ v Dolskem (MS 211). Pripravili smo stališča do gradiva MK ZK Ljubljana o problematiki s področja urbanistične in zemljiške zakonodaje ter politike. Sodelovali smo pri izdelavi predlog spremembe predpisov, ki se nanašajo na področje urbanizma in varstvo okolja. Sodelovali smo na posvetovanju o varstvu okolja s prispevkom o specifični problematiki v občini s tega področja. Vso problematiko s področja urbanizma in komunalnega ter stanovanjskega gospodarstva je obravnaval odbor, ki gaje imenoval IS. Odbor je na 15. sejah obravnaval 72 zadev, v kar niso vključene izjemne lokacije privatnih investitorjev. Gradbeno-upravne zadeve Odsek za urbanizem in gradbeno upravne zadeve, je v času za katerega velja to poročilo delal na uresničevanju programa dela Izvršnega sveta, programa dela skupščine občine in programa dela odseka, ki je bil izdelan in prilagojen tako, da je zagotovil učinkovito izvajanje predpisov s področja urbanizma in gradbeništva. Poleg tega je odsek pripravljal gradivo za sprejem normativno pravne dejavnosti iz svojega področja. Tako je pripravil osnutke odlokov: — o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4—1978; — o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča Glede izvajanja določb Zakona o splošnem upravnem postopku in predpisov s področja urbanizma in gradbeništva v tem času je odsek pripravil za izdajo: 412 lokacijskih dovoljenj in odločb o podaljšanju veljavnosti lokacijskih dovoljenj ter odločb o spremembi lokacijskega dovoljenja, 317 gradbenih dovoljenj, 153 odločb o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, 127 uporabnih dovoljenj, 62 vodnogospodarskih soglasij, 97 odložb o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, o prenosu dovoljenj, 62 vodnogospodarskih soglasij, 97 sklepov o stroških lokacijskega dovoljenja oz. postopka, da se vloga zavržen kot nepopolna ir) da se postopek ustavi, 84 odločb o hišnih številkah in 349 potrdil o urbanistični priglasitvi in rednim vzdrževalnim delom na obstoječih objektih. Poleg tega odseka je poslal 646 raznih dopisov strankam, organom in organizacijam v zvezi z izvajanjem upravnega postopka. Lahko ugotovimo, da so programirane naloge v celoti opravljene. Učinkovitost in hitrost upravnega postopka pri izdajanju dovoljenj v veliki meri zadržuje nediscipliniranost investitorjev, predvsem družbeno-pravnih oseb, pri vlaganju zahtev, saj so le-te nemalokrat nepopolne, investitorji pa se tudi ne ravnajo po izdanih dovoljenjih in prihaja tako do neplaniranih sprememb, ki se ugotovijo šele pri tehničnem pregledu objekta. V takem primeru pa seveda ni dovolj časa, ti je potreben za normalen postopek za pridobivanje spremenjene urbanistične in gradbene dokumentacije, kar se pokaže tudi pri delu upravnega organa. Odsek opravlja tajniške posle operativnega odbora za gradnjo objektov družbenega standarda (vrtci, šole in zdravstvene ustanove) in v ta namen je sodeloval pri pripravi dokumentacije in izdaji: 6 gradbenih dovoljenj, 5 lokacijskih dovoljenj in 2 uporabni dovoljenji. V času, za katerega delamo poročilo, je obravnavano tudi 165 zahtevkov strank za odobritev izjemne lokacije. Pričakujemo, da v naslednjem obdobju, če bodo pravočasno sprejeti urbanistični dokumenti (GUP, UP in UR), ne bo več toliko zahtevkov za izjemne lokacije. Poudarjamo, da je največ izjemnih lokacij odobreno za gradnjo stanovanjskih objektov. V poročilu ni obdelana problematika v zvezi reševanja nedovoljenih gradenj. Odlok o merilih za razvrščanje objektov, ti so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Odsek bo pripravil program razvrščanja nedovoljeno zgrajenih objektov do konca tega leta in bo predložen v potrditev Izvršnemu svetu s planom razvrščanja po posameznih krajevnih skupnostih. Premoženjsko-pravne zadeve Od 1. 4. 1978 do 30. 6. 1979 je referat prejel v reševanje 571 zadev. Teža izvrševanja nalog, ki so v pristojnosti referata namreč ni v količini izdanih odločb, temveč na dolgotrajnih zapletenih postopkih, katerih končni rezultat je izdaja odločbe, sklepa, potrdila ali drugega upravnega akta. V tem obdobju je bilo v upravnem postopku izdanih 114 odločb o pripravljalnih delih, razlastitvi, prisilnem prenosu, prisilni ustanovitvi služnosti, prednostni pravici za gradnjo, odvzemu zemljišč iz uporabe, uživalni pravici, ugotovitvi splošnega interesa, prenosu poslovnih prostorov, dopolnitvah in popravi odločb in pritožb; nadalje je bilo izdanih 193 potrdil in sklepov o nakupu in prodaji stavbnih in kmetijskih zemljišč in 264 ostalih postopkov. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja Dela in naloge s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter varstva okolja obsegajo vodenje upravnega postopka oz. vseh treh področij dela, sodelovanje pri pripravi kratkoročnih in srednjeročnih programov komunalne interesne skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti, sodelovanje in vodenje tajniških poslov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, opravljanje nalog v zvezi z odpravo barakarskih naselij, spremljanje prometno-varnostne situacije in ukrepanje, ter sodelovanje s KS, OZS, SIS-i, UIS in UJV. V obdobju 1. 4. 1978 do 3o. 6. 1979 je bilo v upravnem postopku izdanih: - 56 dovoljenj za postavitev napisnih tabel in smerokazov ter izrednih prevozov; - 166 odločb za zapore in prekope cest, za spremembo namembnosti stanovanjskih prostorov in za izselitev iz nezakonito zasedenih stanovanj; - 11 sklepov za izvršbo s prisilitvijo V tem časovnem obdobju je bilo na območju občine porušenih 41 barak, predvsem v naselju Zg. Kašelj pri Kašeljskem mostu. Isto tako pa je v mesecu juliju in septembru 1978 bilo izdano uporabno dovoljenje za 92 stanovanjskih objektov v MS 8 - 4 Zg. Kašelj, v katere so bili vseljeni prebivalci iz barakarskega naselja Tovarniška 14 a, ti je pogorelo, iz barakarskega naselja pri Teolu in del prebivalcev iz barakarskega naselja Zg. Kašelj. S področja varstva okolja je bila v tem obdobju izpeljana akcija podpisa sporazuma o pristopu k ustanovitvi SIS za varstvo zraka v Ljubljani. Akcija je uspela, saj je sporazum podpisalo več kot 80 % delovnih organizacij in društev na območju naše občine. Izvršni svet občine je v januarju 1979 ustanovil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Svet je na 1. seji imenoval izvršni odbor in tri komisije, ki pokrivajo področje šolstva, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V tem času so se poleg gornjih nalog vršile tudi ostale spremljajoče naloge s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter varstva okolja - stranke, dopisi, vabila, sestanki, komisijski ogledi ipd. Nadomestilo za uporabo od stavbnega zemljišča V letu 1978 je bila izvršena letna odmera za cca 9500 zavezancev. Planirana odmera je bila 15.914.935.80, realizacija je bila 13.584.453,00 ali 85 %. Enako so bila izvršena vsaka knjigovodska dela. V letu 1979 je skupščina mesta Ljubljana sprejela Odlok o povišanju stopnje nadomestila za uporabo od stavbnega zemljišča za 25 % z veljavnostjo od 1 /3—1979. Zato je bilo potrebno vsem zavezancem izdati nove odmerne odločbe, le-teh je bilo 10.000, kar pomeni, da se je število zavezancu povečala za 600. Enako je bilo v letu 1979 izdanih 3600 opominov - zasebnih zavezancem, ker v letu 1978 niso plačali nadomestila. 2. 4. Poročilo o delu davčne uprave v času od 1.4. 1978 do 30. 6. 1979 1. Organizacija davčne uprave Davčna uprava je organizirana kot samostojni upravni organ na podlagi zakona o organizaciji davčnih služb in občinskih statutov. S temi akti je opredeljeno delovno področje, načela notranje organizacije, pristojnosti in način dela davčne inšpekcije, kakor tudi načela financiranja davčne uprave. Notranja organizacija dela davčne uprave je tako zastavljena, da izhaja iz zaokroženih nalog, ki so se izvajale v naslednjih organizacijskih enotah: 1. Služba za odmero davkov 2. Davčna inšpekcija 3. Davčna izterjava 4. Davčno računovodstvo Notranja organizacija davčne uprave se spreminja in prilagaja nalogam, ki prihajajo v njeno pristojnost. Gre predvsem za razširitev obveznosti, katerih pristojnost odmere in pobiranja prehaja na davčno upravo, kakor tudi uvajanje AOP obdelave v delo davčne uprave. Sedaj tudi potekajo priprave za vskladitev organiziranosti dela davčne uprave z republiškim zakonom o državni upravi in oblikovanju davčne uprave kot službe družbenih prihodkov. V davčni upravi je bilo v obravnavanem odbobju sistemizirano 39 delovnih mest, od katerih je bilo zasedeno 38 ali 97,4 %. Upoštevajoč porodniške in bolniške dopuste oz. izostanke pa je znašala povprečna zaposlenost 34 delavcev ali 87 %. Številčno stanje sistemiziranih delovnih mest oziroma zaposlenih delavcev zadovoljuje, strokovna izobrazba zaposlenih delavcev pa je nezadovoljiva, saj veliko število delovnih mest zasedajo delavci s pomanjkljivo oziroma neustrezno strokovno izobrazbo. 2. Delo davčne uprave V tem delu poročila prikazujemo delo in naloge, ti se izvajajo v okviru posameznih notranjih organizacijskih enot. a) Služba za odmero davkov V delovno področje službe za odmero davkov spada ugotavljanje dohodka in odmera davka in drugih družbenih obveznosti občanom in zasebno-pravnim osebam, ki jih je davčna uprava dolžna pobirati na podlagi zakonskih predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V času od 1. 4. 1978 do 20. 6. 1978 je bilo po sprejetem programu dela opravljenih veliko število programiranih opravil, od katerih navajamo le naslednje: V letu 1978 je bilo v obravnavanem obdobju izdanih 822 odločb o odmeri davka od kmetijstva, 2050 odločb o predpisu akontacija od opravljanja obrtne dejavnosti, 7.427 odločb o odmeri davka od stavb, 220 odločb o odmeri davka na posest motornih vozil, 245 odločb o odmeri davka na posest gozdnih zemljišč, 1742 odločb o odmeri davka iz skupnega dohodka občanov, 654 odločb o odmeri davka na promet nepremičnin, 382 odločb o odmeri davka od najemnin, 115 odločb o odmeri davka od preprodaje neprimičnin in 180 odločb o odmeri davka na dediščine in darila. Poleg teh odločb je bilo izdanih še 810 odločb za vračila preveč plačanih davkov, taks in prispevkov ter 2600 obračunov prometnega davka od prodaje motornih vozil. Izdanih je bilo preko 1500 potrdil o premoženjskem stanju, uvedenih 45 postopkov za davčne prekrške in poslanih 18 prijav nedovoljenega opravljanja obrtne dejavnosti pristojnim organom. V času od 1.1. 1979 do 30. 6. 1979 je bil davek odmerjen do 722 zavezancem davka od obrti in 2611 zavezancem davka od kmetijstva ter 9873 zavezancem davka od stavb. Dalje je bila opravljena odmera 293 zavezancem davka na posest gozdnih zemljišč in 382 zavezancem davka na dohodek od premoženja ter 486 zavezancem davka od skupnega dohodka občanov. Davek na promet nepremičnin je bil odmerjen 116 zavezancem, davek na dediščine in darila 160 zavezancem in davek od preprodaje nepremičnin 26 zavezancem. Od prodaje motornih vozil pa je bil obračunan davek 3204 zavezancem. Izdanih je bilo preko 5900 potrdil o premoženjskem stanju, izrečenih 12 denarnih kazni zaradi davčnih prekrškov ter posredovanih 14 prijav nedovoljenega opravljanja obrtne dejavnosti pristojnim organom. Ob sedanji veljavni ureditvi več kot polovica zavezancev ne plačuje davka od opravljanja obrtne dejavnosti, ker nima presežka dohodka nad osebnim dohodkom. To pa omejuje možnost, da bi se z davčno politiko vplivala na razvoj dejavnosti, ko se davčne olajšave in oprostitve lahko priznajo samo zavezancem, ki imajo ostanek dohodka, drugim zavezancem pa ne. b) Davčna inšpekcija Osnovna naloga davčne inšpekcije je, da opravlja neposredni nadzor nad tem, kako občani ter druge družbene in civilno-pravne osebe izvršujejo davčne obveznosti. Raziskuje davčne in druge utaje in vodi postopke zaradi naknadne odmere družbenih obveznosti. Vodi poizvedbe med viri sredstev in porabo pri občanih za katere sumi, da bi bilo potrebno uvesti postopek za ugotavljanje izvorov premoženja. Pregleduje poslovne knjige in vodi predhodne postopke za odmero družbenih obveznosti pri zavezancih iz obrtne dejavnosti in od intelektualnih storitev. Predlaga in izvaja ukrepe zoper kršitelje davčnih in drugih predpisov. V obravnavanem obdobju je davčna inšpekcija opravila 1350 rednih tekočih pregledov poslovnih knjig in poslovanje zasebnih obrtnih zavezancev, 1010 pregledov poslovnih knjig v zvezi z ugotavljanjem dohodka in odmero davkov za leto 1977 in 1978, kakor tudi 321 izrednih pregledov, ki se nanašajo na opravljanja kontrolne funkcije. Zoper kršitelje davčnih predpisov je bilo podvzeto 36 upravno-kazenskih ukrepov. Pri pregledu poslovnih knjig in ugotavljanju odhodkov zasebnih davčnih zavezancev se ugotavlja, da se rednost napovedanih dohodkov in čistega dohodka vsako leto izboljšuje, vendar še vedno so pri nekaterih davčnih oblikah odstopanja, katera kažejo na to, da je potrebno še učinkovitejše delo davčne Uprave. Se ugotavljamo odstopanje pri davčnih zavezancih iz samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev, pri zavezancih davka na dohodek od premoženja, predvsem od podnajemnin. Davčna inšpekcija pri svojem delu na terenu, kakor tudi odmerna služba ugotavljata, da pri nekaterih davčnih oblikah še vedno nimamo zajetih vseh davčnih zavezancev, pa čeprav so le-ti po Zakonu o davku občanov dolžni podati napovedi o osnovah za odmero davkov in drugih družbenih obveznosti. Te ugotovitve veljajo predvsem pri odmeri davka od stavb in davka na dohodek od premoženja - od podnajemnin, deloma pa tudi od najemnin za poslovne prostore. Obseg kontrole in neposrednega dela na terenu ni zadovoljiv. Delo pri pregledu poslovnih knjig in ugotavljanju dohodka v odmernih postopkih pri obrtnih zavezancih, pri katerem so v glavnem angažirani delavci davčne inšpekcije in ki se v glavnem opravlja v pisarni, vzame skoraj polovico letnega delovnega časa, to pa pomeni manj neposrednega inšpekcijskega dela na terenu. Delo davčne inšpekcije se izvaja po vnaprej določenem mesečnem in letnem programu dela in je v obravnavanem obdobju^ t. j. v letu 1978 in 1979 z manjšimi odstopanji realizirano skoraj v celoti. c) Davčna izterjava Dela in naloge davčne izterjave izhajajo iz pristojnosti in pooblastil davčne uprave in se odražajo v naslednjem: Redna in prisilna izterjava davka od obrti in drugih dejavnosti občanov, davka na premoženje, davka na dohodek od premoženja, davka na promet nepremičnin, davka na promet proizvodov in storitev, davka iz skupnega dohodka občanov, davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, taks in drugih davkov. Redna in prisilna izterjava ostalih družbenih obveznosti in sicer: carinske davščine, carinske kazni, denarne kazni in povprečnine organa za vodenje postopka o prekršku, mandatne denarne kazni oddelkov in postaj milic ter komunalnih inšpekcij, sodne takse, upravne takse, prispevki od občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, po dogovoru pa tudi! prispevke za ostale samoupravne interesne skupnosti, prispevke zat gospodarsko zbornico, združenje obrtnikov in podobno. Blagajniško poslovanje — sprejemanje gotovine in vseh vrst čekov Ljubljanske banke, Vojnega servisa Beograd za plačilo davčnih in drugih družbenih obveznosti. V času od 1/4-1978 do 30/6-1979 je bilo izdanih 2699 opominov in .178 sklepov o prisilni izterjavi za davčne obveznosti, ki jih davčna uprava odmerja in izterjuje ter 1642 opominov in 1016 sklepov o prisilni izterjavi za družbene obveznosti, ki jih davčna uprava sama izterjuje. V času od 1/4—1978 do 30/6—1979 smo prejeli v izterjavo 4778 primerov denarnih kazni in povprečnin, sodnih taks ter carinskih davščin in kazni. Od tega je bilo izterjanih 4627 primerov. V času od 1/4—1978 do 30/6—1979 je bilo na blagajni vplačano 79.406.737 dinarjev. Delavci davčne uprave se pri svojem delu srečujejo z mnogimi problemi in nevšečnosti, da omenimo le nekatere: Prisilna izterjava je za nekatere občane, ki svojih obveznosti ne poravnajo v predpisanem roku nerazumljiva ali celo žaljiva, kar smo že večkrat spoznali, ko smo vršili prisilno izterjavo pri občanih, ki bi to morali razumeti. Neštetokrat se je že primerilo, da sklep o prisilni izterjavi iz osebnega dohodka, ki je bil poslan v delovno organizacijo, kjer je občan, ki ni plačal davčnih ali drugih družbenih obveznosti zaposlen, ni bil realiziran! Po telefonskih in pismenih urgencah, zakaj sklepa ne realizirajo, smo prejeli odgovor, da pristojna služba sklepa ni prejela, čeprav smo prejeli podpisano povratnico, da je občan, za za katerega je bil sklep poslan izjavil, da bo obveznosti sam poravnal, kar pa seveda ni storil. Precej težav nam povzroča tudi prisilna izterjava mandatnih denarnih kazni, ki nam jih pošiljajo oddelki in postaje milice ter komunalna inšpekcija. Občan, ko prejme plačilni nalog, v predpisanem roku ne plača niti ne da pismenega ugovora. Ko pa prejme opomin oziroma sklep o prisilni izterjavi daje ustne ali pismene pritožbe pri tukajšnjem odseku za izterjavo, razpravlja o tem, da ni storil prekrška, da ga je miličnik neupravičeno kaznoval Vrsto težav nam povzroča izterjava prispevka za zaklonišče, prispevka za starostno zavarovanje kmetov, davka od gozda s pripombami in vprašanji, kje so zaklonišča, za katera plhčujejo, zakaj morajo plačevati davek od gozda, če nimajo od njega nobene koristi oziroma dohodka, da je prisilna izterjava protiustavna, da le-te v naši socialistični družbi sploh ne bi smelo biti itd. Na področju davčne izterjave je bila dosežena visoka stopnja učinkovitosti in je v letu 1978 znašala 97% odmerjenih obveznosti, kar je dokaz, da je davčna uprava temu področju dela posvetila posebno pozornost. Tudi v letu 1979 je dosežena zadovoljiva učinkovotost davčne izterjave in znaša po stanju 30/6-1979 88%. č) Davčno računovodstvo Davčno računovodstvo je v obravnavnem obdobju opravljalo delo in vodilo knjigovodsko evidenco za 19.450 davčnih zavezancev. Opravljeno je bilo 212.341. Izdalo je 5.660 potrdil o plačanih davkih. Računovodstvo poleg gornjih opravil sestavljajo redna mesečna poročila o obremenitvah in plačilih družbenih obveznosti po posameznih davčnih virih, sestava tromesečne brutto bilance in zaključni davčni račun za leto 1978. Opravljen je bil obračun zamudnih obresti v znesku 486.372 dinarjev. Pri izterjatvi družbenih obveznosti je sodelovalo pri izdaji 5.736 opominov za nepravočasno plačane terjatve. Iz zaključnega davčnega računa za leto 1978 je razvidno, da so skupne davčne obremenitve davčnih zavezancev znašale 114.188.425 din, plačila 110,433.814 din in saldo neplačanih obveznosti oz. davkov 3,754.611 din. Brutto bilanca za prvo polletje 1979 izkazuje obremenitve zavezancev v skupnem znesku 63,586.117,- din, plačila 55,872.398 din "in saldo neplačanih obveznosti 7,713.719 din. Iz zgoraj navedenega pregleda oziroma poročila o delu davčne uprave je razvidna raznolikost dela posameznih davčnih služb. To pa zahteva od davčne uprave poleg predpisov iz davčnega področja tudi poznavanje predpisov materialne narave interesnih skupnosti, kakor tudi druge predpise, na katerih temeljijo davčne in druge družbene obveznosti občanov. Značilnost za vso to regulativo pa je, da se praviloma vsako leto spreminja, kar še povečuje raznolikost csnov za delo davčne uprave. V delu davčne uprave še vedno obstaja majhen razkorak med zahtevano in pričakovano učinkovitostjo ter dejansko možnostjo doslednjega in učinkovitega izvajanja programiranih nalog. Za izboljšanje dela ostaja še nadaljnja osnovna naloga organizacijsko in kadrovsko utrjevanje in razvijanje davčne službe, ki se mora odražati v večji zavzetosti po posodobitvi tehnike davčnega poslovanja, predvsem pospešeno uvajanje avtomatske obdelave podatkov. Avtomatična obdelava podatkov ne omogoča samo hitrejšo in kvalitetnejšo obdelavo, temveč tudi omogoča, da se nekatere naloge, ki jih mora opraviti davčna uprava tudi realizirajo v programiranem roku. Na AOP se opravlja odmera naslednjih davkov: davek od stavb, davek iz skupnega dohodka občanov, davek od kmetijstva in prispevek za starostno zavarovanje kmetov. Izvajanje avtomatične obdelave podatkov v davčni upravi je na nižji ravni, kot to družbeno ekonomska raven razvoja zahteva. Zato pripravljamo in podvzemamo ukrepe za prehod na kompleksnejšo obdelavo na AOP, tu mislimo predvsem na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, katero službo smo prevzeli 1. 7. 1979, odmera drugih davčnih oblik, kakor tudi na davčno knjigovodstvo. Realizacija zastavljenih nalog, prehod na modernizacijo dela v davčni upravi pa zahteva zagotovitev finančnih sredstev za nabavo ustrezne mehanografske mehanizacije, manjšega mini računalnika, kakor tudi ustrezno strokovno usposobitev določenega kroga davčnih delavcev. Odsek za finance Odsek za finance v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja financ, proračuna občine, računovodske posle za upravniorgan, skupnost za financiranje družbenega standarda, sklad skupnih rezerv in razne druge finančne naloge za Izvršni svet in Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje. V odsedku za finance je bilo sistemizirano 9 delovnih mest, od katerih je bilo zasedeno 8 ali 89 %. V obravnavenem obdobju so delavci odseka za finance sestavili: predlog zaključnega računa proračuna občine za leto 1977/78, predlog zaključnega računa upravnega organa Skupščine občine za leto 1977/78 in predloge zaključnih računov za dejavnosti, za katere vodijo finančne oziroma računovodske posle. V letu 1978 je bilo sestavljeno pet poročil o realizaciji proračuna občine za leto 1978, kakor tudi dva predloga rebalansa proračuna za leto 1978. V letu 1979 je bil pripravljen predlog proračuna občine za leto 1979 in finančni načrti upravnega organa, sklada skupnih rezerv, skupnosti za družbeni standard in druge posebne račune občine Ljubljana Moste-Polje. Delavci odseka za finance so v obravnavanem obdobju, razen že omenjenih opravil in nalog še opravili veliko število finančno-tehničnih opravil, od katerih omenjamo le naslednja: — sestava 36 periodičnih obračunov — sestava 90 poročil o realizaciji proračuna, sklada skupnih rezerv, upravnih organov in drugih koristnikov družbenih sredstev — opravljeno je bilo 35.367 vknjižb, 4.043 nakazil prispevkov, 1.540 likvidacij računov, 2.256 nakazil družbenih pomoči, najemnine in podobno - 58 obračunov in refundacij zveznega republiškega dodatka borcev NOV V okviru odseka za finance je načrtovano tudi vodenje knjigovodstva za krajevne skupnosti, toda do realizacije te naloge ni prišlo zaradi nerazrešenega kadrovskega vprašanja oziroma nezasedbe delovnega mesta. Odsek za finance je v letih 1978/1979 poleg obravnavanih del in nalog, pripravljal tudi gradivo za Izvršni svet in Skupščino občine in sicer: - predlog odloka o zaključnem računu občine za leti 1977 in 1978 - predlog odloka o rebalansu proračuna občine za leto 1978 - predlog smernic za splošno porabo v občini v letu 1979 - predlog proračuna občine za leto 1979 2. 5. Poročilo o delu kadrovske službe za čas od april 1978 - junij 1979 I. Popis izvoljenih delegatov za DPZ, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti in izdelava poročila o kadrovski strukturi delegatov. Poročilo je bilo obravnavano na izvršnem svetu, Občinski konferenci SZDL, Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve - Ureditev evidence delegatov - Priprava kadrovskih predlogov raznih komisij za skupščino občine, izvršni svet, skupščino mesta Ljubljane in samoupravne interesne skupnosti - Poročilo o izvajanju štipendijske politike v šol. letu 1977/78 - Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini za leto 1977/78 - Sodelovanje pri razpisnih postopkih pri imenovanju individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili (104 razpisnih postopkov) II. Odlikovanja Obravnavanih je bilo 245 predlogov za odlikovanja. Organizirane so bile štiri svečane podelitve odlikovanj. Izdelano je bilo poročilo o delu Komisije za odlikovanje in poslovnik za delo komisije za odlikovanja. III. Sodelovanje in pomoč pri ustanavljanju društva kadrovskih delavcev v občini in pomoč pri delovanju društva. - Obrazložitev zakona o delovnih razmerjih - Osnutek družbenega dogovora o kadrovski politiki ljubljanskih občin - Z društvom kadrovskih delavcev je bil organiziran razgovor o evidencah zaposlenih delavcev (kot primer: Gradis, Saturnus). - Obravnava predloga družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v SR Sloveniji - O usmerjenem izobraževanju. - Dve posvetovanji za člane disciplinskih komisij. V. Evidenca - Izdelan seznam poročevalskih enot Na novo popisanih 669 delavcev sprememb 937 odjavljenih 656 novih poročevalskih enot 47 brisanih poročevalskih enot 9 Izdelani so bili naslednji seznami: — seznam individualnih poslovodnih organov, ki jim je potekel mandat v letu 1978 — seznam OZD, ki so imele v letu 1978 in 1979 vršilce dolžnosti — seznam individualnih poslovodnih organov, ki so bili v letu 1978 v kazenskem postopku — seznam imenovanih individualnih poslovodnih organov in predsednikov kolegijskih poslovodnih organov — seznam predsednikov delavskih svetov v OZD — pregled kandidatov, ki niso prispeli v razpisnem postopku — evidenca popisnih delavcev, ki bi želeli in bili pripravljeni delati v mednarodnih organih in organizacijah v diplomatsko-konzularnih predstavništvih SFRJ — več posvetov z evidentičarji OZD glede popisa kadrov in ažurnega vodenja evidenc. VI. Kadrovska služba pripravlja gradiva za: — skupščino občine - izvršni svet - koordinacijsko kadrovsko komisijo pri OK SZDL - za komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ki je imela 8 sej in 3 korespondenčne seje - za komisijo za odlikovanja, ki je imela 11 sej - za komisijo za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski - za komisijo za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski - za izvršni odbor podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendijski pofitiki, ki je imela 6 sej. VII. Sodelovanje službe - z družbenopolitičnimi organizacijami v občini - s kadrovskimi službami OZD - s člani paritetnih komisij - s kadrovsko službo pri Skupščini mesta Ljubljane - z republiški, sekretariatom za kadre - z republiškim sekretariatom za kadre Programi dela kadrovske službe so bili izvršeni. Velika odsotnost z dela (bolniška, študijski dopusti) in kadrovska nezasedenost v službi so povzročali težave pri delu. Do 1. oktobra 1978 je bil v sestavu kadrovske službe svetovalec za kadrovske zadeve uprave. S 1. majem 1978 je tovarišica, kije. opravljala dela in naloge tega področja, odšla na porodniški dopust, drugi svetovalec za kadrovske zadeve pa je 1. septembra 1978 prekinil delovno razmerje. Šele s 1. februarjem 1979 so bila prevzeta dela in naloge svetovalca za kadrovske zadeve. 2. 6. Poročilo o delu Oddelka za splošne zadeve in skupne službe od maja 1979 do junija 1979 Osnovne naloge oddelka za splošne zadeve in skupne službe sestavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov, izvajanje politike smernic in stališč občinske skupščine in izvršnega sveta, pripravljanje odlokov in drugih splošnih katov, poročil in informacij za izvršni svet in občinsko skupščino ter spremljanje stanja in razvoja na področjih Za katere je pristojen. Temeljno delovno področje oddelka, ki je določeno z odlokom o organizaciji in delu upravnih organov, je izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog s področja splošnih zadev, varstva pravic borcev NOV in drugih vojn, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, družinskih članov oseb v obvezni službi JLA, varstva grobov in grobišč borcev, varstva spomenikov in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije, izvajanje normativno pravne dejavnosti za skupščino občine in izvršni svet, upravne organe (svetovanje), delovne skupnosti upravnih organov, spremljanje dela in razvoja krajevnih skupnosti ter financiranja splošnih družbenih potreb v KS, opravljanje nalog v zvezi z organizacijo dela, izvajanje kadrovske politike in urejanje medsebojnih samoupravnih in drugih odnosov delavcev in delovnih skupnosti upravnih organov, zagotavljanje strokovnih in administrativno tehničnih opravil za delo izvršnega sveta ter opravljanje skupnih nalog potrebnih za nemoteno delo upravnih organov in strokovnih služb, izvršnega sveta in skupščino občine. 1. Na področju normativno-pravne dejavnosti oddelek zagotavlja izvrševanje strokovnih opravil v zvezi s pripravo predpisov ter drugih i predpisov ter drugih splošnih aktov in presojo zakonske oz. pravne pravilnosti odlokov, predpisov in drugih aktov, ki jih izvršnemu svetu in skupščini občine predlagajo drugi organi in organizacije. Zagotavlja tudi pripravo samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov, daje pravne nasvete v zahtevnejših pravnih in upravnih zadevah, preverja pravno pravilnost pogodb in drugih dokumentov in sodeluje z drugimi pravnimi službami in pravosodnimi institucijami. 2. Področje splošnih zadev in delovanje za krajevne skupnosti. Na tem področju so bile opravljene predvsem naslednje naloge: - spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o financiranju programov KS po podpisnikih, zbiranje in razdelitev sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom, sofinanciranje solidarnostnih nalog ter priprava poročil za izvršni odbor podpisnikov, izvršni svet in občinsko skupščino (za leto 1978 in leto 1979) 3. Na področju varstva borcev NOV in vojaških invalidov je v upravni organ izvrševal upravne, strokovne in administrativne naloge v zvezi z varstvom borcev NOV, vojaških invalidov, civilne i invalidov vojne, družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni'; vojaški službi, borcev za severno mejo, slovenskih dobrovoljcev 1912/18 ter nalog v zvezi z varstvom pokopališč borcev. Izvršene so bile strokovne in administrativne naloge za komisijo skupščine za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, ki je imela v obravnavanem obdobju 8 sej. * Odsek za skupne službe je organiziran kot organizacijska enota v 1 oddelku za splošne zadeve in skupne službe. Odsek opravlja naloge, ki so skupnega pomena za vse upravne organe in strokovne službe in sicer: — vodenje in izvajanje nalog ekonomata, — opravljanje del v sprejemni pisarni, vložišču in arhivu, — opravljanje administrativno-tehničnih del za oddelek za splošne zadeve in skupne službe ter izvršni svet, — opravljanje tehničnih del (razmnoževanje, telefonska centrala, avtopark, hišniška dela, kurirska opravila, serviranje toplega obroka, za delavce upravnih orggnov in drugih ter čiščenje), — upravljanje, vzdrževanje in gospodarjenje z upravno stavbo# V odseku se zagotavljajo vsa organizacijsko administrativna in druga tehnična opravila, ki so potrebna za delovanje izvršnega sveta (oblikovanje gradiva, priprava dnevnih redov, vodenje zapisnikov, posredovanje sklepov, izdelava poročil, vodenje potrebnih evidenc itd.). 5. Kadrovske in organizacijske zadeve upravnih organov in strokovnih služb Področje kadrovskih in organizacijskih zadev obsega dela in naloge s treh ožjih področij in sicer: a) kadrovske zadeve, ki se izvršujejo vsakodnevno in vključujejo delovna razmerja zaposlenih, kadrovske vire in usposobljenost kadrov, izobraževanja, uvajanje v delo, delovni čas ter njegovo izrabo, ocenjevanje kadrov, delitev sredstev za osebno in skupno porabo, reševanje socialnih vprašanj, družbeni standard, obveščanje zaposlenih in kadrovsko evidenco. b) organizacijske zadeve, ki vsebujejo organizacijske ukrepe v zvezi z delim upravnih organov in strokovnih služb s smotrom boljšega pravilnejšega, racionalnejšega in hitrejšega delovanja upravnih organov in strokovnih služb. c) samoupravno področje dela, ki vključuje samoupravno organiziranost delavcev in izvajanje njihovih pravic in obveznosti, pripravo gradiv za samoupravne organe oz. zbore delovnih skupnosti ter izvrševanje njihovih odločitev in sklepov. V roku približno enega leta, odkar je bilo področje kadrovskih in organizacijskih zadev upravnih organov prenešeno v ta oddelek je bSo največ čaja namenjenega naslednjim pomembnejšim nalogam: kadrovske zadeve: urejanje tekočih zadev delavcev s področja dela in delovnih razmerij, ki se opravlja dnevno in sproti ažurira. V tem času je iz vseh upravnih organov in strokovnih služb odšlo 17 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo 14. Nastavljena je bila celotna evidenca na področju dela in delovnih razmerij ter uvedene potrebne evidence o prisotnosti na delu. Pripravljen in sprejet je bil nov pravilnik o delovnih razmerjih delavcev ter pravilnik o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah. Večji poudarek je bil dan tudi izobraževanju delavcev. Tako se na visokih, višjih in srednjih šolah trenutno izobražuje 19 delavcev, v preteklem letu so zaključili šolanje 3 delavci na višji šoli, 12 delavcev pa je opravilo ustrezen strokovni izpit. Več delavcev upravnih organov se je tudi funkcionalno usposabljalo na raznih tečbjih in seminarjih. Pripravniški staž in strokovni izpit sta v tem času opravila dva pripravnika, na delovni praksi pa so bili 3 študentje. Izvršen je bil tudi razpis štipendij in opravljen izbor štipendistov. organizacijske zadeve: V skladu s sistemskima zakonoma o državni upravi (zvezni in republiški) odlokom o izvršnem svetu Sob Lj. Ntoste-Polje in občinskih upravnih organih in strokovnih službah so bile izvedene priprave za novo organiziranost upravnih organov. Pripravljeno je bilo potrebno strokovno gradivo za odbor izvršnega sveta za vprašanje organizacije in delovanja občinskih upravnih organov, ki je bil predlagatelj vseh sprememb v organiziranosti upravnih organov in strokovnih služb. Odbor je imel 6 sej z 22. točkami dnevnega reda. Opravljeno je bilo sodelovanje pri izdelavi pravilnikov o organizaciji in delu ter pravilikov o sistemizaciji del in nalog za vsak posamezni upravni organ ter izvršen opis del in nalog po posameznih delovnih področjih ter skupnih del in nalog v vseh upravnih organih. Sodelovanje je bilo izvršeno tudi pri izdelavi in sprejetju statutov posameznih delovnih skupnosti Tekoče se sodeluje tudi pri pripravi vseh nada’jnjih predlogov za dograditev nove organiziranosti in delovanja občinskih upravnih organov v smislu zakona o državni upravi ter statuta in odloka skupščine občine. - samoupravno področje: do obstoja skupnih samoupravnih organov vseh upravnih organov (do 30/6-1979) so bili opravljeni tajniški posli za skupen svet delovnih skupnosti in njegove organe*. Svet je imel v tem času 11 sej s 86. točkami dnevnega reda. Zagotovljeno je bilo tudi sodelovanje na raznih odborih in komisijah ter zborih delovnih skupnosti upravnih organov. V skladu s sprejetimi statuti delovnih skupnosti se deluje na novi samoupravni organiziranosti delavcev, zaposlenih v upravnih organih in strokovnih službah občine. 2. 7. Poročilo o delu Oddelka za ljudsko obrambo za čas od 1/4-1978 do 31/8-1979 Oddelek za ljudsko obrambo je izvrševal naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter politiko določeno z dmžbenopolitičnimi dokumenti in sklepi pristojnih organov skupščine občine. Delovno področje oddelka je določeno z odlokom o organizaciji in delu upravnih organov občine. V skladu s svojim delovnim področjem je oddelek - za ljudsko obrambo zlasti izvrševal naslednje skupine nalog 1. Obrambne priprave občine Za izvajanje obrambnih priprav v občini je oddelek izdelal osnutke in predloge naslednjih splošnih aktov, načrtov in poročil: - odlok o organizaciji in delu predsedstva, izvršnega sveta in upravnih organov v vojni - odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini - osnutek odloka o ustanovitvi občinskega združenega odreda civilne zaščite - sklep o izdelavi in vsebini obrambnih načrtov v občini - smernice za izdelavo obrambnih načrtov - poročilo o izmenovanju obrambnih priprav v občini za leto 1978 - vojnopolitična ocena vojne nevarnosti in možnosti delovanja občine - načrt občinske vaje „Pugled 79“ - poročilo o financiranju obrambnih priprav -. poročilo o realizaciji vaje »Pugled — 79“ - vojnopolitična in varnostna ocena razmer v občini. 2. Usmerjanje, usklajevanje ter nadzor nad izvajanjem obrambnih priprav - organiziral in opravil 5 posvetovanj s predstavniki OZD glede izdelave novih obrambnih načrtov in posredoval cca 25 dokumentov - organiziral in opravil 1 posvetovanje s predstavniki družbenopolitičnih organizacij glede izdelave obrambnih načrtov - organiziral in opravil 6 posvetovanj s predstavniki KS o izvajanju obrambnih priprav v KS in izdelavi načrtov ter jim posredoval 1 dokumente - opravil 33 razgovorov o vsebini in metodah dela s predstavniki posameznih KS na sedežu KS - organiziral in opravil 63 razgovorov v obrambnih pripravah in DS posameznih OZD na njihovo vsebino - opravil nad 130 različnih intervencij v zvezi z opravljanjem nalog s področja SLO in DS v posameznih organizacijah - organiziral in opravil 6 posvetovanj s poverjeništvi o izdelavi obrambnih načrtov - v sodelovanju s poverjeništvom za preskrbo opravil razgovore in pregledal stanje zalog v 26 trgovinah - sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini glede organiziranja in izvajanja njihovih nalog za področje LO in DS. 3. Vojaško mobilizacijske in naborne zadeve - organiziral, kadrovsko izpopolnil in usposobil sistem izvajanja vojaške mobilizacije v občini in krajevnih skupnostih - opravili smo 2 občinski mobilizacijski vaji - organiziral in izvršil 8 mobiizacijskih vaj v krajevnih skupnostih - v sodelovanju z upravo za LO in SML opravil 3 mobilizacijske vpoklice vojaških obveznikov za vojaške vaje - kadrovsko pripravili in predlagali vojaške obveznike v šole za rezervne vojaške starešine in različne enote - organizirali in imeli posvetovanja z instruktoiji za izvajanje vojaške mobilizacije. 4. Vojne zveze, kriptozaščita in služba OJOA - od skupščine mesta Ljubljana smo prevzeli enoto za vojne - v teku je organizacija in materializacija občinskega ceiltra za zveze - doseženo je dobro sodelovanje z radiomaterskima kluboma Zelene jame in Vevče. 5. Civilna zaščita - pripravil, organiziral in izvedel akcije ob dnevu CZ - organiziral, pripravil in razpisal tekmovanje ob 30..letnici vzgoje' mladine za SLO - pripravil smernice za 'izdelavo obrambi tih načrtov CZ v KS in OZD - v delu je nov obrambni načrt civilne zaščite občine - sodeloval v štabu za pomoč Črni gori ter za njo opravljal strokovne naloge pri organiziranju, zbiranju in pošiljanju pomoči - aktivizacija štaba in enot CZ zaradi poplav na območju naše občine ter odpravo posledic - vsakodnevno nudil pomoč pri organizaciji, vsebini, delovanja enot in štabov CZ v KS in OZD - sprožil akcijo za organizacijo in opremljanje splošnih enot CZ v stanovanjskih hišah ter sodeloval pri njihovem uijenju v KS in OZD. 6. Financiranje in materializacija SLO - pripravil predlog finančnega načrta za leto 1979 - 1980 - v delu je predlog srednjeročnega programa - nabavljena je oprema za potrebe enot in štabov CZ v KS 7. Izobraževanje in uijenje obrambnih subjektov - z Upravo za ljudsko obrambo SML, delavsko univezro, ter krajevnimi skupnostmi in OZD organiziral strokovno izobraževanje delovnih ljudi oziroma prebivalstva za CZ in DS (v izobraževanje je bilo vključeno čez 16.000 ljudi) - sodeloval skupaj pri organizaciji izvajanja enot in štabov CZ v KS Zelena jama, Nove Jarše, Lipoglav, Moste ter OZD Saturnus, Julon, Žito, Gradis ter z osnovnim šolam - vključeval delavce upravnih organov skupščine občine in DPO v izobraževanje, ki ga je organiziral republiški sekretariat za ljudsko obrarrtbo na Igu. 8. Administrativno-tehnična dela in naloge - izvršeni so vsi tajniški posli za potrebe sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito štaba za civilno zaščito - sprejem vse pošte - vodi evidenco o podpisovanju samoupravnih sporazumov za financiranje ljudske obrambe, načelnikih pomočnikih narodne zaščite, materialno evidenco zadolžitve KS - izdaja pozive - vodi evidence o zadevah SLO in DS. /I X Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uredni list SRS št. 2/78) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 24/77) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne........... na seji zbora krajevnih skupnosti dne ......... in na seji družbenopolitičnega zbora dne .........spreejela SKLEP o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979__________________________________ 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje za leto 1979 največ 5 nagrad v znesku 15.000 din in največ 10 plaket. 2. Razpis nagrad in plaket v skladu z odlokom o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje izvrši žirija in poda predlog skupščini občine. 3. Žirijo imenuje skupščina občine s posebnim sklepom. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV V skladu z določbami statuta občine in odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine dolžna vsako leto razpisati podelitev nagrad in priznanj občine za minulo leto. V smislu določb odloka o priznanjih občine bodo nagrade in plakete podeljene delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam In skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za življenjsko delo, velike in posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega življenja in dela v občini Predlog dobitnikov nagrad in plakat pripravi žirija, ki jo imenuje skupščina občine. Da bo razpis priznanj občin lahko pravočasno objavljen, predlagamo delegatom, da sprejmejo predlagani sklep. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE PREDLOG z- \ Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) je skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora dne .... na seji zbora zdru- ženega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet osnovne šole Jože MOŠKRIC V_________________________________________________S I. V svet osnovne šole Jožeta Moškriča, Ljubljana, Jarška c. 34 se imenuje KOS LEOPOLD, rojen leta 1929, stanujoč v Ljubljani, Kvedrova 32. II. Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na zborih skupščine. V skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 36. člena statuta osnovne šole Jože Moškrič, Ljubljana, Jarška c. 34,. delegira družbenopolitična skupnost - občina Ljubljana» Moste-Polje, v svet šole enega delegata. O delegatu družbenopolitične skupnosti občine Ljubljana Moste- Polje je razpravljal Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Moste-Polje in dal k imenovanju tovariša KOS Leopolda v svet šole, pozitivno mnenje. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje predlaga zborom, da predlog potrdijo. : \ Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS št. 27/72) in v skladu z 187. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji združenega dela, dne.............in na seji zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela ODLOČBO o ugotovitvi služnosti za polaganje 1 kV električnega kabla v_________________________J Ugotovi se potreba in smotrnost ustanovitve služnosti za polaganje 1 kV električnega kabla po zemljišču parcele 1453/1 dvorišče vlož. št. 1918 k. o. Kašelj v dolžini 25 m, last BITENC Danijele, Zg. Kašelj 8 a in GAJIČ Melite, Trg prekomorskih brigad št. 5, Ljubljana za vsako do ene polovice. OBRAZLOŽITEV Po programu urejanja stavbnega zemljišča občine Ljubljana Moste-Polje je v stanovanjski soseski MS 8/3 predvidena napeljava I kV električnega omrežja. Za napeljavo navedenega električnega omrežja ja Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem izdelal lokacijsko dokumentacijo LD 6t. 16784/74. Na podlagi te dokumentacije je Elektro Ljubljana izdelalo projekt št. 19/67 iz katerega je razvidna trasa električnega kabla in izdano lokacijsko dovoljenje št. 352-49/74-5k. Predlog o potrebi in smotrnosti ustanovitve služnosti na zemljišču, navedenem v izreku te odločbe, je dala SOSESKA, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, -po pooblastilu in v korist Elektro Ljubljana, enota Ljubljana mesto, ker z lastnikoma zemljišča ni bil dosežen sporazum za služnost na zemljišču. Po navedenem je odločba utemeljena. POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je mogoč upravni spor na Vrhovno sodišče, Senat za upravne spore. Tožbo se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v roku 30 dni od prejema odločbe. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRIČ ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE (--------------------------------------------------^ DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR _________________________________________________y ZAPISNIK 21. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 5. novembra 1979 s pričetkom ob 16,30 v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal delegatom, da se predlagani dnevni red razširi z dodatno točko dnevnega reda in sicer: — Predlog sklepa o delegiranju delegata družbenopolitičnega zbora v svet za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri OK SZDL. Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Štafan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine, in Ivan KUHAR, sekretar Občinske konference SZDL. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 20. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21. septembra 1979 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 20. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21. septembra 1979 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 Uvodno je predlog dogovora o upravnih družbenih svetih obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi je sodelovala Erika RAČIC-ŠIFT, sekretar skupščine občine. ' Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: SKLEP: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 20. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21. 9.1979 3. Predle« dogovora o upravnih družbenih svetih 4. Poročno o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju KS v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Predlog sklepa o poimenovanju osnovne šole Polje 6. Predlog sklepa o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje 7. Predlog sldepa o razrešitvi in imenovanju članov statutamo-pravne komisije 8. Predlog sklepa o delegiranju delegata v sekcijo za stanovanjsko problematiko Ljubljane 9. Predlog sklepa o imenovanju delegatov v delavski svet TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Moste-Polje 10. Predlog sklepa o delegiranju delegata družbenopolitičnega zbora v svet za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri OK SZDL 11. Predlogi in vprašanja delegatov Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k dogovoru o upravnih družbenih svetih v predloženem besedilu. K 4 Uvodno je poročilo o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju KS v občini Ljubljana Moste-Polje obrazložil Ivan KUHAR, sekretar Občinske konference SZDL. V razpravi so sodelovali: Tone PODOBNIK, Nina JEVŠNIK, Ivan KUHAR, sekretar Občinske konference SZDL, Slavko GERLICA, Ciril JERIHA, Franc MENDELJC, Franc KOLMAN, Anton KOROŠEC, in Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji KI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po listi prisotnosti in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 11 delegatov. Odsotnost so opravičili naslednji delegati: Marjanca AGREŽ, Jože LESKOVŠEK,, Marko PRIMOŽIČ in Božidar TONI. Odsotnosti niso opravičili: Joža CERAR, Robi DELORENZO in Janez JAGODIČ. Družbenopolitičen zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu z naslednjimi priporočili: - iz poročila o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti je razvidno, da še niso dokončno znane krajevne skupnosti, ki se bodo prostorsko preoblikovale. Zato naj predsedstvo OK SZDL izdela program, ki bo točno opredelil, kako se bo izpeljalo prostorsko preoblikovanje. Pri OK SZDL se naj tudi ustanovi posebna komisija z nalogo, da pripravi predlog delitve krajevnih skupnosti oziroma predlog njihove razmejitve ter ga predloži v obravnavo krajevnim konferencam SZDL in zborom delovnih ljudi in občanov. V krajevnih skupnostih, kjer še ni razčiščeno vprašanje prostorskega preoblikovanja, se naj o tem neposredno odločijo krajani - ker med nekaterimi sedanjimi krajevnimi skupnostmi niso jasno opredeljene meje, naj vprašanje razmejitve med njimi opredeli OKSZDL; j~ 'družbenopolitični zbor poziva vse subjektivne sile, da dosledno izvedejo neposredne naloge iz akcijskega programa še posebej tiste, iti so nosilci posameznih nalog, saj bo le tako akcija samoupravne in prostorske preobrazbe krajevnih skupnosti uspešna. Zato je družbenopolitični zbor mnenja, da se konkretno izvajanje akcije preobrazbe krajevnih skupnosti sicer prične, ko bodo ustvarjeni vsi pogoji za njeno uspešno uresničitev (način združevanja sredstev za financiranje planov krajevnih skupnosti in kadrovske zadeve); — za uspešen začetek delovanja novih krajevnih skupnosti so potrebni materialni in finančni pogoji, zato je potrebno za leto 1980 zagotoviti sredstva za funkcionalne izdatke novih krajevnih skupnosti. Prav tako je potrebno zagotoviti materialne pogoje za prihodnje delovanje družbenih organizacij in društev in sicer na osnovi predloženih programov in po enotni metodologiji. KS Uvodne obrazložitve predloga sklepa o poimenovanju osnovne šole Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Osnovna šola se poimenuje po revolucionarju tovarišu Edvardu KARDELJU in je njeno ime: ..OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA, POLJE, Ljubljana-Polje“. K 6 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. Razprave