it koriiil dtlav* |a Ijudetva. DcUv-ao opraviioni do v««gs kar producirafo. Thia paper la devoted to the Intereete of the working *laee. Work-«re are entitled to all what they produce. ■■»r * vcond-oia«« «altar, [Hr. e nw7. »t t fa« pu«t offio thlBMo III. uud»t lb« Aciof « 0B|r«ii of lUreb »rd. iWto Office: 2146 Blue laland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se", si pazite:! na številko v oklepafu-ki ee nahaja poleg vašega naelova. prilepljenega epodal ali na ovitku. Ako (209) |e številka . * ' tedal vam • prfhodn|o številko našega lieta poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Ste v. (No.) 20. Napredek* Chicago, III., 5. septembra (Sept.), 1911. Izza tistih Časov, ko je človek bival po brlogih, ki jih je napravila priroda, pač ne z namenom', da bi ljudem služili za stanovanja pa do današnjih dni, se je na svetu resnično mnogo izpremenilo. Polagoma, skoraj neopaženo se je izpreminjalo, ali vsota vseh izpre-memb je tako velikanska, da je tedanje življenje ljudi komaj še podobno nekdanjemu. Treba je le premisliti, kaj je vse izumil in pridobil človek v neštetih tisočletjih, ki so minila, odkar je prvo bitje začelo hoditi po dveh nogah in iztezati dvoje rok. Prav toliko je nekdaj imel človek kolikor žival : kar mu je dajala priroda sama. Našel je najsirovejšo hrano. Ali že obleke ni zdelovala nobena prirodna sila. Ustvarjala ni orodja, gradila ni hiš. Nobenih pripomočkov ni bilo, da bi bil mogel človek shranjevati pridobljene izkušnje in jih oddajati poznejšim generacijam. Kakor človek ni imel ne srajce ne čevljev, tako tu di ne črnila ne knjig. Težko nam je danes zamisliti življenje prvih ljudi j in njih po ložaj na svetu. Učenjaki iščejo primerov meti takozvanimi divjaki. Ali pravih divjakov dandane* ni skoraj nikjer na zemlji. Tisti, ki jih Evropejec in Amerikanec navadno tako imenuje, ne zasluži jo tega zaničevalnega naslova Tudi če nimajo naše kulture, naših vseučilišč, naših topov, bojnih ladij, vendar nimamo pravice, da bi jim kar odrekali kulturo, ker imajo pač svojo. Mnoga ainerikan-ska plemena, ki so jih osvojevalci in priseljenci iz Evrope uničili, so stala kulturno celo izredno visoko. vmarsikaterem oziru više kakor njih zatiralci. Kitajska kultura je popolnoma različna od francoske ali nemške, toda velika in temeljita je vendar. In niti o zamorcih se ne more reči. da so brez kulture, celo o tistih ne, ki stoje na najnižji stopnji. Družabno življenje imajo urejeno, seveda po svoje, zemljo znajo obdelovati, nauk imajo — če se to smatra za znamenje kulture — tudi orožje znajo sukati po gotovih pravilih. Na nekem otoki; v Tihern morju so baje zasledili pleme, ki živi še popolnoma divje življenje in tudi nekod na Kitajskem pravijo, da prebiva še tak rod, a natančnega se ne ve o teh ljudeh skoraj nié, ker so tako plašni, da je bilo do zdaj skoraj vsako opazovanje nemogoče. Toda na različnih stopnjah kulture stoje različni narodi pač. In znanost, ki opazuje njih različne uredbe in šiPge, vsaj lahko primerja in izvaja posledice. Tudi izko-pine pračloveških ostankov omo-gočnjejo. da se sklepa o življenji! prvotnih ljudi v davnini, ker jo človeški um komaj doseže. Kakšna velikanska razlika! Da se j»' človek sam izpremenil, ne more dandanes nihče več utajiti. Norčevali so se iz "pitekantropo-sa'' — opičnega človeka — ki je po mnenju nekega resnega učenjaka živel na otoku Javi. Tisti pi-tenkantropos je bil morda zmota. Ali kdo bi danes mogel reči. da ne kažejo človeške kosti, ki jih je profesor Kramberger florjanovič našel pri Krapini, očitne opične znake? In kdo bi mogel to zanikati o poznejših podobnih najdbah na Francoskem, v Ameriki in pred nedavnim na britanskih otokih? T)anašji človek je tisti, ki je živel pred par stotisoč leti sc razlikujeta kakor noč in dan. In vendar «ta oba Človeka ! Ali kako se šele razlikuje zunanje in notranje življenje modernega človeka in prvih ljudi! Če se zamislimo v te velikanske, neizreene razlike, nas morajo obhajati čuvstva, katerim ne moremo dati imena. Kakor živalsko krdelo se je klatila tolpa dvonožcev po zemlji, polna strahu in nezaupljivosti. Njene misli niso segale dalje kakor potrebe želodca in obrambe golega življenja, golega v najpopolnejšem smislu besede, Iz grla se je tem bitjem izvijalo nekoliko / komaj razločnih glasov. Sovražniki so jih obdajali vsepovsod, priroda jim je nastavljala pasti, nevarnost jim je zijala na vseh koncih in krajih v oči. To življenje, polno najkrutejših, neusmiljenih bojev z zverinami, z drugimi tolpami, z nerazumljivimi prirod-nimi silami, je bilo res divje, živalsko. In danes? . . . Ta zemlja, nekdaj po našem pojmovanju pusta, je obdelana, kjerkoli živi človek. Povsod vasi in mesta, po njih palače, cerkve, vsakovrstna vseučilišča, bolnice, delavnice, tovarne, vojašnice. Vsa zemlja je prepre-žena z železnicami, z žicami za brzojavni in telefonski promet, po vseh morjih velikanski parobrodi, nepretrgane zveze vsega sveta od enega konca do druzega, avtomobili po cestah, letalni stroji po zraku, družba urejena na podlagi velikanske, vse življenje obsegajoče organizacije in zakonov. Ljudje govore čudovito razvite jezike, ki lahko izražajo vsako inisel in vja-mejo celo fantazije v besede. Vse izkušnje, vse znanje neštetih generacij je zbrano v knjižicah, v arhivih ,da si ga novi rod lahko prilasti in nadaljuje tam, kjer je prenehal stari. Tsočeri pripomoe ki, čudoviti stroji, v svojem sestavu podobnim umnim bitjem, neskončno povečajo plodovitost dela, ki dan na dan ustvarja neprecenljiva bogastva; premagovanje pri-rode, kjer je njena trma največja, prodiranje v njene skrivnosti, izumi dajejo življenju neprenehoma nove zmožnosti. Človek zna premagovati najsovražnejše bolezni, odvračati grozečo smrt, pa tudi u-ničevati bolj grozu» ražni bogovi starih časov. Čez največje reke in najglobokejše prepade zna graditi mostove, pa jih tudi hipoma razdevati. Odganjati zna nalezljive koze in kolero od svojih hiš, ali tudi ubijati zna ljudi na kilometerske Tlaljave. Pota zvezd, ki se prikazujejo enkrat v stoletju, zna meriti kakor vaško pot in njivo in v umetnosti se dviguje do božanskih višav. Nekdaj in danes! Kakšna vrtoglava razdalja, kakšna neizrecna razlika! Vanjo se zamislimo, pa če bo tudi naš jezik preslab, bomo vendar razumeli, kaj je — napredek. Splošen pregled. — Trust za olje je mrtev. Zvezno višje sodišče je provzročilo njega smrt. Ali 35 članov trusta za olje*je živih. Zvezno višje sodišče jim je dalo navodila, kako lahko živijo in vspevajo, pa branijo svoje koristi, ne da bi prišli s protitrustjanskim zakonom v protislovje. Z drugimi besedami: Kača je slekla svojo kožo, ostala je pa ista boa constrictor — ista kača. ki stare in zdrobi vsakega, ki ji pride pred žrelo. Uničevanje trustov, ki ga igrajo naši boržuazni političarji je res naj bolj vesela komedija na političnem odru. a — Kdor ve, na kakšen način pridejo današnji milijonarji do bo-gatstva, se ne da voditi za nos od kapitalistov in njih plačanih zagovornikov v fraku in kuti. Obo-žavanje kapitalistov ne pomeni nič druzega, da imajo dotičniki, ki se jim klanjajo, prav malo spoštovanja do samega sebe. — Najboljši ljudje niso oni, ki imajo polne mošnje denarja, se oblačijo po modi, v kretanju posnemajo opice in izgovarjajo nekam svečano: klanjam se. Najboljši ljudje so oni, ki imajo v svojem srcu in možganih plemenite ideje, načela in nazore. e e * — Štrajk angleških mornarjev je dokazal, kakšno ulogo igrajo delavci v svetovnem obratu. V svetovnem obratu izpolnTije vsaka stvariea, vsako bitje svoje mesto. Ako v tem kompliciranem obratu manjka najmanjši delček, toda ne more delati pravilno. Ako delavci Vsi za lednega (delajo) -..... leden za vse (žre)! nočejo spolnjevati svoje naloge, potem obrat stoji. Posamezni delavec ne opravi nič. Posameznika se lahko nadomesti. Ako pa nastopijo delavci ene stroke složno in naenkrat, tedaj kapitalistom ne pomagajo polne mošnje denarja, ukloniti se morajo delavski volji.' Ako bi ne bilo premogarjev, bi morali tudi milionarji prezebati po zimi. Tudi brez tkalcev, pekov, čevljavjcr, krojačev itd., ne more obstati današnja človeška družba. Delavci! Vzlic tej zlati resnici \as kapitalisti, in oni, ki se senčijo v njih milosti, prezirajo. Ali ni skrajni čas za delavce, da se organizirajo strokovno, gospodarsko in politično, da oholi driia-li. ki prejema dobrote od delavcev. povedo jasno in odločno, da so sc naveličali preživljati leno so- drgO v baržunu in svili. e e * — Zagovorniki kapitalističnega sistema kaj radi povdarjajo, da žena spada na dom — v hišo. da hočejo hudobni socialisti razdreti d nižinsko življenje. Tn ker živimo v kapitalistični dobi, v kateri bi morda žena po trditvah zagovornikov kapitalizma bivati v kuhinji. radi tega dela danes v Nemčiji 0.400.000, v Franciji 6.800.000, v Avstriji 5,600.000. na Angleškem •>..'100.000 žena in deklet v tvorni-cah. Tudi kardinal Oibbons, ko j<< govoril o ženskem volilnem pravu, je dejal, da je za ženo mesto v hiši in ne v politiki. Po njegovem mnenju bi žene ne smele niti zahtevati volilnega prava. S pravim satanskim veseljem je neki katoliški list obelodanil mnenje kardinala o ženskem volilnem pravu. Črni kolega pri katoliškem tedniku je menda pozabil, da so pri zadnji volit vi v šolski svet, vlačili duhovniki v Milwaukee tercialke in druge pobožne dušice v ženskem krilu na volišče, katerim je sploh prepovedano zapuščati samostan. Ali se taka dejanja ujemajo z besedami kardinala Gibbonsaf Tako zgleda toleranca Rima! V tem oziru smo "brezbožni" socialisti vendar boljši ljudje, ker zahtevamo za ženske v vsakem o- ziru iste pravice kot za moške. e e a — V dvanajstih njujorskih hladnih shrambah so nadzorniki zdravstvenega urada našli 7,300.-000 funtov perotnine in mesa. štiri in pol miliona funtov rib. dva mil iona funtov sira, šest milionov funtov sirovegna masla in 500.000 zabojev jajc. Živila hranijo v shrambah, da jih umetno dražijo in jim vržejo tem večji dobiček. s a * — Naselniški komisar Williams na Ellis Islandu — otoku solz je samooblastno odredil, da mora \ sa k priseljenec imeti petindvajset dol. v žepu, ako hoče stopiti na suho v Ameriki. Zdaj je pa zvezna vlada izjavila, da zakon ne določa gotove svote in da je treba vsak slučaj soditi in preiskati posebej.* Ta izjava pomeni, da priseljenci ne bodo izpostavljeni nepotrebnim šikanam naselniških uradnikov. Seveda ni to velika olajšava, vendar je pa boljše kot nič. s a a ;— Kemiki zopet izjavljajo, da so nekaterim "mehkim" pijačam, ki jih prodajajo v sodaviČnih pivnicah, primešane take snovi, ki direktno škodijo zdravju. » Vzlic temu pa prohibicionistiški fanatiki še nadalje trdijo, da je v teh "mehkih" pijačah odrešenje za človeštvo. a e a — Taft je človek, ki bi rad vstre- gel vsem boržuaznim političar-jem. S svojo lastno stranko je prišel v konflikt, vseeno pa dela po-klone republikancem in demokratom. Mož zdaj mnogo govori o osebni svobodi, o ohranitvi privatne lastnine, zaeno pa "grmi" velekapitalu in socialistom. Taft bi najrajše uničil vclekapi-talistc na ta način, da bi jim prav nič ne škodil. Ž njimi se Taft še nikdar ni skregal za res. Socialiste ima pa še bolj na piki. Tem želi, da bi odšli v deželo, v kateri raste poper. Tudi Taft se bo kmalu prepričal kot njegov prednik, da danes ne vlečejo fraze, da hoče ameriško ljudstvo pozitivno delo. e e a — Oni dobri ljudje, ki vedno dvomijo, da morajo delavci v Ameriki bolj trdo delati, se zdaj lahko prepričajo, da so vse življenje živeli v zmoti. Kongresni k AVilson je dejal tekom svojega govora v zbornici, da amerišl" delavec producirá tekom enega leta za $2400 vrednosti. mejtem ko delavec na Angleškem izdela blaga le za $556. Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Prank Podlipca, 604 N. Cur-tis St. Chicago, 111. Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo Se niste, storite to takoj, da se Vim ne ustavi lista. Leto (Vol.) VI. Iz polja delavstva. — Posvetovanja med železniškimi uslužbenci in magnati Illinois Central železnice, kakor tudi družbami llarrimanovih prog so bila pretrgana zadnjo soboto in veliki štrajk je sedaj vprašanje par dni. Železniški delavci zahtevajo — kakor smo že poročali — priznanje svoje "pystem-federacije", kar pomeni več plače in manj ur dela. Položaj je sledeči: 25.000 za-poslencev Union in Southern Pacific železnice je glasovalo za štrajk. ko je družba zavrnila njih zahteve; tem se «je pridružilo 13.000 zaposlencev Illinois Central proge. Chicago & Northwest, železnica je takisto odklonila zahteve svojim 5000 vslužbencem, ki pa še niso glasovali za štrajk. Vglužhenci Chicago, Kock Island & Pacific železnice se te dni posvetujejo z družbo glede priznanja njihove zveze. 38.000 mož na Illinois Central in Southern Pacific progi je torej pripravljenih na štrajk vsako uro. Mednarodni odbor železničarskih unij je dal I. C. železnici ultimatum, da mora do 5. t. m. priznati zahteve delavcev, če ne, sledi štrajk. — Glasom letnega, statistiške-ga poročila, kterega je objavil te dni David Rosa, tajnik državnega oddelka Bureau of Labor, je bilo lansko leto 1910 v državi Illinois usmrčenih pri delu 564 delavcev, bolj ali manj telesno poškodovanih pa 5194. Presnje leto 1909 je bilo ubitih 855, ranjenih pa 2359. Železnice so ubile največ delavcev : 292, potem pridejo fabrike: 120, v preinogokopih 114 itd. Tako teče delavčeva kri! — Železniške družbe r Ameriki so tekom zadnjega leta sistematično odslovile 81.870 delavcev. Kje so ti delavci sedaj? Iščejo dela. Mogoče, da je kteri iz med njih že dobil delo. To pomeni, da pa nekdo drugi izgubil! delavcev — samo želez-delaveev, koliko pa dru-je še vedno brez dela. Ti delavci, ako niso razrednozavedni — in večina žalibože še ni — bodo sedaj, ako zaštrajkajo železničarji, dobrodošli železniškim kraljem; porabili jih bodo za — ske-be. Razume zdaj, kako znajo igrati kapitalisti? — Industrial ni delavci v Au-striji si v pslošnem počasi le iz-bol jšavajo svoj položaj. Tekom • zadnjih sto strajkov so delavci zmagali v osemnajstih slučajih. Tekom 51 disputacij (nesporazum-ljenj) je bilo prizadetih 9838 delavcev. — Centralna delavska unija v Fresno, Cal., apeluje na delavstvo sirom Amerike, da se ogiblje tistega kraja. Ni dela. a brezposle-hih je dosti. — Strajk mizarjev v Minnea-polisu je končan. Dobili so 5 centov več na uro. Pluinberi v Shebo.vganu, Wis., so po pardnevnem štrajku priborili zvišanje plače 45 centov na uro. v - Strajk premogarjev v Sali-da County, Illinois, še vedno traja. Lokalne'unije v Clevelandu, O., so zaključile, da ne' bo generalnega simpatiškega štrajka v prid štrajk ajoeim krojačem, kakor se je prvotno nameravalo. Organizirani delavci bodo prispevali tedensko $2500 v štrajkovni fond krojačev. oziroma 25.000 članov elevelandske "Federation of Labor" bo plačevalo po deset centov na teden. pa je 81.870 niških ifih ! - — Korak naprej so z vršili cu-riški delavci v ftviei. ZgTadili bodo zadružni dom za tri milione frankov. Konzumno društvo šteje 21.000 čla nov. Denarnega prometa so imeli zadnje leto za sedem milionov frankov. Na glavnem let nem zborovanju so zaključili soglasno, da se zgradi zadružni «lom. Dom, ki bo služil tudi za trgovino, bo stal sredi mesta, kjer je najživahnejši trgovski promet. Kedaj bomo pa začeli slov. delavci v Ameriki t #»ROLETAREC UST ZA INTKKKSX DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia UdaJaUlJ: Jafoslovauka delavska tiskovna Jru/bs v Cbkifo. III. llaro¿nma: /i Aincrico $1 SO sa calo l«to, 75c sa pol lata. Za Evropo $2 sa calo Uto. $1 sa pol Uta. t/Usi pa dogovoru. Pri spromrmbi bivalUfa m uolsg novoga nasnaniti tudi STARI naslov. PROLETARIAN Owaad and published Evkby Tuesday by l««tli Slavic Workmen's Pablithiaf Compaay Cbicjfo. Illinois. _ Glasilo Slovenske organizacij c Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. rrauk r.KlllpiH-, fre»,d«ut; Frank Podboj, Secretury; Kri»iik Jaiiftlč, TrMMurar. Frank Fetrič Jos. Bratkovič direktorij. subscription rates: United Ststcs and Canada, UJC s year, 7Sc lor half year. Foreign countries $2 a year. $1 for half year. ¿«tvbansino rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" !Hf; Blue Island ave. Chicago, 111. Kako dolgo še bodo delavcil molili gluhim ušesom? Med ameriškimi delavci je že od nekdaj navada, da potom konservativnih voditeljev svojih zastarelih unij vedno beračijo in molijo na pragih zakonodajnih zbornic za delavske zakone. V zbornicah naravno danes še sede v ogromni večini ali pa izključno hlapci ka pitalistov, ki sedijo na ušesih, ka dar poslušajo delavce. Kljub vse mu beračenju sklepajo se zakon v prid kapitalistov, ne pa dela v cev. Kako dolgo bodo že delavci mo lili gluhim ušesom t Večina delavcev se Še danes ne zaveda da jih kapitalisti nočejo poslušati. Ako bi se delavci zavedali svoje orjaške moči, bilo hi jih sram, sram, da se plazijo ponižno pred majhno armadico mogotcev, ktcriin so oni ustvarili vse bogastvo. Delavec producirá vse; on hrani in zakla da kapitaliste; od njega je odvis no razkošje in brezdelno življenje njegovih tiranov. Delavec, ak< hoče, ustavi z združenimi močmi v par dneh vso proizvajalno ma-šinerijo; ako on hoče, niti jedno kolo na železniških tirih, v fabri-kali ali v podzemeljskih rovih s«* ne gane. Vse delo, ves promet in vsako gibanje zaniore delavec u-staviti in kapitalist se bi tresel v svoji slabosti in neznatnoati. Ne prosi, ne moli, delavec, temveč zahtevaj — zahtevaj!! Moško, neizprosno zahtevaj! Saj, kar zahtevaš, je tvoje. Delavec ustvari vse, zato mora hiti delavčevo. IV Neki ameriški satirični list je povedal tole: 44 Ustanovila se je nova želfczniš ka družba. Ravnateljstvo je bilo izključno v rokah jedue rodbine. I tom glasovnice na volilni dan ino- Oče je bil izvoljen predsednikom rajo delavci zahtevati, da se pre nove družbe, starejši sin tajnikom, ustrojijo zakoni in ustava v sploš srednji blagajnikom in mlajši sin ne koristi delavskega razreda. To je prevzel mesto generalnega po- je edina pot in pa generalni štrajk slovodje. Nečaki, bratranci in o-stala "žlahta" si je pa porazdelila mesta ravnateljev. Ostal je še eden stari strije, kteri je pa bil do kraja gluh. vsledčesar je bil nesposoben za kakšen važnejši posel pri vodstvu nove železnice. U-gibali so in ugibali kam bi vtaknili gluhega_strijca. Po dolgem tuhtanju so jo le pogodili in zado voljni so bili vsi, iz srea zadovoljni. Stari gluhi strije je dobil mesto v privatnem pravdnem oddelku nove železniške družbe. Njegova naloga je bila--poslušati pritožbe telesno poškodovanih in osleparjenih potnikov!!" do — socialne revolucije. BLAZNI IZRODKI BLAZNEGA SISTEMA. RAZREDNA JU8TICA. — Sodnik Norton v Htoektonu, ('al., je obsodil na dve leti ječe nekega Juan liargaaa» kteri je u-kradel dva zaboja tobaka. — Sodnik Rledsoe v San Bernardino, Cal., je proglasil zakon, po kterein mora avtomobilist ustaviti svoj avtomobil v slučaju, da povozi človeka, protiustavnim, češ, da diši po razredni zakonodaji. (Potemtakem je sodno postopanje proti vsakemu umoru tudi protiustavno.) — Sodnik Archbold v New Yor-ku je pred kratkim obsodil nekega bogatega igralca za denar, kteri je pri raznih sleparskih igrah prisleparil na tisoče dolarjev, na globo $.">0. Kavno tisti dan je pa obsodil nekega revnega (Jrka na tri mesece zapora, ker je zakrivil majhno goljufijo pri vaganju fig. — Harrison Ward, 14 letni deček, je bil 21. jul. v NVashingtonu. I). ('., obsojen na sedem let v mladinsko popravnico, ker je ukradel — štiri časopise vredne 4 cente. gradnji vsake nadaljne bojne o-loti kamna jim ne plača nič, pod-klopnjače, ktere požro milione do- stave morajo postavljati istotako larjev. Pridigati za mir, a na dru- zastonj. gi strani množiti armado in boj- Za cenkvemarja imajo enega ne ladje eejia pravi — igrati Črnogorca, katerega je — tako se Pue; m. Cenjeno uredništvo "Preltarca'1 Prosim, priobčite v našem 4P»J letarcu' to-le: ^^ klovna. Kapitalizem sploh ne~mu-1 pripoveduje ~ eu^erinte,„fciiTra- ' (1 Jtnj!" V™'" ^ ***** re biti brez armade in brez kano-|di malenkostne nov. To se je ponovno pokazalo ttdaje dni na Angleškem, ko so I mnogo praznih hi4, mora ■»ostavili kar cele kore vojaštva Mavec, kdor hoče da dobi delo zmote, oklofutal. Kjeni|, Ker ima omenjena kompanija Co. Dela wTtahm |ina delavcev je zapo-Mineral Point Ciuk Work se preveč, n PRIZNANJE. NewyorSki *4Glas Naroda" je pred kratkim priobčil v dopisu iz Milwaukee glede tamošnje socialistične uprave sledeče: Pa naj bo že barva (namreč rdeča), kakoršna hoče, neovrženo lejstvo pa je, da so nasi socialistični mestni in drugi uradniki 'all right", pa naj reče kdo kar loče. Njih točnost, poštenost, mar-jivost in požrtovalnost za zboljšanje mesta je lahko za vzgled drugim stranka/h. Ako pa niso to-iko storili kot bi radi, ni njin «rivda. marveč določbe mestnega harter-ja, po katerih ima siran-!o mogli nikoKar vel dohiti, da inopeo. - ,, ■ • k. " *"',r <* W «e pobijal in klal zanje, takrat | Prav .,„.„.......„i t„j knmp./i7bi v5 niji katoliški prjganjači, kil ganjajo delavce prav po katoliš- človek vedno ...... ko da dobe hossi več profita. , ima na glavi izplačevanje hiše ta Vae take stvari se odpravijo si-> ne »me biti nikdar bolan, dicer velik trubel. Seveda, če . . . . . . . , »v<* »i dovolj krepak, da bi bodo delavci izvolili svoje za stop- < mogel vse težkoče prenesti, mora /like v državno in kongresno po-! pustiti hišo Companiji in iti | »ta voda jo. Da pa bo to mogoče,, trebuhom za kruhom. bo vsake vojske konec. ALI SO SOCIALISTI TAKÔNI"? OLIH svojega prejšnega me-pri- sta, ampak dobi novo, in tako ji nesiguren. Kdor Naši nasprotniki večkrat zabrusijo nezavednim delavcem: "Socialisti niso nič šoljši od drugih! '(¿lih takšni' so kot republikanci ali demokratje, kadar so izvoljeni v javne zastope ali urade. Grabijo. prejemajo 4mito' itd." cer že z Unijo, toda odpravilo se ima bo korenito za vse šele tedaj, ko ! de' Ali r es moramo podpirati, čitati in razširjati socialistično časopisje. Socialistični pozdrav vsem bo- Do danes še nismo slišali, «Ia bi | jevn'k°m delavske pravice. N. Ž. bili "glih takšni", dasi-je že čez .'100 socialistov v raznih uradih in zastopih v Zed. državah. Par socialističnih aldermanov je res že kršilo strankine principe, toda Kongresnik Fowler je 19. avg. povedal v Washingtonu tole zgodbico, ktero so takoj obelodanili I nasprotniki z namenom diskredi-tamošnji listi: "Pred par tedni tirati socializem in ga pokazati sem bil povabljen na pasjo gosti- [pred ameriško javnostjo kot jo v Lake Oalumetu, ktero je pri- "bluff" naiVnežev. Cela situacija redila bogata družabna dama iz bo jasna, ako povem, da imajo ka Chicage na čast svojemu psu. Nav- pitalisti na razpolago nad 10 dnev-zočih je bilo veliko število gostov, nikov raznih narodnosti, dočim večinoma dam. Otroka nisem vi- imajo socialisti samo tri tednike tlel nobenega, toda vsaka gospa je (angleškega, nemškega in poljs-imela najmanj po jednega psa v kega). Odkar so socialisti na kr naročju. Psi so bili oblečeni v mo milu naše mestne uprave, se je šte-V tej satirični primeri odseva Iških in ženskih oblekah in na ko- vilo konvencij skoraj potrojilo.To popolna karakterizacija vseh že mando so morali capljati samo po kaže veliko zanimanje za Milwau-lezniških družb, tvorniških in rud zadnjih nogah. Najlepši pes je ko kee. nedvomno . . . Svoj čas se je mških korporaeij, sploh vseh mo- rakal za domačo gospo in držal v pisalo, da je zmaga naših sociaii-nopolov na širokem polju moder- gobcu dolgi konec njenega drago- stov kriva, da je sedaj toliko ljudi ne industrije V pisarni vsake cenega krila.*'- brez dela. Istina pa je, da se pri vornice, rudnika, železnice, iz- Montelair v N. J. je mestece ve- nas sedaj izdela dosti več prodnk kratka: povsod, kjer pride mezd čjih in manjših bogatinov. Obsto- ta. kakor se ga je pred dvemi le ni suženj delavec v dotiko s svo- ji iz samih vil in lepe gladke uli- ti ob istem času Vzrok da ie jim razrednim nasprotnikom, ka- ec senčijo košata drevesa. Na ko- kljub temu še vedno dosii ljudi pitahstom, sedi stan, gluhi str,-satih drevesih se je pa letos, ka- brez dela. tiči v tem da se ie v jc in - poslusa -prošnje, tožbe kor vsako leto .naselilo nebroj ra- zmlnji krizi preselilo tisoče de-m pritožbe delavcev. znovrstnih ptičev. Naredila m lavatvg iz dmU moat. rf««tf na Današnji delavec jc telesno svo- RnJezda m vsako jutro na vse zgo- vzhodu; to pa zato ker je bila hoden — to je vse! Ako pa hočeM«i P™e,i hraniti mladiče, čivka- v Milwaukee kriza dosti milejSa jesti, obleči se in spati pod stre-P1- «vrgoleti in prepevati. To pa kot drugod." ho. mora imeti denar, mora dela " '»odnim " ljudem, predvsem pa To vrotioe ktere je obelodanil ti; ako hoče delati, mora prositi. | 'ra°dnim 'damam v Montclairu ni bilo po godu. Da bi jih ptiči s Aurora, Minn: Cenj. »¿redništvo 44Proletarca":— Priobčite'v naše Cliwilo to-le: morali so takoj resignirati na pri- Odbor Jugoel. soc. kluba št 54 tisk stranke. Za enkrat pa naj na- je sklenil, da se vrše redne me sim nasprotnikom odgovarja sle- sečnc seje vsako drugo in zadnji 1 8,u5ah kton 8e dogodil ne tičočih se kluba, naj se v boru. Nek, gostilničar je prišel k do5e obra?ftjo sodru(?i homas .1. I ooher-u, socialistične- john Mihelicha Bx ^81 r ^ '^r^ Dleavei v Aurori, pristopajte h r2° v j klubu, aedaj je prilika, da Je vsak i P otl n•loml1, nnperjeno do organizira v svojo delavsko sodno postopanje rad,, igran> zaL^no stranko ^ v j y vrsto denar v njegovi gostilni. Pooherl^^ sobojevnikov "sociaHs tična stranka raste. Ne vstrašite Namesto odstoplega, je bil iz r>a Rodr lepo prositi za delo. Redki so slu- Clas Naroda", vsebujejo neiska-no priznanj?, kakoršnega bi socia - " I «• V , . . ,,, , , "" IIJ» , ■»i iMirm- caji, da bi kapitalisti klicali de-l f^J"» ^vrgolen,,em motili v slad- 1Uti težko pri(,aUovali v oti<:o. lavce na delo; izjema je le tedaj. kem; Jutranjem spanju? Kakšna Lialistir,nih Iisfih . . Vsp če rabijo sltebe. predrznost! In časopisi poročajo:! tvaH o socialistični upravi v Modni prebivalci mesta Montelair so najeli par mož. ki so s puškami vsak večer streljali na drevesa ob ulicah ; vsak strel je zrušil lep kup ptičev iz gnjezd. To ii; • . i je ponavljalo tako dolgo, do- lan in radi bi delali — prosilo n M • . .. .. . " ......1 J" I kler niso postreljah in pregnali vse ptiče iz mesta in sedaj imajo Na tisoče, stotisoče delavcev se klati dnevno od mesta do mesta, od fabrike do fabrike, od rudnika do rudnika in prosijo dela. Zdravi so in krepki; lahko bi de- molijo, toda kapitalist je gluh. Lahko bi slišal, ali neče. Odzove se le tedaj, kadar je v interesu njegovega profita, da lahko produci-ra nekaj več, ali pa tedaj kadar ima na vratu štrajk. Zato pa je v interesu kapitalistov, da vedno prav Mihvaukee so slovenski delavci nedolgo tega čitsli v "Amer. Slovencu" in bluffarski 444 Ameriki". Dopisnik omenjenih vrstic je nedvomno razsoden delavec, če ni socialist. Takih dopisov in poročil je še tr^ba. modneži" miren spanec ob ju-trih. — Kralj olja. D. Rockefeller je u-kazal zgraditi tisoč čevljev dolg 1'mazano perilo Lorimerjevo še ni oprano, a že pripravljajo tam doli v Washingtonu 44žehto" za gledajo in moraio srledati na to i i "i . , Aa i služil za voznike m take osebe, ki na je vedno velika armada delavcev brez dela. Delavci, ki si štejejo v tunel od ceste pa'do svoje privat- [!rn sonator.i» — Stev?nsona ne palače v Kochest cru. Tunel bo ,z Wi^onsina- Stevenson, tako pravijo, si je tudi kupil sedež v mu dovažajo in donašajo mleko. Isonatn- ln znto ho preiskava kruh, groeerijo in tiruge potrebne Ho^ojo biti gospod- srečo". I stvari. Rockefeler ne mara, «Ia bi wnatorji odkritosrčni in pra- je odločno odklonil denar, toda mož je vrgel zlatnik na mizo in °» it'A Center Ave. bury Btrow. 16. Clairtou, Pa.->IugoBl. hoc. udruienje, tajnik Ivan Celan, box 155, Blair 8ta IT. CkU*g° 1U- "nako hoc. udruienje, tajnica Terora Petrak, 1142 Harmon Street. 18. Yoiiugrtc \\ 11, O. — Ju^oxl. »00. udruienje,' t a j. Ivan Ivanovleh, IO04 Caldwell av*., erg uu/tttor J. Filipaa. 1*. So. Sharon. Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajuik Ivan Mak, 1016 Hamilton av JO. Chicago. 111. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik B. K. Savič, 2318 Clybourn av. II. Kansas City, Kans. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mirko Malec, 422 San-dusky Ave. H. Chiiholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobnih, box 679. 15. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Filip (iodina, 909 W. Pearl St. 86. Steel, O. — Jugo*!. moo. skupina, tajnik Jo«. l)*rnač, Box 26. 17. Cleveland, U. — Jugosl. *oc. skupina, tajnik M. Petrovči*, 5436 Strand St., Jos. Jauch, organizator. 18. Roslyn, Wash.—Jugosl. soc udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. 29. Haekett, Pa. — Jugosl. soc. skupiua, tajnik Tony Mrak, Box 31. 30. Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekäe, Box 94. Ii West Mineral, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pongruc Jurslie, P. O. B. 357. 12. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertačnik, R. F. D. 3, Box 98. 13. New Vork, N. V. — Jugosl. sie. urduŽenje, tajnik Peter Matich, 92— 111 h Ave. |4. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 108. 15. West Allis, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Celich, 541 — 60th \\e 17. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Novak, 2fi7 — 1st Ave 18. East Palestine, O. — Jugosl. soc. skupina, tajuik John Poienel, Box 139. It. Oglesby, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Bergant, Box 173. 40. Oregon City, Oregon. — Jugosl. soo. skupina, tajnik John Kurnik, Box 155. 41. Clinton, lud. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Leop. Prasnikar, Box 67. 42. Joliet. 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Johu Andlovich, 205 Indiana St. 43. Adamsburg, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator Martin Brunet. 44. Superior, Wvo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, Box 341. 45. Waukegan. 111. — Jugosl. hoc. klub. tajnik Jak. Podboj, 717-«—8th St. 46. Panama. 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjanöii, box 10. 47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 So. Front St. 48. Calumet, Mich. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Krpan, 813 Portland St. 49. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Alois dkof, 5806 Coliutto. 60. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Stempihar, box 127. > 51. Monessen. Pa. -— Jugosl, boc. udružanje, tajnik John Äetek, Box 82. 52. Chicago. 111. — Jugosl. soe. klul», tajnik Frank Urban^ič, HIS Austin Ave. II. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. Maravich, 2193 Washington Street. 64. Aurora. Minn. — Jugosl. 'soe. klub, tajnik John Mihelich, Box 291. 66. Victor, Colo. — Jugosl. soe. klub, tajnik M. Eror, Box 702. organizator Dragotin Pogorelee. 56. East St. Louis, 111. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik John Badalich, 1234 9th 8treet 67. So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Dušan Botich 2802 Carson Street. J8. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street. 59. New Brighton. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Samae, 910 13th Ht., organizator T. Kruzich. MODERNI GOSPODARSKI RAZVOJ. I. Oogpodarske razmere v predmarč-ni dobi. Današnji kapitalistični gospodarski red je razmeroma se jako mlad. V predmarčni dobi t.j. pred leta 1848. ni bil še dovolj razvit. Na deželi smo imeli na eni strani kmeta - tlačana, na drugi strani gospodarja - plemiča, v mestih je v obrtih prevladalo rokodelstvo. Podjetnikov v našem modernem smislu je bilo prav malo. Sele v zadnjih desetletjih je nastal oni velikanski razkol, ki je razdelil Človeštvo v dva tabora, v posedujoče in neposedujoče. Zasledujoč zgodovino gospodarskega razvoja v predmarčni dobi se moramo ustaviti pri onem zgodovinskem mejniku, ki je prov-jročil cel preobrat v tedanjem gospodarstvu. Ta mejnik je postaviti v dobo 14—16 stoletja. Pred tem časom smo imeli na deželi to -le sliko: kmet je garal in tlačanil za grajščaka. a ni mu bilo še tako hudo. ker je njegovo izkoriš-čanje imelo svojo mero v — želodcu graščakovem. To se pravi, grsieak je izžel iz kmeta pač le toliko žita. sadja, vina in sploh pridelkov, kolikor jih je zamogel »svojo družino povžiti. Kar je bilo Teč, je ostalo kmetu. V mestih P« je bilo posebno življenje. Prevladalo je rokodelstvo, ki je bilo organizirano v cehih. Ti cehi *> določali• mero izvajanja posameznih izdelkov in prodajo istih »kljnčivši na ta način nadproduk-rijo in konkureneo. (V našem mo-fcrnem smislu). Uradi so te cehe ▼ vsem podpirali. Živila so si prstno meščani sami nabavljali, ker so bili istočasno tudi sami latnetje in so imeli v mestih svoja Polja, pozneje so dobivali živila iz najbližje okolice. Vsled omenjene-W gospod n rs k e ga preobrata, pov-¡tročenega po razvoju trgovine, «e P« izpremenilo to razmerie me-do kmeta. Mesta so narafi-Ms, in meščani so morali živila sti pri kmetu. Prvi denar, ki je kmet prejel, je bil zanj po-Kajti graSčak. ki preje ni vedel kaj početi z živili, se je sedaj. ko so ista dobila denarno vrednost, znal vse drugače okoristiti s svojim gospodovalnim stališčem nad kmetom. Predvsem je začel povdarjati in uveljaviti svojo lastninsko pravico do vse zemlje. Kmetom, se je trdilo, gre le užitek od gosposke zemlje, in še ta užitek si morajo odkupiti z davščinami v pridelkih in osebnih službah, s tlako. (Iraščak je pilstil kmetu seveda le najslabše polje, sam si je lepo zaokrožil najboljšo zemljo. V podporo svoje "pravice" se je graščak skliceval tudi na rimsko pravo, ki se je taeas začelo uveljavljati po naših in nemških deželah. To 44pravo" — je kajpak dalo prav graščaku in ne kmetu. Državna oblast se je končno obrnila tudii proti kmetu, iti tako je ostal sam v svojem obupnem boju proti graščaku; kmet-ske revolucije ali kmetski punti iz te dobe so končali s porazom kmeta in zmago ^raščaka. In v tem kmečkem tlačanu, ki mu je gosposka roka oropala zemljo, i-metje in osebno svobodo, v njem imamo prvi zarodek modernega proljetariata. Ako hočemo z dr,uge strani zaslediti prve kapitaliste, ne najdemo jih med rokodelci, ki so si z lastnim pridom nekoliko opomogli, ali ki so tudi obogateli, marveč jih dobimo med bogatimi trgovci koncem srednjega in začetkom novega veka. Kako je do tega prišlo? S križarskimi vojnami od 11 ali 12. stoletja dalje se je Zapadu odprl Orijent z vsemi svojimi za-kladnieami kulture in narave. Be-nečanske Jadije, ki so prevažale križarje v Palestino, so se vračale polne orijentalskib produktov. |ro največ luksurijoznih izdelkov. Od Benetk se je trgovina širila erez Alpe v Nemčijo. V 15. stol. se je ta trgovski tok zajezil s prihodom Turkov v Evropo. Za to je bila trgovina prisiljena, poiskati si drugih potov, in res^ našla se je pot v Indijo ol^oli Afrike in odkril se je nov svet — Amerika. Iz adrijanskega in sredozemnega morja se je glavni tok trgovine preselil v atlantiíki ocean, na mesto Benetk je stopila Lizb^a. Sicer pa je treba tu takoj pripomniti, da to, kar ao delali Benečani, Genovežaui in za njimi Spanci, Portugalci in drugi, ni bila nobena trgovina, marveč rop in goljufija. Portugalci so n. pr. 41 trgovali V z velikanskimi profi-ti, do 2000% (dva tisoč ml sto). Kako so ropali in morili Španci v Ameriki, o tem nam pripoveduje zgodovina strašne zgodbe. Grozo-1 vita pohlepnost po denarju in zlatu je prevzela Kvropo, Ko je n. pr. Krane Pizzaro podjarmil dr-' žavo v Peru, odnesel je ves zlati • prestol ni kine v vrednosti kakih 100 milionov kron. To zlato se je na Španskem prelilo v cekine. 111 znana angleška kraljica Elizabeta je nastavljala roparske ladije vračajoče se iz Indije in Amerike. Spanci so poguhili v Ameriki cele rodove. Prej prosti in svobodni, so ti rodovi morali delati Špancem kot sužnji, kot črna živina. Nevajeni nečloveškemu delu so ti ljudje poginjali na stotisoče. Brihtni dominikanski menih Las Casas je temu zlu odpomogel in ga nadomestil z drugim: pripeljal je krepke črne sužnje iz Afrike, da so delali v amerikanskih rudnikih in plantažih namesto šibkejših Indijancev. S polno pravico pravi tedaj Marx, da se je prvi kapital rodil i/, blata in krvi, slepo in brezobzirno izkoriščanje, goljufija, ropanje. suženjstvo, to so bili činitelji. ki so stali ob zibelki kapitala. — Toda prvi kapital se ni takoj izkoristil, kakor se n. pr. izkorišča dandanašnji. Ljudje niso vedeli prav za prav, kaj z njim početi. Niso ga še znali, niti ga še niso mogli produktivno naložiti t. j. tako, da bi kapital rodil zopet drugi kapital. Zato pa vidimo, kako se po čudni ironiji usode iz o-nega s krvjo in blatom oškopljene-ga kapitala oživlja hrepenenje po helensko - rimski lepoti, mi vidimo, kako se s tem kapitalom ustvarjajo čarokrasne tvorb^ renesančne umetnosti, mi vidimo, kako se bas v tej dobi slikajo naj-krasnejše slike, ustvarjajo umetniški kipi in postavljajo imenitni spomeniki, kako se gradijo bajne palače in cerkve, — vse to, kar nam še danes priča o nekdanji slavi in moči renesančne dobe... Kapital se je produktivno, in-dustrialno izkoristil še-le tedaj, ko se je prelomil stari eehovni red. Storila je to država oziroma posamezni knezi in vladarji, ki so potrebovali denarja in bogatih meščanov - kapitalistov. Ti so denar dali, a zanj so dobili razne svoboščine in predpraviee, ki so jih na škodo cehom uveljavili v trgovini in obrti tako vspešno, da so oni denar, ki so ga dali knezu, dobili nazaj z obrestmi vred. Ti bogati meščan je so bili z eno besedo resnični gospodarji politične situacije, četudi je na zunaj nastopalo plemstvo s knezi na čelu kot predstavitelj politične moči. Zanimiv dogodek nam v tem pogledu pripoveduje zgodba. Kari V. ne bi bil nikdar zasedel 1. 1519. nemškega eesarskega prestola, da 11111 ni bil posodil bogati trgovee Jakob Kugtfer iz Avsburga, tzv. Rotschild XVI. stoletja, 100.000 cekinov," s kojimi so se dali podkupiti volilni knezi. Obrt se je bila že zdavno otresla starih ozkih mej, ko se je doma izdelovalo in tudi doma porabilo. naredila j»' tudi že davno korak naprej k rokodelcu, ki je izdeloval za trg in pristopala še k daljši, popolnejši obliki zdelovan-ja. k manufakturi. Pod to obliko se razume 0110 obrt, kjer en podjetnik zaposluje večje število de-laveev, rokodeleev, ki zdelujejo sicer dotna t. j. izven podjetnikovega bivališča ali delavnice, a ne /a ¿e, ampak na podjetnikov račun. Ti delavei izdelujejo ali iz svojih surovin ali svojim orodjem ali pa s podjetnikovim orodjem in surovinami, oddajajo že gotov iz-Saienka stroga! Zmerom ukazuje — vi morate to, vi morate ono . . . Malorua ae je na ves glas zasmejal : — To je res! Dobro ste jo pogodili, mamica! Kaj - ne Pavel? Pomežiknil je materi in dejal a amejočimi očmi : — Plemiška kri! Pavel je suho pripomnil; — Dobro dekle je, — in je na-guhančil čelo. — Tudi to je res! — je potrdil Malorus. Le tega ne razume, da ona — mora. mi pa hočemo in moremo ! Prepirali «o se o nečem, česar maii ni razumela. Mati je tudi opazila, da je Sa-senka s Pavlom najstrožja in da je časih eelo kričala nad njim. Pavel se je nasmehnil, molčal in gledal dekletu z mehkim pogledom v obraz, prejšne čase Nataši. Tudi to materi ni bilo po volji. Zbirali so se po dvakrat v tednu, in ko je mati videla, s kakšno napeto pozornostjo posluša mladež besede njenega sina in Malorusa, zanimive pripovedi Sa-šenke, Nataše. Nikolaja Ivanovi-ča in drugih ljudi iz mesta, je pozabila na notranji nemir in o-tožno zmajala z glavo spomnivši se dolgočasnih dni svoje mladosti. Časih je presenetil mater izbruh jarkega in burnega veselja, ki je obvladalo vse. Po navadi je bilo to ob večerih, kedar so čitali v časopisih o delavcih za mejo. Oči so jim vsem sijale od žive, bodre radosti, vsi so bili srečni kot otroci, smejali so se z jasnim, veselim smehom in ljubeznivo trkali drug drugega po plečih. — To so junaki, nemški sodnici! — je zaklieal kdo, samega veselja pijan. — Živeli italijanski sodrugi! — so klicali drugič. Pošiljajoč te veseîe pozdrave v daljino, prijateljem,, ki jih niso poznali in ki niso mogli razumeti njih jezika, so bili — tako se je zdelo — trdno nverjeni, da jih čujejo nepoznani ljudje in da razumejo njihovo navdušenje. Malorus je govoril z žareČimi očmi in z veliko, vse obšegajočo ljubeznijo. — Lepo bi bilo, sodrugi, da jim pišemo, kaj? Da izvedo, da žive v daljni Rusiji njih prijatelji, delavci, ki verujejo in izpovedujejo isto religijo, da žive sodrugi. ljudje istih smotrov in da se ra-dujejo njihovih zmag! In vsi so sanjavo, z radostjo na obrazu, govorili o Francozih, Angležih in Švedih kot o svojih prijateljih, o srcu najbližjih ljudeh, ki spoštujejo ter čutijo njih radosti jn njih gorjč, V tesni izbi se je rodilo veliko čuvstvo duhovnega sorodstva delavcev vsega sveta, katere je misel iztrgala iz jetništva predsodkov in kateri so se čutili za gospodarje svojega življenja. To čuvstvo je združilo njih duše, vznemirjalo je mater, in da si ga ni razumela, jo je s svojo radostno, zmagoslavno in mlado, z opojno, ljubeznivo in upanja polno silo poživilo. — Kdo pa ste! — je dejala nekoč Malorusu. — Vsi so vam sodrugi — Armenci in ^idje in Av-strijanei . o vseh govorite kot o svojih prijateljih, vsem vam je bridkost in veselje skupno! — Vsem. moja mamica, vsem ! — je vzkliknil Malorus. — Svet je — naš! Svet pripada — delavstvu! Mi ne poznamo narodov, ne plemen, temveč le sodruge in sov-rage. Vsi delavci so naši sodrugi. vsi bogatini, vse vlade so naši sovragi. Ce s svojimi dobrimi o-čmi opazuješ svet. če vidiš, koliko nas je delavcev in koliko duhovne sile je v nas — prevzame nepopis- , no veselje, nepopisna sreča src6, in velik praznik obhaja tvoja duša. In prav tako, mamica, čuti Francoz in Nemec, če opazujejo to življenje, in prav tako se radu-je Italijan. Vsi smo otroci ene matere — velike, nepremagljive misli o bratovstvu delavskega ljudstva vseh dežel. Ta misel raste in nas ogreva kakor aolnee, kakor drugo solnce je na nebu pravice, in to nebo je razpeto —delav skem srcu, in kdorkoli in katere-gasibodi imena, vsak je naš brat v duhu vedno, aedaj iu na vekov veke. To otroško veselje, ta avetla, močna vera ae je zmerom pogostejše pojavljala med njimi, ae ii-lila »n mogočno naraščala. In kedar je mati videla to, je nehote začutila, da se je v resnici nekaj velikega in svetlega, nebeškemu solncu podobnega na avetu rodilo. Pogosto so prepevali peani. Preproste, vsem znane pesni ao peli na glas in veselo, ampak časih so prepevali nove, posebno skladne, toda nevest le in neobičajne nape-ve. Polglasno in zamišljeno ao jih peli, z resnobo kor cerkvene. Lica jevrev so bledela in zardevala, in v zvemčih besedah se je čutila velika sila. Zlasti ena izine novih pesni je vznemirjala in razburjala ženo... V tej pesni ni bilo stokov in ne žalovanja užaljene, po temnih stezah bridkih domov samotno blodeče duš*4, preosebne in brezbarvne duše, ki jo je ubila beda in u plašil strah. V tej pesni ni bilo ža-lobnih vzdihov sile, nejasno hrepeneče po prostoru, ni bilo izziva jočega krika vznemirljive smelosti, pripravljene, da uniči zlo in dobro. V tej pesni ni bilo slepe in razdirajoče maščevalnosti in škodoželjnosti — za ustvarjanje nesposobne, v tej pesni ni bilo nič, kar bi spominjalo na stari, tlačanski svet. Rezke besede in resni napev pa materi niso ugajali; ampak za besedami in za napevom je tičalo nekaj \elikega in s svojo silo du-šilo zvok in besedo in budilo v srcu slutnjo nedoumljivega. In to je videla na obrazih in v očeh mladine; čutila jo je v njih prsih in udajajoč se sile te pesni, ne izražajoče se v zvokih in besedah, jo je vselej poslušala s posebnim zanimanjem in z globočjim nemirom kot katerokoli drugo pesen. To pesen so peli bolj tiho nego druge, ampak silnejše je zvenela kot druge in prevzela ljudi kakor zrak — prvega pomladnega dne. Zapeti jo moramo na ulici! — je dejal čemerno Vjesovsčikov. Ko so očeta njegovega vsled tatvine zopet odgnal? v ječo, je Nikolaj mirno izjavil prijateljem: — Sedaj se shajamo lahko pri meni . . . Skoro vsak večer je po dokončanem dela sedel kdo izmed tovarišev pri Pavlu, pa so čitali, izpisovali si iz knjig s tako vnemo, •!a se niti umiti niso utegnili. Ju-žinali in čaj so pili s knjižicami v roki. in mati je od dne do dne manj razumela njih pogovore .. — Lista liani je treba! — je pogosto ponavljal Pavel. Življenje je postalo mrzlično, ljud ? so urnejše begati drug k drugemu od ene knjige k drugi kakor čebele od cveta na cvet. — Nas imajo že v zobeh! — je dejal nekoč Vjesovsčikov. — Nedvomno se kmalu vjamejo . . . — Prttpeliea je zato, da se vja-me v mrežo! — je odgovoril Malorus. Znlerom bolj je ugajal materi. Kadar jo je poklical za mamico — ji je bilo, kakor da bi ji pogla-dil lica z mehko, otroško roko. (Dalje pri h.) — V Franciji se vršijo ogromne demonstracije proti draginji. Posebno energične demonstracije se vrše v Orleansu v glavnem mestu departmenta Loire. V Donai so demonstrantje nosili štandarto z naslednjim napisom: "Sirovo nvaslo za trideset sudov, ali revolucijo." V St. Quentini je prišlo do re«-nih spopadov s policijo in izgredov. Ljudstvo je zrušilo mnogo mesnic. dražljivoat, glavobol, bolečino v želodcu ali drobju, zapeko z vsemi svojimi neprijetnimi poaledi-c a m i, motenim aponjem, hledoatjo, izgubio odločnosti, brž prežene to zdravilo, ki je izdelano iz čistega rdečega vina in zdravilnih zeliàé. V lekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Potreba hrane. Hrana je zdrvilo, na katero se lnhko vedno zanašaš. Bržko pripravite bolnika do tega. da sprejema in dodobra prebavlja zadostno množino tečne hrane, izgine njegova bolezen in nijegova moč še hitro povrne. Zato je hranitev edeu ' prvih pogojev uspešnega zdravljenja. Da dobite slast do jedi, uživajte predsvem Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. To vanj očisti ustroj, ga iz-podbudi k deln in okrepi za prebavo. Telo bo potem rado sprejemalo dovolj brane in jo pretvarjalo v novo. obilno kri, katera bo razdeljavala ?živilo vsem delcem telesnim. Neprebavnottt, raz- ' Feelinó Better Already ■Srečen l^^aMpU bo m, ker sem poslu-ftal vaà svet in se zdravil z Dr.Richterjevim Pl-RPELLERJEfll. Ozdravel me jo bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. "NATURALIZACLJSKI ZA. KON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 18 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Ohica-go, 111. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete, Vae pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago, m. Sodrugi! Nas list je nafc g močnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Af&i. rajmo, da bo "PROLETAKIO" še večji in močnejši! Delavstve brez svojega časopisja je kak« življenje brez solnca. • • * r. AD. RICHTER Cf CO.. 215 Pearl Street. New York, N.T. Dt. Rlchtarjevo Con^o Pllula «Ujhjo. (23o. all 60c.) 'rrrTTssTrrrssrsTrrrrrrTrrrrrrrrfrrfrrTTrsrss/. 60c, * zzzzzzczZfífo'" Za dobre fotografije pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|fine|Se slike: otroke, družine, akuoine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALU 14. PLACB. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1 Skladišče čevljev za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.* Chicago. 111. Zdravljenje v 5 dneh ¡¡¡¡Z* ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA j Ozdravim vaacega, kdor trpi Da Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moških. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike avote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vapeino. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljSe naavetn in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni! praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kake se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moške bolezni zftiha najrora. Meim v ledicah in j trih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Rronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-. vejii metodi Zdravljenje za stalno, Je, kar želi vi^dor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne nnpram natančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olaiSalte bolečine (Nasveti zaatonj.) J N. Clark Str. med Randolph in Clark Odprto: 8 »JutreJ do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 »Jutr. do 4 pop. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, Hi Im* večjo zalogo ur, verižic, prvi» nov in drugih drago t in Izvršuje »u«! veakovretna popravila v tej stroki t* zelo nizki trnu. Obiščite ga I Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih,%ieural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller'\ Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se apozna po varatveni znamki s aidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Fiik St. Tel. Canal 1406 Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre ave., Chicago, ni. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brai poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odplujejo iz New Yorka ob aredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob aobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in »o moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite ae na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C0. Gen'l Agt's, 2 Washington St., New York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, 111. Delavci že verjamejo v toliko stvari, a vedo pa le malo stvari. Jako važno vprašanje? "Ali sem že poalal zaostalo ročnino na "Proletarca"! 6« nel — Podpirajte socialistično pisje! Naročajte, črtajte in iirtt« 'Proletarca'! Priporočajte hrnfc slpm delavcem 'Radničko Stražo', Spomladanske in letne "Nobby obleke" po zmerni ceni za odraščene in mladeniče Najnovejše mode. LÂlotCÎNCHOUSE SWCórner 26-&Central RarkAvé Rudolph Layer, lastnik. PRVA SLOVENSKA Vlnarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer m toči dobra vina in inportirano pil__ pivo. Prodaja vina na galune in na drobno. Ant Schnabl, eor. Trumbull ave. in 26. Str,, Chicage, IN. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ta notranje bolesnl in ranocelnik. Iedravniškm preiskava brespiaAmo—d» čati je le «davila, 1924-26 Bine Ialas« Ave., Chicago. Za dne ure: O* 1 de I popaL Od T do 9 zvečer, hrm OkieeM žive« bolniki naj pdšelo eiov< ^^ Dolžnost vsakega socialista Js^ podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobiti mu nove naročnike. Zastrupyen|e in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stal- (Preiskovanje brezplačno) n0 Največja trgovina z žganjem, vinom in smodkaiai na debelo. Vse blago prve vrste! Dve proda|alne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cüjahoga C. 4254 R in Princenton 2002. Blago pošiljamo tudi izven Cleve-landa. PiSite slovensko! Cene nizke. Potreiba točnal ROJAKI DR. ZINS, 183 Chicago Hranitev denarja. Nihče neve, kako lahko je hraniti denar, dokler tega ne poskusi. Mi imamo armado odrnslih ljudi, ki so začeli hraniti z malimi vlogami in vai ao naredili dobro. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, IU. Vi«K ¿«z po' «iljona dolarjev. Odprto i soboto od 6 di I vre zvsčsr. — »m mmmmtm mwwmmmmwmwmwwwmww j v VVaukeganu! Če kočete piti dobre pijače in sc zabnviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Marke! Street, Haukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdo? ne vrjame, naj ae prepiča. - DOBRA; DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Oblo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clair ave ioti vino, pivo in iranje prve vrste. Smadk« prvt kvaliteto »o na pradoj. Za mnov