¿010 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 354.61(436-89)"18" 929Hrovatin G. Prejeto: 6. 1. 2010 Miha Simac univ. dipl. zgod. in prof. teol., mladi raziskovalec pri Inštitutu za zgodovino Cerkve, Vrba 26, SI—4274 Žirovnica e-pošta: miha.simac@gmail.com Kdo je bil oče vojnega ministra Aleksandra Krobatina? IZVLEČEK V času prve svetovne vojne je bila v Tedenskih slikah objavljena notica, da je vojni minister Krobatin slovenskega rodu. Da bi preveril verodostojnost te trditve, sem skušal ugotoviti, kdo je v resnici bil njegov oče. Na podlagi arhivskih virov je bilo dognano, da je to Gregor Hrovatin iz Stražišča pri Kranju, katerega življenjsko zgodbo tudi predstavljam v pričujočem prispevku. KLJUČNE BESEDE vojni minister, Alexander Krobatin, Gregor Hrovatin, Kranjska, ljubljanski licej, avstrijska armada, vojaška kariera, vojni pohodi, Ogrska, 1848—1849, 1859 bitka pri Solferinu, vojna 1866, odlikovanja, viteški stan ABSTRACT WHO WAS THE FATHER 0F THE MINISTER 0F WAR, ALEXANDER KROBATIN? During World War I, the Tedenske slike weekly published a news item that the war minister Krobatin was of Slovenian descent. In order to verify the authenticity of the report, I tried to establish the true identity of his father. On the basis of archival sources I have determined that his father was Gregor Hrovatin from Strazisce pri Kranju, whose life shall be presented in the article at hand. KEY WORDS war minister, Alexander Krobatin, Gregor Hrovatin, Carniola, Ljubljana lyceum, the Austrian armed forces, military career, military campaigns, Hungary, 1848—1849, the 1859 battle of Solferino, the 1866 war, military decorations, knighthood ¿010 Uvod Pred časom sem bil opozorjen na članek v Tedenskih slikah iz leta 1914, ki nosi naslov Naši poveljniki v vojski. Omenjeni prispevek sem pred tem pri svojem raziskovanju sicer že opazil, vendar se zanj nisem posebej zanimal vse do pobude, da bi bilo potrebno preveriti družinsko ozadje o avstro-ogrskem vojnem ministru Alexandra von Kroba-tinu. Med drugim v tem prispevku o omenjenem ministru piše: "Za vso upravo v vojski bo moral skrbeti vojni minister Krobatin. Mož je slovenskega pokolenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. Že dolgo časa služi v vojnem ministrstvu, ki mu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Armada je z vsem preskrbljena, magacini so polni. Vrhu tega še velja Krobatin kot strokovnjak pri artileriji ter je ravno to važno panogo naše armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral."1 Zapis je zbudil moje zanimanje predvsem na mestu, ko pravi, da je "mož slovenskega pokolenja", njegov oče pa "kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem'. Toda kdo je bil v resnici njegov oče? Kaj vemo o njem? Je bil res doma iz Tržiča? In če je temu tako, zakaj ga potem Viktor Kragelj, sicer tako natančni pisec tržiške zgodovine, v svojih Zgodovinskih drobcih župnije Tržič ne omenja? Spletno iskanje podatkov o ministru Krobatinu nam sicer prinese precej podatkov o njegovi življenjski poti, a bore malo o njegovem očetu. Veliko več o njem izvemo v različnih avstrijskih in nemških leksikonih. Tako v 13. zvezku Neue Deutsche Biographie piše, da je bil oče vojnega ministra topniški častnik Gregor Krobatin, ki je prihajal s Kranjske.2 Vojni minister baron Alexander von Krobatin se je rodil 12. septembra 1849 v Olomoucu (Olmutzu) na Češkem. Kot mladenič si je izbral vojaški poklic in tako se je v letih od 1861-1865 šolal v kadetnici v Mariboru, v letih 1865-1869 pa je svoje znanje izpopolnjeval še na artilerijski akademiji. Ob zaključku študija je bil septembra 1869 povišan v poročnika in s tem začel svojo vojaško kariero. Sprva je bil dodeljen 3. bataljonu trdnjavskega topništva, v letih od 1871-1873 pa je bil slušatelj na topniški strelski šoli. Kot nadporočnik je nadaljeval z izobraževanjem še na višji tehniški šoli na Dunaju in leta 1877 postal vodja kemijskega laboratorija na tehničnem vojaškem komiteju. Istočasno je do leta 1885 deloval kot učitelj te stroke na tehnični vojaški akademiji, od leta 1878 tudi na višjem topniškem in inženirskem tečaju. V letih 1890-95 je bil poveljnik topniške kadetske šole, do leta 1893 pa obenem tudi 1 Tedenske slike, 12. 8. 1914, str. 3-4. 2 Wagner, Krobatin, Alexander, str. 55. Omenjeni prispevek je dostopen tudi na spletu: http://daten.digitale-sammiungen. de/~db/0001/bsb00016330/images/index.html?id=0001633 0&fip=78.153.52.185&no=1&seite=1. (zapis z dne 5. 12. 2009). učitelj taktike in zgodovine. Tudi zaradi te svoje dejavnosti in pa izdaje predelane knjige o kemiji za višjo vojaško realko in kadetsko šolo v letu 1893 je bil deležen priznanj. Leta 1895 je Alexander von Krobatin, že kot polkovnik, skoraj eno leto poveljeval 1. topniškemu polku in bil v novembru 1896 vpoklican tudi v vojno ministrstvo, kjer je postal prvi sekcijski načelnik in namestnik vojnega ministra. Na tem novem položaju se je posebej zavzel za modernizacijo topništva. Leta 1900 je bil Krobatin imenovan za generalmajorja, maja 1905 za podmaršala, 1910 pa za feldcajgmojstra.3 V začetku decembra 1912 je v vrhu cesarske armade prišlo do sprememb. Odstopila sta dotedanji vojni minister general Moritz von Auffenberg in načelnik ge-neralštaba, general slovenskega rodu, Blasius Sche-mua. Namesto njiju je cesar za načelnika general-štaba znova imenoval leto poprej odstavljenega Franza Conrada von Hotzendorfa, za vojnega ministra pa Alexandra von Krobatina. Časopis Slovenec je 7. decembra 1912 o slednjem objavil kratko biografijo in med drugim zapisal: "Viteza Krobatina ogrski parlamentarni krogi zelo cenijo in je najpopularnejši general na Ogrskem. /.../ Krobatin je Vojni minister Alexander baron Krobatin (1849— 1933) (http://commons.wikimedia.org/wiki/File: Kro-batin_Alexander_FM_1849_1933_photo.jpg). 3 Nem. Feldzeugmeister. Iz pehote izhajajoči častniki se imenujejo v tem činu generali pehote, tisti iz konjenice pa generali konjenice. ¿010 reorganiziral artilerijo; w parlamentarnih krogih je priljubljen in je parlamentarno jako dobro rutiniran."4 Na tem položaju je Krobatin ostal vse do aprila 1917. Leta 1916 ga je cesar imenoval za general-polkovnika, aprila 1917 pa je po razrešitvi s položaja vojnega ministra prevzel poveljstvo 10. armade, ki jo je, po reorganizaciji oskrbovalnih enot, uspešno vodil v 12. soški bitki. Kot poveljnik 10. armade je imel nalogo varovati zahodno in južno fronto na Južnem Tirolskem. Leta 1918 sta bila v junijski ofenzivi napad njegove armade in glavni napad 11. armade neuspešna. Po vrnitvi na Dunaj in po upokojitvi dne 1. decembra 1918 je Krobatin živel odmaknjeno življenje. Ker je bil na vseh vojaških in tehničnih področjih vsestransko izobražen, je kot topniški strokovnjak užival velik mednarodni ugled. Umrl je 28. septembra 1933 na Dunaju.5 Iz podatkov, ki jih najdemo v Adelslexikonu, izvemo, da je bila družina Krobatin s cesarsko diplomo dne 10. junija 1881 povzdignjena v viteški stan, sam vojni minister Alexander von Krobatin pa je bil 15. decembra 1915 povzdignjen v barona.6 Iz vsega navedenega sem sklepal, da bi veljalo podatke o očetu vojnega ministra iskati v dokumentih, ki govorijo o povišanju v viteški stan, kakor tudi v personalnih aktih (Qualifikationslisten), ki jih hrani Vojni arhiv na Dunaj. Gregor Hrovatin7 (1807-1875) Oče vojnega ministra ni izhajal iz tržiškega konca, kot piše v časopisnih noticah, je pa bil rojen na Gorenjskem, in sicer v Stražišču pri Kranju.8 Zapis v matični knjigi šmartinske fare nam pove, da se je 1. marca 1807 v Stražišču št. 76, ob enajstih zvečer, materi Neži (Agnes) in očetu Gregorju Hro-vatinu rodil sin, ki so mu dali ime Gregor Alexander. Ze naslednjega dne ga je v farni cerkvi krstil tamkajšnji kaplan Primož Smolnikar.9 Kot krstna botra malemu Gregorju je kaplan v matično knjigo zapisal dve zveneči imeni, Karla Floriana in Jeannette Pagliaruci.10 Florian je bil v tistem času eden 4 Slovenec, 11. 12. 1912. 5 Wagner, Krobatin, Alexander, str. 44. 6 Frank-Döfering, Adelslexikon, str. 377. 7 V svojem prispevku uporabljam zapis priimka, kakršnega najdemo v krstni matični knjigi: Hrovatin. Sicer se je priimek kasneje v šolskih in vojaških dokumentih zapisoval dokaj različno: Hrovatin, Crobathin, Crobatin, Krobatin. 8 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1474. 9 Primož Smolnikar, doma iz Kamnika, je bil v mašnika posvečen 4. 9. 1803. Sprva je kaplanoval na Jesenicah in kasneje v Skofji Loki, od marca 186 do avgusta 1808 pa je bil kaplan v Smartinu. Kasneje je župnikoval v nekaterih župnijah ljubljanske škofije. Umrl je 3. 1. 1823. V: NŠAL, Zapuščina F. Pokorna (NSAL 472), Zgodovinski zapiski za Kranj-Smartin, škatla 377, Duhovniki, str. 24. 10 NSAL, ŽA Kranj- Smartin, Rojstna matična knjiga 1780— 1812. najpomembnejših premožnih kranjskih meščanov; v letih 1800-1807 je bil celo mestni blagajnik in ko-mornik, v letih 1808-1809 pa tudi upravitelj mestnega sodišča.11 Jeanette pa je najbrž pripadala pomembni in vplivni kranjski družini Pagliaruzzijevih. Natalis Pagliaruzzi je bil zdravnik, ki se je med leti 1772 in 1777 priselil v Kranj iz Kobarida in se tu poročil s Frančiško Jenko. V Stražišču je vzorno uredil manufakturo za žimnate izdelke. Leta 1792 je Pagliaruzzi kupil kranjsko graščino Kieselstein in se vanjo preselil.12 Leta 1809 je bila družina povišana v plemiški stan in odtlej nosila naslov pl. Kiesel-steinski.13 Morebiti bi lahko iz tega celo sklepali, da je imel Gregor Hrovatin zaradi tako vplivnih krstnih botrov precej dobra izhodišča za dosego višjega položaja v tedanji družbi. Potrditi pa tega ni mogoče. Najbrž ne bo odveč, če napravimo še kratek ekskurz in se kar takoj ustavimo še pri priimku Hrovatin. Ta je, kot ugotavlja Janez Keber, izpeljan iz priimka ali vzdevka Horvat, Hrovat, Hrvat in je izvorno soroden priimku Horvat. Tako kot priimek Hrovat je priimek Hrovatin nastal iz etononima Hrvat oziroma Hrovat, Horvat in je pri nas prvotno pomenil prišleka, priseljenca oz. begunca s Hrvaškega. Kot je še v svojem prispevku zapisal Keber, so "priimki Hervatin, Hrovatin in Hrvatin tvorjeni z obrazilom -in, ki pomeni izpeljavo iz očetovega priimka ali pripadnost narodu Hrvati (prim. Srbin "Srb")."14 Od tod bi lahko sklepali, da so tudi Gregorjevi predniki bili begunci ali priseljenci, ki so prišli na Kranjsko - najverjetneje v času turških pohodov. Statistični urad Republike Slovenije nam o prisotnosti priimka Hrovatin v današnjih dneh pove, da v naši domovini ta priimek nosi 332 oseb; od tega jih največ prihaja iz osrednjeslovenske regije -kar 121.15 Šolska leta Mladi Gregor Hrovatin je moral biti v resnici precej nadarjen otrok, saj je bil, bržkone s pomočjo svojih zaščitnikov, poslan v šole. Prvo znanje je najverjetneje dobil v kranjski šoli, medtem ko o nadaljnjem izobraževanju več izvemo iz njegove vojaške personalne mape. Tam so med drugim zapisali, da je Gregor "absolviral filozofijo v Ljubljani," kar pomeni, da je obiskoval ljubljanski licej.16 Kdor se je 11 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 294. 12 Prav tam, str. 253. 13 Prav tam, str. 294. 14 Keber, Priimek Hrovat. Dnevnik, 18. 11. 2005, str. 13. 15 http://www.stat.si/imena_baza_priimki.asp?ime=&priimek =Hrovatin&spol (zapis z dne 27. 10. 2009). 16 Podrobneje o ljubljanskem liceju v tem času, šolskem sistemu in predmetnikih glej: Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, 2001. KRONIKA_58 MIHA SI MAC: KDO JE BIL OČE VOJNEGA MINISTRA ALEKSANDRA KROBATINA?, 431-442 ¿010 Vpis Gregorja Hrovatina (spodnja vrstica) v Album Academicorum Lycei Labacensis (NUK, Ms 654). v tistih časih hotel vpisati na licej, je moral pred tem imeti končano gimnazijo. Ljubljanski licej je vodil posebno vpisno matrikulo in tja se je moral vpisati vsak učenec, ki je izpolnjeval pogoje za sprejem. Ob tem so morali dijaki plačati tudi vpisno takso, ki je za plemiške sinove takrat znašala 10 goldinarjev, za nižje plemstvo 3 goldinarje in 30 krajcarjev, za "preprosti stan" pa 20 krajcarjev. Sprva so v to knjigo vpisovali le slušatelje teologije in filozofije, od leta 1819 pa so vanjo vpisovali tudi gimnazijske dijake, ki so se šolali v tamkajšnji gimnaziji.17 Leta 1822 tako na 15. mestu med vpisanimi gimnazijci v I. gramatikalni razred ljubljanskega liceja najdemo tudi zapis: "Crobathin Gregor", rojen pri Sv. Martinu pri Kranju. Iz tega zapisa je mogoče razbrati, da so priimek Hrovatin že šolske oblasti zapisovale drugače, kot je bil priimek zabeležen v krstnih maticah. Iz vpisnih vrstic pa izvemo tudi premoženjski status njegovega očeta, kar v krstni knjigi ni bilo zapisano. Pri Gregorjevem krstu kaplan namreč ni navedel očetovega poklica. V licejski matrikuli pa stoji, da je bil njegov oče "Häusler", torej kočar. oz. gostač (najemnik).18 Ta podatek je zanimiv, saj iz vojaških do- kumentov izvemo, da naj bi bil Gregor sin "gosposkega uradnika"1 Prav mogoče je, da je njegov oče res opravljal kakšno od nižjih uradniških služb, precej verjetno kar pri katerem od botrov svojega sina. Napredovanju Gregorja Hrovatina v gimnazijskih šolskih klopeh lahko precej dobro sledimo, če spremljamo objavljene licejske šolske kataloge za obdobje od leta 1822 do 1827. V katalogih so takrat poleg seznamov učencev objavljali tudi njihovo uspešnost. Pri spraševanju in izpitih podeljene ocene so tedaj razvrščali v ocenjevalne razrede. Slaba ocena je pomenila tretji, povprečna ocena drugi in dobra ocena prvi razred, zelo dobra ocena pa prvi razred z odliko (eminenco). Lahko pa so jih ocenjevali zgolj z oznakami prvi, drugi in tretji razred, brez dodatnih ocen, s katerimi bi jih podrobneje označili.20 Iz kataloga za leto 1822 razberemo šolski predmetnik, ki ga je Gregor moral poslušati v prvem gramatikalnem razredu. Njegov šolski predmetnik je takrat obsegal aritmetiko, verouk, geografijo, la- 17 Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, str. 125—126. 18 NUK, Ms 654, Album Academicorum Lycei Labacensis. 19 "Sohn eines herrschaftlichen Beamten'. ÖStA/KA, Qual. Kro-batin, karton 1574. 20 Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, str. 135. ¿010 tinščino, ocenjevali pa so tudi njegovo vedenje. Iz zapisanih ocen je mogoče ugotoviti, da je Gregorju največ težav povzročala latinščina, iz katere je bil tistikrat negativno ocenjen (tretji razred), v vseh ostalih predmetih pa je bil ocenjen s prvim razredom.21 Zaradi negativne ocene je torej moral ponavljati prvi letnik, kar je razvidno tudi iz kataloga za leto 1824. Gregorja namreč šele takrat najdemo v 2. gramatikalnem razredu.22 Očitno pa si je ta spodrsljaj vzel močno k srcu, saj so v katalogih vse nadaljnje ocene do konca njegovega gimnazijskega šolanja vpisane le s prvim razredom. Večkrat se je posebej izkazal v matematiki in verouku. Leta 1827 je Gregor obiskoval I. humanitetni razred in tedaj je njegov šolski predmetnik obsegal matematiko, verouk, geografijo, zgodovino, latinščino, grščino in stilistiko.23 "Narprvi stan soldaški stan"24 Ker Gregor zaradi različnih vzrokov ni želel (ali ni mogel?) nadaljevati študija, se je že leta 1827 odločil srečo poiskati v vojaškem stanu. Tako je 16. oktobra 1827 vstopil v takratni (stari) 4. poljski topniški polk,25 v katerem je začel svojo vojaško pot kot podtopničar (Unterkanonier). Ze 21. maja 1828 je bil prvič povišan in sicer v topničarja (Kanonier). Leta 1831, natančneje 29. marca, je v 4. topni-čarski polk vstopil tudi kasnejši slavni slovenski junak Andrej Cehovin. O njem je zelo izčrpen in na arhivskih virih temelječ prispevek napisal Franc Ko-matar. Med drugim je opisal tudi njegovo obiskovanje stotnijske šole v polku, v katerem se je moral uriti v "teoretičnih in praktičnih topničarskih vedah." Teoretični pouk je bil tedaj razdeljen v šest razredov in vojaki so morali za vstop v višji razred opravljati izpite pred vojaško komisijo, kateri je predsedoval poveljnik stotnije. Tako je npr. Cehovin ob koncu tretjega razreda napravil izpite iz teh predmetov: "nemščine, narekovanja, računstva z všteto tristavko, službe v parku, topničarskega pouka v 1., 2., 3., razredu in geometričnega risanja. Učnih knjig tedaj niso imeli nobenih, ampak samo "scripta". Poleg teoretičnega pouka so bile pozimi tudi praktične vaje."26 Komatar je ob tem opisal tudi, kakšen je bil tedenski razpored šolanja v polku: "Ponedeljek dopoldne: pouk v topničarstvu, računstvo; popoldne: vaje s konjiškimi topi. Torej dopoldne: določevanje daljave; 21 SŠM, Inventus Caesareo -regii Gymnasii 1822. 22 Prav tam, anno scholastico 1824, str. 22. 23 Prav tam, anno scholastico 1827, str. 7. 24 Naslov je vzet iz Prešernove pesmi: Soldaška. Glej: http:// www.preseren.net/slo/3_poezije/12_soldaska.asp (zapis z dne 23. 10. 2009). 25 Nemški zapis se dobesedno glasi: "Alten 4. Feldartillerie regiment". OStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 2. 26 Komatar, Donesek k životopisu Andreja barona Čehovina, str. 4. popoldne: pouk v topničarstvu, naravnanje topov. Sreda dopoldne: vaje s topi, branje; popoldne: pouk v topničarstvu, služba v parku. Četrtek dopoldne: vaje s trdnjavskimi topi, pisanje; popoldne: stražna služba. Petek dopoldne: stražna služba; popoldne: vaje z baterijskimi topovi, pouk v topničarstvu. Sobota dopoldne: pouk v službovanju, branje vojnih člankov; popoldne: čiščenje obleke, vojašnice, itd. Nedelja dopoldne: cerkvena parada, vaje; popoldne: prosto."27 Omenjena predstavitev šolanja je zanimiva, saj je skozi takšen učni proces nedvomno šel tudi Gregor Hrovatin in tako moremo še bolje spoznati življenje v njunem skupnem polku. Slednji je pri tem prav gotovo zopet opozoril na svoje veselje do matematike, ki ga je kazal že v gimnaziji in je najbrž zelo uspešno končal šolanje v stotnijski in polkovni šoli. Posledica tega je namreč bila, da je bil Gregor s 16. oktobrom 1831 premeščen v poseben, bombardirski korpus in bil imenovan za bombardiija.28 Bombardirski oddelek je bil ustanovljen leta 1786, ko je takratni tretji topniški polk vse svoje bombardirje in višje pirotehnike vključil v to novo enoto s sedežem na Dunaju. General Bernkopp je za tamkajšnje profesorje izbral tedanje vodilne strokovnjake, med katerimi je bil tudi Jurij Vega.29 Kdor je hotel priti v bombardirsko šolo, je moral že prej služiti v topničarskem polku in uspešno dokončati polkovno izobraževanje. Potem so ga prestavili v bombardirsko enoto, v kateri se je eno leto pripravljal na posebnem tečaju, po tem pa je opravljal nekakšne sprejemne izpite za bombardirsko šolo. Ta je obsegala 7 letnikov, ki so jih imenovali po različnih matematičnih predmetih (npr. 1. letnik aritmetika, 2. geometrija, 3. in 4. višja matematika). Ob poudarku na matematiki pa so si pridobivali znanje še iz topništva, situacijskega risanja, vojaške geografije, zgodovine, taktike in še nekaterih drugih predmetov, med katerimi je bil tudi francoski jezik. Teoretični del pouka je potekal v zimskih mesecih, od maja do konca oktobra pa so imeli praktične vaje. Tako nam je šolanje v bombardirski šoli opisal Komatar v svojem prispevku. Tudi Andrej Cehovin je bil namreč 11. aprila 1835 imenovan za bom-bardirja in bil dodeljen bombardirskemu oddelku.30 Gregor Hrovatin se je po podatkih iz personalne mape šolal pri bombardirjih od leta 1831 do leta 1835 in je zaključil višjo matematiko,31 iz česar bi lahko razbrali, da je končal prve štiri letnike bom-bardirske šole. Vendar pa je pri enoti ostal tudi nadaljnja leta, vse do leta 1848. V tem času je napredoval in bil 21. junija 1838 imenovan za ognji- 27 Prav tam. 28 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 2. 29 Južnič, Vega v uniformi, str. 114. 30 Komatar, Donesek k životopisu Andreja barona Čehovina, str. 31 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 1. ¿010 carja (Feuerwerker),32 1. aprila 1846 pa za nadog-njičarja (Oberfeuerwerker).33 "Vboj krvavi"-, viharna leta 1848-1849 Leto 1848 je bilo revolucionarno leto oziroma leto t. i. pomladi narodov, ko so politična, socialna in narodna vrenja pretresala države. Marčna revolucija na Dunaju je klicala k spremembam in zahtevala ustavo, hkrati pa prisilila dotlej mogočnega kneza Klemensa Wenzla von Metternicha, da je odstopil s svojega položaja in pobegnil v tujino. Istega leta je odstopil tudi cesar Ferdinand I., na njegovo mesto pa je v decembru 1848 prišel novi cesar Franc Jožef. Ob vseh teh spremembah je državo pretresal še poskus Ogrske, da se odcepi in ustanovi lastno državo. Cas notranjih težav avstrijskega imperija pa je bil ugoden tudi za zunanje nasprotnike, ki so imeli svoje zahteve. V prvi vrsti so nastale razmere skušali izkoristiti na Apeninskem polotoku, kjer so piemontske čete v želji, da bi uresničile svoje sanje o združeni Italiji, vdrle v Lombardijo, ki je bila v avstrijski posesti. Dne 23. marca 1848 je kralj Albert napovedal Avstriji vojno, uprla pa so se tudi nekatera italijanska mesta pod avstrijsko oblastjo. Avstrijska vojska se je tako morala bojevati na dveh frontah, na Ogrskem in na Apeninskem polotoku, istočasno pa tudi miriti napete razmere v ostalih predelih monarhije. Ti viharni časi so vidno zarezali tudi v življenje Gregorja Hrovatina. Dne 26. junija 1848 je bil povišan v poročnika (Leutnant) in obenem premeščen k 3. poljskemu topniškemu polku. 31. oktobra tega leta se je kot poveljnik municijske podporne rezerve udeležil zavzetja oz. pokoritve Dunaja, vendar ni sodeloval v spopadih. Zato pa je že v naslednjem letu kot poročnik in poveljnik šestfuntne pehotne baterije št. 31, v sestavu korpusa podmaršala (F.M. Lt.) von Voglschena, sodeloval v bojih na Ogrskem. Dne 22. aprila 1849 je doživel ognjeni krst v bojih pri Prešovu (Eperjesu/Eperies).34 Kasneje se je bojeval v sestavu brigade Benedek in sodeloval še v naslednjih spopadih: - 23. junija pri zavetju mesta Györ/Raab35 - 2. in 11. julija pa v bojih pri Komaromu (Ko- morn)36 V spopadih pri Komaromu se je poročnik Gregor Hrovatin še posebej izkazal. V njegovo personalno mapo so o tem med drugim zapisali: "Zadnji omenjeni dan (11. julija, op. a.) je bistveno 32 Ognjičar (nem. Feuerwerker) je bil podčastniški čin pri topništvu in je bil primerljiv z naredniškim činom pri pehoti. 34 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 2. 34 Danes drugo največje mesto na vzhodnem Slovaškem. 35 Mesto na severozahodnem delu današnje Madžarske. 36 Kraj v severnem delu današnje Madžarske. Znan po tamkajšnji trdnjavi in bojih, ki so se ob njej odvijali ob poskusu madžarske odcepitve od Avstrije v l. 1848—1849. prispeval k temu, da je popolno uspel napad konjenice, s tem da je samoiniciativno pomaknil svojo baterijo naprej in na desnem krilu pravočasno napadel sovražnikovo baterijo. Za zelo preudarno in odločno vedenje v prej omenjenih spopadih in bitkah je bil z najvišjim poveljem z dne 21. avgusta 1849 odlikovan z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo."37 S 1. avgustom 1849 je bil Gregor Hrovatin povišan v nadporočnika. Prav avgusta pa je bilo na ogrskem bojišču zelo vroče. Kot nadporočnik in poveljnik baterije je Hrovatin, še vedno v sestavi brigade Benedek, sodeloval v naslednjih spopadih:38 - 3., 4. in 5. avgusta pri Uy Szegedu (Ui Szege-din)39 - 5. avgusta pri kraju Szoreg40 - 9. avgusta pri Ortisoari (0rczyfalv/0rzydorf);41 kot pomoč še v bojih pri Temišvaru (Timi-§oara/Temeswar)42 - 15. avgusta v topniških bojih pri Lugoj (Lu-gosch/Lugos)43 - 17. avgusta pri zaplembi sovražnega trena pri kraju Birkis - 23. avgusta v spopadih pri kraju Mehadia.44 Dne 21. oktobra 1849 je mladi cesar Franc Jožef I. uvedel vojni križ za zasluge (Militar-Verdienst-kreuz), s katerim je želel za izjemne zasluge v miru in vojni odlikovati častnike.45 S tem novoustanovljenim redom in z vojno dekoracijo je bil -zaradi prej omenjenih udeležb v bojih - z najvišjim ukazom dne 8. decembra 1849 odlikovan tudi nadporočnik Gregor Hrovatin.46 Nadaljnja vojaška služba in nove vojne Po koncu vojne na Ogrskem je Hrovatin službo nadporočnika opravljal v 3. topniškem polku vse do 1. avgusta 1854, ko je bil povišan v stotnika 2. razreda in dodeljen 11. poljskemu topniškemu polku. Kot stotnik 2. razreda je deloval naslednja tri leta, 1. oktobra 1857 pa je napredoval med stotnike 1. razreda. S tem činom je dočakal novo vojno vihro, ki se je leta 1859 razplamtela na italijanskem polotoku. Bojev se je Hrovatin udeležil kot povelj- 38 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 4. 38 Prav tam. 39 Kraj na Madžarskem. 40 Szöreg — kraj na Madžarskem, danes del mesta Szegeda. 41 Mesto, ki danes leži v Romuniji, 30 km severovzhodno od Temišvara. 42 Mesto v Romuniji. 43 Kraj v Romuniji. 44 Kraj v današnji Romuniji. 45 Podrobneje o tem redu in kasnejši uvedbi še dveh stopenj (skupno je torej imel 3. stopnje!) glej: http://www.gwpda. org/medals/austmedl/austria.html (zapis z dne 26. 10. 2009). 46 "Für die vorstehenden Affairen mit dem Militär Verdienstkreuze KD, ausgezeichnet./. Allerhöchstes Befehlschreiben vom 8. Dezember 1849." ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 4. ¿010 tener fúinr|iit)tíídif «ndlriéttr. JtroníánbfF» flu* eitimnarf ftruntíiitldftunglflíf^ofl iti Rieben búr^ir. ¥ru-jiforrci>Dníitiij au» Siitj. £. «ar>$. SUuiitimiiioir, Scutr&art brt fRorfriclbtl (JiroBbrifatiiitt, g on6im. 9tu6iTug Der Äiitugtn. Škilile 6itlmfdKR ftaubmrtlKtt. ttBtffrnfcfjofr, Äunft un& öftfnUtdjie. tttbcu VJrtwMtüIbrr AU» ien ÜnlüEi^tn )>er ftaifrtin Söniuin Diana ihrrrfk und ftrir*ri4)'t kl w fn^n. igcrtfefuitg.) Deila indi» tria in-l duolo di Mode na. ©frTTlildjtf «fidjTKfjtiB. Suttraji, Síititlirfjrr S'tjril. Jlrwrr-Btfr^l Ir. 311 fcnertennuiifl bet btrverrjRenten tdpKngtM ¡:-, tlt Sít'.LTLI :r L¿ef ferino TILLO >trt ?r,rb:r- gegangentn vtrleii)e : ba:¿ &omtnanbeur Attug JBtinrfi Heoyolb* Ctbenl: ten Bfltinariíjoll ' fiiuliMiilt: Aliranbfr Wrafm tu?bu t rf< 'i. .V ;rlr -3 '(í :rSfrrn ven ¿^ 1:: 11 foi-il.-'. (t^terein jür t&ageutaj JBritKD Deten ítr tifttntn Jtrone ;mcitct! Slaffií ten 8tlbi>i«rfd>alI'81etit(tu>iH: SBilíelm Brafra SScn trnuovu, l'eope ." Vraftn 5tcr nt'crq, liícíth Wiltet »0« fun8 unb ffiorij Otjfíti ^úlffq ob t*ríiib; ten fl>in(rdl<'ftijírt: 3Bi[6'Ifti íí rimen ju ®rf)(tí-WlflL® Jabef; toí SUKtrtreuJ JBitntS ieopolt.Otbenü ttr> !rií( M: ten Sri(iB«WaI ■ ([tMtMWl: firiibtidj ftteibtmi ton 'JÍLo 111 l>cfu . ^rúnj G&rafen fíelliut Cf Greniituitit uub ítntoit ZfHn..rj(t¡ ten ©enernE ®íaiceí: ^ritfl íinrtUTifl. J^ann 0>ta¡en PoftiftHotir, SUerint-ir 3t(i|ie[[n con ítoüer, ;\cbiL.-i &ttcn ven íícttmaiirr. 5eieb< rírt) Kn SBrnnttii(ítin. 'JrrS'liailb Siir« m an„¡fl 1, iLrrfr'L v:'.'. Xocfeiir. Sem; naubatilin Mí Snjsnterit■ SHijiment) nf s i nt lit 3!r. 47; ten OMlen: L'iillft ven 2etcrfflfcH tfé í | u I o 11! Aot^I, Jttrl SO!tiiiii(i, lii CmitLelabes, O itrni (Kíittt «aítlfiroitli. iiríS.itI®rírfif(fc. lí i br tíinWetietjl ■ lluntliii niiei[t(t.¿li6(. Stíann ron Ittutino^lia, tet 3nfjn(itie Mtí¡inen1í gieífl! rt t otl ® e r n 6 í ( b t Sie i Äit( Žefiiili, .(üímmjnbaiiltn unb Wnftat %!rinj;n f« ZnAftn-lßtlmor-dlfenod), jotlten Ctir ytfti bei Jnfantfcit.MeaiTtlinti gteibetr con ¡Mii-«r. sr, ffiietir attjtjfen «cinfnflfti, btiSífunlttie-ífieiiiminll Sinai ®fri)innni> í'Sfte 3!r. 35, Streuntet «(Iicief, beiSnfanirie.SfleJiiJienti íflrin j Mejent ttn en Ste. 34, Gmiti« tin SltffAbaftr. te« 3nfjjilfrlf.Miai'iK»tt »tarjes (eepDlt Kr. S3, ®nfen <|>(íititifl (í qSerpitfl, te! Snfjntetie-SRejimtiiti 5e¡i(itc mu Üobtl str. (il, i[{ 3n Ittimi--Äo minänlanten trt 3nfarilrri(-ifirjt raenii ® o in M ifl« e I SSr. 33, ÍF¡[I¡( aSttntr, bel «ttl5!íjímfhi» Gtjberjcg fubttil) «t. 0. 3si;änn S"iS«tn ircljlirf) oon Zaligngr, bií fjairrtCiSljiBwiui Sreiijftr ton 31 e¡f*nd) Kr. !l, Kid Steider Boll Wüiiflit|)en, bei jBt fnto Up »« fubtenben X/t oler 3äget-Miiimenii unb S uifen IK B en nief, bil S c n i t • e («t ti5 brn ßJafoti 1 Srei^ttn ion Sen«, tri SnfanleticiSefltnenil; 3rii(itrr trn 'Ih ífjiíli Wt. 1. Stalil Stillet ton Silítr, bei $itmt Vgmnt fSbein. btn I ¡ [ o I tr 3 íj n < SRtjímenti, «jri äBintetfltin. til 8í«V»írli!Ier¡('£¡Ie¡sii!itnta ton S3tanttíin 91r. 8. ä.u'1 ton fNaluviie, teí t^ftifratfCLujriitemei- Iter ■ l¿.1íi Cíe lf, nnb fijrl 9Jicit(Tt|f, bei ■abjunnten.ftitiiä! beli '/-i i..', í . : ni ©iejo[Sffot.ntiti, bei g(lb-Slrli[f(ri(.SS(iimiiili!flilt(i ton Sit. II nub Pbtifliäii SRiiift ton íl»»itl, bei Citutral-Cuii. ttrtjncififr- 2-iabeÜ; Jlriin JOtben bet elfttnen šttft trtttft Klafft teti eiEje ^f^: ben freuet j [ ^ia j ot^: Sftobm ,t:f tii:Tn von ^Íumenctíii. Äatl .''i. .1 rt »un jVloS unb atolpb ijvciftrrrn teil äßimpffen )u iWollbrtfli btn OktHen: OHoíat Jteibttrn ten T>rorfn'nPnH beä 3nfantetie- ¡Rejiimiiit ®taf Äinlf? 31 r. 11, ^erbinatib ÍMrrfctttr, bei jjrnrrte ^r^mir :: (nlnoij J!t, 8. 'l^ol lmvLiir,, tei^nfanletit ^tt^imtnlf Kronptin| (ítjbttjoj Slubolpt Wt. 1», felitridiZrtittlttr.beiSiifimetie-Stjiitlenlifftibielcä ¡Üníüít St. Sí, S [ i ebri et» il ra m, b ti W e a í ¡ í r a m t ®ren( - 3nf on 1; [ ie= Si,>iniein¡ Sic. 8, tocl ®tr«f, bei St. gilí.3Í9(riSítuillMl), ílboít^ Olicn,-;!". bei Allanen * fttgimtntG ®Mf ^it fllflrt St. t, unb 3o5anr$3af|iicr, beaWenfiaÍJCnartietniíiftet* Stabí»; ten Ottrfl'(eii»natirt: SSvIebtíiti ©vtlipif, tt» 3nfantt<(t.St¡|(mtn« (?r¡í>tt= Stanj A a ti Sit. ®i(hae[ fvtei&e:m »on Huflitfitn, te« 3nfantíiií'ÍRf4f. memi O jdeejoj Seopoiíj Mr, S3, eit(tan a'itftrooié, íri cioñoner ® en¡<3nfín. leiit-Sismen! ( !([r. 2, (Smannei «nt)tnír, ttí C julinet ffiem¡.3nfan- leiie ífle^iihfiLí-1 fie. 3, ^tintiá) Ü»tnuln(trt,biJ 9 3 etb. 3 i ¡| e t ■ 9 iailloni, 3tbJnn fSlifer «ton (ílotrt, bfí S«lk'tlrttllei'¡t'9|úi> mesti ÍHidtríon 3 t di. 11. fflbolpti 6btiij, bei 8«mtil-Ouitt[ttmt(»fW atabes, unb $reiiiaiiu (ÍH'n ton Sieutmuftr, btl Sbiuidnien' Ítotpí; ben llgjDtl; Beorí) ®rn irnos tí, beí JB tinte Bmnr a fiifitenbta 3nfanletie^JÍegimm[t SVt. 1. 3cft^s 4¡>(ltcr, bt¿ ísfmHtíe-Mejlntettlj Srrapríni Silben non Qodjltn Me. 11, Slnton geeibirtn tiri Winljcr, beí SifutttifStttf' menli JttmptCnj (írjbrrjís ílutollit» ■ I>, 3ofep6 ®uMtr Bou 4lttftttu, be! Jnf^mri; Me- limenii S"iíttt ton 51 ti fíjaiti 51, Mottett Jrtibertu ton be» Jiifanifrie- 3ltiL»WlH Sonij btr SBiíjíer 5¡t. S7, Mleunbee *>um..cr, Ejnífl Šnfi he ©iib rntlijo nnb Wforg JJntbú, allt btti muí 3n< fanteriífSrjiímtnte gtritierc ttn (Su(os Sit. 31, Ífntanuíi Jttibet.n ton ftfiinifltt, bti Jnfanttrtt» 9te(|imenii 0raf Jltítrtnbúlltt Str. 3S, ©buait ton llponruafn. bes anfannrie = Stiji:tientt 8r((jet(o¡( (írnft Sit, 4S, 3ofetf ^niirr, teí 3nfantetit ífir3¡inenlí ¡Mtrtt ttn fceS SRe. til, ©atib llei 6r ÍUlatnt««. beí 3r(m nnb ftae! 3ttiint>Itr, tel S(rtílltrií« cubil, 3uliuí ton M ©tiúetSubil. SÜeniel 3tei$rrrn ven Knií, tei a¡j¡ uta liten-íortf, Satl ^autf, 3 ran j Vil tr oro unb aujiift ÍStubtr, bei ®enetal. Cmttietmeifltt-^iabti; ten ¿auptieuleni Stnton auphttifrt beí ^limt llKn fúl;renbm 3nfanttiie ¡Htj|imenii »Me, I, íljtl ton I'ofetHi.iiijr, beí gnfamerie-ífltjímen« itri&rijoa «a(I 51 r SEilbedn Woietiilbn, be# 3nfantetle.91ejímenlí Rref- Jerr ton ^robaifj ÍSr. 7, ínbitij! 3ouíPti, t tí 3uf»n«tifShaioitnil titjbetjog íutitíj Sir. 8, 3Inlon 3toiner uitt ^ttroitlb. beíbe Bom 3 [iT j [i: reie íllf jiitif 11 í e ^ e o iibt ¡ ei) íllUerí Bill ¿ J .t" fía 9it 1 t. ípaut ÍÍNíir. íJloTij ^iirffer ynu lVit Qbltíi ven 3dbitidtttit| imtSofeiit'llnintiei, Poročilo časopisa Wiener Zeitung, 19. 8. 1859. ¿010 nik konjeniške baterije št. II/XI v sestavi brigade Greschke, ki je bila del 11. korpusa avstrijske armade. V strahoviti bitki pri Solferinu, 24. junija 1859, se je zelo izkazal in bil 18. avgusta 1859 za "izvrstno vojskovanje v tej bitki" odlikovan z najvišjo odločbo z viteškim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo.47 O tem odlikovanju Hrovatina je že 19. avgusta poročal tudi Wiener Zeitung.48 Po koncu vojne je Hrovatin kot stotnik 1. razreda še nadalje služboval v 11. topniškem polku. Naslednje napredovanje je sledilo šele 21. marca 1864, ko je bil povišan v majorja in premeščen v 5. poljski topniški polk. Toda tam je služboval le dobro leto dni, 19. aprila 1865 je namreč že nastopil službo pri vojaškem artilerijskem poveljstvu št. 4. Vnovično hrumenje vojne, tokrat prusko-avstrijske, je leta 1866 dočakal v avstrijski utrdbi v Terezinu (Theresienstadt). V personalni mapi so o Hrova-tinovih tamkajšnjih aktivnostih med drugim zapisali: "V svojem delovnem okolišu je razvil odlično in neutrudno delovanje, ki ga je spremljal najboljši možni uspeh. Za te dosežke ga poveljstvo utrdbe (Festungs Commando) predlaga za najvišje priznanje"449 V topniškem poveljstvu št. 4 (Zeugs - Artillerie Kommando Nr. 4)50 je služboval tudi še po končani vojni, vse do 30. junija 1871, ko je v Terezinu prevzel poveljstvo v poveljstvu tamkajšnjega skladišča topničarskega orožja (Commandatur Artillerie-Zeugs-Depot).51 47 "Für hervorragende Leistung in dieser Schlacht mit dem Ritterkreuze des Leopold Ordens ./ KD ./ Ausgezeichnet. /: Allerhöchste Entschließung vom 18. August 1859:/" ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, fol. 4. 49 Wiener Zeitung, 19. 8. 1859. 49 Prav tam. 50 Prevajanje nemških vojaških terminoloških izrazov je izredno nehvaležna naloga. Andrej Komel pl. Sočebran v svojih vojaških priročnikih in gramatiki o topništvu piše zelo na kratko in ne obravnava tovrstnih izrazov. Zanimivi pa so prevodi v tedanjem slovenskem časopisju. Kmetijske in rokodelske novice iz l. 1864, letnik 22 so tako zapisale: "RRazglas-Pri c. k. bojnotopčijskem vodstvu (Zeugs-Artillerie - Komman -do) štev. 10 v Kamniku bo 26- dan septembra 1864 ob 10. uri dopoldne ustmena dražba /.../". V resnici gre v tem primeru najbrž za poveljstvo tehnične enote topništva. Te so bile razporejene po vsej monarhiji in so skrbele za vzdrževanje in popravila topov in artilerijske opreme. Omenjeni časopis je dosegljiv na: www.dlib.si (zapis z dne 8. 11. 2009) 51 Časopisi nam ponujajo več različic prevodov. Tako so Kmetijske in rokodelske novice, l. 1891, letnik 49, zapisale: "Tisti obrtniki, ki izdelujejo stole, lahko brezplačno dobodo vzorce novih stol ter tudi njih na-riske pri artiljerijskem opravnem skladišči na Dunaji (Artillerie-Zeugs-Depot, Wien.)." Časo- pis Stajerc je l. 1903 zapisal, da: "se imajo pošilati od strank c. in kr. artilerijskemu depotu za bojne priprave (k.u. k. Artillerie-Zeugs-Depot in Graz)." Repertoriji za Kranjsko in Štajersko pa nam na zastavljeno vprašanje najbrž podajajo še najbolj relevanten prevod. V Ljubljani je obstajala podružnica takšnega skladišča (Artilleriezeugsfilialdepot), kar so v priročniku prevedli kot: "podružno skladišče topničarskega orožja". Omenjeni prevod sem zato tudi uporabil v tekstu. V resnici pa je, če povzamemo podatke po knjigi Die ba-waffnete Macht, tudi v tem primeru šlo za nekakšne delavnice. Sprva so v njih tudi izdelovali oborožitev, pozneje Službene ocene Vojaške oblasti so želele imeti dober vpogled v sposobnosti in znanja svojih častnikov. V ta namen so že v 18. stoletju pričeli voditi poročila o svojih aktivnih častnikih. Tovrstna popolnoma ohranjena letna poročila oz. Conduiteslisten, ki jih hranijo v Vojnem arhivu na Dunaju, segajo v leto 1824. V njih so vodili osebne podatke častnikov, versko pripadnost, zdravstveno in premoženjsko stanje, njihove vojaške sposobnosti in znanja, premestitve in povišanja ter značajske ocene. Z vojaškimi reformami 1868 so vojaške oblasti dotedanje Conduiteslisten zamenjale s Qualifikationslisten, ki so bila še bolj podrobna letna poročila o posameznem častniku. Tako so vsi častniki habsburške armade imeli nekakšne personalne mape, v katerih so vsako leto ocenjevali njihovo delo, znanja, karakterne značilnosti in primernost za nadaljnjo službo oz. morebitna povišanja. Iz takšne personalne mape je med drugim razvidno tudi, kako so nadrejeni ocenjevali Gregorja Hrovatina. Tule predstavljamo zgolj ocene iz Hro-vatinove QualiGikationsliste, personalne mape, ki so jo pričeli voditi ob koncu njegove vojaške kariere. Iz tega razloga je razumljivo, da so o njegovi sposobnosti za vojaško službo menili, da ni več primeren za službo na bojnem polju, da pa je na svojem sedanjem mestu še zelo zmožen opravljati zaupane mu naloge. V njegovi zdravstveni oceni še stoji, da je bil takrat zdrav ter da je bil težke in močne postave. V rubriki o znanju jezikov so za Hrovatina zapisali, da tekoče govori in piše nemško in slovensko oz. kranjsko ("krainerisch"), da pa zna še malo latinsko, italijansko in češko. Zapisali so še, da je v nemškem in slovenskem jeziku dober stilist. Službene ocene navajajo, da je bil v vojaški službi do nadrejenih odkrit, zelo dostojen ter skromen in nezahteven, do podrejenih pa strog, prevladujoč in pravičen. Posebej so izpostavili, da je znal energično vpeljevati pravila in jih tudi obdržati ter da je znal dobro vplivati na podrejene. Iz tega razloga je užival zaupanje častnikov in zvestobo moštva. Izven službe pa je bil Gregor "zanesljiv kamerad, spoštovan štabni častnik, ki je rad živel družabno življenje, iskal boljše družbe in je znal ravnati z ljudmi." V končnem mnenju so zato zapisali še, da si "ta nadvse pogumni štabni oficir" vsekakor zasluži povišanje v titularni čin podpolkovnika.52 predvsem strelivo. Kasneje so prevzeli skrb nad hrambo in vzdrževanjem topništva. Glej: Die Habsburgermonarchie : 1848-1918. Band 5, Die bewaffnete Macht, str. 441-442; 447. 52 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, str. 6. ¿010 Tu je potrebno omeniti, da so takšne ocene tipične formulacije, ki jih najdemo v personalnih mapah mnogih častnikov. Nadrejeni so v veliki večini pač uporabljali formule, saj je bilo takšnega pisanja veliko. Pri tem pa je potrebno posebej opozoriti, da je ob prebiranju takšnih ocen potrebna velika previdnost. Sčasoma so ocene namreč vse bolj spominjale na herojske opise nadvse sposobnih častnikov, kar pa seveda ne drži. Slo je torej za, kot je zapisal Istvan Deak v svoji odlični razpravi o avstrijskem častniškem zboru, t. i. "inflacijo hvaljenja" in zato je pravi vpogled v te "nadvse laskave" ocene mogoče prebrati le med vrsticami. Tako lahko ugotovimo, da je npr. ocena "primeren" ali "dobro" v resnici pomenila bolj grajo kot kaj drugega. Pomenilo je namreč, da je ocenjeni častnik le zadovoljivo sposoben za ocenjene naloge in na podlagi takšne ocene ni mogel gojiti kakšnih pretirano velikih upov npr. za povišanje. Za to bi namreč moral biti ocenjen kot "nadvse primeren"53 Omenjene ocene in priporočila o povišanju Hro-vatina v podpolkovnika so se izpolnile šele ob njegovem odhodu v pokoj. Dne 1. decembra 1872 je Gregor Hrovatin, po 49 letih, enem mesecu in 15 dneh aktivne vojaške službe, stopil v zasluženi po-koj.54 Ob upokojitvi častnikov je postalo nekako samoumevno, da so častniku "ad honorem" podelili višji titularni čin od tistega, ki ga je opravljal v aktivni vojaški službi.55 Tudi Gregor Hrovatin je bil tako upokojen s činom titularnega podpolkovnika (Oberstleutnant). Njegova napredovanja v vojski lahko prikažemo takole: 4. poljski topniški polk: - od 16. 10. 1827-20. 5. 1828 podtopničar (Unter- kanonier) - 21. 5. 1828-15. 10. 1831 topničar (Kanonier) Bombardirski korpus (Bombardier- Corps): -16. 10. 1831-20. 6. 1838 bombardir (Bombardier) -21. 6. 1838-31. 3. 1846 ognjičar (Feuerwerker) - 1. 4. 1846-25. 6. 1848 nadognjičar (Oberfeuer- werker) 3. poljski topniški polk: - 26. junij 1848-31. 7. 1849 poročnik (Leutnant) - 1. avgust 1849 - 31. 7. 1854 nadporočnik (Ober- leutnant) 11. poljski topniški polk: - 1. 8. 1854-30. 9. 1857 stotnik 2. razreda (Hauptmann 2.Cl.) 53 O tej inflaciji hvaljenja in previdnosti pri prebiranju ocen v personalnih mapah, podrobneje glej: Deak, Beyond Nationalism, str. 20-21. 55 ÖStA/KA, Qual. Krobatin, karton 1574, str. 6. 55 Deak, Beyond Nationalism, str. 151. - 1. 10. 1857-20. 3. 1864 stotnik 1. razreda (Hauptmann 1. Cl.) 5. poljski topniški polk: - 21. 3. 1864-18. 4. 1865 major (Major) Vojaško artilerijsko poveljstvo št. 4 (Zeugs-Artillerie Kommando Nr. 4): -19. 4. 1865-30. 6. 1871 major Poveljstvo vojaškega topničarskega orožja (Com-mandatur Artillerie-Zeugs-Depot) v Theresien-stadtu (Terezinu): 1. 7. 1871-31. 11. 1872 major 1. 12. 1872 upokojen s titularnim činom podpolko -vnika Hrovatinova družina in povišanje v viteški stan Cesarica Marija Terezija je ob začetku vladanja ugotovila, da je potrebno v monarhiji ustanoviti novo elito - vojaško plemstvo. Tega naj bi sestavljali predvsem aktivni in sposobni častniki habsburške vojske. Leta 1757 je tako bila izdana uredba, ki je določala, da lahko za povišanje v plemstvo zaprosi častnik po tridesetih letih častno opravljane vojaške službe. Leta 1810 so to uredbo rahlo modificirali in ji dodali še, da je častnik moral v tem času služiti tudi na bojnem polju (mit dem Degen in der Linie).56 Seveda pa vsem častnikom ni bilo potrebno čakati dolgih trideset let, saj so plemiški naziv lahko dosegli tudi že prej. Do povišanja v plemstvo so bili namreč upravičeni tudi vsi tisti, ki so se posebej izkazali na bojiščih in so za to prejeli višja vojaška odlikovanja (red Marije Terezije, višje stopnje Leopoldovega reda, reda svetega Štefana ali red železne krone).57 Ker je bil Hrovatin v vojski dlje kot 40 let in ker je bil nosilec tako visokih odlikovanj, kot sta viteški križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in red železne krone 3. razreda, je torej imel vso pravico, da zaprosi za povišanje v nižje plemstvo. Povišanje namreč ni bilo čisto samoumevno, temveč je bilo za uveljavljanje takšnih pravic potrebno vložiti posebno prošnjo, naslovljeno na cesarja. Prošnji je prosilec moral priložiti še različna dokazila in ob tem plačati tudi takso, kar pa je povzročilo precej stroškov. Gregor Hrovatin za to povišanje ni nikoli sam zaprosil. Preminil je 24. junija 1875 in bil pokopan v Terezinu (Theresien-stadt).58 56 Frank-Döfering, Adelslexikon, str. 642. 57 Deak, Beyond Nationalism, str. 159. 58 Dienstbeschreibung Gregor Krobatin. ÖstA/AVA, Adelsakt Alexander Krobatin, Kriegsminister, fasc. 43. Obsežna dokumentacija glede povišanja v viteški stan je paginirana. OmenKeni podatki se nahaKaKo na str. 49. ¿010 Grb, ki gaje družina leta 1881 prejela na podlagi Gregorjevih zaslug ob povišanju v viteški stan (OStA, AVA, Adelsakt Alexander Krobatin, Kriegsminister, fasc. 43, str. 46). Po njegovi smrti je sin Alexander, takrat že stotnik in slušatelj na terezijanski vojaški akademiji, v imenu vseh Gregorjevih otrok naslovil na cesarja prošnjo za podelitev nižjega plemstva in se v njej skliceval na očetove zasluge. Ob tem je tudi zapisal, da oče tega ni mogel sam storiti, ker ni imel dovolj finančnih sredstev (wegen Geldmangels)?9 Iz prošnje pa izhaja še nekaj zanimivih podatkov, ki niso strogo vezani na očetovo vojaško službo, nam pa na kratko osvetlijo njegovo zasebno življenje in predstavijo njegovo družino. Tako izvemo, da se je Gregor Hrovatin še kot ognjičar 24. maja 1841 poročil s hčerko častnika, Theresio Herzmann. V zakonu so se jima rodili naslednji otroci: 18. februarja 1842 hčerka Maria, 19. marca 1844 sin Friedrich, 12. 59 ÖstA/ AVA, Adelsakt Alexander Krobatin, Kriegsminister, str. 58. septembra 1849 sin Alexander in 30. novembra 1856 še hčerka Johanna. Gregorjeva žena Theresia je umrla 8. aprila 1870.60 Sin Alexander je s prošnjo in sklicevanjem na očetove zasluge uspel in dosegel, da je bila aprila 1881 podpisana cesarska diploma, s katero je bila vsa Gregorjeva družina (torej vsi otroci!) 10. junija 1881 povišana v viteški stan. S tem so se družini odprla vrata v višje sloje takratne družbe. Prav je, da ob koncu prispevka vsaj na kratko predstavim tudi viteški grb Gregorjeve družine: razcepljen; v desnem zlatem polju črn, v desno obrnjen pokončen lev z gorečo granato v dvignjeni desnici; levo modro polje deljeno z zlato prečko, zgoraj zlati šestkraki zvezdi, spodaj zlati liliji. Nad ščitom dva 60 Euer Majestät! V: ÖStA, AVA, Adelsakt Alexander Krobatin, Kriegsminister. str. 64A—65. ¿010 kronana turnirska šlema s črno-zlatim in modro-zlatim pregrinjalom; iz leve krone raste v levo obrnjen črn lev z gorečo granato v levici, iz desne krone rasteta zaprti, zlato-modro deljeni orlovi perutni- ci.61 Zlato-črna barvna kombinacija na prvem polju bi lahko nakazovala na službo in zvestobo cesarstvu, saj sta bili zlata in črna barvi državne zastave. Podrobneje pa nam je pomen barv predstavil Michael Gobl v svoji razpravi Wappensymbolik (Simbolika grbov). V njej je o zlati barvi med drugim zapisal, da ta v grboslovju kot simbol sonca pooseblja lastnosti, kot so zvestoba, pravičnost, dobrodelnost, zmernost, dobrota... Kot najbolj žlahtna kovina pa seveda predstavlja tudi dostojanstvo in blišč. Črna barva se v grboslovju pojavlja le redko, a naj bi ponazarjala noč, temo, a med drugim lahko predstavlja tudi splošno nevarnost. Iz tega bi torej sklepali, da je Gregor Hrovatin v nevarnostih (bitke!) izkazal in dokazal svojo pripadnost in zvestobo cesarju. V omenjeni razpravi najdemo tudi razlago za liliji in zvezdi. Na splošno velja, da zlate zvezde v grbu predstavljajo sinove, srebrne zvezde pa hčere. Slednje so pogosto namesto kot zvezde predstavljene tudi kot lilije. Nadvse zanimivo je, da je Gobl pri tem kot primer uporabil prav Hrovatinov grb, v katerem sta njegova sinova ponazorjena kot zvezdi, njegovi hčeri pa kot liliji. Med grboslovnimi živalmi je lev najbolj pogosto zastopan, in sicer kot znak na ščitu ali pa okras na šlemu. Pogosto je prisoten v heraldiki vojaških oseb 19. stoletja, posebej še, ker so levje lastnosti, kot so moč, pogum, hrabrost, velikodušnost, prav tako bile pričakovane odlike častnikov. S temi živalskimi bitji so se lahko poistovetili in se primerno predstavili v svojih grbih. Lev je bil predstavljen v različnih položajih in z različnimi dodatki. Za poudarjanje določenega tipa so mu namreč lahko dodajali v prednji taci kakšen značilen predmet, kot so na primer sablja ali meč, kopje, zastava ali goreča granata. To se jasno vidi tudi v Hrovatinovem grbu. V njem, kot je zapisal Gobl, "igra zravnan lev le posredniško vlogo, kajti nosi glavni simbol, gorečo granato, s katerim simbolizira imetnikovopripadnost topništvu."662 Alexander von Krobatin je leta 1915, ob povišanju v baronski stan, v svojem baronskem grbu ohranil družinskega, ki pa je bil še izboljšan. Tako se je nad ščitom lesketala krona s sedmimi roglji, ki je znak baronstva. 61 Prav tam, str. 46-47. 62 Gobl, Wappensymbolik des 19. Jahrhunderts. Prispevek je dosegljiv tudi na spletu: http://www.coresno.com/ (zapis z dne 2. 5. 2010). Sklep Gregor Hrovatin je iz preprostega kranjskega vojaka s svojo predanostjo in sposobnostjo uspel doseči relativno visok čin v cesarski armadi in tako v grobem nekako potrdil Napoleonov rek, da vsak vojak nosi v svoji torbi maršalsko palico. Hrovatin sicer ni bil povišan v maršala, je pa zaradi svojih zaslug na bojiščih svojim otrokom omogočil, da so bili povzdignjeni v plemiške vrste in njegov sin Alexander je kasneje uspel poseči po najvišjih položajih v takratni monarhiji. A njegova uspešnost spada že v drugo zgodbo. Tu sem namreč želel le na kratko predstaviti in odstreti tančico z življenjske poti njegovega očeta, doslej nepoznanega častnika Gregorja Hrovatina - še enega izmed vojakov, ki jih je dala "dežela Kranjska" in o katerih danes še vedno tako malo vemo... VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NS"— - Nadškofijski arhiv v Ljubljani ZA - Župnijski arhiv Kranj-Smartin, Rojstna matična knjiga 1780-1812. NSAL 572, Zapuščina F. Pokorna, Zgodovinski zapiski za Kranj-Smartin, škatla 377, ovoj Duhovniki, str. 25. NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica Ms 654, Album Academicorum Lycei Labacensis. ÖSTA - Österreichisches Staatsarchiv Wien KA - Kriegsarchiv ÖStA/KA, Qualifikationslisten, Major Gregor Krobatin, karton 1574. AVA - Allgemeines Verwaltungsarchiv Dienstbeschreibung Gregor Krobatin. Adelsakt Alexander Krobatin, Kriegsminister, fascikel 43. Euer Majestät!, Ministerium des Innern, pr. 5. febr. 1881, Nr. 47/A. Adelsakt Alexander Krobatin, Kriegsminister. SSM - Slovenski šolski muzej Iuventus Caesareo -regii Gymnasii academici Labaci e moribus et progressu in litteris censa exeunte anno scholastico 1822-1827. ČASOPISI Kmetijske in rokodelske novice, 1864, 1891. Slovenec, 1912. Stajerc, 1903. Tedenske slike, 1914. Wiener Zeitung, 1859. ¿OIO LITERATURA Ciperle, Jože: Podoba velikega učilišča ljubljanskega: Licej v Ljubljani 1800-1848. Ljubljana : Slovenska matica, 2001. Deak, Istvan: Beyond Nationalism: A Social and Political History of the Habsburg öjficer Corps, 1848-1918. New York : Oxford University Press, 1990. Die Habsburgermonarchie : 1848-1918. Band 5, Die bewaffnete Macht (ur. Wandruszka Adam, Ur-banitsch, Peter). Wien : Verlag der Osterreichischen Akademie der Wissenschaften, 1987. Frank-Döfering, Peter: Adelslexikon des österreichischen kaisertums 1804-1918. Wien : Herder, 1989. Göbl, Michael: Wappensymbolik des 19. Jahrhunderts am Beispiel von Wappenverleihungen an Militärpersonen. Jahrbuch der Gesellschaft Adler, Wien, 1987. Južnič, Stanislav. Vega v uniformi. Jurij Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006. Keber, Janez. Iz zakladnice priimkov: Priimek Hro-vat. Dnevnik, 18. novembra 2005, str. 13. Komatar, Franc, Donesek k životopisu Andreja barona Cehovina. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1896, str. 1-19. Wagner, Walter: Krobatin, Alexander. Neue Deutsche Biographie, 13. zvezek, 1982, str. 55. Zontar, Josip: Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana : Muzejsko društvo za Slovenijo, 1939. SPLETNI VIRI http://www.geocities.com/veldes1/krobatin.html (zapis z dne 26. 8. 2009). http://www.geocities.com/veldes1/krobatin.html (zapis z dne 26. 8. 2009). http:// de.wikipedia. org/wiki/Alexander_von_Kroba tin (zapis z dne 26. 8. 2009). http://www.stat.si/imena_baza_priimki.asp?ime=& priimek=Hrovatin&spol= (zapis z dne 27. 10. 2009). http://www.gwpda.org/ medals/austmedl/austria.ht ml (zapis z dne 26. 10. 2009). www.dlib.si (zapis z dne 8. 11. 2009). http://www.preseren.net/slo/3_poezije/12_soldaska. asp (zapis z dne 23. 10. 2009). Repertoriji za Kranjsko 1890-1910. Dosegljivi na spletu: http://www.fF.uni-lj.si/ oddelki/zgodovin/ Repertoriji/repertoriji.html (zapis z dne 8. 11. 2009). Repertoriji za Štajersko 1890-1910. Dosegljivi na spletu: http://www.fF.uni-lj.si/ oddelki/zgodovin/ Repertoriji/repertoriji.html (zapis z dne 8. 11. 2009). SUMMARY Who was the father of the Minister of War, Alexander Krobatin? In 1914 Tedenske slike (The Illustrated Weekly) published an article entitled Naši poveljniki v vojski (Our Commanding OFficers in the Army). The article also spoke of the War Minister, Alexander von Krobatin, stating that he was of Slovenian descent and that his Father was a Car-niolan Slovene From Tržič in Upper Carniola. These lines caught my attention and compelled me to investigate the true identity of the minister's Father and determine whether or not he was indeed a native of Tržič. Given the scarcity of internet and book sources, I consulted the materials kept in the Military Archives in Vienna and the documents contained in the Ljubljana lyceum, which finally lifted the veil over at least a fragment of the life of Gregor Hrovatin from Stražišče pri Kranju, who first pursued education in Ljubljana and then joined the armed forces. There he served as an artilleryman, rose to the rank of major and retired with the titular rank of lieutenant colonel. During his forty-nine years of military service, he took part in all wars of his time and distinguished himself in the fights Hungary in 1849 and in the battle of Solferino in 1859. Due to his merits, his children were later elevated to nobility and became the privileged members of the then society. The greatest benefit of the family's improved status was derived by his son Alexander, who became the minister of war.